GLAS LETO XXI. ŠT. 47 (1011) / TRST, GORICA ČETRTEK, 1. DECEMBRA 2016 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Igor Švab Psihoza varnosti POGOVOR ot dobro vemo, ob činski prora čun in z njim vsi pove- zani akti niso zgolj računska preglednica, ampak politično dejanje, s katerim uprava naka- zuje smernice upravljanja”, nam je povedal občinski svet- nik in podpredsednik tr žaškega občinskega sveta Igor Švab, ki pripada stranki Slovenska skup- nost. Pogovor smo začeli pri rebalansu proračuna, ka- terega je sicer prerano upoštevati kot politični akt zdajšnje uprave župana Dipiazze. / str. 16 IG “K www.noviglas.eu 50 let časnika Dom Walter Bandelj Hvaležen pogled na 40-letnico SSO POGOVOR vet slovenskih organizacij bo v petek, 16. decembra 2016, praznoval 40. oblet- nico ustanovitve. Naš tednik, ki se je takrat imenoval Katoliški glas, je o ustanovitvi tako po- ročal: “Ustanovil se je Svet slo- venskih organizacij. V četrtek, 16. decembra, so se v dvorani Katoliškega doma v Gorici zbra- li zastopniki slovenskih organi- zacij in ustanov iz tržaške, goriške in videmske po- krajine z namenom, da ustanovijo krovno zvezo, ki so ji dali ime SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ. / str. 3 čaj S Knjižna zbirka Literatura, hrana za dušo in srce GMD njižno zbirko za leto 2017 je Goriška Mohor- jeva družba predstavila v Gorici v ponedeljek, 28. no- vembra, dan kasneje pa v Trstu. V galeriji Ars na Travniku je na prijetnem jutranjem lite- rarnem srečanju predsednik GMD msgr. Renato Podbersič (na sliki) povedal, da so bila v 91 letih založbe tudi “leta de- belih krav”, sedaj smo morda bolj v “letu sušnih krav”... Letošnja knjižna bera se lahko pohvali s tre- mi knjigami v redni zbirki in z dvema ponatisoma (Čotarjeva Sirarstvo in Sivčeva Skozi ogenj). / str. 6 K Pred nedeljskim referendumom Kaj prinaša DA in kaj ohranja NE? ez nekaj dni bodo italijanski volivci na referendumu odločali o ustavnih spre- membah. Gre za dokaj obsežno temo, ki je na dnevnem redu kot najpomembnejše notranjepolitično vprašanje že več mesecev. V zadnjih tednih lahko spremljamo pravo po- plavo političnih soočenj na vseh medijih. Skratka, gre za temo, ki jo italijanski državlja- ni premlevajo (zavestno ali pod prisilo) na vsakem koraku. Tema je seveda nadvse po- membna, ker bi lahko v italijansko ustavo vpisala nekaj temeljnih novosti, ki bodo pre- drugačile upravni ustroj italijanske republike, kot ga poznamo danes. / str. 3 kil Č Ob letošnjem knjižnem sejmu etošnji 32. Slovenski knjižni sejem v Cankarjevem domu v Ljubljani je bil za Goriško Mohorjevo družbo prav posebno pomemben, saj je bila med najboljšimi slovenskimi otroškimi in mladinskimi knjigami z zlato hruško 2015 nagrajena tudi knjiga Ptičje kvatre, ki jo je napisal Danijel Čotar, ilustriral pa Matej Susič in je izšla v sozaložbi s sestrsko Celjsko Mohorjevo družbo. Iz srca čestitamo obema avtorjema in nagrajencema! Ta knjiga, ki je izšla v minuli knjižni zbirki, je bila namreč po mnenju strokovne komisije izmed štirih, iz širšega izbora skoraj 700 knjig, ki si je zaslužila to nagrado, ki jo dodeljujejo za knjige s posebno estetsko in didaktično vrednostjo. O podelitvi poročamo v drugem članku, prav radi pa tu poudarimo, da so ob podelitvi izpostavili kakovost Ptičjih kvater in da je bila v minulih mesecih med najbolj izposojenimi deli v slovenskih knjižnicah. V sredo, 23. novembra 2016, so v dvorani Lilly Novy slovenske založbe, ki delujejo v Italiji, se pravi GMD, Založništvo tržaškega tiska in Mladika, predstavile knjižne novosti letošnjega leta. Bera je presenetljivo velika in lahko rečemo, da tudi zelo zanimiva in kakovostna. / str. 2 V. J. L Svet okrog nas1. decembra 20162 Povejmo na glas Advent predlaga resnično rešitev aj smo verni ali neverni, če se le malo poglobimo v versko izročilo, v hipu ugotovimo, da ubira svet povsem dru- go pot. Ko bi živeli srečno in v urejenih razme- rah, bi ne bilo nič narobe, toda o srečnem stan- ju lahko samo sanjamo, saj smo od njega zelo daleč in se verjetno celo oddaljujemo. Očitno kot ljudje še naprej izhajamo iz svoje prve na- rave, ki je pokorna materialnim dobrinam in se zanje krčevito bori. Ta prva, pravzaprav na- gonska narava nam narekuje, da se v strahu za- se spopadamo s sočlovekom, da se narodi še vedno borijo proti drugim narodom in da premnogi želijo biti prvi, med vsemi naj- močnejši. Vse to se mrakobno preveša v sve- tovno tekmo za nadvlado in moč, za vpliv in posest in, kot uči zgodovina, je to slepa ulica, ki ne vodi nikamor, žal le v zaostrovanja in uničevanje. Popolnoma nasprotno od tistega, kar nam ponujajo besede ljubečega božjega na- mena, da je namreč rešitev za vsakogar in za vse blagor mojega bližnjega. In da se temu reče ljubezen, ki edina gradi in lahko izrine iz srca sovraštvo do drugega človeka, željo po njego- vem podrejanju in posedovanju. In da je lju- bezen zavrnitev vsakršnega nasilja, od tistega, ki dvigne morilsko roko nad žensko, ker ta noče biti več ob meni in se mi drzne povzročati trpljenje, do tistega, kar se mu pravi vojne med narodi, civilizacijami, verami. Ljubeči božji po- ziv nam predlaga, naj se vojn ne poslužujemo niti v osebnem niti v kolektivnem življenju, saj je pobijanje popolno zanikanje ljubezni in dobesedno pobijanje te ljubezni same, je grob in nerazsoden odklon od tistega, kar nas edino lahko reši in rešuje. Naj torej ljubezni ne ubija- mo in ubijamo jo tedaj, kadar ubijamo človeka, se pravi tisto, kar je ustvarjeno. V tem smislu tudi naj ne ubijamo narave, naj ji ne prizade- vamo vse globljih ran in naj vendar pomisli- mo, da bo brez njenega zdravja naše življenje vsak dan bolj ogroženo. Pomislimo naj, kako da ne premoremo lepšega odnosa do nje, ki je temelj našega bivanja, našega srečnega bivanja, medtem pa dajemo prednost obsedeni tekmi za nadoblast nad vsemi, tekmi, ki neumorno traja in traja. V svoje dobro naj pomislimo, da smo prostovoljni ujetniki materialnih dobrin in se le stežka odločamo za tiste duhovne, ki v resnici niso nič drugega kot dobrine ljubezni. In ona daje življenje vsem, želi dobro vsem, premaguje vse nesporazume in razdalje med ljudmi, tudi tiste znotraj istega naroda, ki so še posebej boleče in usodne. Pomislimo naj na tisti obraz ljubezni, ki se mu pravi usmiljenje, pomoč vsem, ki so v stiski. Pomislimo naj, da se odmikamo od svoje rešitve, če odrekamo pomoč tistim v stiski, saj moramo potem gra- diti zidove - na nesrečne pozabljamo, s tem pa gradimo zidove tudi med seboj in si mi sami postajamo vse bolj sovražni in tuji. Toda dru- gačna pot od tiste, po kateri hodimo zdaj, ob- staja. Obstaja zatrdno, čeprav je lahko za nas utopija. Lahko res, a brez prizadevanja zanjo se bomo le pogrezali v nesmisel in grozo. Janez Povše N Minuli konec tedna je bil v Rimu volilni kongres Italijanske zveze katoliških tednikov FISC, katere član je tudi naš tednik Novi glas, pravzaprav še edini slovenski član te pomembne zveze, ki združuje danes okrog 200 tednikov. Na kongresu, na katerem nas je uvodoma nagovoril msgr. Nunzio Galantino, generalni tajnik Italijanske škofovske zveze in tesen sodelavec papeža Frančiška, smo izvolili nov državni odbor, ki se bo v decembru sestal in iz svojih članov izvolil novega predsednika. Že msgr. Galantino je bil trd, ko nam je prisotnim odgovornim urednikom in upraviteljem katoliških tednikov brez dlak na jeziku povedal, da so časi težki, da je treba iti na trg in posredno na obrobje, še trše pa je dejansko stanje naših tednikov danes, saj se mladi vedno bolj umikajo in ne posegajo po naših vsebinah, tiskanih na papirju, starejši pa umirajo. Veliko smo govorili o tem, kako najti nove načine nagovarjanja mladih in srednje generacije na spletu in seveda na papirju, predvsem pa ostati zvesti vsem tistim ljudem, ki sami nimajo nobene besede v javnosti. JUP FOTOGRAFIJA TEDNA Pomembno srečanje na deželnem sedežu Rai v Trstu Čim prej naj se obnovi konvencija! a deželnem sedežu RAI v Trstu je prišlo do srečan- ja med predsednikoma krovnih organizacij SKGZ in SSO, Rudijem Pavšičem in Walterjem Bandljem, predsednico paritet- nega odbora Ksenijo Dobrila in deželnim ravnateljem podjetja RAI Guidom Corsom, namestni- co glavnega urednika slovenske redakcije Evo Fornazarič, odgo- vorno urednico slovenskega pro- gramskega oddelka Martino Re- pinc in vodjo administrativnega oddelka RAI Caterino Pezzuto. Pobudo za srečanje so prispevali krovni organizaciji in predsedni- ca paritetnega odbora, glavna te- ma pa je bila obnova konvencije med rimsko vlado in podjetjem RAI, ki že zgodovinsko zagotavlja radijske in televizijske oddaje v slovenskem jeziku na območju, ki ga naseljuje slovenska manjšina v FJK. Triletna pogodba se je iztekla že ob koncu decembra 2015, od ta- krat pa je prišlo že trikrat do “začasne” obnove in zaradi tega so zaposleni na RAI stalno v ne- N gotovosti, predvsem kar zadevaorganizacijo dela. Drugačna je si-tuacija na sedežu RAI v Bocnu, kjer so novo konvencijo podpisa- li že pred iztekom prejšnje. Predstavniki manjšine so vod- stvu podjetja izrazili svoje pogle- de in nakazali vsebine, ki so jih predstavili na zadnjem zasedanju vladnega manjšinskega omizja. Zavezali so se, da bodo zavzeli za čim hitrejšo obnovo konvencije kot samostojnega dokumenta, ki že od leta 1956 (po zakonu št. 308) zagotavlja manjšini radio in – kasneje – televizijo. Dokument naj ohrani dozdajšnje vsebine, ki določajo ure oddajanja Radia Trst A in slovenske televizije in višino prispevka podjetju s strani rimske vlade. K temu naj se nujno doda postavka, da je sedež RAI FJK, predvsem zaradi prisotnosti slo- venske manjšine, priznan kot produkcijski center, kar določa že finančni zakon 208 iz decembra 2015, in naj se mu torej priznajo najboljše možnosti razvoja v do- bro skupnosti in območja. Doku- ment bi moral vsebovati tudi za- gotovilo za stroškovno mesto (centro di costo), ki bi RAI obve- zalo k jasnejši uporabi letnih sredstev, namenjenih informaciji in programom v slovenskem je- ziku. Ob tem naj bo v dokumen- tu poudarjena finančna in ured- niška avtonomija radijske in tele- vizijske mreže, ki oddajata v slo- venskem jeziku, in obeh struktur, ki ustvarjata vsebine za slovensko narodno skupnost v Italiji. Sprememba zakonsko predvide- nega dokumenta bi v bistvu po- menila nižanje že pridobljenih pravic na radiotelevizijskem po- dročju, kar je težko sprejemljivo ob dejstvu, da se za nemško na- rodno skupnost uporabljajo dru- gačni, višji kriteriji. Predstavniki manjšine se bodo zavzeli, da bodo izpostavljeno problematiko prikazali tudi re- sornemu deželnemu odbor- ništvu in deželnemu odboru za komunikacijo CORECOM. O tem bo tekla beseda tudi na srečanju s tržaško prefektinjo in vladno komisarko 6. decembra letos. alček okrog obnove konvencije med ra- diotelevizijskim podjetjem RAI in italijansko vla- do iz neresnosti prehaja že v neokusno sramoto. Sporazum je zapadel decembra lani, po le- tu dni pa se v Rimu še vedno očitno neobremenjeno igrajo s pravicami naše narodne skup- nosti in z dostojanstvom zapo- slenih v časnikarskem ter pro- gramskem oddelku v Trstu. Bo- cen je že pred časom vknjižil ob- novljeno konvencijo, Slovence “V pa očitno nameravajo stlačiti inrazvodeniti v splošno vsedržav-no pogodbo, kjer se bodo s fi- nančnimi dotacijami in kadrov- skimi zasedbami poigravali še bolj kot doslej”, zatrjuje deželni politični tajnik stranke Sloven- ska skupnost Igor Gabrovec, ki zato poziva vse politične kom- ponente, poslanko Blažinovo in vlado Republike Slovenije, da skupaj in odločno nastopimo v Rimu. “Nevarno se širi teorija, da je vse odločeno in torej da ni pomoči. Sam že od pomladi brezuspešno sprašujem po poja- snilih. V petek, 9. decembra 2016, se bo na predlog SSk se- stalo skupno zastopstvo, da ne glede na izid referenduma oceni korake v zvezi z novo volilno za- konodajo in posledično z za- stopstvom Slovencev v rimskem parlamentu. K tej točki dodamo še vprašanje konvencije RAI, ki je prav tako nujno in nadvse po- membno”, pravi tajnik SSk, ki je kot deželni svetnik s proble- mom večkrat seznanil tudi deželno vlado. Stališče deželnega vodstva SSk o konvenciji Rai - Vlada “Nastopati moramo odločno!” Foto JMP S 1. strani Ob letošnjem ... imenu prisotnih založb je uvodoma spregovoril Marko Tavčar, ki je izpo- stavil dejstvo, da slovenska narod- na skupnost v Italiji s svojo ustvar- jalnostjo potrjuje svojo bit. Strnje- no je nato predstavil knjižno zbir- ko, se pravi Koledar za prihodnje leto, ki razčlenjeno predstavlja naš življenjski utrip in zanimanja, nadalje zbirko krajših zgodb Les Goriciennes Darinke Kozic, ki s sodobnim pristopom in je- zikom pripoveduje usode alek- sandrink, ter knjigo Dominika Kacina Dnevniki, pisma, spo- mini iz dveh svetovnih vojn, ki je izšla kot 26. izdaja zbirke Naše korenine. Gre za knjigo, ki sicer govori o Dominikovi usodi in družini, posredno pa je ta osebna zgodba prispodo- ba zgodovine primorskega člo- veka v prvi polovici 20. stoletja. Ker je bil tematsko letošnji knjižni sejem posvečen Italiji, je Tavčar na kratko omenil tudi knjigo o fašističnem taborišču v Viscu, ki jo je napisala Tania Zanuttini. Še sveža iz tiskarne pa je bila zbirka ponatisov uglasbenih pesmi Fili- pa Terčelja, ki jih je pod skupnim naslovom Vaš Terčelj zbrala in jih z bogatimi komentarji opremila Marija Pegan, da bi se GMD in pravzaprav širša Primorska poklo- nila spominu tega duhovnika, pe- snika in izrednega organizatorja, ki je bil umorjen pred 70 leti pri Davči. V zamejstvu izhajajo knjige V tudi izven založb in tako je Tavčarpredstavil še zbirko pravljic MajdeArtač Sturman z ilustracijami Dunje Jogan Pravljice za Niko, pravljice za malo in veliko, ki jo je izdal Sklad Mitja Čuk. Zelo široka je bila paleta knjig, ki sta jih za ZTT predstavili Martina Kafol in Alina Carli. Med kakimi petnajstimi naslovi je več takih, ki so jih izpostavili s posebnim poudarkom. Več je mlajših avtor- jev in med prvenci je Kafolova opozorila na eksperimentalni ro- man Vinka Bandlja Grad in čas, a tudi na zgodovinsko dokumenti- rano delo Aleksandra Panjeka Krvavi poljub svobode, o uporu in begu benečanskih galjotov, ki se ga bere kot povest. Dragoceno znanstveno delo predstavlja zbir- ka štirih knjig rusista Ivana Verča Preverjanja/Verifiche/ Proverki. Alina Carli pa je omenila zlasti bo- gato bero otroških knjig, ki so na- stale tudi ob sodelovanju avtorjev z otroško revijo Galeb. Tudi Založba Mladika je na uvod- ni predstavitvi predstavila svojo vsebinsko zelo razčlenjeno in za- nimivo knjižno bero. Uvodoma je urednica Nadia Roncelli opozori- la na pesniške zbirke Andrea Lut- mana, Aleksija Pregarca, Jožice Štimac Glavina in Marije Ko- stnapfel, ki so izšle pri Mladiki, in pravkar predstavljeni roman Ma- rija Čuka Molk koloradskih hroščev. Med knjigami, ki vzbu- jajo veliko pozornost, je razisko- valno-zgodovinsko delo Martina Breclja Anatomija poli- tičnega umora, ki je po- svečeno medvojnemu umoru Stanka Vuka, nje- gove žene Danice Tomažič in družinskega prijatelja Draga Zajca; ta zločin še vedno buri duhove v našem prostoru. Z literar- nozgodovinskega vidika pa je zanimiv niz pogovo- rov z zamejskimi ustvarjal- ci Jožeta Horvata, ki jih je zbral pod naslovom Navdih in besede. Ob tem pa je Roncellijeva na- tančno in spodbudno spregovo- rila še o vseh ostalih izdajah, skupno gre za kakih 15 naslovov, kar potrjuje veliko dinamičnost te tržaške založniške hiše, ki izdaja tudi mesečnik Mladika. Mnoge izmed vsebin, ki so jih v sredo, 23. t. m., le bežno omenili, sta ZTT in Mladika podrobneje razčlenili na srečanjih, ki jih je predvideval spremljevalni pro- gram in bi si zaslužila še podrob- nejša in natančnejša poročila. tatut Dežele FJK v 3. členu zagotavlja enakost pravic za vse državljane ne glede na je- zikovno skupnost, kateri pripada- jo. Z navajanjem tega temeljnega načela se pričenja pismo deželne- ga svetnika SSk in podpredsednika S deželnega sveta FJK Igorja Gabrov-ca deželni predsednici Debori Ser-racchiani. V njem piše, da prizna- ne manjšine upravičeno pričaku- jejo, da bodo nareferendumu gla- sovnice, namenjene naši deželi, štirijezične. Zahtevo, ki je utemel- jena z ustavno-statutarnim načelom in je podkrepljena tu- di z razsodbami Ustavnega so- dišča, je s pismom predsedniku ministrskega sveta, predsednici Dežele in vladni komisarki v naši deželi pred dnevi že izpostavil prof. Samo Pahor v imenu društva Edinost. Izpolnitev te obveze bi pomenila prvo konkretno izvajan- je načela, ki ostaja po 60 letih še vedno na mrtvem tiru. Nadia Roncelli, Boris Pahor in Martin Brecelj I. Gabrovec glede referenduma V FJK glasovnice štirijezične! Foto A. Purič Aktualno 1. decembra 2016 3 Pogovor: deželni predsednik SSO Walter Bandelj Hvaležen pogled na 40-letnico SSO S 1. STRANI apisnikar je bil Aleksander Mužina, srečanje pa je vo- dil dr. Kazimir Humar. /... / “Prva zamisel o Svetu se je po- rodila ob srečanju obeh naših prosvetnih central, Slovenske prosvete v Trstu in Zveze sloven- ske katoliške prosvete v Gorici. Na občasnih srečanjih se je po- novno porodila želja po skupni povezanosti dela in pobud, pa tu- di po nekem skupnem zastop- stvu. /... / Ta povezanost ne sme znova izhajati iz ka- ke ideološke osno- ve, temveč mora iz- virati iz občečlo- veške in družbene opredeljenosti do slovenstva, idejnega pluralizma in svo- bode”. Iz tega izha- ja, da so ustanovitel- ji že takrat videli zgrešeno smer ideo- loškega pristopa k narodni in družbeni stvarnosti. Temelje so tako postavili na vrednotah, ki so bi- stvene za našega pri- morskega človeka. Predsednik Wal- ter Bandelj, kako gledate na to do- godek izpred šti- rih desetletij? Z veliko hvaležno- stjo do tistih, ki so si zdajšnjo krovno or- ganizacijo zamislili in to zamisel uresničili. Bil je pomemben ko- rak za naš tabor, ki se je začel po- vezovati tudi na deželni ravni. Kljub pomanjkanju finančnih sredstev in mačehovskemu od- nosu takratnega komunističnega režima v matični domovini do demokratičnega dela Slovencev v Italiji se je ta proces povezovan- ja uresničil, utrdil ter dobil nove- ga zagona. Kako to mislite? Mislim, da je bila to modra in daljnovidna poteza, ki je bila tudi v sozvočju s tem, kar je leto prej nastalo na političnem področju. Takrat, leta 1975, se je tudi edina slovenska politična stranka v Ita- liji povezala na deželni ravni, in to je seveda vplivalo tudi na ci- vilno družbo katoliškega tabora, da se je začela bolj intenzivno po- vezovati. Seveda so na to vplivale tudi nove politične razmere in nova deželna zakonodaja, kar se tiče kulturnih društev. Kako ocenjujete to povezovan- je danes? Moja ocena je zelo pozitivna. Po ustanovitvi je Svet slovenskih or- ganizacij postopoma prerastel v pravo krovno organizacijo. Prido- bil je nove članice in se okrepil na Videmskem. Politična teža SSO-ja se je stalno večala, temel- jni zasuk pa je nastal, ko se je Slo- venija demokratizirala in osamo- svojila ter z nami vzpostavila ena- kovreden odnos. Danes je SSO v skupini glavnih subjektov, ki kro- jijo dogajanje na našem teritoriju v odnosu z Deželo FJK, Italijo in Slovenijo. Po 40 letih je SSO uspešen rezultat, ki smo ga dose- gli z združevanjem moči in sode- lovanjem v spoštovanju krajev- nih specifik. Seveda bi lahko naredili še več. To pa naj ostane kot izziv za na- slednja leta. Svet in družba se hi- tro spreminjata, naša civilna družba pa je poklicana, da se na temelju naše kulturne in narod- ne dediščine primerno odzove, kot je bilo geslo ob 35-letnici SSO-ja Iz zdravih korenin v nove Z čase. V današnjem času je to zeloaktualno.Dodajam še posebno osebno žel- jo, in sicer, da bi SSO-ju uspelo včlaniti v lastne vrste še Sloven- sko zamejsko skavtsko organiza- cijo, saj delimo iste vrednote in skoraj vsi naši člani izvršnega od- bora izhajajo iz skavtskih vrst. Je 40-letnica SSO-ja čas za oce- no tistega, kar je bilo, ali za po- gled naprej? Dobro je, da pogledamo in ana- liziramo preteklost, vendar te ne moremo spreminjati. Kar je bilo, je pač bilo. Če se preveč zapičimo v preteklost, ne bomo nobenemu v korist, še najmanj sami sebi. Naša odgovornost je, da ustvarja- mo primerne pogoje tako za naše članice kot za ostale subjekte, da bomo imeli kot narodna skup- nost prihodnost. Zato potrebuje- mo aktivno sodelovanje predv- sem s svojimi članicami, ker je nujno, da imamo skupne temel- jne cilje, h katerim usmerjati po- samezno in skupno delovanje. Kateri so ti temeljni cilji? Za Svet slovenskih organizacij ni dvoma, da so temeljni cilji vred- note, ki jih imamo zapisane v našem statutu in so jih tudi moji predhodniki stalno poudarjali: slovenstvo, demokracija in krščanstvo. Te predstavljajo iden- titeto Sveta slovenskih organiza- cij in nam omogočajo tisto po- trebno avtonomijo in samoza- vest v pristopu k delovanju ter so- delovanju. Delujemo v dobrobit slovenske narodne skupnosti v FJK, ker je to naš glavni statutarni namen. Še naprej je potrebno delati za javno uveljavljanje in kakovostno uporabo slovenskega jezika v družinah, šolah ter društvih. Sam jezik pa ni dovolj, ker je ob njem bistvenega pomena tudi narodna identiteta. Delovanje SSO sloni na demo- kratičnih načelih, ker tako ima vsakdo možnost in pravico, da je spoštovan in upoštevan. Seveda to se zdi morda nekoliko zaplete- no in včasih tudi kaotično, ven- dar to je naš kulturni zalogaj, ka- teremu se ne smemo odreči. Lah- ko pa ga seveda izboljšamo. Krščanske vrednote pa so tisti življenjski slog, ki smo ga prejeli od naših duhovnikov, ki so v ključnih zgodovinskih trenutkih našega slovenskega naroda na Primorskem znali modro odlo - čati in si prevzeti pomembne od- govornosti. Kljub vsemu verja- mem, da je krščanstvo še vedno najbolj življenjski pristop k člo- veški biti in njenemu smislu. Ali so te vrednote danes še ak- tualne? Res je, da smo glede vrednot v času, ko zanje ni velikega zani- manja. Ni pa to razlog, da bi mi od njih odstopali, saj so nam bile temeljna opora, da smo lahko preživeli v pogojih, ki so bili bi- stveno težji od današnjih. Šli smo skozi prvo svetovno vojno, skozi fašizem in nacizem ter drugo sve- tovno vojno, se postavili proti ko- munističnemu vplivu ter vsem ostalim priti- skom, ki so se pojavili v povojnem času. Ne vem, zakaj ne bi zmo- gli tudi danes ravno iz teh vrednot še naprej črpati tisti glavni nav- dih za naše delovanje. Lahko rečem, da ima- mo morda danes še najbolj ugodne pogo- je, ki pa jih bomo lah- ko izkoristili, če bomo sposobni posodobiti naš način dela. Na kakšno posodobi- tev mislite? V sklopu Sveta sloven- skih organizacij so vse članice, majhne in ve- like, zelo dejavne. Težko se najde dan, da ne bi bilo kakšnega dogodka. Tega se zelo veselim. Pogrešam pa nekoliko večjo pove- zanost, predvsem pa več skupnega načrtovanja in so- delovanja. Preveč smo še zaprti sami vase, preveč smo še vrtičkar- ji. Ta pomanjkljivost nas izposta- vlja tveganju, da smo pred more- bitnimi novostmi nepripravljeni in ne dovolj učinkoviti. Kot pri- mer lahko navedem uvajanje no- vega deželnega pravilnika za so- financiranje majhnih društev, ki je zahteval skupni nastop zvez. Prepričan sem, da je bila ključne- ga pomena vloga strukture SSO- ja, ki je zvezam nudila kakovo- stno tehnično pomoč in predv- sem koordinacijo. Ta deželni pra- vilnik pa ni nobena dogma, da ne bi ga mogli še dodatno izpo- polniti ali popraviti. To pa lahko naredimo, če imamo isti način pristopa, kot sem ga opisal. Zelo verjetno bo to spet prišlo na dan v kratkem, ko bo deželni odbor- nik Gianni Torrenti postavil vprašanje založb. V tem vidiku bi bilo zelo pomembno, da bi se naše tri založbe dogovorile in imele skupno strategijo ter temu primerne predloge. Naredili bo- mo hudo napako, če bomo mi- slili, da bo vse ostalo po starem. SSO pri tem lahko seveda nudi pomembno pomoč. Gre torej za kakovosten korak v sami krovni organizaciji in v odnosu do članic? Prav gotovo! Imamo še veliko neizkoriščenega potenciala, ki pa ga lahko uresničimo le s skupnimi močmi. Ni dovolj, da se članice obrnejo na SSO, ko nastane kakšen problem, ki je navadno finančne narave. Po- trebno je, da se vzpostavi dosled- na in stalna izmenjava informa- cij in predlogov. Na tak način bomo lahko bistveno učinkovi- tejši in naše članice bodo imele veliko več od svojega delovanja. Mislim, da smo v vseh teh letih in še posebno v zadnjih mesecih pokazali, da smo pri SSO-ju na to zelo dobro pripravljeni. Želim si in upam, da je podobna občutljivost tudi v upravnih od- borih naših članic. / str. 16 Pred nedeljskim referendumom Kaj prinaša DA in kaj ohranja NE? S 1. STRANI dločitev uredništva je zato bila, da vam, drage bralke in bralci, predsta- vimo po vsebinskih poglavjih najpomembnejše novosti, ki jih prinašajo ustavne reforme, oziro- ma elemente, ki bodo ostali ne- spremenjeni, če bo na referendu- mu zmagal DA. Senat in predsednik republike Italija je po zdajšnji ustavi parla- mentarna republika s popolnim dvodomnim sistemom. Poslan- ska zbornica in senat sta si v vseh vidikih povsem enakovredna za- konodajna organa: da je zakon potrjen, ga morata v isti obliki odobriti obe zbornici. Obe zbor- nici sta politična organa, izraz volje volivcev na splošnih poli- tičnih volitvah. Vse to bi ostalo nespremenjeno v primeru, da na volitvah prevlada opcija NE. Če bi na referendumu zmagal DA, bi zakonodajni organ bila le poslan- ska zbornica, senat bi postal zbornica krajevnih avtonomij. S tem bi se odpravil dvodomni si- stem, čeprav bi senat še naprej obstajal. Njegova naloga bi bila povezovalnega značaja med vla- do in deželami oziroma drugimi krajevnimi javnimi upravami. Zakonodajno vlogo bi imela po- slanska zbornica, ki bi imela končno besedo pri odobritvi za- konov. Novi senat bi lahko pre- dlagal zakonske amandmaje, ki pa ne bi bili obvezujoči. Ustavna reforma vsekakor predvideva ne- kaj področij, pri katerih je odo- britev zakonov vezana tudi na so- glasje senata: govorimo o spreje- manju ustavnih reform ali ustav- nih zakonov. Tukaj so še pogod- be v zvezi z Evropsko unijo, za- koni o jezikovnih manjšinah, referendumi ter volilni zakoni, zakoni o krajevnih upravnih or- ganih in določanje izvolitve ali odpoklica senatorjev. Spremembe se obetajo tudi pri sestavi senata. Vlada postavlja v ospredje zmanjšanje števila po- slancev in stroškov v zvezi s tem. Danes je v senatu 315 senatorjev, ki jih volimo na deželni ravni. O Tem je treba dodati dosmrtne se-natorje: nekdanje predsednikerepublike in zaslužne državljane, ki jih imenuje predsednik repu- blike. Ta sistem se bo ohranil v primeru zmage NE na referendu- mu. Če bo zmagal DA, bo v no- vem senatu sedelo 100 senator- jev. 95 jih bodo imenovali dežel- ni sveti ter avtonomni pokrajini Bocen in Trento izmed svojih deželnih svetnikov in županov, 5 jih bo lahko imenoval predsed- nik republike za obdobje 7 let. Nobena dežela ne sme imenovati manj kot 2 senatorja (to velja tudi za avtonomni pokrajini), vsaka dežela (vključno z že omenjeni- ma avtonomnima pokrajinama) imenuje po enega župana. Posto- pek imenovanja senatorjev še ni bil natančno določen, določal ga bo nov zakon. Vprašanje, ki se je postavljalo pri poglavju rezanja stroškov, so senatorske plače. Se- natorji po ustavni reformi za svo- je delo ne bodo plačani, ni pa še jasno, kako bo s pokrivanjem potnih stroškov in dnevnic (gle- de na to, da bodo iz svojih dežel morali pogosto na seje v Rim). Senatorji bodo tudi v primeru potrditve ustavne reforme ohra- nili imuniteto: v tem primeru bi pravzaprav imuniteto (na novo) pridobili deželni svetniki (in župani), ki bi bili imenovani na to mesto. Ustavna reforma na novo določa tudi nekatera pooblastila pred- sednika republike. V primeru, da bi prevladal NE, bo izvolitev predsednika še vedno potekala ob skupnem zasedanju obeh zbornic. Poleg poslancev in sena- torjev sodelujejo danes tudi deželni delegati. V prvih treh gla- sovanjih je danes za izvolitev predvidena dvotretjinska večina, od četrtega absolutna večina. V primeru, da bi zmagal DA, bodo predsednika republike po novem volili samo poslanci in senatorji, deželnih delegatov ne bo več. V prvih treh glasovanjih je potreb- no zbrati dve tretjini glasov, od četrtega do šestega tri petine gla- sov, od sedmega dalje pa samo še tri petine vseh udeležencev gla- sovanja. Ustavna reforma pušča predsedniku republike pooblasti- lo razpustitve samo za poslansko zbornico, ker bo senat postal zbornica krajevnih avtonomij. Zaradi tega druga institucionalna funkcija v državi tudi ne bo več predsednik senata, temveč pred- sednik poslanske zbornice. Pooblastila dežele in vlada Ustavna reforma postavlja nove okvire pri porazdelitvi pristojno- sti med deželami in državo. Go- vorimo predvsem o reformi 117. člena ustave. Zdajšnja oblika te- meljnega dokumenta, na kate- rem sloni italijanska republika in ki bi ga zmaga opcije NE potrdila, predvideva ločitev med eksklu- zivnimi in konkurenčnimi kom- petencami. Ekskluzivna poobla- stila ima v celoti vlada, konku- renčna ima v lasti dežela na po- dlagi vladnih direktiv. Ustavna reforma uvaja na tem področju radikalnejši rez z odpravo “kon- kurenčnih pooblastil”. Na- tančneje določa ekskluzivne kompetence in na vlado prenaša precejšnja pooblastila, ki so jih doslej imele dežele. Opredeljuje pa tudi tista področja, ki bodo ostala pod okriljem dežel (med drugimi tudi zakonodajna poo- blastila v zvezi z jezikovnimi manjšinami). Poglejmo najprej nekatera pomembnejša vsebin- ska poglavja, ki bi z ustavno re- formo prešla v domeno vlade: univerzitetno izobraževanje in znanstveno raziskovanje, politike dela in varnost na delovnem me- stu, energija in infrastrukture, ci- vilna zaščita. / str. 16 kil NE (zdajšnje stanje) DA (uveljavi se ustavna reforma) Struktura • popolni dvodomni sistem: senat in poslanska zbornica imata povsem enaka poobla- stila • ukine se popolni dvodomni si- stem; • senat postane zbornica kra- jevnih avtonomij Pooblastila • najvišji zakonodajni organ skupaj s poslansko zbornico. • da je zakonski predlog odobren, ga morata v isti obliki sprejeti poslanska zbornica in senat •nima več enakovredne zakono- dajne vloge; •soglasje senata je še vedno nujno pri: ustavnih reformah in ustavnih zakonih, pogodbah v zvezi z EU, zakonih o jezikovnih manjšinah, volilnih zakonih, za- konih o krajevnih upravah in o referendumih ter pri imenovanju in odpoklicu senatorjev Sestava • 315 senatorejv + dosmrtni senatorji • 95 senatorjev + 5 imenovanih senatorjev (predsednik republi - ke) za dobo 7 let Način izvolitve •volijo jih volilci, starejši od 25 let •senatorji so stari najmanj 40 let •senatorje imenujejo deželni sveti (način bo naknadno določil zakon) •senatorji bodo izbrani med deželnimi svetniki. Vsaka dežela bo za senatorja imenovala tudi enega župana SENAT PREDSEDNIK REPUBLIKE NE (zdajšnje stanje) DA (uveljavi se ustavna reforma) Elektorji • predsednika izvolijo na skupnem zasedanju poslanci, senatorji in 59 deželnih dele- gatov • predsednika izvolijo na skupnem zasedanju poslanci in senatorji. Deželni delegati niso predvideni Način glasovanja •v prvih treh glasovanjih je potrebna večina 2/3 vseh elektorjev •od četrtega glasovanja dalje je potrebna absolutna večina glasov •v prvih treh glasovanjih je potrebna večina 2/3 vseh elektorjev •od četrtega do šestega gla- sovanja je potrebna večina 3/5 vseh elektorjev •od sedmega glasovanja dalje je potrebna večina 3/5 udeležencev glasovanja Foto dpd Kristjani in družba1. decembra 20164 Z zgledovanjem po duhovniku J. E. Kreku za vero v življenje Premagati težke čase z vero, pogumom, voljo in vztrajnostjo krepiti zdravega duha tik pred stoletnico smrti duhovnika dr. Janeza Evangelista Kreka (1865 – 1917), se zavezujejo v Gibanju za otroke in družine. si. Njemu smo Slo- venci dolžni veliko hvaležnosti, kar mladi generaciji odpira možnost zgleda ob obujanju spo- mina na njegovo pot, vero, lju- bezen, dobroto, usmiljenje do trpečih, zatiranih in za velika dela, ki so iz tega sledi- la. Živel je prav ta- ko v času globoke gospodarske, so- cialne stiske in vrednostne krize, brezperspektiv- nosti ter izselje- vanja množic naj- bolj perspektiv- nih mladih ljudi … Svoj duhovniški poklic je tesno povezoval z neu- trudnim delom na več po- dročjih. Neverjetna je bila njego- va sposobnost navduševanja lju- di za skupno delo. Odvračal je mlade ljudi od vabljivega izroje- nega in napadalnega, prežetega z namišljeno rešitvijo v protiver- skem liberalizmu …, kar samo po O sebi nudi primerjavo z da-našnjim dogajanjem. Mnogi iz-med njegovih spisov in govorov so tako aktualni, kot bi bili napi- sani zdaj in za nas! Njegova veličina je v dejanjih. S svojimi sodelavci se je uprl širjen- ju marksističnega mišljenja tudi med kristjane, da se na miren način nič ne da storiti, ampak le s prevzemom totalne oblasti z vsemi sredstvi. Verjel je, da se da postopoma dozorevati v veri in spremeniti odnose med ljudmi na bolje. Vneto je iskal poti in neumorno delal. V 15 letih je z njegovimi izjemnimi napori in dobro organizacijo nastalo veli- ko zadružno Krščansko socialno gibanje, ki je povezovalo okoli 400.000 ljudi in je štelo preko 40.000 članov ter združevalo več sto območnih delavskih, kultur- nih, gospodinjskih društev, dramskih skupin itn. Gospodar- ska zveza je bila pomemben trgo- vec s kmetijskimi izdelki in kme- tijskim materialom, telovadna organizacija Orli je štela preko 7.000 članov … Nastala je tudi Katoliška narodna stranka, ki se je kasneje prei- menovala v Vse- slovensko ljud- sko stranko in je postala ter do začetka druge svetovne vojne in usodne sov- jetske revolucije med njo (do ka- pitulacije Italije so komunistični likvidatorji na- redili atentat na okoli 1000 nje- nih vodstvenih članov in pov- zročili oboroženo obrambo, po zmagi revolucije pa je bila prepo- vedana …) ostala najmočnejša slovenska politična stranka. Danes dr. Janez Evangelist Krek navdihuje mnoge kristjane, zlasti ga ima za vzornika Gibanje za otroke in družine. si, saj je imel Krek v hudih časih vero, pogum, voljo, vztrajnost, znanje in predvsem dobre sodelavke in so- delavce, da je spremenil v času avstro-ogrske monarhije takratne gospodarske in socialne razmere na Slovenskem odločno na bolje. “Tako slovenskim kristjanom da- nes ni treba vsega začenjati zno- va, ampak se lahko marsičesa naučimo pri naših predhodni- kih, ki so pred 120 leti orali ledi- no. Prav zato je nujno potrebno, da spozna čim širši krog državlja- nov njegovo in njihovo delo. Za- to lepo vabimo vse ljudi dobre volje, da se udeležujete dogod- kov v okviru 'Krekovega leta'”. Tako oglašajo se s tretjo okrožni- co, v kateri so kratek pregled nji- hovega dosedanjega dela in po- gledi, kako naprej. Vodja Gibanja za otroke in družine Aleš Primc in sovoditeljica Koalicije “Za otroke gre”! Metka Zevnik sta se z več kot 50 člani Koalicije odpra- vila na romanje v Rim. Tam sta se na splošni avdienci srečala s papežem Frančiškom. Zahvalila sta se mu za podporo pri referen- dumu in mu podarila potico, vi- no in zmagoviti referendumski šal. Povabila sta ga tudi v Slove- nijo. Miran Mihelič Cerkveni in družbeni antislovar (29b) Č kot ČRKARSKA PRAVDA (2) oglejmo, kako se po eni strani ruši stara resničnost prek jezika, ustvarja pa no- va resničnost po novem jeziku. Nov svet se gradi tudi s pomočjo novih izrazov, novega besedišča, ki izraža resničnosti, katerih prej nismo poznali. Tako se iznajde protijezik (it. antilingua), kakor je prvi dejal Italo Calvino oz. no- vi jezik (ang. newspeak), kakor je dejal George Orwell. Najprej je potrebno tako stvari zrušiti, zato poglejmo najprej to plat. Treba je zrušiti stari svet vrednot, stare svetovne nazore (nem. Weltan- schauung), filozofske perspekti- ve, kulturne koordinate in še kaj. Ko govorimo o jeziku, je pri de- strukciji možno prehoditi tri po- ti. Prvi način je enostavna odstra- nitev nekega izraza, ne da bi ga nadomestili s kakim drugim. Da- nes imamo številne besede, ki so v jezikovnem smislu pravzaprav izumrle. Tu lahko pomislimo na metafizične izraze, kot npr. esen- ca, človeška narava ali kar sama metafizika. Potem imamo do- ločene moralne izraze, kot so npr. vrlina, zdržnost, stanovit- nost, ponižnost, deviškost, ple- menitost... Tu so še religiozni izrazi, ki tudi v samem kato- liškem svetu izginjajo - sodba, pe- kel, nebesa, vice... Gre za pravo jezikovno sterilizacijo, ki je v tem, da sovražniku vzamemo je- zikovno orožje, da bi mu odvzeli tudi trdne koncepte, na katerih stavba pravzaprav stoji ali pade. Treba je očistiti jezik, da postane šibak in tako neprimeren za jezi- kovni spopad. Če, recimo, pogle- damo takšne spopade med Don Camillom in Pepponejem, vidi- mo hitro, kako učinkoviti so bili ti izrazi, saj ko jih je uporabljal župnik, je bil ubogi župan hitro brez moči. Če ošibi jezik, pride počasi tudi do tega, da ljudje sla- bo govorijo, poleg tega, da ne ra- zumejo več tistega, kar so njihovi predniki zelo dobro razumeli. Kot je dejala potem znanka, ki je poslušala radijsko oddajo, v kate- ri sem nastopal: “Bolj slabo sem P razumela, ker imate tak besednizaklad, ki ga sama nimam”. Po-dobna težava je pa tudi že s sami- mi sestavki tu v časniku in vprašanje je, koliko in kako se sploh razumemo med seboj pisci in bralci. Posledice jezikovne ste- rilizacije so zato hude, tudi zato, ker, kdor slabo govori, navadno tudi slabo misli oz. misli zelo ne- kritično - tega je pa danes odločno preveč. Orwell je to že kdaj napovedal: “Osiromašenje jezika je prednost, saj bolj kot je majhna izbira, manjša je skušnja- va, da bi razmišljali”. Drugi način jezikovne vojne, ki je, kot smo opozorili, bolj podtalna, je umik nekaterih izrazov in zamenjava z novimi. Zamenjajo se tako bese- de, ki izražajo neko resničnost, da bi tako zamenjali razumevan- je resničnosti same, ki je po no- vem lahko tudi drugačna, vseka- kor pa je tekoča in lahko pomeni to in ono ali tudi nič. To je kori- stno iz dveh razlogov. Prvi je ta, da, če je resničnost preveč odur- na, jo je bolje nekoliko osladiti. Tako je, recimo, Adolf Eichmann na jeruzalemskem procesu dejal, da sploh ni šlo za deportacije Ju- dov, temveč za “nadzorovano emigracijo”. Podobno se dogaja tudi v primeru uzakonjanja no- vih vrst zakonskih zvez. V Italiji je npr. parlament raje dejal, da so to “civilne zveze” kot pa “homo- seksualne poroke”, da bi ljudstvo lažje sprejelo zadevo, ker bi se na tiste “trde” besede lahko tudi sla- bo odzvali ali celo uprli. Prime- rov je ničkoliko, zlasti če pogle- damo t. i. politično korektni je- zik, ki ga danes uporabljajo, ko ljudje nismo več debeli, ampak “preobilno prehranjeni”, nismo več gluhi, temveč “slabše slišimo”, itd. Vendar bi kazalo “politično korektnemu” name- niti samostojni del rubrike, saj je materiala preveč. Naslednjič na- daljujemo z našo sodobno črkar- sko pravdo, torej vojno na jezi- kovnem področju, ki je v resnici spopad za posest duš ljudi. Andrej Vončina Vipavske obletnice, pomembne za vse Primorce 25+@srčni a moč slovesno je bilo na prepolni vipavski škofij- ski gimnaziji v nedeljo Kristusa Kralja, zavetnika vipav- skega semenišča in dijaškega do- ma. Praznovali so namreč četrt stoletja od trenutka, ko je šola do- bila priznanje države. Pred tem so namreč, kljub precej višji kakovo- sti, gimnazijci bili brez štipendij in brez priznane mature. Vipav- sko maturo so jim priznali le na tujih univerzah. Srednja verska šola (SVŠ) se je leta 1991 tako preoblikovala v Škofij- sko gimnazijo Vipava (ŠGV) in stopila na novo pot do takrat ne- slutenega razvoja. Vsega tega so se na različne načine spomnili tudi s slavnostno akademijo, na kateri je svoj poklon semenišču in gim- naziji dala tudi država. Predsednik Republike Borut Pahor je na slo- vesnosti šoli osebno izročil poseb- no priznanje, ki ga podeljuje za zasluge ob osamosvojitvi Sloveni- je, ker v mladih “krepi vrednote in jih vzgaja v pogumne in samo- zavestne ljudi”. Poglejmo nekaj osnovnih podat- kov o nastanku šole. Če se poigra- mo z besedami, lahko rečemo, da je bilo njeno spočetje leta 1950, rojstvo 1952, krst 1957 in birma 1991. Leta 1950 je bilo namreč po velikih težavah ustanovljeno prvo malo semenišče v Sloveniji po drugi svetovni vojni, ki je bilo vse do osamosvojitve tudi edino ško- fijsko semenišče za dijake, duhov- niške kandidate v Sloveniji. Prvi gojenci pa so v veliko stavbo vi- pavskega župnišča vstopili šele le- ta 1952. Pet let kasneje pa je na- stala popolna klasična gimnazija, edina v Sloveniji. Šele leta 1967 se ji je pridružila salezijanska gim- nazija v Želimljah. Duhovniški kandidati ljubljanske in koprske škofije so se tako do leta 1991 vsi šolali v Vipavi. Bilo jih je 545. Leta 1991 je prva slovenska vlada tik N pred osamosvojitvijo obe gimna-ziji priznala, vse tri škofije pa so vkratkem ustanovile vsaka svojo javno gimnazijo s semeniščem. Danes imamo tako štiri cerkvene gimnazije, ki že desetletja vzgajajo maturante: Vipava (1957), Želim- lje (1967), Ljubljana (1993) in Ma- ribor (1997). Naj kot zanimivost omenimo, da je komunistična tajna policija na šoli namestila prisluškovalne na- prave. Starejši profesorji tudi vedo povedati, da je Udba vedno med gojence postavila svojega agenta. Učitelji so ga navadno prepoznali in so pred njim pazili, kaj so go- vorili. Zadnji, ki so ga gojenci pre- poznali kot udbovskega informa- torja, je bil na šoli še leta 1990. O dogajanju pa je takrat oblastem verjetno poročal tudi zunanji učitelj, ki je poučeval predvojaški pouk. Tako vsaj domnevajo go- jenci zadnje generacije SVŠ. Med slovesno mašo v prepolni cerkvi v Logu, s katero se je začel nekdanji “hišni praznik” Kristusa Kralja, je spregovoril koprski škof Jurij Bizjak: “Semenišče je gostilo več kot 500 gojencev iz vse Slove- nije in iz vrst njegovih dijakov je izšlo nad 200 duhovnikov. Go- spod je v povojnih letih sejal z ve- likimi zamahi in mnogo semen duhovniškega poklica je padlo v globoko in rodovitno zemljo ter prineslo trideseteren in šestdese- teren in stoteren sad”. Med nek- danjimi maturanti najdemo pre- cej znanih ljudi, od škofa do ustavnega sodnika, od svetovno znanega slikarja do znanstvenika. Veliko je tudi novinarjev in ured- nikov, ki so se kalili ob glasilu Iskre. Tudi zdajšnji urednik Nove- ga glasa, Jurij Paljk, je bil nekoč urednik Isker. V jubilejni izdaji Isker je omenjen tudi koprski or- dinarij Bizjak, nekdanji vipavski maturant in kasnejši priljubljeni spiritual, ki si je “na dvorišču sam popravljal star rumen ford”. Škof Bizjak je v nagovoru poudaril enotnost in povezanost nekdan- jega semenišča in njegovih na- slednic: “Trenutno rodovitna hčerka škofijska gimnazija Vipava nikakor ne omalovažuje in ne za- nemarja poslanstva svoje upoko- jene matere Srednje verske šole, temveč ga razpihuje in razširja ter na svoj način poglablja in krepi. Obžalujem, da smo verniki pre- večkrat premalo res verni in svojo nadnaravno vero prevečkrat izražamo na tak način, da narav- no vero svojega bližnjega hromi- mo”. Nova, velika gimnazija je zrasla na polju pred Vipavo, stari prostori, vkopani v pobočje strmega hriba nad trgom, pa so ostali za dijaški dom. Gradnja je bila draga in so zanjo prihajali darovi iz vse Pri- morske, na obeh straneh meje. Župnije koprske škofije pa so zbi- rale denar v obliki “glavarine”, saj je vsak nedeljnik prispeval takrat- nih 150 nemških mark. Danes bi to pomenilo približno enak zne- sek v evrih. Sodobna prostorna šolska stavba je dopolnjena z ve- liko telovadno dvorano, ki pa je bila v nedeljo premajhna za vse, ki so se želeli usesti in prisluhniti ubranemu petju in skupnemu or- kestru nekdanjih in zdajšnjih dijakov. Ge- slo je bilo izbrano na natečaju, 25+@srčni: četrt stoletja na 40 let podlage, obogatene s (pri) srčnostjo. Ravna- telj gimnazije Vladimir Anžel je dijakom, ki jih je po letu 1991 bilo že 1681, položil na srce: “Samo srčni ljudje zmorejo srčnost izžare- vati v okolico in samo srčni ljudje zagotavlja- jo vsem nam srečne prihodnje čase”. Slavnostni govornik msgr. Vinko Lapanje je v Vipavi preživel kar 29 let: štiri kot goje- nec, druga kot vzgojitelj, ekonom in rektor. Povedal je: “Semenišče in srednja verska šola sta delovala po dobroti in požrtvovalnosti pri- morskih duhovnikov in vernikov. Po župnijah niso zbirali le fi- nančnih sredstev, ampak tudi pri- delke in hrano. Vipavci so bili po- nosni, da imajo v svoji sredini se- menišče”. Škof Bizjak pa je podelil visoki priznanji ustanovitelja. Uslužben- ki Mariji Kodele za vestno in požrtvovalno skrb za čistočo v prostorih šole ter za tiho skrb za šolsko kapelo. Profesorici Tatjani Božič, ki je z gimnazijo povezana od nastanka kot profesorica slo- venskega jezika, za “kakovostno pedagoško delo, za vzpostavljanje medosebnih odnosov in za pričevanje osebne vere”. Tino Mamić V torek, 22. novembra 2016, na novinarski konferenci ob sklepu plenarne seje, je predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) msgr. Andrej Glavan predstavil Letno poročilo katoliške Cerkve v Sloveniji za leto 2016, ki zajema podatke za desetletje 2005–2015. Podatke so posredovale posamezne (nad) škofije; pridobile so jih od župnij, organizacij in ustanov. Prikaz številk svetovne cerkvene statistike ter primerjalnih vrednosti za druge države (npr. število krstov, število redovnic ipd.) je vzet iz publikacije Annuarium Statisticum Ecclesiae 2013. Poleg domačih podatkov so predstavljeni tudi podatki katoliške Cerkve po svetu. Nekaj najpomembnejših: 31. decembra 2014 je bilo na svetu 1.272.281.000 katoličanov, kar je 18.355.000 več kot v predhodnem letu. Najvišji odstotek katoličanov je v Ameriki (63,7 % prebivalstva), sledijo Evropa (40,1 % prebivalstva), Oceanija (26,1 % prebivalstva), Afrika (19,3 % prebivalstva) ter Azija (3,2 % prebivalstva). Skupno število škofov je 5.237. Število škofijskih in redovnih duhovnikov na svetu znaša 415.792 oseb. Število redovnikov, ki niso duhovniki, je 54.559, redovnic pa je bilo vseh skupaj 682.729. Leta 2015 je bilo v Cerkvi na Slovenskem: 6 škofij, 60 dekanij, 785 župnij (od teh je ena, bolniška, personalna) in 1.535.297 katoličanov, kar predstavlja 74,36 % prebivalstva. Leta 2015 je v Cerkvi na Slovenskem delovalo: 14 škofov, 783 škofijskih duhovnikov, 267 redovnih duhovnikov, 1055 vseh duhovnikov, 30 stalnih diakonov, 498 redovnic, 673 laiških katehistinj in katehistov ter 10.944 prostovoljk in prostovoljcev Karitas. Slovenija / Letno poročilo katoliške Cerkve Aleš Primc in Metka Zevnik Goriška1. decembra 20166 Sv. Ivan / “Miklavževo pismo” Duhovnija sv. Ivana, Skupnost družin Sončnica in gledališka skupina O'Klapica vabijo v nedeljo, 4. decembra, ob 10.45 (po jutranji maši) na igrico “Miklavževo pismo” ob sprejemu velikodušnega svetnika. Projekt OOZUS (Osnovne organizacije zamejskih učiteljev smučanja) in ZSŠDI “Smučaj z nami, skupaj zmoremo”! Člani Osnovne organizacije zamejskih učiteljev smučanja (OOZUS) imajo te dni polne roke dela. Smučarska sezona je namreč pred vrati, zato so se pri organizaciji odločili, da v sodelovanju z ZSŠDI opravijo vrsto obiskov po naših osnovnih šolah in s krajšimi predavanji učencem predstavijo smučarske dejavnosti in načine učenja smučarskih veščin. Predstavniki OOZUS, ki so obenem tudi učitelji smučanja, Livio Rožič, Natalino Culot, Marko Presl, Luka Vuga, Goran Kerpan, Erik Piccini, Maurizio in Claudio Peric, so ob privoljenju šolskih ravnateljstev obiskali osnovne šole na Vrhu Sv. Mihaela, v Sovodnjah, Romjanu, Števerjanu, Bračanu, Pevmi in Gorici. Bili so tudi v Špetru v Benečiji, na Tržaškem pa na Proseku, v Barkovljah in v Križu. Livia Rožiča in Natalina Culota smo zalotili pri predstavitvi smučarskih dejavnosti na osnovni šoli Josip Abram v Pevmi, ki jo obiskuje petdeset učencev. Mladim, ki so s pozornostjo spremljali predstavitev, sta učitelja na doumljiv in zanimiv način v sliki in besedi opisala to športno zvrst. Na začetku so učenci spoznali himno športa Skupaj zmoremo, nato sta jim učitelja pokazala nekaj slikanic s tematiko zimskih športov, s pomočjo video posnetkov pa sta jim prikazala tudi razne tehnike smučanja, ki slonijo na igri in zabavi. Pri tem ne gre zanemariti niti dejstva, da prav prek igre in športa otroci spoznavajo slovensko izrazoslovje za opremo, vadbo, tekmovališča, tekmovalne panoge in druge pojme, ki sodijo v svet telesne kulture. Posebno sta izpostavila pravila obnašanja na smučiščih, ki se jih mora držati vsak udeleženec, pa naj gre za začetnika ali za izučenega smučarja. Na ogled sta postavila tudi smučarsko opremo: smučarske čevlje, oblačila, čelado, rokavice, očala in seveda smuči z ustreznimi palicami. Učitelja sta na koncu napovedala tudi smučarske tečaje, ki jih v zimskih mesecih pripravljajo zamejska planinska in smučarska društva. Pri vsakem obisku so obdarili šolo s slikanico Tina in medvedja moč, ki je še učinkoviteje pritegnila pozornost malčkov, ter z albumom za zbiranje nalepk Junaki zime. Goriška in tržaška društva bodo tečaj za otroke priredila v kraju Forni di Sopra, vadba bo na izbiro potekala ob sobotah in nedeljah. Poskrbljeno bo tudi za avtobusni prevoz. Tečaji se bodo pričeli sredi januarja 2017 in se končali 11. in 12. februarja 2017, v kraju Forni di Sopra. Velika letošnja novost bo končna prireditev smučarskih tečajev s prisotnostjo vseh zamejskih društev, tokrat tudi iz Benečije. Za to priložnost bodo učitelji smučanja pripravili poseben program s poligonom, ki bo nosil ime Skokica smuča. / VIP Simpozij goriškega inštituta za srednjeevropske študije (ICM) v obeh Goricah Ob petdesetletnici goriškega inštituta ICM, ki se nahaja v hudih finančnih težavah, so priredili mednarodni posvet, pri katerem so v okviru povezovanja med šolo in delom sodelovali tudi dijaki klasičnega liceja Primož Trubar z italijanskimi kolegi šole D'Annunzio iz Gorice. Ves čas kongresa so pomagali prirediteljem, da je dogajanje nemoteno potekalo. Po slovesnem odprtju v Gorici v sredo, 23. novembra, je bil prvi dan posveta na Gradu Kromberk, kjer je Forum za Goriško poskrbel za simultano prevajanje iz slovenščine v italijanščino in obratno. Z referati so nastopili dr. Dimitrij Rupel, nekdanji slovenski zunanji minister, Peter Jambrek, Miha Kosovel, Luigi Anfieri, Marco Cangiotti, Tatjana Rojc, medtem ko so razmišljanje našega urednika Jurija Paljka, ki se je mudil na kongresu FISC v Rimu, prebrali organizatorji. Posvet se je končal z branjem poezij in projekcijo filma o Ungarettiju in Vorancu v soboto zvečer v Zagraju. Kratke Goriška Mohorjeva družba: predstavitev knjižne zbirke Literatura je hrana za dušo in srce S 1. STRANI onosni so na knjigo o kon- centracijskem taborišču v Viscu, ki je izšla pred nekaj meseci in pomeni korak naprej v odnosih med Italija- ni in Slovenci na Go- riškem, posebno počaščeni pa za priz- nanje Zlata hruška 2016 za Čotarjeve Ptičje kvatre. Poleg Ko- ledarja sta letos izšli “izpovedno topla knji- ga” Darinke Kozinc Les Goriciennes o goriških aleksandrinkah in knjiga Dnevniki, pi- sma, spomini iz dveh svetovnih vojn iz zbir- ke Naše korenine izpod peresa Dominika Kaci- na. Goriška založba je tudi letos izdala stenski Naš koledar: fotografije je tokrat prispeval Jan- ko Kovačič iz Bazovice. Mohor- jevo zadnja leta močno bremeni pomanjkanje sredstev, in vendar se pogumno trudijo, da bi knjižne izdaje ne občutile težkih časov, je še povedal Podbersič, ki se je toplo zahvalil vsem piscem, urednikom, oblikovalcem, ti- skarjem in drugim sodelavcem. Koledar O Koledarju je - namesto zaradi službenih obveznosti odsotnega urednika Marka Tavčarja - prof. Marija Češčut povedala, da ni enostavno ga pripraviti, in ven- dar so poročila z najrazličnejših področij “izredno važna, ker go- vorijo o našem življenju, da smo živi in kaj delamo”. Zato že nekaj let objavljajo tudi bibliografijo, ki jo za NŠK pripravlja Ksenija Majovski, in podatke o izo- braževanju v slovenskem jeziku v Italiji, ki jih v imenu Slorija pri- speva Norina Bogatec. “Nekateri članki so izredno zanimivi”, pri- bližalo se je tudi nekaj novih, mlajših sodelavcev. Koledarski del bogatijo podobe umetnin februarja letos umrle umetnice, kraške kiparke Bogo- mile Doljak. Njena hči Nadja je povedala, da so imeli v Na- brežini ob prazniku sv. Roka raz- stavo njenih del. Izbor ni bil la- hek, saj je umetnica pustila ogromno umetnin. Leta 1978 je začela z restavriranjem kraških skrinj, na podlagi teh je začela iz- delovati - z moževo pomočjo - nove skrinje. Kmalu se je lotila še kipov in tudi prtov. Njena umetnost se je razvijala, nastajali so keramični krožniki, podobe na lesu. “Iskala je poseben les, tak, ki ji je govoril in sam spo- ročal, kaj naj z njim naredi”. Urednik Marko Tavčar se je skup- P no s Frankom Žerjalom odločilprav za podobe na lesu; “ker jebila mama trdna Kraševka”, so za podlago izbrali kamen. Na na- slovnici je kraški portal, “saj vra- ta odpirajo novo leto”. Darinka Kozinc: Les Goriciennes Gre za devet zgodb o aleksan- drinkah z vipavsko-goriškega po- dročja. Avtorica spremne besede, prof. Majda Cibic, je povedala, da se ji je med prebiranjem “od- piral nov svet”. V delu, ki je “zelo berljivo, prijetno in mikavno”, je “videla, spoznala, doživela avto- rico samo”. Kozinčeva, ki je tudi predsednica Društva za ohran- janje kulturne dediščine alek- sandrink, je na posebno doživet način, “skoraj v prvi osebi”, zau- pala knjigi zgodbe, ki jih je ver- jetno tudi sama poznala, z neka- terimi nekdanjimi aleksandrin- kami je imela tudi sorodstvene vezi. Zgodbe se prepletajo, so si pa med seboj tudi različne, “kot smo si tudi ljudje različni”. Ko- zinčeva pripoveduje “živahno, z osebnim umetniškim pristo- pom”, veliko je premih govorov, zaradi česar imamo vtis, da se dogajanje odvija pred našimi očmi na filmskem platnu. Neka- tera dekleta so odhajala iz želje, da bi spoznala tujino, blesk Egip- ta, druga iz socialne revščine. Domačije v razsulu so jih prisili- le, da so odšle v svet. Pri marsi- kateri junakinji je zaznati izre- den psihološki pretres. “Po eni strani hrepenenje po spoznanju in uživanju, po drugi strani pa zelo boleče domotožje, tisto do- motožje, ki je marsikatero alek- sandrinko pripeljalo domov. Marsikatera se je v tujem svetu izgubila”. Kar se tiče jezika, sloga in strukture, “je to prava litera- tura”, je zatrdila Cibičeva. In “li- teratura je hrana za dušo in srce”. Darinka Kozinc je “znala uokviriti tematiko aleksandrink tudi v današnjem času”. Alek- sandrinke so namreč polagoma odšle v večnost, njihov duh in dediščina pa sta še prisotna. Zgo- dovina se ponavlja... Marsikdo odhaja v svet, znan je pojav “be- ga možganov”, zlasti mladi rod iz različnih nagibov odhaja v tu- jino. Vnukinje aleksandrink doživljajo podobno usodo v dru- gem času... O aleksandrinkah je bilo veliko že rečenega in napisanega, kdor pa misli, da je že bilo vse raziska- no, se hudo moti, je povedala av- torica, ki številne življenjske zgodbe pozna globlje kot pred- sednica omenjenega društva. To je bil “razmeroma boleč del naše zgodovine”, zlasti Vipavske do- line. Ljudje so rabili kar nekaj časa, da so bolečino “predelali v sebi”. Odhajale so pretežno žen- ske, matere. Doma so ostajale ba- bice z vnučki... Ekonomska si- tuacija je bila precej kruta. Izse- litev je bila za nekatere pri- ložnost, toda večina je bila v to primorana. Vprašanju se je prva posvetila Dorica Makuc, “ko je na terenu imela še veliko težav, ko se ljudje še niso odpirali”. Edinstvene “življenjske zgodbe” je literarno prvi obdelal Marjan Tomšič, in sicer “z moškim načinom pogleda na ta grenki ženski pojav izseljenstva”. Darin- ka Kozinc je bila v Kairu in Alek- sandriji, obiskala je šolske sestre, srečala se je z nekaterimi izsel- jenci. Z aleksandrijskega in kair- skega vidika je pogled popolno- ma drugačen: “Naše ženske so bile tam izjemno cenjena delov- na sila, ker so bile poštene, de- lavne, zanesljive in zveste”. Za- gotovo pa je to bila precejšnja ra- na na narodovem telesu, zlasti na Primorskem. Govori se o 7 do 8 tisoč ženskah, “po vsej verjet- nosti jih je bilo še veliko več”. Stvari se ponavljajo, danes priha- jajo v Gorico aleksandrinke, ki skrbijo za ostarele. Kozinčeva, ki v knjigi ni želela poudarjati ne- gativnosti (“Vedno je tudi nekaj pozitivnega”!), se je tudi vprašala, kaj bi bilo, ko ne bi bilo aleksandrink. Prepričana je namreč, da “bi bil ta prostor drugačen, ko bi se ta pojav ne zgo- dil v svoji tragičnosti, pa tudi v svoji lepo- ti”. Dominik Kacin: Dnevniki, pisma, spomini iz dveh svetovnih vojn To je 26. knjiga iz zbirke Naše koreni- ne, ki jo je opremil Pavel Medvešček. O knjigi že uvodna be- seda Borisa Mlakarja veliko pove. Domi- nik Kacin se je rodil leta 1895 v Idrijskih Krnicah, umrl pa leta 1976. V družini se je v letih 1925-1941 rodilo devet otrok. Zaslugo, da je knjiga izšla, ima dr. Milica Kacin Wohinz, ki se je z objavo izbora zapisov ho- tela oddolžiti očetu. Knjiga vse- buje spomine na mladost, dnev- nik z avstrijsko-ruske fronte v Karpatih in vojaške bolnišnice v Romuniji v letih 1917-1918, pi- sma in zapiske iz fašistične inter- nacije (1940-1943) ter pisma in dnevnike iz nacističnih taborišč (1943-1945). “Bere se kot neke vrste roman”, je dejala Marija Češčut, spiritus agens založbe. Besedilo dopolnjujejo, poleg fo- tografskih posnetkov, bogate opombe Milice Kacin, ki izrisu- jejo sliko tragičnega dogajanja za našo primorsko zgodovino. “Iz- stopa lik Dominika Kacina, ki je bil res izredna osebnost”. Msgr. Podbersič je dodal, da so v zbirki Naše korenine že objavili več “solidnih zgodovin”, ta pa zaje- ma širši časovni razpon. Predsed- nika GMD je pri branju najbolj presunila velika navezanost Do- minika Kacina na domačo zem- ljo: v pismih izredno lepo izraža zraščenost z zemljo. Zelo je bil tudi povezan z domačo družino, saj se v spominih stalno vrača k družinskim članom. Njegova značilnost je tudi ta, da je “bil res veren. V težkih trenutkih, ko ni vedel, ali bo preživel ali ne, je imel veliko zaupanje v Božjo po- moč oz. mu je vera dajala veliko oporo”. Kacin je bil “po duši in čustvovanju zelo bogata oseb- nost”. / DD Foto JMP Majda Cibic, Darinka Kozinc, Nadja Doljak in msgr. Renato Podbersič (foto dpd) Goriška 1. decembra 2016 7 Združevanje čez mejo razdruževanja Življenja sem smisel, čez mejo Gorice, znova močno zaznal, ko v delu ustvarjalnem, rod mladi Slovenski, sem ôpazoval, brez motenj mejno jezičnih, tvorno, sproščeno je sôdeloval, ročno ustvarjalno, družno veselo, bobike, vuge pa ôblikoval. Preprosta delavnica, mejno državno ločitev je vso združevala. Bariera, dvojno jezična, čezrodna, v ljubezni se ni prepoznala. K cilju Resnice se pot je osmišljanja vnovično v skupno kovala, da poizkuse, birokratsko nesmiselne, vse bo, zavedno, pregnala. Čas je spoznati sporne izkoriščevalske zmote pohlepnih ljudi, ki razdor, v imenu oblastnosti, namesto prave ljubezni, krepi. Nima méja, vojno ukazana, take moči, da bi mogla razdružiti, kar v Resnici življenja= jazKDO + jazKAJ je Slovenske krvi. / Janez LAH, Ptuj olarji od drugega do petega razreda Večstopenjskih šol iz Gorice in Doberdoba so se v petek, 18. novembra 2016, v dopoldanskih urah, ko v želodčku že začne malce kruliti, znašli v posebni kuhinji, v kateri so bili vsi kuhinjski pripomočki, le hrane ni bilo nikjer. Glasbenik Peter Kus jim je odprl vrata v čisto nov svet zvokov, ki jih je predstavil kot kompletno kosilo, celo z aperitivom in sladico. Vse te poslastice so okusila le ušesa, oči pa so se čudile, da nastajajo lahko zvoki iz prav vse kuhinjske posode, sicer s pomočjo “vseved- nega” in zdaj že povsod prisot- nega računalnika. Zvočna kuhna je svojevrstna gle- dališka predstava oz. interaktiv- Š na zvočna peformansa, ki si ga jezamislil in ga izvaja Peter Kus.Predstava je nastala kot produk- cija Zavoda Federa- cije Ljubljana, par- tner je pa Hi ša otrok in umetnosti, pro- jekt sam se je ure- sničil s podporo Mestne občine Lju- bljana in Mini- strstva za kulturo Republike Sloveni- je. Glasbeno kuhar- ski šov s svojevrst - nim kuharjem, ki kuha zvoke, je nav- dušil naše šolarje, ki so se kar usuli na o - der, ko je kuhar ra- bil ducat ali le nekaj Obvestila Tečaj usposabljanja tehnikov za kulturne in gledališke predstave in dogodke. Prvo srečanje bo v soboto, 3. decembra 2016, od 14.30 do 16.30, v Sedejevem domu (Trg svobode 6, Števerjan). Predavala bosta Janez Terpin, tehnični vodja Dramske družine F. B. Sedej, in Vasja Križmančič, tonski tehnik deželnega sedeža RAI v Benetkah. Sledil bo praktičen prikaz uporabe tehničnih pripomočkov in aparatov. Izobraževanje je namenjeno mladim in odraslim. Info na ms. dramske. druzine@sedej. org ali na +393458547803. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča, da bo letošnje silvestrovanje v četrtek, 29. decembra, v kraju Remanzacco v restavraciji Al Cardinale. Prijave sprejemajo po tel.: 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 78138 (Sonja Š.). Odhod iz Gorice ob 17. uri. Zveza slovenske katoliške prosvete in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica obveščata, da je skupni urad z novembrom začel delovati po naslednjem urniku: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. do 14. ure, ob sredah: od 8. do 18. ure nepretrgoma. Vabilo na romanje v Medžugorje od 7. do 10. decembra letos. Odhod avtobusa iz Nove Gorice in Rožne Doline v sredo, 7. decembra, zgodaj zjutraj. Tržaški romarji stopijo na avtobus na Kozini ob bencinski črpalki smer za Reko. Romarji se bodo udeležili svetih maš, čaščenja svetega križa in najsvetejšega. Obiskali bodo kraj prikazovanj in se lahko vzpeli na Križevac. Zadnji dan romanja, v soboto, 10. decembra, se bodo na poti domov ustavili tudi pri romarskem svetišču hrvaškega Lurda v Makarski. V večernih urah bodo prispeli domov. Slovenski in italijanski državljani potujejo z veljavno osebno izkaznico za inozemstvo. Prijave: Marijan (004347366, 3392985233); za Tržaško sprejema prijave župnik Jože Markuža na tel. 040 229166. V središču mesta dajamo v najem prenovljeno stanovanje, primerno tudi za pisarno. Info tel. 340 9248297. Prispevke za Slovenski center za glasbe- no vzgojo Emil Komel v spomin na rav- natelja prof. Silvana Kerševana lahko na- kažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SIL- VANA KERŠEVANA. Informacije na taj- ništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Z veseljem vam zašijem in popravim oblačila, izdelam zavese in druge šivane izdelke. Lahko pridem tudi na dom. Vida, telefon 00386 31 721 243 Potrebujem delo in bi z veseljem pomagala v gospodinjstvu ali pri skrbi za ostarelega ali bolnega človeka. Čakam vaš klic na 00386 41 936 652 – Darja. 40-letna mati nudi dnevno nego starejšim na domu. Ne 24 ur. Lahko tudi kuha in pospravlja stanovanje. 3-letne izkušnje. Tel. 00386 41 390 244. Gospa s triindvajsetletno izkušnjo nudi dnevno varstvo otrok ali oskrbo starejših oseb, potrebnih pomoči. Tel. 00386 41 548537. Profesorica slovenščine išče delo (tudi inštrukcije, učna pomoč in varstvo otrok). Tel. št. 00386 41 256240. Darovi Ob nabirki za katoliški tisk, za Novi glas: župnija sv. Ivana - Gorica, 100 evrov. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 2.12. 2016 do 8.12.2016) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan razen ob sobotah od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 2. decembra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Nedelja, 4. decembra, ob 21. uri (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Ponedeljek, 5. decembra (v studiu Stefania Beretta): Le spomin... Torek, 6. decembra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 7. decembra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Doberdob 1915-1916 - Izbor melodij. Četrtek, 8. decembra (v studiu Andrej Baucon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. pomočnikov. Zelo aktivno so sprem ljali njegovo izva- janje in se z ritmičnim ploska njem odzivali na različne ritme, ki jih je iz nena- vadnih “instrumentov” izvabljal glasbenik. Za aperitiv je zazvenel valček Na lepi modri Donavi: Kus je pihal v steklenice različnih velikosti, njegovi mali pomočni- ki pa so zvoke proizvajali s pi- hanjem v zarezo, ki je bila v ploščku, ta pa je bil poveznjen na kozarček … Bila je zelo zanimiva, nenavadna glasbena ura, kakršni naši učenci gotovo niso še prisostvovali. Kot je že prišlo v navado, je pred predstavo Tamara Kosič iz KCLB nagovorila otroke in s pomočjo dveh prostovoljcev opozorila, kako se je treba obnašati v gleda- lišču. Zdi se, da so ti vsakokratni opomini kar učinkoviti, ker učenci vselej pozorno in brez klepetanja spremljajo odrsko do- gajanje. Upajmo, da bo- do radi zahajali na pri- reditve v naše kulturne domove, tudi ko odra- stejo. IK Goriški vrtiljak / Veliki polžek V posebni kuhinji je “zadišalo” po tisočerih zvokih Učenci osnovne šole v Romjanu Vse predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu PD ŠTANDREŽ Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin PROGRAM PREDSTAV: - Nedelja, 4.12.2016, ob 17. uri KUD Valentin Kokalj - Visoko Francis Veber BUTELJ ZA VEČERJO komedija Režija: Frenk Kranjec - Nedelja, 15.1.2017, ob 17. uri KUD Rače Andrej Jelačin PACIENT V ČAKALNICI komedija Režija: Melita Lašič PD Štandrež - dramski odsek Premiera - Sobota, 28.1.2017, ob 20. uri Abonmajska predstava - Nedelja, 29.1.2017, ob 17. uri Jean Jacques Bricaire DOHODNINA komedija Režija: Jože Hrovat V SOORGANIZACIJI ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Slovesno praznovanje zavetnika sv. Andreja Priznanje klas dr. Mirki Brajnik ŠTANDREŽ tandreška župnijska skup- nost se je v velikem številu udeležila praznične svete maše v nedeljo, 27. novembra, v počastitev farnega zavetnika sv. Andreja. Slovesnost je naz- nanjalo pritrkovanje mladih do- mačinov, ki ob takih pri- ložnostih radi zahajajo v visok zvonik štandreške cerkve. Bogoslužje je bo- gatilo lepo petje cerkve- nega mešanega in otroškega zbora. Ker je bila nedelja prva adventna, so v soboto pri- pravili adventne delavni- ce, na katerih je mladina izdelovala lepe adventne venčke, ki jih je župnik blagoslovil pri nedeljski maši. Razveseljivo je dej- stvo, da se je zadnja leta zelo razširila priprava ad- ventnih venčkov, na kate- rih stojijo štiri sveče, ki jih prižgejo na adventne ne- delje. V cerkvi pa je posta- vljen kar velik adventni venec. Po sveti maši je bila kar v cer- kveni ladji že štirinajsta podeli- tev priznanja klas zaslužnim do- mačinom. Letošnje priznanje, ki ga podeljuje društvo sKultura 2001, je prejela dr. Miroslava Brajnik za predano delo na pe- dagoškem in šolskem področju ter za nesebično delovanje v ko- rist vaški in širši skupnosti. O za- služnem delu Miroslave Brajnik je poročilo podal predsednik Š sKulture Marjan Breščak.Osnovno šolo je obiskovala vdomači vasi, na klasičnem liceju v Gorici je maturirala leta 1966. V Trstu pa je leta 1969 opravila še učiteljsko maturo. Študij je nadaljevala na tržaški pedagoški fakulteti in leta 1980 diplomira- la in uspešno opravila tudi rav- nateljski izpit. Leta 1972 se je začela njena učiteljska pot, naj- prej na osnovni šoli v Štan- drežu, potem na goriški sloven- ski srednji šoli. Kot redna učitel- jica je službovala v Števerjanu v letih 1974-1980. Nato je še eno leto poučevala na nižji srednji šoli. Že leta 1981 je prevzela od- govornost ravnateljevanja. Naj- prej je bila v Doberdobu, leta 1984 pa kot stalna ravnateljica v Gorici. Dodatno je vodila tudi tržaški ravnateljstvi pri Sv. Ivanu in na Opčinah. Stalno je skrbela za kakovostno formativno po- nudbo naših šol in spodbujala učne kadre k stalnemu izo- braževanju. Sodelovala je tudi z italijanskimi ravnatelji in se seznanjala z ita- lijanskim šolskim svetom. Ved- no si je prizadevala za kulturno sožitje in je približevala sloven- sko stvarnost italijanskim kul- turnim sredinam. Zavzemala se je za sodelovanje šole s kulturnimi in drugimi društvi. Vedno je obiskovala šol- ske in druge prireditve. Njeno zanimanje pa ni segalo le na šolsko področje. Dva manda- ta je aktivno sodelovala v štan- dreškem rajonskem svetu in se zavzemala za ohranitev sloven- ske prisotnosti v domačem kra- ju, ki so mu grozila obsežna ra- zlaščanja štandreške zemlje. Po upokojitvi je leta 2008 prejela priznanje goriške občine za zasluge na šol- skem področju. Naslednje leto jo je Slovenija nagra- dila za uspešno in dolgo- letno prizadevanje za raz- voj slovenskega šolstva v Italiji. Priznanje klas 2016 je Brajnikovi izročil goriški župan Ettore Romoli, ki se je nagrajenki zahvalil za sodelovanje z občinsko upravo in za neutrudno delovanje v korist goriške- mu šolstvu. Vidno ganje- na se je Miroslava Brajnik zahvalila za priznanje. V večernih urah so se v štandreški cerkvi nadalje- vale pobožnosti. Najprej so bile praznične večernice, ki jih je ob sodelovanju več duhovnikov štandreške dekanije vodil upo- kojeni naškof Dino De Antoni. Sledil je koncert duhovne gla- sbe in besede, ki sta ga dovršeno izvedla organist Mirko Butkovič in sodelavec Radia Ognjišče Marjan Bunič, ki je prebral be- sedila prerokov in razmišljanja papeža Frančiška. DP To je pesem pesnika Janeza Laha s Ptuja. Prišel je na obisk k nam z gospo Branko Janežič, ki po vsej Sloveniji vodi laboratorije in krea- tivne delavnice za osnovnošolske otroke. Tokrat je svojo delavnico ročnih del, izdelave igrač, ki izha- jajo iz slovenske tradicije, predsta- vila tudi v slovenskih šolah v Štandrežu in Romjanu. Delavnice so se udeležili učenci 2. in 3. ra- zreda osnovne šole “Fran Erjavec” iz Štandreža in učenci 2. razreda sekcija A in B iz osnovne šole “Ljubka Šorli” v Romjanu. Naši mali šolarji so imeli pri- ložnost spoznati vrednote, lepoto in trud, kako si sami izdelati igračo. Spoznali so malo dru- gačno in nam oddaljeno prleško kulturo. / str. 15 Branka Janežič gostja na OŠ v Štandrežu in Romjanu Otroci so izdelovali bobike in vuge Foto DP Kultura1. decembra 20168 SSG / Abonmajska sezona v Gorici Spremembam neprilagodljive duše ovo sezono Slovenskega stalnega gledališča, ki bo gledalce kot v čolniču, gnanem od vetra, premetavala Sem pa tja od enega dramskega dela do drugega, je tudi v Gorici – kot že v oktobru v Trstu – v po- nedeljek, 14. novembra 2016, v Kulturnem centru Lojze Bratuž, uvedla predstava Češnjev vrt, ve- likega ruskega literarnega moj- stra Antona Pavloviča Čehova (1860-1904) v režiji tržaškega režiserja Igorja Pisona. Češnjev vrt je zadnje delo Čehova, začel ga je pisati in ga tudi dokončal l. 1903. Pol leta pred smrtjo pa je dočakal njegovo krstno izvedbo v režiji slovitega Stanislavskega, a z njegovim režijskim koncep- tom ni bil zadovoljen. Stanislav- ski je Češnjev vrt interpretiral kot dramo, Čehov pa je trdil, da je sam napisal komedijo s pridi- hom farse o ljudeh, ki ne znajo pogledati resnici v oči in se ne morejo prilagoditi družbenim spremembam, ker so tako nostal- gično zazrti v preteklost in nek- danje lagodno življenje in se sploh ne znajo spopasti z re- sničnostjo. In zaradi tega naj bi bili v svoji zaverovanosti v nek- danje lepe stare čase patetično smešni. Kot vse svoje dramske stvaritve je tudi to Čehov, ko mu je tuberkuloza že krepko načela N zdravje in je v njem klila klicasmrti, napisal, da bi nastavil ogle-dalo družbi ob propadanju višje- ga družbenega sloja, ki se ne za- veda, da ne more več ujeti koraka s časom in ne zna najti poti iz lagod- nega, a brezizhod- nega življenjskega kroga. Režiser Pi- son je želel pote- gniti vzporednice med nekdanjo ru- sko realnostjo in današnjim časom, realnostjo na pre- hodu iz socializ- ma v kapitalizem, ko ljudje v politiki in na gospodar- skem področju ni- so znali pravilno izkoristiti dane možnosti. Ne- močni so stali na obrobju, ko so podjetja propadala kot za stavo na račun maloštevilnih, ki so se znali krepko okoristiti. To manjšino v uprizoritvi gotovo predstavlja Jermolaj Aleksejič Lo- pahin, kmečki sin, čigar oče je garal na posestvu s čudovitim češnjevim vrtom, zdaj pa bo nad njim sam zagospodoval kot no- vodobni tajkun, ki je, kljub inte- lektualni revščini, s svojo podjet- nostjo silno obogatel. Češnjev vrt, ki se je spomladi odel v san- jsko belo lepoto in predstavlja ne- ke preživete čase, bo posekal in dal zgraditi počitniške hišice in nadaljeval svoje kopičenje denar- ja. Nekdanji lastniki pa “veselo” trosijo še zadnje denarce z na- smehom na ustih, nekako otroško naivno in “oddaljeno”, kot da se jih vse skupaj nič ne tiče, in prisostvujejo svojemu do- končnemu propadu. Čisto izven realnosti sta prav lastnika Ljubov Andrejevna Ranevska in njen brat Leonid Andrejič Gajev. Ona je po petih letih, preživetih v Pa- rizu ob človeku, v katerega se je zaljubila in z njim razsipavala in zapravljala dediščino, vrnila v domači kraj ter bila slepa za to, da je še edino posestvo, ki ga je imela v lasti, šlo na dražbo zaradi neplačanih dolgov. Njen brat pa se je kljub petdesetim letom ob- našal kot kak razvajeni najstnik in se ni znal oprijeti nikakršnega dela. Ta dva lika sta poosebila ena izmed prvih dam ljubljanske Drame, imenitna igralka Saša Pavček, ki je Andrejevno opisala kot žensko, ki vse prehrupno iz- kazuje svoja čustvena razpo- loženja; na obrazu se ji večkrat pojavi skoraj preglasen in neu- pravičen smeh - morda pa s tem le prikriva svoja prava čustva. Iz tega v svojem svetu “lebdečega” stanja se strezni le, ko se spomni na lastnega sina, ki je kot otrok utonil v reki. Sicer pa kot brat sploh ne more ali noče dojeti re- alne brezizhodne situacije, raje si zatisne oči pred njo in gre spet v Pariz zapravit še tisti denar, ki jim ga je dala premožna stara teta, da bi skušali rešiti posestvo. Nespo- soben vzeti situacijo v roke je se- veda tudi njen brat Leonid, čigar značajske poteze in lahkomisel- nost je izrazito zarisal Vladimir Jurc in tako s Pavčkovo dobro od- slikal ti dve duši, ki ne znata in ne marata pogledati resnici v oči. Podjetnega Jermolaja, ki se je odlično izzvil iz revne otroške preteklosti, je enegično in z do- bro zasnovanimi načrti in nadal- jnjim uspešnim pohodom opisal Primož Forte. Poleg omenjenih so nastopajoči liki le še trije – Pi- son je namreč precej skrčil osebe, ki nastopajo v Češnjevem vrtu. Anjo, hčerko Andre- jevne, ki ravno tako kot mati “zasanjano” gleda v svet, je z otroškimi potezami po- dala Tina Gunzek, Nikla Petruška Pani- zon pa je Var- jo, posvojenko Andrejevne, prikazala bolj kot trezno mlado žensko, ki se zaveda, da bo njeno hrepe- nenje po ljubezni ostalo jalovo in da bodo sanje izpuhtele in si bo mogla sama pomagati v novi družinski situaciji. Tadej Pišek pa je poosebil Pjotra Sergejeviča Tro- fimova, večnega študenta, ki ve, da so se časi spremenili, a njego- va razmišljanja niso dovolj močna in odmevna, da bi pro- drla in kaj spremenila. Kljub površinski “lahkotnosti”, ki jo morda kaže uprizoritev na prvi pogled, ohranja Češnjev vrt v imenitnem prevodu Milana Jesi- ha in priredbi Igorja Pisona, Eve Kraševec in Tatjane Stanič tisto ozračje hrepenenja, neizpetih ljubezenskih čustev in za vedno izgubljenih priložnosti, ki veje iz mojstrsko napisanih del Čehova, ob ogledu katerih nam ostaneta vselej neka trpkost in grenkoba v srcu. S temi občutki se usklajuje- jo izbrane klavirske melodije, ka- tere harmoničnost prekinejo zvoki sodobne glasbe in “plesna performanca” Leonida - Primoža Forteja, ki je še posebno vžgal pu- bliko mladih študentov. Ti so si predstavo ogledali v jutranjih urah v torek, 15. novembra, in najbolj bučno zaploskali prav njemu. Očitno jim je bila najbolj všeč in blizu figura mladega uspešnega povzpetneža, s kate- rim bi se verjetno najraje poisto- vetili. Pri predstavi gledalca takoj prev- zame pogled na harmonično scensko podobo, ki jo sestavljajo redki, a premišljeno izbrani ele- menti, trije v belo prevlečeni kavči. V ozadju plapolajoča bela zavesa, kot nekakšna tanka pre- grada med svetlo nekdanjostjo in sedanjostjo, zastira pogled na ta- ko opevan češnjev vrt - v izvirni- ku višnjev -, simbol nepotešljivih sanj in iluzij. Eleganca in finesa presevata tudi iz do potankosti zamišljenih in izdelanih kostu- mov, pri katerih kraljujeta bela in rdeča barva, vse po zamisli Petre Veber. Goriška publika je predstavo zelo dobro sprejela in igralce z vztraj- nim ploskanjem večkrat priklica- la na oder. Iva Koršič Pesniški prvenec Marije Kostnapfel Pesmi ega zapisa ne morem začeti drugače kakor z že utečenim stavkom, ki pra- vi, da je izid vsake nove knjige oziroma knjižnega prvenca praz- nik. Avtorica Marija Kostnapfel iz Križa pri Trstu je namreč jeseni pri založbi Mladika ob- javila svoj pesniški prvenec z naslovom Pesmi. Ni odveč pou- dariti, da je Kostnap- flova profesorica slo- venščine na Zavodu Žige Zoisa v Gorici. Av- torica tako nadaljuje žlahtno dediščino, ki so jo pred njo začeli in gojili tudi drugi šolni- ki, med katerimi izsto- pajo Boris Pahor, Alojz Rebula, Zora Tavčar, Bruna Marija Pertot, Boris Pangerc, Alenka Rebula, Majda Artač, Vilma Purič, David Bandelj, Andrej Kralj in še kdo. Zapisati pa gre tudi, da sta za učitelje ali profesorje (slo- venščine) velikokrat književnost in kultura edina možnost družbene uveljavitve, saj njihovo vlogo da- nes ceni vse manj lju- di, pa tudi kakih posebnih na- grad ali priznanj za večdesetletno pedagoško delo z mladino ni bil doslej še nihče deležen. Marija Kostnapfel pa s svojim de- lom počasi zapolnjuje tisto vrzel, ki je v slovenski književnosti v Italiji zijala dolga desetletja. Šlo je za generacijski manko, saj av- torjev, ki bi bili rojeni med kon- cem petdesetih in koncem se- demdesetih, ni in ni hotelo biti. Pionirsko vlogo je na tem po- dročju odigrala omenjena Vilma T Purič s svojim romanom Burjinčas (2009), Kostnapflova pa segeneracijsko postavlja med ko- maj omenjeno avtorico in Marka Sosiča, ki je letnik 1958. Nasled- nji pisec, ki je z že več deli zako- ličil svojo pozicijo v naši književ- nosti je namreč David Bandelj (1978). Količinsko oziroma dolžinsko je zbirka Pesmi Marije Kostnapfel precej kratka, meri namreč nekaj več kot petdeset strani. Med bral- ce jo spremlja uvodna beseda prof. Marije Pirjevec, ki je v prvi polovici novembra delo v Tržaškem knjižnem središču tudi predstavila, in sicer v sodelovan- ju s prof. Magdo Jevnikar. O predstavitvi knjige same smo na straneh našega tednika že po- ročali v številki, ki je izšla na po- lovici novembra. Čeprav je mar- sikdo – tako avtorica spremne be- sede Marija Pirjevec – poeziji že zdavnaj napovedoval konec, je le-ta znala vzdržati poplavo so- dobnih komunikacijskih sred- stev in je še danes aktualna. Ma- rija Kostnapfel se zdi na pe- sniškem področju novinka, ker je svoj prvenec izdala v zrelih letih. A to dejstvo nas ne sme nikakor zavesti. Svoje verze je namreč objavljala v literarnih revijah (Zaliv, Sodobnost, Nova revija, Mladika), posebne pozornosti pa je bila v nemškem jezikov- nem prostoru deležna njena diplomska naloga o sloven- skem pesniku Francetu Balan- tiču. Pesmi Marije Kostnapfel so po večini kratke, njena poetika pa se napaja iz tradicije, ki so jo na Slovenskem oblikovali Srečko Kosovel, Edvard Koc- bek in še kdo. Ekspresivna namreč izgleda tudi knjižna platnica (v knjigi piše, da jo je grafično oblikoval Matija Grgič). Avtoričina poetika namreč v nekaterih izrazih za- dobiva eksistencialne oziroma modernistične motive (bivan- jska groza). Lirski subjekt se ve- likokrat sprašuje, kakšni so strahovi in če ti sploh še obsta- jajo, toži se, da ne more najti miru, ker je na njem teža sveta. Prof. Pirjevčeva, ki je knjigo tu- di pospremila na pot, pravi, da predstavlja pesniška zbirka Mari- je Kostnapfel v našem prostoru pomemben prelom z dosedanjo poetiko. Veliko slovenskih avtor- jev v Italiji namreč v svojih pe- smih obravnava bivanjsko (onto- loško) tematiko, vsi pa v svojih verzih tako ali drugače najdevajo izhod iz niča, ki pa se, tako ali drugače, pri Mariji Kostnapfel kaže kot neizogibna nuja. Avto- rica se namreč v svetu počuti sa- ma, izogiba se stiku z ljudmi. Primož Sturman o predstavitvah v Trstu in Ljubljani je knjiga pokojnega Marjana Per- tota o gledališkem in kultur- nem delu Slovencev v Kanadi v nedeljo, 20. novembra, doživela predstavitev še v To- rontu v Kanadi. Obsežna publikacija V senci javora in li- pe, Gledališko in kulturno delovanje Slovencev v Kanadi 1927-2010, ki jo je po avtorjevi smrti pripravila za tisk Lučka Kremžar - De Luisa, izdala pa tržaška založba Mla- dika, je bila v sre- dišču pozornosti srečanja v dvorani slovenske župnije Brezmadežne s čudodelno svetinjo v kanadskem vele- mestu. O njej sta spregovorila P predsednik in član odboraKnjižnice Dušana ČernetaIvo Jevnikar in Matjaž Rustja. Gosta je najprej predstavila in uvedla srečanje znana di- rigentka in radijska ustvarjal- ka v Torontu Marija Ahačič, sledil je pozdrav nekdanje, dolgoletne predsednice Ka- nadsko slovenskega zgodo- vinskega društva Jožice Vegelj. Rustja je orisal življenjsko pot in delo Marjana Pertota, o po- slanstvu Knjižnice Dušana Černeta, katere duša je bil ravno Mar- jan Pertot, in o vsebini knjige je pa spregovoril Jevnikar. Pri tem je poudaril tudi nekatere vezi med Trstom in Gorico ter kulturnimi delavci v Ka- nadi, saj je najvidnejši gleda- liški ustvarjalec v Torontu, arh. Vilko Čekuta, po vojni več let deloval v Trstu. Srečanja sta se udeležila tudi predstavnika Študijskega cen- tra za narodno spravo v Lju- bljani, zgodovinar dr. Renato Podbersič iz Nove Gorice in pravnik Boštjan Kolarič s Ptu- ja, ki sta te dni na raziskoval- nem delu v Severni Ameriki. Na kratko sta predstavila cilje in delo omenjenega centra in nekaj njegovih publikacij. Druženje v Torontu je tako tudi utrdilo strokovne in člo- veške stike med predstavniki “treh Slovenij”. Toronto / Predstavitev knjige Marjana Pertota Priložnost za potrditev stikov “treh Slovenij” Foto DPD Devet let je minilo od tistega dne, ko smo Slovenci izgubili vnetega pevca, pevovodjo in glasbenika nasploh ter vsestransko dejavnega kulturnika in pokončnega politika, dr. Mirka Špacapana, ki je dobršen del svojega prerano sklenjenega življenja namenil naši slovenski narodni skupnosti. Kot vsako leto so se ga spomnili s sv. mašo. Tokrat je bila v cerkvi sv. Ivana v Gorici, v sredo, 23. novembra 2016. Mašni obred je daroval župnik Marijan Markežič, ki je med kratkim nagovorom opozoril, da imamo v onstranstvu že veliko pokojnih, ki bdijo nad nami in nas spodbujajo, naj bomo pogumni. Mirko Špacapan nas s svojim zgledom vabi in nagovarja, naj delamo skupaj za dobrobit vseh, saj s skupnimi močmi lahko zmoremo marsikaj, je poudaril Markežič. Med mašno daritvijo je pel MePZ Mirko Špacapan iz Podgore, ki ga je vrsto let vodil Mirko Špacapan. Pevci so v bogoslužni spored pesmi uvrstil i tudi Očenaš, ki ga je uglasbil prav on. Ob koncu se je zboru in vsem, ki so prišli počastit zaslužnega pokojnika, zahvalil Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik SSk. V bližnjem Domu Franca Močnika je bilo družabno srečanje, ki ga je pripravila mestna sekcija Slovenske skupnosti in na katerem je stekel prijateljski pogovor ob spominu na dragega Mirka Špacapana. Maša v spomin na Mirka Špacapana v cerkvi sv. Ivana v Gorici Kultura 1. decembra 2016 9 Gledališče Verdi v Gorici / Začetek sezone 2016/2017 Uvodni glasbeni večer z Ornello Vanoni rireditelji sezone goriškega gledališča Verdi, ki ponuja veliko raznovrstnih gleda- liških, glasbenih in plesnih do- godkov, pa tudi matineje za otroke, so letošnje uvodne akor- de v soboto, 5. novembra, pre- pustili zelo znani italijanski pev- ki Ornelli Vanoni, rojeni v Mila- nu 22. septembra 1934. Med ita- lijanskimi stanovskimi kolegica- mi ima za seboj najdaljšo karie- ro. Peti je začela v daljnih 50. letih (1956) prejšnjega stoletja in je kljub svojim 82 letom še zme- raj aktivna, čeprav seveda njen malce “nosljavi” glas ni več tako močan in krepak kot včasih. S svojevrstnim, zelo prefinjenim, razpoznavnim slogom petja se je v dolgi karieri, za katero je pred kratkim prejela nagrado Premio Elsa Morante Musica alla Carriera, preizkusila v različnih glasbenih stilih, od popa, bossa nove do soula in jazza. Še poseb- no pozornost rada namenja av- torski glasbi. Svojo umetniško pot je začela v 50. letih pod vod- stvom Giorgia Strehlerja, ko je obiskovala akademijo dramske umetnosti gledališča Piccolo Teatro v Milanu. To je čas njene- ga bolj “intelektualnega” nasto- panja; temu je sledila doba po- pularnih popevk. Ob tem pa je bila tudi izvajalka izredno suge- stivnih ljubezenskih pesmi, med katere gotovo spada Senza fine, ki jo je kantavtor Gino Paoli po- svetil prav njej, saj sta se v 60. le- tih zapredla v ljubezensko raz- merje, čeprav je bila takrat Or- nella Vanoni poročena in se ji je v zakonu rodil edini sin Cristia- no. V tistem času je nastopala tu- di v gledališču, potem se je pa vrnila predvsem na glasbeno sceno kot izvajalka avtorskih pe- smi (Umberto Bindi, Franco Ca- lifano, Domenico Modugno, Mino Reitano, Luigi Tenco). Kar sedemkrat je uspešno nastopila na festivalu italijanske popevke v Sanremu (npr. s pesmima Io ti daro’ di piu’ 1966, La musica e’ finita 1967). Proti koncu 60. let je posnela tudi pesmi Tristezza (1967) in Una ragione di piu’ (1969). Vrhunec slave je dosegla s pesmima Eternita’ (zapela jo je na sanremskem festivalu l. 1970) in L’appuntamento. Tako se ji je odprla nova pot v že itak uspešni karieri (Domani e’ un altro gior- no, 1971, itd.). V 80. letih se je pobliže srečala z jazzom s slav- nimi jazzisti, kot so George Ben- son, Michael Brecker, Gil Evans …). Zelo posrečeno sodelovanje z Mariom Lavezzijem, ki traja še danes, se je začelo l. 1990. Njena uspešna pot se je nadaljevala v novem tisočletju, ko je izdala še nekaj albumov, enega z Ginom Paolijem (Ti ricordi? No, non mi P ricordo, l. 2004). L. 2013 je izšelnjen album Meticci z novimi pe-smimi (vsega skupaj je izdala 61 albumov). Odšla je tudi na gle- dališko turnejo, naslovljeno Un filo di trucco un filo di tacco, in l. 2014 na odru praznovala svoj 80. rojstni dan. Ornella Vanoni je edina italijanska pevka, ki je dvakrat zmagala nagrado Pre- mio Tenco, pa tudi plaketo Targa Tenco. Eros Ramazzotti je pove- dal, da je bil zelo počaščen, ker je z njo v duu zapel pesem, ki jo je sam napisal prav zanjo. Jova- notti pravi, da je Ornella Vanoni kot parfum. Po poslušanju nje- nih pesmi ti ostane nekaj lepega … Sama pa zatrjuje, da mora gla- sba vzkliti v srcu, da potem lah- ko poleti izven telesa … Goriški publiki, ki – morda zara- di naliva? - ni polno zasedla Ver- dijeve dvorane, na kar je Vano- nijeva s kančkom ironije, pa morda tudi razočaranja, opozo- rila, se je predstavila z glasbenim večerom pod naslovom Free Soul. Z izborom pesmi je potrdi- la svoje misli o glasbi. Kljub te- mu da so minevajoča leta odv- zela nekaj bleska njenemu glasu, je njeno petje vsebovalo neki čustveni naboj in mislim, da so to občutili tudi poslušalci, čeprav se verjetno na njeno petje niso odzivali, tako kot je vajena ali kot je sama pričakovala, da se bodo. Posebno občuteno in in- tenzivno je interpretirala velike avtorske uspešnice Vedrai vedrai Luigija Tenca, Qui dove il mare luccica (Lucio Dalla), Tu si na cosa grande, Senza fine, Una lunga storia d'amore, Che cosa c’e’ (Gino Paoli), Domani e’ un altro giorno, Mi sono innamo- rata di te. Nekaj pesmi je zapela tudi v angleščini, npr. Raindrops keep falling on my head (H. Da- vid, B. Bacharach). Učinkovitost njene intimne glasbene izpove- di so diskretno spremljali trije znani glasbeniki, Roberto Cipel- li (klavir), Bebo Ferra (kitara) in Piero Salvadori (čelo), ki so svoje izvedbene veščine imenitno po- kazali v “solističnih” virtuozno- stih. Pred skoraj vsako pesmijo je Or- nella Vanoni nekaj povedala o sami skladbi, o avtorju. Z iro- ničnim in avtoironičnim pridi- hom je zaupala kaj o sebi, npr. omenila je svoje težave z artrozo, ki jo je podedovala po očetu. Večkrat je ponovila, da se ji ta večer “lepijo” usta, da jih ne mo- re pravilno odpirati, pa še mar- sikaj takega. S kopico humorja je zapela Pata Pata Miriam Ma- keba, preden se je dokončno po- slovila z lirično Endrigovo Io che amo solo te, ki jo je res za- pela z vsem srcem. Iva Koršič JEZIKOVNICAVladka Tucovič Odvečna velika začetnica V prejšnji Jezikovnici sem napovedala, da se bomo tokrat podrobneje posvetili vprašanju, kako se pravilno zapišejo poimenovanja nagrad. Se pravilno zapiše Oskar* ali oskar, ko mislimo na filmsko nagrado? Kaj pa Borštnikov prstan in Prešernova nagrada? Je pravilno zapisati nagrada kristalni mikrofon ali Nagrada zlati mikrofon? * Pa priznanje Ane Mlakar? Da ni nemara pravilneje Priznanje Ane Mlakar? * Ta tema sodi v širši sklop o pisanju male začetnice, in sicer v tisto skupino, kamor se nam vse prerada prikrade velika začetnica, čeprav pravopisno ni upravičena. O čem bo torej tekla beseda? O besedah, pri pisanju katerih delamo napake, zato ker mislimo, da je velika začetnica pravilnejša kot mala začetnica. Žal pa se prevečkrat motimo in danes si bomo ogledali, kje moramo biti pazljivi. Verjetno so redki med nami, ki svojilnega pridevnika iz la- stnega imena ne bi zapisali z veli- ko začetnico, kot je tudi pravilno, torej: Janezov zvezek, Marijina knjiga, Novakova družina itd. Po tem vzorcu ponavadi nimamo težav, ko zapišemo poimenovanje odlikovanja, ki izhaja iz svojilne- ga pridevnika, npr. Peterlinova nagrada, Cankarjevo priznanje in Bloudkova plaketa. Kadar je ime prevzeto iz osebnega lastnega imena, tako da iz njega ne tvori- mo svojilnega pridevnika – to sta npr. filmski nagradi oskar in ve- sna ter nagrada za medijske do- sežke viktor, pa se že zaplete, kaj- ne? Zapomniti si je treba, da ra- zlična odlikovanja sicer imajo svoja poimenovanja, vendar v osnovi ne gre za lastna imena, to- rej se ne pišejo z veliko začetnico. Iz tega razloga je pravilno, z malo začetnico, zapisan prvi del naštetih besednih zvez: priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije, zlato jubilejno priznanje Javnega skla- da Republike Slovenije za ljubiteljske dejavnosti, častni znak Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Drugi del naštetih be- sednih zvez (Republika Slovenija, Javni sklad Republike Slo- venije za ljubiteljske dejavnosti, Zveza za tehnično kulturo Slovenije) je stvarno lastno ime, in se zato prva beseda nje- govega imena piše z veliko začetnico, vendar to sploh nima neposredne zveze z malo začetnico pri poimenovanjih na- grad. Pravilni odgovori na moja uvodna vprašanja so torej: besedi prstan in nagrada, ki sta na drugem mestu v zvezah Borštni- kov prstan, Prešernova nagrada in Tischlerjeva nagrada, se- veda zapišemo z malo začetnico. Enako pravilno zapišemo z malo začetnico besedo nagrada, priznanje ipd., ko je na prvem mestu: nagrada kristalni mikrofon, nagrada vstajen- je in priznanje Ane Mlakar. Nemara je prvi del današnje Jezikovnice bil videti nekoliko zapleten, zato se bomo v nadaljevanju posvetili lahkotnejši temi, povezani s pravkar minulim vinskim praznikom, ki nas tudi spravlja v zadrego z malo začetnico. V mislih imam seveda god sv. Martina, ko se mošt spremeni v vino, in ga imenujemo martinovo. Nisem se zmotila pri zapisu, ko sem zapisala malo začetnico. Imena praznikov in posebnih dni, kot je npr. dan reformacije (31. oktober), mednarodni dan boja proti aidsu (1. december) ali svetovni dan voda (22. marec), zapisujemo z malo začetnico. Po tem vzorcu se z malo zapiše tudi: silvestrovo in valentinovo. Seveda bomo z veliko zapisali Martinova gos in Martinova pojedina, ker gre za svojilni pridevnik v besedni zvezi kot pri Prešernovi nagradi, zato pa z malo martinovanje, silve- strovanje in silvestrski meni, ker niso lastna imena. Pri dilemi, ali pisati z veliko ali malo začetnico, se moramo torej najprej vprašati, ali gre za lastno ime ali ne (odlikovanja in prazni- ki niso lastna imena), potem pa še, ali imamo v mislih svojilni pridevnik (Prešernova, Marti- nov) ali kakšen drug pridevnik (silvestrski). Po tem pravilu pišemo z veliko tudi besede Slo- venec (ime prebivalca) in Slove- nija in na Slovenskem (zemljepi- sni lastni imeni), ker so lastna imena, ne pa slovenščina, slo- venski jezik, slovenska prestolnica ali slovenski narod. Če slednje zapišemo z veliko, se nam zgodi t. i. hiperkorekt- nost, ko torej pravilno malo začetnico popravimo v na- pačno veliko. To nas pogosto doleti tudi pri pisanju večbe- sednih zemljepisnih lastnih imen, vendar o tem v naslednji Jezikovnici. *Besede in besedne zveze, označene z zvezdico, zanalašč ni- so zapisane pravopisno pravilno. Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakulte- te za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-na- slov: vladka. tucovic@fhs. upr. si. 2 Tisto posebno jutro ... Kam je izginil sveti Miklavž? isto jutro je bilo posebno jutro, jutro po Miklavževi noči. Če še verjamete vanjo, je to tista skrivnostna noč, v kateri so se nekdaj po vaseh potikali hudobni parkeljčki, ki so posipavali ceste s poledico, lomili veje in jih stresali na cesto. Obenem je v tej noči, polni radovednega pričakovanja, hodil naokrog sveti Miklavž v spremstvu angelčkov, ki so mu pomagali nositi darove in so se po prstih spuščali v domove, da so na prazne krožnike polagali marcipane, mandolate, orehe, lešnike, arašide, mandarine in po- maranče. Kak teden pred tem pa so po domovih pobirali pisemca in jih prebirali belolasemu svet- niku, ki je imel že velike težave pri branju, pa čeprav je pred krat- kim zamenjal pri optiku naočni- ke. Bil je tako častitljivo star, da mu še tako dobre leče niso mogle pomagati pri razbiranju otroških sporočil. Angelčki so se nato posvetovali med sabo in odšli nakupovat da- rila za otroke: Mateju robota, Luki garažo z avtomobilom, Mojci vrtavko, Aniki punčko, Danijelu lego kocke. Nato je bilo treba vse te igrače lepo zaviti. A stvari so se začele spreminjati. Otroci niso več znali pisati pi- semc, igrali so se z novimi tehno- loškimi igračami, tudi s prenosni- T mi telefoni, želeli so si najboljčudne, drage in celo nevarneigrače, tako da jim bradati dobrot- nik ni mogel več ugoditi. Enostavno se ni več znašel v sodobnem svetu. Še največ problemov je imel s komu- nikacijo, ni in ni se mogel navaditi na uporabo pamet- nega telefona. Računalnik je sicer imel v tajništvu svojih uradovalnih prostorov tam v Nebeškem Selu, a ga je uporabljal le, da je pregledal sezname pridnih in manj pridnih otrok, ki so jih sesta- vljali angelčki na podlagi ce- loletnih opazovanj v šoli, doma in na cesti. Pred ekranom so se mu sol- zile oči, vid se mu je meglil in oči so bile utrujene. Sploh ni maral ekranov in ni brskal po medmrežju. Da, bil je starokopiten, pa kaj za- to! Vedno je lahko računal na pomoč angelčkov in nan- jo se je zanašal. Angelčki so se modernizirali, imeli so na razpolago vsa najnovejša ko- munikacijska sredstva od pa- metnih telefonov do tablic, znali so pobrskati po internetu in iz- brskali so vsako pomembno in- formacijo. Angelček Vremenar je bil specia- list za meteorološke napovedi, angelček Prevoznik je v minutki znal organizirati pot v najbolj od- daljen kraj, angelčka Zvezdica je skrbela za osvetljavo v temni noči. Angelček Krojaček pa se je ukvarjal z bolj tradicionalnimi za- devami in je skrbel za snežnobe- la, vedno čista in zlikana oblačila vsega angelskega spremstva. Zgo- dilo se je namreč, da so se halje ob ograji zataknile in raztrgale, ti- ste dotrajane so se razparale po šivih, največkrat pa so se poma- zale. Krojaček je imel največ dela, pri tem pa mu je pomagal an- gelček Mehurček, ki je dolgo mi- lil in ročno pral zamazana oblačila. Sploh je bilo v novem- bru veliko veliko dela z angelsko garderobo. V tem času je Miklavž z lepo iz- delano pisavo dokončno sestavil seznam daril in razposlal angel- ske sodelavce nakupovat igrače in slaščice za obda- rovance. Tako se je dogajalo leto za letom. V zadnjih letih pa se v od- nosih z javnostjo, predvsem s šola- mi, vrtci, dvora- nami in ustano- vami, niti tele- fonski pogovor ni uporabljal več. Vse se je odvijalo preko esemesov oziroma telefon- skih sporočil, ki so jih angelčki, tako spretni in gibčni, pisali in sprejemali po sto- tine na dan. Tudi dogovori o urni- ku obiskov na predvečer prazni- ka in v jutranjih urah naslednjega dne so potekali na ta način: “5. decembra ob 15.00 v dvorani, Le- pa vas”; “ob 10. uri na šoli Veseli otrok, Poljane”; “ok, zmenjeno jutri popoldne”. In vse je teklo kot koledarski dnevi. / str. 14 Majda Artač Sturman Tržaška1. decembra 201610 Delavnica z Majdo Artač Sturman in Dunjo Jogan V novembru smo učenci petega razreda osnovne šole Franceta Bevka na Opčinah imeli v gosteh pisateljico in pesnico Majdo Artač Sturman, ki je napisala knjigo Pravljice za Niko, pravljice za malo in veliko, ter ilustratorko Dunjo Jogan, ki je knjigo opremila z lepimi ilustracijami. Knjigo je pred kratkim izdal Sklad Mitja Čuk z Opčin. Z nami so bili tudi učenci četr tega in petega razreda osnovne šole P. Trubarja in K. D. Kajuha iz Bazovice. Najprej smo sestavili skupine. Gospa Dunja nam je razdelila potrebne pripomočke in začeli smo risati jesensko risbo. Na belo podlago smo tiskali liste v toplih jesenskih barvah. Nastali so zares lepi izdelki. Med našim delom nam je ilustratorka dajala koristne napotke. Po odmoru nam je gospa Majda Artač Sturman prebrala Novembrsko pravljico. Brala je zelo lepo in doživeto. Nato nam je nanizala nekaj čudežnih besed, s katerimi je vsak izmed nas sestavil zgodbo. Uspelo nam je. Napisali smo zanimive pripovedi in celo pesmico. Ob koncu našega druženja smo prejeli knjigo v dar. Prisrčno se zahvaljujemo obema kulturnima delavkama, da sta bili z nami. Iskrena hvala Skladu M. Čuk, da nam je omogočil srečanje, hvala tudi za lepo knjigo, ki jo bomo v družini z veseljem prebirali. / Učenci 5. razreda OŠ F. Bevka in 4. in 5. razreda OŠ P. Trubarja - K. D. Kajuha Božično vzdušje na Slovenščini z empatijo Predbožično srečanje Slovenščine z empatijo bo v petek, 2. decembra, ob 18.00 v dvorani Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček, v ulici Giacinto Gallina, 5 - v 3. nadstropju. Udeleženci se bodo lahko pogovarjali o slovenski božični glasbeni in gastronomski kulturi, o slovenskih božičnih navadah, božičnem vzdušju, melodijah, okusih, vonjavah in barvah. Izpostavili bodo sončne in senčne plati božičnega časa in božičnega razpoloženja. Izhodišča za pogovor bodo verzi Franceta Prešerna iz pesnitve Krst pri Savici, umetnost pritrkovanja po zgledu Ivana Mercine, božična pesem v izvedbi Slovenskega okteta. Srečanje bo potekalo v interaktivnem načinu v slovenščini in italijanščini. Vabljeni! Za informacije: tel. štev. 00 39 3290224074 – e-naslov: elenacerkvenic@gmail. com Kratka krb za ohranjanje petja, kre- pitev narodne zavesti in pri- jateljsko druženje so temel- jna načela zborov, ki so se ude- ležili letošnje 51. revije zborov Pe- sem jeseni pod okriljem Zveze cerkvenih pevskih zborov. Petje je umetnost, ki plemeniti človekovo dejavnost. Zato so v Nabrežini, v dvorani Kulturnega društva “Igo Gruden”, v osrčju kraškega okolja ovrednotili zakladnico zborovske literature. Napovedovalka Svetla- na Brecelj je nagovorila zbrane in poudarila pomembne obletnice, ki jih obeležujemo letos: 110. obletnico smrti Simona Gre- gorčiča, 90- letnico smrti Srečka Kosovela, 20. obletnico smrti du- hovnika in pesnika Alberta Mi- klavca, 70. obletnico mučeniške smrti Filipa Terčelja, 60. obletnico smrti Marija Kogoja in 15-letnico smrti dirigenta, glasbenega peda- goga in skladatelja Ignacija Ote. Na Pesmi jeseni, ki se je letos pre- selila iz bazovskega društva v Na- brežino, se je zvrstilo devet zbo- rov, v imenu ZCPZ je pozdravil Marjan Škerlavaj, ki je naglasil, da je udeležba zborov na takih revi- jah spodbudna. Namen Pesmi je- seni je v javnosti poudariti po- men zborovske revije, saj petje razveseljuje, bogati in plemeniti. Prvi je na oder stopil nabrežinski MePZ Igo Gruden, ki ima dolgo tradicijo organiziranega petja, saj hrani prapor iz leta 1900, leta 1945 pa se je začelo zborovsko de- S lovanje. Posebej velja omeniti di-rigenta Sergija Radoviča in AdijaDaneva. MePZ Igo Gruden je pod vodstvom Janka Bana zapel Jen- kovi Leži polje ravno in Kadar mlado leto ter Orožnovo Kje so moje rožice. MePZ Lipa iz Bazovi- ce deluje v okviru KD Lipa, ki je bilo ustanovljeno leta 1899. Zdajšnji sestav poje od leta 1997 in bo 3. de- cembra letos obe- ležil 20-letnico de- lovanja pod vod- stvom Tamare Ražem Locatelli. Na Pesmi jeseni so za- peli Vodopivčevo Žabe, ljudsko Kje so tiste stezice v prired- bi H. Lavrenčiča in ljudsko iz Bile Jnjen čeua jti gna' v pri- redbi Pavleta Mer- kuja. ŽePZ Prosek – Kontovel ima pri- bližno dvajset čla- nic in je nastal leta 2001. V reper- toarju ima pesmi od ljudskih do nabožnih in partizanskih. Pod taktirko Marka Štoke je zapel ljud- sko Zgeblena lebjezen v priredbi Ignacija Ote, Gregorčičevo Na polju in Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje. MoVS Lipa iz Bazovice je nastala leta 2001 kot priložnostni zbor ob vaškem prazniku. Nastopa tako na domačih kot tujih odrih, že dvanajsto leto pa organizira revijo Fantje pojejo na vasi. Pod taktirko Anastazije Purič in ob spremljavi na tamburin Edwarda Funkhuser- ja so zapeli ljudsko Temna noč, Kosovelovo Pa da bi znal in Redžepovo Čaje šukarije. Združeni MePZ Repentabor, ki ga vodi Kristina Cotič, je nastal leta 2005, v njem pa so zbrani pevci iz Vrhovelj, Dola, Vogelj, z Repen- tabra in iz okoliških vasi. Zapeli so prekmursko ljudsko Ne ouri, ne sejaj, Vem, da danes si jokala in rusko narodno Kalinka. MeCPZ Sv. Jernej z Opčin, ki so- deluje že dolga leta pri bogoslužju tako pri nedeljskih kot prazničnih mašah ter priložnostnih obredih, je pod taktirko Janka Bana zapel Večerni zvon, Vrabčevo večerno mašo in Koso- velovo Pesem s Krasa v Merkujevi priredbi. Fantje izpod Grmade, ki so letos z velikim slav- jem proslavili 50-letni- co delovanja, združujejo pevce iz Devina in ostalih vasi pod Grma- do. Od leta 2011 jih vodi Herman Antonič. Zapeli so Gregorčičevo Mojo srčno kri škropite v Vodo- pivčevi priredbi, Venturinijevo Nesrečno ljubezen in Kres zvesto- be, ki jo je ob letošnji okrogli obletnici zbora napi- sal Marko Tavčar in jo uglasbil Patrik Quag- giato. KD Skala v Gropadi ima stoletno zgodo- vino. Pevski zbor je nastal leta 1885, a so ga med vojno ukinili in je ponovno zaživel leta 1985. Od leta 2001 se je združil s pevskim zborom Slo- van iz Padrič. Vodi ga Jari Jarc. Zapeli so ljudsko Pa se sliš v pri- redbi K. Pahorja, Lipa zelenela je in Ma- ličevo Sinku. Zadnji je stopil na oder MePZ Mačkolje, ki ga vodi Matej Lazar. Začetki zborovskega petja segajo v leto 1949, ko so se cer- kvenim pevkam pridružili še moški glasovi. Pojejo cerkvene in posvetne pesmi. Na letošnji reviji so se predstavili z ljudsko Kje so tiste stezice, koroško ljudsko Ta drum'lca je zvomlana v priredbi L. Lebiča in Kosovelovo Pesem s Krasa, ki jo je uglasbil I. Grbec. Metka Šinigoj Gledališče Verdi Trst Nova operna sezona z Verdijevim Rigolettom o uspešni poletni turneji za odprtje nove operne hiše v Dubaju z opero Les pźcheurs de perles (Lovci biserov) Georgesa Bizeta in s Seviljskim brivcem Gio- acchina Rossinija se je Verdijevo operno gledališče predstavilo do- mači publiki z eno od najbolj po- pularnih del italijanske melodra- me, in sicer z Rigolettom. To opero je Giuseppe Verdi ustvaril v ma- gičnem triletju 1851-1853, ko je še uglasbil operi Il Trovatore (Truba- dur) in La Traviata. Povedati mora- mo, da je bila kar dobro sprejeta premiera elegantne in nekonven- cionalne produkcije, ki jo je režiral Jean-Louis Grinda za Monaško opero in jo dirigiral Fabrizio Maria Carminati. Petkova premiera je po- tekala ob mednarodnem dnevu proti moškemu nasilju nad ženska- mi, in da bi to še posebno obe- ležile, so uslužbenke gledališča pri- P pele bele pentljice na svojaoblačila.Tako je tudi posebno aktualno izz- venela strastna in s presenečenji nasičena ljubezenska žaloigra, ki jo je znani libretist Francesco Maria Piave povzel po Hugojevi drami Kralj se zabava. Tako je bilo ožigo- sano nasilje obeh glavnih moških junakov, mantovskega vojvode in njegovega dvornega norca Rigolet- ta do nebogljene Gilde. Prvega, ki se v svoji osvajalski sli zaljubi v Ri- golettovo hčerko, pooseblja znani tenor Antonino Siragusa v prvi za- sedbi še v četrtek, 1.12., in Davide Giusti v drugi zasedbi 3.12. Ne- srečnega Rigoletta igra romunski baritonist Sebastian Catana (1. in 3.12.), v ostalih datumih pa Stefano Meo. Gilda je poljska sopranistka Aleksandra Kubas-Kruk, ki nastopa še 1. in 3.12., Lina Johnson pa je pela v datumih druge zasedbe. Ostali glavni liki so še razbojnik Sparafucile (bas Giorgio Giuseppi- ni), njegova sestra Maddalena (mezzosopranistka Antonella Co- laianni), Gildina skrbnica Giovan- na (mezzosopranistka Sharon Pier- federici), grof Monterone (bas Fra- no Lufi), vitez Marullo (Fumiyuki Kato), dvorjan Matteo Borsa (Mo- toharu Takei), grof Ceprano (Giu- liano Pelizon), grofica Ceprano (Kaoruko Kambe), paž (Simonetta Cavalli) in dvorni služabnik (Hek- tor Leka). Scenograf in kostumo- graf predstave je Rudy Sabounghi, lučkar pa Laurent Castaingt, asi- stentka režije je Vanessa d'Ayral de Se'rignac, v glavnem, vključno z režiserjem, francoska zasedba. V Verdijevem klasičnem delu je ničkoliko znamenitih arij. V prvem dejanju so ljubezenski dueti vojvo- de z Gildo in drugimi lepoticami, v drugem se Rigoletto huduje nad spletkarskimi dvorjani (Cortigiani, vil razza dannata) in napove svoje maščevanje (Si, vendetta, tremen- da vendetta), v tretjem kvartet med vojvodo, Gildo, Maddaleno in Ri- golettom, mantovski vojvoda zapo- je znani spev La donna e' mobile in tudi moški del Verdijevga zbora, ki ga je pripravila Francesca Tosi, se povsem izkaže, ko poustvari nevih- to... Tej krasni uverturi bo sledil še letos tradicionalni predbožični balet Hrestač (Lo Schiaccianoci) Pjotra Il- jiča Čajkovskega, z gostovanjem na- cionalne baletne fundacije Aterbal- letto iz Reggio Emilie. Glavna ple- salca sta Ashley Bouder in Amir Ra- masar iz New York City Balleta, ko- reograf in režiser pa Amedeo Amo- dio. Ponovitve: od srede, 14., do nedelje, 18. decembra, vse dni z iz- jemo nedelje, ob 20.30; v soboto tudi popoldne, ob 16. uri in v ne- deljo samo ob 16. uri. V novem letu bo premiera samo- stojne postavitve Mozartovega Die Zauebflöte, Čarobne piščali, od 13. do 22. januarja (hišni dirigent Gianluigi Gelmetti). Od 10. do 18. februarja 2017 bo na sporedu Se- viljski brivec G. Rossinija, z dirigen- tom Francescom Quattrocchijem, in od 10. do 18. marca 2017 Les pź- cheurs de perles (Lovci biserov), G. Bizeta, pod taktirko Olega Caetani- ja; obe deli sta bili že preizkušeni na turneji v Dubaju. Cristopher Franklin bo vodil Wagnerjevo lju- bezensko tragedijo Tristan und Isolde, od 7. do 15. aprila 2017. Od 5. do 13. maja bo La sonnam- bula (Mesečnica) Vincenza Bellini- ja, s španskim dirigentom Guiller- mom Garcio Calvom. Zadnji na- slov sezone pa, od 9. do 17. junija 2017, Puccinijeva Tosca, z mae- strom Gelmettijem. Tudi letos se obeta prvovrstna se- zona, kljub novim rezom državnih dotacij. Tržaško operno gledališče je med tistimi redkimi v Italiji, ki so v zadnjih letih opravili veliko sa- nacijo računov, zato je treba poh- valiti vodstvo, glasbene mojstre in vse osebje, da so se tudi letos mak- simalno angažirali in kljub novim omejitvam pripravili bogato po- nudbo. Abonma za operno in baletno se- zono lahko zainteresirani kupijo do 3. decembra, vstopnice za posa- mezne predstave (po Rigolettu) pa od 6. decembra dalje. Rezervacije in formalnosti uredimo pri gleda- liški blagajni. Vsa pojasnila in tudi obrazci za razne zaželene variante so na voljo na spletni strani www. teatroverdi-trieste. com. Davorin Devetak Izvajalci Rigoletta v Verdiju V dvorani KD Igo Gruden 51. revija zborov Pesem jeseni ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV In memoriam Savo Ušaj ot strela z jasnega se je po Nabrežini razširila žalo- stna vest, da se je prezgo- daj poslovil predsednik Športne- ga društva Sokol Savo Ušaj. Prve dni januarja bi dopolnil 66 let. Po opravljeni maturi na Trgov- skem zavodu Žiga Zois se je za- poslil najprej pri takratni Kmečki posojilnici v Nabrežini nato v Sovodnjah, kjer je kmalu postal ravnatelj in končno sodeloval pri združitvi sovodenjske in dober- dobske posojilnice, kjer je končal svojo zaposlitev kot ravnatelj in se pred nekaj leti upokojil. K Pokojnik je poleg svojemu pokli- cu posvetil vse svoje najboljše si- le in veselje organizaciji športno kulturnega delovanja v domači vasi. Že na prvih Športnih igrah v šestdesetih letih prejšnjega sto- letja je kot otrok sodeloval in branil domače barve še pod ime- nom takrat obujajočega prosvet- nega društva Igo Gruden. Takrat- ni uspehi so pripomogli, da so tudi nabrežinski mladinci pomi- slili na organizirano športno de- lovanje, kar je leta 1966 privedlo do ustanovitve Sokola. Savo je bil med prvimi, najbolj nav- dušenimi organizatorji in delav- ci. Naj spomnimo le na udar- niško gradnjo košarkarskega in odbojkarskega zunanjega igrišča, kjer je tudi sam sodeloval. Pri društvu (naj spomnimo, da sta dolga leta Kulturno društvo Igo Gruden in Športno društvo So- kol bili eno!) je zasedal vseskozi tudi odborniška mesta dokler ni leta 1974 postal predsednik in vodil tudi postavitev spominske table z Grudnovimi verzi v na- brežinskem bregu, kjer smo prav preteklo nedeljo proslavili štiri- desetletnico obeležja. Službene obveznosti mu niso dovoljevale, da bi opravljal tako odgovorna mesta pri športnem duštvu, čeprav je stalno sledil in pomagal pri vseh dejavnostih. Po upokojitvi se je z vso vnemo vrnil v svoje društvo in kmalu po dokončni ločitvi kulturnega in športnega dela postal predsed- nik ŠD Sokol. To mesto zaseda še danes! Savo Ušaj se je letos poleti s pri- jateljem udeležil večdnevnega “križarjenja” po Dalmaciji. Z užitkom je pripovedoval o prele- pem doživetju, da ne omenimo odličnih ribjih jedi, ki so mu še posebej prijale. Ob vrnitvi se je počutil slabo, bil je dolgo časa v bolnišnici, pred mesecem se je vrnil domov in vsi smo pričako- vali, da se bo kmalu vrnil med svoje športnike in prijatelje, a nas je s svojim odhodom žalostno presenetil. Počivaj v miru, dragi prijatelj! Ženi Vidi, hčerkama Vlasti in Lei ter sinu Ivu najiskrenejše sožal- je. antek ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE izreka iskreno sožalje svojcem ob izgubi dragega SAVA UŠAJA, dolgoletnega ravnatelja Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Foto damj@n Tržaška 1. decembra 2016 11 Obvestila Vincencijeva konferenca vabi na obisk Skupnosti sv. Egidija, da se pobliže seznanimo z njihovo razvejeno dejavnostjo na humanitarnem in verskem področju, v četr tek 1. 12.; zberemo se na začetku ul. Romagna, pri nekdanji kavarni Fabris ob 17.15; info 347 5469662 (Ivica). Dvojezično, interaktivno srečanje Slovenščina z empatijo bo v petek, 2. decembra, ob 18.00 v dvorani Krožka za družbena vprašanja “Virgil Šček”, v ulici Giacinto Gallina 5 (III. nadstropje). Vabljeni so prostovoljke in prostovoljci, ki bi na srečanju povedali v slovenščini in v italijanščini ali samo v slovenščini, v primeru, da italijanščine ne obvladajo, in samo v italijanščini, v primeru, da slovenščine ne obvladajo, o naslednjih slovenskih božičnih navadah: 1. koledovanju; 2. lučanju na štefanovo; 3. blagoslovu, kajenju, kropljenju; 4. tepežnici. Za podrobnejše informacije in za sodelovanje pokličite na tel. štev.: 00 39 3290224074 ali pišite na e- naslov: elenacerkvenic@gmail. com Društvo rojanski Marijin dom pod pokroviteljstvom Slovenske prosvete vabi na koncer t V MATERINEM IMENU. Vokalno skupino Vikra vodi Petra Grassi. Koncert bo v nedeljo, 4. decembra 2016, ob 17. uri v rojanski cerkvi. Praznik Brezmadežne bomo proslavili v četrtek, 8.12., ob 16. uri, v kapeli Marijinega doma v ul. Risorta 3, s sprejemom novih članic v Marij ino družbo in slovesnim blagoslovom, s sodelovanjem pevcev združenega pevskega zbora ZCPZ. Rožni venec tudi v slovenskem jeziku v četrtek, 8. 12., na praznik Brezmadežne, na t. Garibaldi pri stebru z Marijinim kipom, ob 11.30; vabi Področni svet Pastoralnega središča. Delavnica gledališke pedagogike za učitelje, vzgojitelje in mentorje bo 18. decembra v Finžgarjevem domu na Opčinah. Informacije: Slovenska prosveta 040 370846 ali www. slovenskaprosveta. org V foyeru balkona Slovenskega stalnega gledališča je na ogled fotografska razstava o ženski toponomastiki v Sloveniji, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 15.00 ali ob predstavah. Razstava je odprta do vključno petka, 30. decembra. Vabljeni! Vabilo na romanje v Medžugorje od 7. do 10. decembra letos. Odhod avtobusa iz Nove Gorice in Rožne Doline v sredo, 7. decembra, zgodaj zjutraj. Tržaški romarji stopijo na avtobus na Kozini ob bencinski črpalki smer za Reko. Romarji se bodo udeležili svetih maš, čaščenja svetega križa in najsvetejšega. Obiskali bodo kraj prikazovanj in se lahko vzpeli na Križevac. Zadnji dan romanja, v soboto, 10. decembra, se bodo na poti domov ustavili tudi pri romarskem svetišču hrvaškega Lurda v Makarski. V večernih urah bodo prispeli domov. Slovenski in italijanski državljani potujejo z veljavno osebno izkaznico za inozemstvo. Prijave: Marijan (004347366, 3392985233); za Tržaško sprejema prijave župnik Jože Markuža na tel. 040 229166. Darovi Za rojansko glasilo Med nami daruje Lidija Godnik 20 evrov. Za rojansko Vincencijevo konferenco daruje Lizeta Janežič 20 evrov. Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v spomin na Ljubota Cvijovica daruje Miranda Bajc 30 evrov. V gosteh je bila astrofizik dr. Nika Valenčič Matematika je jezik vesolja DRUŠT VO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV r. Niko Valenčič je vesol- je zanimalo že od mla- dih let, sčasoma pa je za- nimanje preraslo v študij fizike osnovnih delcev in jo privedlo do doktorata v Amsterdamu o Higgsovem bozonu. V Društvu slovenskih izobražencev je spre- govorila o standardnem mode- lu, po katerem sedemnajst osnovnih delcev sestavlja vso snov na Zemlji in v vesolju. Naši predniki so tri tisoč let pred Kristusom imeli na razpolago sa- mo čutila in verjeli, da je svet se- stavljen iz štirih elementov – vo- de, zraka, ognja in zemlje. Z raz- vojem tehnologije pa so v 19. stoletju odkrili strukturo atoma. Dr. Nika Valenčič je začela z zelo enostavno, vsem razumljivo ra- zlago o elementarnih delcih, ki nimajo notranje strukture ali mehanizma in so torej osnovni nedeljivi gradniki snovi, v katere so verjeli že stari Grki. Če bi člo- vek bil velik en meter, bi atom bil deset milijardkrat manjši od človeka, saj je velik le desetinko nanometra. Njegovi podplasti sta elektron in atomsko jedro. D Elektron je zelo lahek, negativenelektrični naboj in je eden iz-med dvanajstih delcev, ki gradi- jo snov. Proton s pozitivnim in nevtron z negativnim nabojem pa sestavljata jedro. V prvem delu predavanja je Va- lenčičeva spregovorila še o kvar- kih, gradnikih, ki so 100.000 krat manjši od jedra, pa o lepto- mih. Celotna vidna snov je namreč sestavljena iz kvarkov in leptomov. Bolj so težki, bolj raz- padejo na lažje delce. V drugem delu so poslušalci v Peterlinovi dvorani spoznali interakcije med elementarnimi deli, in si- cer štiri osnovne sile: elektroma- gnetno, gravitacijo, močno in šibko silo. Elektromagnetno si- lo, zaradi katere se dve telesi od- bijata ali privlačita, prenaša fo- ton, ki nima mase ne naboja. Šibko silo pa prenašata bozon Z in bozon W. Leta 2012 so odkrili novi delec - Higgsov bozon ali božji delec. Iskali so ga dolgih štirideset let, saj je delce treba ustvariti in jih preučevati s posebnimi stroji, to je s pospeševalniki delcev. Med Francijo in Švico je dolg tunel 100 metrov pod zemljo, v kate- rem potujejo protoni, ki jih zaz- navajo z detektorji. Največji mi- kroskop na svetu je prav Atlas de- tektor, v katerem je delala dr. Va- lenčič. V velikem hadronskem pospeševalniku (LHC) v Ženevi se zgodi 600 milijonov trkov v sekundi. Ta kopica podatkov zahteva ogromno preučevanja. Zaradi redkih pojavov so zbirali podatke tri leta. Kljub temu da je Higgsov bozon razrešil zadnje odprto vprašanje v sklopu standardnega modela, je še ogromno stvari za razisko- vanje, npr. zakaj ne moremo zaz- nati temne snovi ali zakaj je na svetu več snovi kot antisnovi? Standardni model je le del opisa, ni pa končna teorija. Dr. Nika Valenčič je z nazorno razlago prikazala delovanje sedemnaj- stih osnovnih delcev in svoje iz- kušnje v največjem laboratoriju fizike na svetu v Ženevi. Preda- vanje pa je sklenila z mislijo, da je matematika jezik vesolja. Metka Šinigoj 70 let Radijskega odra Občni zbor Radijskega odra novembru je Radijski oder imel tudi svoj red- ni letni občni zbor. Ob lepi udeležbi članov se je po poročilih predsednika, blagaj- nika, članov umetniškega in nadzornega odbora, ki so obravnavali delo v preteklem letu, med prisotnimi razvila le- pa debata o nadaljnjem delu in poslanstvu te umetniške skupi- ne. V minu- lem letu je Ra- dijski oder ure- sničil veliko oddaj za Radio Trst A, veliko teh je bilo na- menjenih otroški publi- ki, precej ust - var jalnega napora je bilo po- svečenega tudi številnim do- godkom ob letošnji obletnici. Posebno pozornost so prisotni namenili skrbi za kakovost dela in izobraževanju mladih ter starejših članov: skrb in vzgoja za zborno izreko in govor sta pri tem ključnega pomena, prav tako ohranjanje živega sti- ka s publiko, ki z neomajno na- vezanostjo spremlja radijsko igro in umetniško branje. Ra- dijski oder si bo prizadeval, da bi tudi otroški publiki ponov- no ponudil otroško radijsko igro, ki tudi v današnjem času prevlade vidnega ohranja v V vzgojnem procesu otrok inmladostnikov pomembno innezamenljivo vlogo. Tudi v pri- hajajočem letu čakajo skupino lepi umetniški izzivi, med ka- terimi naj omenimo slavno- stno akademijo ob koncu praz- novanj 70-letnice skupine (5. februarja 2017) ter realizacijo nagrajenih in priporočenih iz- virnih radijskih del, nov roman v nadaljevan- jih, radijske igre za bo ži - čni in veliko- nočni čas, Gledališki vrtiljak, Malo gledališko šolo Matejke Peterlin ter poletni gledališki večer. Občni zbor je bil tokrat tudi volilnega značaja, iz njega je izšel nov od- bor, ki si je na prvi seji takole porazdelil funkcije: za predsed- nico Radijskega odra je bila iz- voljena Maja Lapornik, za pod- predsednika pa Andrej Pisani; umetniški vodja bo Manica Maver, blagajniško funkcijo je prevzel Marjan Jevnikar, taj- niške posle bo vodila Anka Pe- terlin, odgovorna za delo z mladimi in za nepridobitniško dejavnost je Lučka Susič. Poleg omenjenih so v odboru še Mar- jan Kravos, Marjetica Puntar, Ivan Makuc in Ivan Buzečan. V prvem decembrskem tednu Šest radijskih oddaj z izborom nagrajenih novel literarne revije MLADIKA prvem decembrskem tednu pa bo v eter stekla nova serija umetniških oddaj. Pod skupnim naslovom Novela, umetniška beseda bo na sporedu šest oddaj z izbo- rom nagrajenih novel revi- je Mladika. Ta revija praz- nuje namreč letos 60-letni- co obstoja. Ker gre za lite- rarno revijo, je njen ured- niški odbor, najprej pod vodstvom ustanovitelja Jožeta Peterlina, potem pa dolgoletnega urednika Ma- rija Maverja, stalno iskal in spodbujal pisatelje in pe- snike vseh generacij in oko- lij, da so v njej objavljali svoje prispevke. Leta 1973 pa je Mladika uvedla še vsa- koletni literarni natečaj za izvir- no poezijo in prozo. Odziv je bil vedno zelo številčen, skozi roke ocenjevalcev je šlo gotovo več ti- V soč tekstov, če pomislimo, da jebilo samo nagrajenih in objavlje-nih več kot 120 novel ali črtic. V šestih kratkih oddajah predstaviti 120 del je bilo nemogoče, zato se je bilo treba odločiti, po katerem ključu naj poteka izbor. Lučka Susič, ki je serijo oddaj tudi režirala, se je odločila, da nameni pozornost tistim avtorjem, ki so bili v vsakem desetletju naj- večkrat nagrajeni. V prvem desetletju si je kar štiri nagrade prislužil takrat že uvelja- vljeni pisatelj Pavle Zidar. Njegova novela Meja iz leta 1973 je odnesla prvo nagrado na prvem natečaju Mladike. Čeprav se je od takrat marsi- kaj spremenilo, ohranja svo- jo sporočilnost, odlikuje pa se predvsem po svoji globoki človečnosti in pristnosti čustev in izražanja. V drugem desetletju, torej v desetletju 1983-93, sta enako število nagrad prejela Dolo- res Terseglav in Franjo Frančič. Po naključju je pri obeh ena izmed nagrajenih novel sestavljena iz več epizod, Trije otoki avtorice Dolores Ter- seglav ter Istra Gea mea Franja Frančiča. Iz vsake od teh je bila izbrana po ena zgodba, Otok pre- kletih avtorice Dolores Terseglav in Hiša brez temeljev Franja Frančiča. Obe označujejo temni toni in tragični dogodki. V tret- jem desetletju sta se prav enako- vredno uveljavila dva avtorja: An- drej Arko in Irma Marinčič Ožbalt. V tretji in četrti oddaji bosta zastopana vsak z eno nove- lo: Marinčičeva z novelo Branka, v kateri se poleg zanimive zgod- be zrcali tudi zgodovinsko ozadje dogajanja. V Arkovi pripovedi To- vor pa zgodba poteka med ka- mionisti in se odlikuje po stop- njevanju napetosti in jezikovnih slengovskih posebnostih. S peto oddajo bomo že v prvem dese- tletju novega tisočletja. Naj- večkrat nagrajena avtorica, Mate- ja Gomboc, bo zastopana z nove- lo Ograde spomina, v kateri dve sestri po materini smrti naletita na skrivnost, ki je prej nista poz- nali. S šesto oddajo stopamo v desetletje, ki ga doživljamo zdaj. Izbrana je bila zadnja nagrajena novela, duhovita Sreča revežev avtorja Toma Podstenška. Vse novele bosta izmenično bra- la poslušalcem Anka Peterlin in Marijan Kravos. Multimedijski dogodek Naš planet v pesmi in besedi aslednjo nedeljo, 4. de- cembra 2016, bo ob 18. uri v Trstu v prostorih Vi- le Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII, št. 1) zelo zanimivo multi- medijsko doživetje. Slovensko otroško in mladinsko pevsko društvo Vesela pomlad z Opčin se je namreč vključilo v niz do- godkov švedskega zborovskega projekta Earth Choir 2016 – Voi- ces for a living planet. To je gla- sbena pobuda na evropski ravni, pri kateri sodelujoči akterji z gla- sbenimi utrinki spodbujajo eko- loško osveščenost. Odborniki društva Vesela pom- lad so za to priložnost povabili k sodelovanju tudi druge skupine s sorodnimi cilji in skupaj so prire- dili zanimivo predstavo. Ob mla- N dinskem pevskem zboru Veselapomlad z Opčin, ki ga vodi An-dreja Štucin Cergol, bosta na ne- deljski prireditvi nastopili tu- di mladinska vokalna skupi- na Bodeča Neža z Vrha Sv. Mihaela pri Go- rici pod vodstvom Mateje Černic in de- kliški pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine pod taktirko Mirka Ferlana. Kvalitetno zborovsko petje omenjenih zborov se bo preple- talo z recitacija- mi odlomkov pesmi sloven- skih besednih ustvarjalcev, ki jih bodo interpretirali člani dramske skupine Tamara Petaros z Opčin, na ekranu pa bodo dogajanje 1) Pavle Zidar: MEJA – Marijan Kravos 2) Dolores Terseglav: OTOK PREKLETIH (Trije otoki) in Franjo Frančič: HIŠA BREZ TEMELJEV (Istra gea mea) - Anka Peterlin 3) Irma Marinčič Ožbalt – BRANKA - Anka Peterlin 4) Andrej Arko: TOVOR – Marijan Kravos 5) Mateja Gomboc: OGRADE BIVANJA – Anka Peterlin 6) Tomo Podstenšek: Sreča revežev – Marijan Kravos Novela – Umetniška beseda spremljale projekcije umetniških fotografij naše prelepe narave, ki so jih prispevali člani društva Fo- tovideo Trst 80, za izbor slik je po- skrbel Marko Civardi. Scenarij in režija celotnega večera sta delo mag. Manice Maver. V projektu sodelujeta ob že naštetih nasto- pajočih tudi Društvo Finžgarjev dom z Opčin (pod okriljem kate- rega deluje gledališka skupina) in Radijski oder iz Trsta (ki je prispe- val ne le tehnično pomoč, am- pak tudi mentorstvo svojih iz- kušenih igralcev in režiserjev za celotno izvedbo). V nedeljo se nam torej obe- ta izredno kakovosten večer. Pevci naših najkvalitet- nejših mladinskih pev- skih zborov in mladi recitatorji bodo poslušalcem ponudili izbor pe- smi in skladb iz slo- venske ljudske in umetne zaklad- nice, ki so uglašene na naravo in ekološko tematiko. Na dogodku bo zazvenela tudi posebna gla- sbena poslastica: trije zbori bodo ob instrumentalni spremljavi tol- kalistov Lorenza Darija in Tine Renar izvajali noviteto, in sicer priredbo ljudske Ko dan se zazna- va, ki jo je za to priložnost ugla- sbil mladi, a uveljavljeni sklada- telj Andrej Makor. Ob omenjenih izvajalcih bodo večer sooblikova- li pianist Jan Grbec, na bas kitaro bo igral Iztok Cergol, ki bo po- skrbel tudi za izvirno glasbeno kuliso celotne prireditve. Organizacijo večera je omogočila podpora Avtonomne dežele Fur- lanije Julijske krajine. Mladinska energija in ustvarjal- nost bosta naslednjo nedeljo za- gospodovali na zelo primernem prizorišču, v dvorani tržaške vile Sartorio, na robu starega mestne- ga jedra. Dvorana pa ni izredno velika in ima omejeno število se- dežev, zato bo vstop mogoč samo z vabili, ki so jih lahko vsi zainte- resirani rezervirali pri organiza- torjih (tudi po spletu na naslovu: vesela. pomlad@yahoo. it). MAP Foto damj@n Videmska / Aktualno1. decembra 201612 Zaživel projekt ZSŠDI “Slovenščina naš jezik” V Benečiji vedno več slovenskega športa ibanje je zdravo, o tem ni dvoma. Več športa po- meni več zdravja. V luči sodelovanja med slovensko špor- tno stvarnostjo v Italiji in šolski- mi ter športnimi ustanovami v videmski pokrajini pa lahko to uveljavljeno razsvetljenje napre- duje v koristen sklep, da v Be- nečiji več športa pomeni tudi več slovenščine. V lanskem letu je ZSŠDI v sode- lovanju s Slo- venskim razi- skovalnim inštitutom predstavilo izsledke štu- dije o zu- najšolskih dejavnostih otrok, ki obi- skujejo slo- venske šole, in prišlo do neizpodbitne ugotovitve, da je znanje slovenskega jezika na splošno zelo pomanjklji- vo. To izhaja iz vprašalnikov, na katere je odgovorilo nad 2000 učencev in dijakov. Drugo dej- stvo je to, da imamo v naših špor- tnih društvih veliko otrok, ki slo- venščine ne poznajo, ker so hčere in sinovi neslovenskih družin, pa bi se radi prav ob sproščeni športni vadbi naučili vsaj nekaj osnov slovenskega je- zika, če že ne aktivno, vsaj pasiv- no. To je torej jezikovno stanje najm- lajših članov slovenske narodno- stne skupnosti v Italiji. S strokovnjaki na jezikovnem po- dročju se je ZSŠDI nad situacijo zamislilo in začelo iskati formu- le, kako bi lahko nastale vrzeli uspešneje premagovali. In tako je nastal širok športno jezikovni projekt, ki zaobjema vse območje dežele Furlanije Julijske krajine, kjer je naša slovenska narodno- stna skupnost prisotna na ob- G močju, in predvsem Benečijo,kjer jezikovno stanje predstavljaposebno poglavje. Tako je v oktobru zaživel dolgo- ročen projekt z imenom Slo- venščina naš jezik, ki je obogatil športno ponudbo, namenjeno beneškim otrokom z novimi vse- binami pod vodstvom slovensko govorečih vaditeljev, za katerega so združili moči Državna večsto- penjska šola s slovensko-italijan- skim dvojezičnim poukom v Špe- tru, Planinska družina Benečije in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. “Gre za plodno in zelo pomem- bno sodelovanje, ki nam pomaga pri izboljšanju in nadgradnji kompetenc na področju telesne vzgoje in nudi učencem dodatno oporo pri usvajanju slovenskega jezika in pri razvoju narodne identitete in občutka pripadno- sti”, pravi ravnateljica dvojezične šole v Špetru Sonja Klanjšček, ki se s številnimi družinami, ki so pristopili k projektu, veseli novih zunajšolskih pobud, ki jih prireja ZSŠDI. Kako športna dejavnost lahko pozitivno vpliva na nivo obvladanja slovenskega jezika v Benečiji, je razvidno iz analize naslednjih številk. 23 učencev nižje srednje šole in petega razre- da osnovne šole se enkrat teden- sko udeležuje rokometnega krožka, ki ga vodi profesorica slo- venščine na špetrski srednji šoli in nekdanja igralka rokometa Ve- sna Jagodic. V enem šolskem letu je bilo rokometu skupno namen- jenih 45 ur vadbe. Tjaša Šušteršič pa vodi delavnico osnovne mo- torike za zadnji letnik vrtca in prva dva razreda osnovne šole. Udeležuje se je 24 otrok, ki mar- ljivo vadijo dvakrat na teden in bodo do konca šolskega leta v te- lovadnici preživeli skupno 60 ur. V občinskem bazenu v Čedadu pa potekajo tečaji plavanja, ki jih prirejata Planinska družina Be- nečije in ZSŠDI. 30 otrok se uči plavanja in osvaja elemente slo- venskega jezika pod vodstvom slovensko govorečih trenerjev. V naslednjih mesecih bo- do v sklopu projekta Slo- venščina naš jezik v Be- nečiji zažive- le tudi druge zamisli v režiji Združenja slovenskih športnih društev v Ita- liji. Že konec novembra so na nižji sred- nji šoli v Špe- tru izvedli etapo šolske- ga Jezikovnega poligona, ki je na- menjen učencem in učenkam tretjega razreda. Sledile bodo ple- sne delavnice za osnovnošolce projekta Skokica pleše, v zim- skem času pa bodo na vrsti Sko- kičin vrtiljak, deželno tekmoval- ni projekt ZSŠDI v igri med dve- ma ognjema in tečaj smučanja v sodelovanju s Planinsko družino Benečije in Osnovno organizaci- jo zamejskih učiteljev smučanja. Ravnateljica Sonja Klanjšček za- dovoljno ugotavlja, da je “projekt izvajan na zelo visoki strokovni ravni”. Da bo ponudba v prihod- nje še kakovostnejša, pa je v pri- pravi podpis protokola uradnega sodelovanja med Državno večstopenjsko dvojezično šolo v Špetru in ZSŠDI z namenom, da se otrokom v Benečiji zagotovi več športa v zunajšolskem času in zato več zdravja in več slo- venščine. riimek Furlani je na prvi pogled poitali- jančena oblika priimka Furlan. V nekaterih primerih je to res, a v mnogih pa to ne drži. Obstajata namreč priimka Furlan in Furlani, ki pa ne izhajata drug iz drugega. Poglejmo zakaj. Pomensko gre pri obeh za priimek z jasnim izvo- rom. Gre za prišleka, ki se je na Vipavsko priselil iz Furlanije. Lahko je bil etnično Furlan ali pa tudi Ita- lijan, Slovenec ali Nemec; pač nekdo, ki je nekaj časa živel na Furlanskem. Danes je po vsem svetu razseljenih kakih 10.000 Furlanijev. Več kot polovico vseh najdemo v Braziliji in Argentini, saj je bilo izseljevanje tja pred stoletjem in več izjemno močno. V Sloveniji jih je bilo leta 2014 153, trdijo italijanski demografi. A v resnici je številka nižja. Januarja 2016 je bilo po uradnih po- datkih v Sloveniji 86 Furlanijev. A tu je še 1644 Fur- lanov in 164 Furlaničev. V Vipavski dolini najdemo Furlanije v Prvačini. Tam so bili že od vsega začetka pisanja matičnih knjig, čeprav v zapisih v vseh obdobjih najdemo tudi po- slovenjeno obliko Furlan. Poleg samostojnega priimka Furlan, kajpada. Zato je pri raziskovanju tre- ba paziti zaradi teh pravopisnih napak. Prvaški Furlaniji so se pri- selili iz Podturna, goriškega pred- mestja. Že od vsega začetka naj- demo med njimi neplemiče in plemiče. Zgodba o rodu Furlanijev se začne v času Primoža Trubarja, saj jih najdemo že v najstarejših ohranjenih knjigah od leta 1580 naprej. Okoli leta 1660 se je v Prvačini rodil plemič Matija Fur- lani, čigar rodu sledimo vse do današnjih dni. Le malo Slovencev se lahko pohvali, da ima v rodbini plemiča. Slovenskega plemstva je bilo namreč v zgo- dovini razmeroma malo, po drugi svetovni vojni pa so oblasti začele izganjati ne le plemiče, ampak tudi vsakršen spo- min nanje. Mnogi Slovenci zato leta in leta ogromno časa in denarja vlagajo v iskanje modre krvi med svojimi predni- ki. A le redki so uspešni. V našem primeru je dru- gače. Plemiški naziv je podelil vladar za izjemne zasluge. To je bilo lahko dolgoletno služenje vojske ali delo v javni upravi. Plemiški naziv je neke vrste odliko- vanje. Včasih je dedno, včasih ne. Plemstvo se od navadnih ljudi zato skuša razlikovati. Plemenitost je lahko v dobesednem pomenu ali pa samo v zu- nanjih znakih. Čeprav so bili Furlaniji nižji plemiči, ki jim niso pritikali krone in hermelini, pa so se lah- ko oblačili drugače. Lepše in razkošnejše. Vključno z oblačili iz žameta in zlatnino, če so jo imeli. Pri plemiških družinah so krstni vpisi malce različni od navadnih. Kmetje so krstili otroka zelo hitro po rojstvu, če je bilo mogoče, še isti dan. Vzrok je bil preprost, visoka smrtnost je predstavljala nevarnost, da bi otrok umrl brez krsta. S tem pa ne bi prišel v nebesa. Tako so takrat menili. Plemiški krsti pa so bili šele nekaj dni po rojstvu, saj so velikokrat botri prišli iz drugih krajev. Prvaški Furlaniji so imeli ve- liko botrov plemičev in uglednih ljudi iz Gorice in Kanala. Med 32 duhovniki v Prvačini je bilo precej domačinov, največ iz rodbine Furlani. Prvi je bil Peter Furlani, rojen 1657. Sledili so Janez Furlani, Peter Furlani, Dominik Furlan in Ja- nez Anton Furlan. V va- si je bilo več družin Fur- lani, ki pa so verjetno vse iz iste korenine. Ene so plemiške, druge ne. Velikokrat opažamo, da imajo plemiči priimek Furlani, neplemiči pa Furlan. Družine so v uk za duhovnike k domačemu župni- ku pošiljale tudi po več sinov, doma je moral ostati samo eden, ki je prevzel posest. Vrnimo se k našemu plemenitemu Matiju Furlani- ju. V knjigah ga najdemo prvič 29. avgusta 1691, ko mu je žena Polona rodila prvega “zakonskega in na- ravnega sina” Matijo. Zapis je v uradnem jeziku Cer- kve, v latinščini. Takrat so v latinščino tudi prevajali imena. Zato ne vemo, ali je bil Matija mogoče v re- snici Matjaž, Matic ali Matevž. Za botra je prišel An- drej Kranjec iz Gorice. Kdaj sta se Matija in Polona rodila, ni znano, saj so knjige iz tistega časa bile uničene v času, ko so partizani po koncu druge sve- tovne vojne zasedli župnišče v Prvačini. Letnici nju- nih rojstev sta zato približni. Ohranjeni so podatki, da sta imela pet otrok, kar pa verjetno ni končna številka. P VIPAVSKI PRIIMKI (19) FURLANI Abecedni seznam lastnikov hiš iz sredine 18. stoletja iz Terezijanskega katastra, ki ga hrani Državni arhiv v Gorici. Izsek je pod črko F, kjer najdemo precej Furlanov in Furlanijev. Zapisnikar je vse napisal kot Furlanije, čeprav sta v Prvačini že več kot štiri stoletja tako rodbine Furlanov kot Furlanijev. Leta 1580 najdemo zapis o krstu deklice, nezakonske hčere Gašperja Furlanija in Uršule. Nezakonska je bila verjetno zaradi ugleda, saj je bila Uršula tudi Furlani, vendar za razliko od Gašperja iz plemenitega rodu. Par se je kasneje poročil. Knjigo hrani Škofijski arhiv Koper. Vpis plemenite gospe Uršule Furlani iz leta 1635. Knjiga je danes v Škofijskemu arhivu Koper. Tino M a m ić Del Prvačine se je imenoval po rodbini Furlani. Zapis najdemo v katastru izpred slabih dveh stoletij. Izvirnik hranita Državni arhiv v Trstu in Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani. Sveta maša ob 50-letnici štirinajstdnevnika Dom “Za nami je 50 let prisotnosti in pričevanja!” DREKA om, petnajstdnevnik Slovencev v Benečiji, Re- ziji in Kanalski dolini je v nedeljo, 27. novembra, s sveto mašo v Dreki praznoval 50. roj- stni dan. Prav v Dreki je časopis nastal leta 1966. Ob 11. uri je bila v župnijski cerkvi pri Devici Ma- riji slovesna sveta maša, ki jo je spremljal cerkveni pevski zbor iz Ukev. Maševal je odgovorni ured- nik Doma msgr. Marino Qualiz- za, somaševal pa g. Mario Qua- lizza. Svete maše se je udeležilo veliko ljudi iz Beneške Slovenije in Posočja, ob koncu maše je podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabrovec izročil msgr. Marinu Qualizzi spominsko me- daljo Dežele FJK ter v krajšem na- govoru poudaril, da je Dom iz- jemnega pomena za Beneško Slo- venijo, njegov glas pa se sliši tako v Trstu kot v Ljubljani: “Pomem- ben je za nas vse! In tako naj bo tudi v prihodnje”! Izbira Dreke za sveto mašo ni bila D naključna, saj je msgr. MarinoQualizza med nagovorom, v ka-terem se je spomnil tudi skrom- nih začetkov časopisa, poudaril: “Ni čudno, da se je Dom rodil prav v naši fari. Zares smo pono- sni, da se je prav od tod začelo v pisani besedi oznanjati evangelij in krščansko omiko, da bomo imeli še upanje za naprej”. Pou- daril je tudi navezanost Be- nečanov na rodno zemljo: “Že res, da miru v svetu ni, a vsaj mi živimo precej mirno in gledamo z upanjem v prihodnost, si poda- mo roko med sabo tudi takrat, ko je pri nas megleno, kajti pozna- mo našo deželo, ki jo imamo srčno radi. Upamo, da bomo še veliko let izdajali Dom, kajti ima- mo ljudi, ki znajo nadaljevati naše delo”. Direktor pastoralnega sveta špe- trske dekanije Simone Bordon je v krajšem nagovoru potrdil, da je moč Doma v pripadnosti ob- močju, jeziku in kulturi, ker je Dom časnik Benečije in sloven- ske manjšine v videmski pokraji- ni. Prijatelj Benečanov, predsednik Tolminske upravne enote Zdrav- ko Likar, ki je tudi sam redni so- delavec Doma, je prinesel pozdrave županov Bovca, Ko- barida in Tolmina, poudaril je svojo navezanost na Dom, se spomnil leta 2003, ko je bil Dom skorajda že na robu propada, “a je vstal iz pepela kot Feniks”. Zdravko Likar se je spomnil tudi kobariškega župnika msgr. Franca Rupnika, velikega prijatelja Benečanov, ki je bil eden temeljnih sodelavcev Doma. Omenil je njegovo veselje in njegove besede v najtežjih časih za Dom: “Spet smo zmaga- li”!, ko je bil Dom rešen. Od ta- krat, tako Zdravko Likar, Dom sa- mo napreduje in prav je tako, saj je: “Most med Posočjem in Be- nečijo, a tudi most med latin- skim in slovanskim svetom. In naj ta most zdrži in povezuje lju- di še veliko, veliko let”! Pri zahvalni maši ob 50-letnici Doma so bili prisotni tudi župani Dreke Francesco Romanut, Gar- maka Eliana Fabello, Podbonesca Camillo Melissa, Srednjega Luca Postregna, Svetega Lenarta Anto- nio Comugnaro in Špetra Maria- no Zufferli, predstavnica Urada za Slovence v Zamejstvu in po svetu Irena Vadnjal in predsedni- ca SSO za videmsko pokrajino Anna Wedam. Domu sta med mnogimi čestitala tudi predsed- nica Furlanije Julijske krajine De- bora Serracchiani in odbornik za kmetijstvo Cristiano Shaurli. Po maši je v imenu sodelavcev Doma spregovoril Riccardo Rut- tar, ki je poudaril, da Dom ostaja tudi danes in bo v prihodnje trdnjava slovenstva v Benečiji, kot je tudi posvaril pred nevar- nostjo t. i. prestrukturiranja, ki bi ogrozilo njegov obstoj. (v sodelovanju z uredništvom Doma pripravil JUP) Slovenija 1. decembra 2016 13 Franc Jeza, neutrudni borec za ustanovitev samostojne slovenske države Tudi po interpelaciji zoper vlado država ne bo boljša! slovenski politiki in jav- nosti še vedno odmeva interpelacija zoper vlado, ki jo je vložila SDS, največja opo- zicijska stranka, in o kateri so po- slanci državnega zbora razpra- vljali kar 16 ur. Nekatera javna občila so zatrjevala, da je bila in- terpelacija brez pomena, da je povzročila le izgubo časa ter da je z njo tisti del opozicije, ki ga vodi, usmerja in tudi navdihuje, pravzaprav začel kampanjo za možne predčasne parlamentarne volitve. Morda je taka ocena za nekatera politična in civilno- družbena okolja bila tudi pravil- na, saj naj bi jo potrjevale izjave Janeza Janše in predsednika vla- de Mira Cerarja ob koncu razpra- ve v državnem zboru. Janez Janša je zatrdil, “da premier ni odgo- voril na številna konkretna vprašanja opozicijskih poslan- cev, namesto tega pa so ti dočakali osem minut in pol Ce- rarjevega predavanja o etiki in morali”. Predsednik vlade pa je vodji dela opozicije odgovoril, “da v razpravi o interpelaciji ni slišal niti enega dobrega za pri- hodnost države pomembnega predloga, ampak se je govorilo le o stvareh za nazaj”. Opoziciji je tudi očital, “da ne želi videti V ničesar, kar je vlada naredila do-brega”.Naj spomnim, kaj sploh je inter- pelacija in kaj pomeni. Po najbolj uporabljeni definiciji “je interpelaci- ja parlamentarni izraz za z ustavo določen institut kontrole nad delovan- jem vlade ali posamez- nega ministra, lahko tu- di v zvezi z nekim pred- metom ali dogodkom”. V televizijskem prenosu seje državnega zbora pa je bilo jasno razvidno, da so Janez Janša in poslan- ci stranke SDS vendarle govorili o konkretnih te- mah in zadevah. Pri tem so navajali tudi uradne listine in dokumente, vendar niso dobili odgo- vora na glavno vprašan- je, namreč “v kolikšni meri je vlada v prvi po- lovici svojega mandata uresničevala ustavno prisego in lastno koalicijsko pogodbo ter na katerih področjih so odstopanja od zastavljenih ciljev največja”? Namesto vlade in njenega pred- sednika Mira Cerarja je stanje v Sloveniji dobro ocenil ustavni sodnik dr. Mitja Deisinger. V daljšem pogovoru za tednik De- mokracija je na vprašanje o stan- ju duha v Sloveniji odvrnil, “da so njegovi občutki taki, da vse nekako stoji, se ne premika, pro- blemi se rešujejo le delno. Fi- nančna kriza še ni končana, bo pa nova izbruhnila v naslednjih nekaj letih. Na vse to država ne bi smela le čakati, ampak bi mo- rala ukrepati že zdaj. Nas, Slove- nijo, rešuje naše gospodarstvo, pa naj se sliši še tako čudno. In to majhna in srednje velika pod- jetja. Ta ustvarijo okrog 80 odstot- kov svojih prihod- kov z izvozom, s tem polnijo pro- račun in pri tem ni kakšnih posebnih težav. Dokler je še tako”. Ustavni sod- nik dr. Mitja Dei- singer je v omenje- nem intervjuju za tednik Demokraci- ja nadalje dejal, “da celotna situa- cija v državi, ki je pri nekaterih stva- reh malce nenor- malna, potegne za sabo vse življenje. Glede položaja mladih in bega možganov v tujino se mi zdajšnje stanje zdi celo hujše kot po prvi in drugi svetovni vojni. V zad- njih treh, štirih letih je odšlo več kot 40.000 naših ljudi v tujino. Kdo se bo vrnil nazaj? Je tudi vprašanje našega zamejstva, našega zdomstva. V Sloveniji imamo sovražen odnos do teh Ljubljani podeljujejo od leta 2010 nagrade za najboljše otroške in mladinske knjige, ki so leto prej izšle v slovenskem prosto- ru. Letos je prvič to prestižno nagrado – imenuje se priznanje zlata hruška – dobila knjiga iz zamejstva, namreč knjiga Ptičje kvatre, ki jo je napisal Da- nijel Čotar, ilustriral pa Matej Susič. Marsikateri bralec tega poročila, predv- sem če gre za prijatelja knjižnih zbirk, ki jih v decembrskem času skupaj s ko- ledarjem ponuja Goriška Mohorjeva družba, jo je gotovo že lani opazil. Pred kakim mesecem smo izvedeli, da bo knjiga dobila znak kakovosti (zlato hruško), torej znak, ki pomeni, da knjiga izstopa po kakovosti in izvedbi. Morda pa se nismo vsi zavedali, kakšnega pomena je ta znak, saj ga pri nas morda premalo poznamo. Dovolj je, če pomislimo, da se je letos zanj po- tegovalo približno 700 knjig. Od teh si ga je pridobila približno ena deseti- na. Ker je ta znak nastal z namenom, da bi vzgojitelji in starši laže izbirali dobre knjige za otroke, založbe oz. knjižnice poskrbijo, da mali okrogli znak s podobo hruške zalepijo na zu- nanjo stran platnice knjige. In že to je vsem založbam in ustvarjalcem v veli- ko zadoščenje in ponos. Če pa pomi- slimo, da nazadnje komisija izmed vseh izbranih določi samo štiri, ki do- bijo tudi priznanje zlata hruška, si lah- ko predstavljamo, kakšno veselje za- vlada med tistimi, ki si ga prislužijo. Pri svoji izbiri ko- misija ocenjuje “etično, spoznav- no in estetsko vrednost knjige, učinkovitost ustvarjalnih po- stopkov, za- ložniško- obrtniškega dela ter ustreznost gle- de na ciljnega bral- ca”. Pri vseh teh zahtevah sta torej v ospredju dva ustvarjalca: avtor besedila in ilustra- tor. Zato so bili na podeljevanje zna- kov kakovosti in priznanj zlata hruška vabljeni avtorji, ilustratorji in založniki nagrajenih knjig. Podeljeljevanje je potekalo v sredo, v okviru letošnjega knjižnega sejma v Ljubljani in je izzvenelo zelo slovesno, obenem pa prisrčno in sproščeno. Ko- sovelovo dvorano Cankarjevega doma so napolnili predstavniki najugled- nejših slovenskih založb, kot so npr. Mladinska knjiga, Cankarjeva založba, MIŠ in Učila. Slovesni ton je pravza- prav izhajal iz občutka, ki so ga izžare- vali vsi oblikovalci, da gre za pomem- ben kulturni praznik. Osrednji del pro- slave je bil posvečen dvema damama: Nataši Konc Lorenzutti, ki si je prav ta- ko prislužila priznanje zlata hruška z otroško knjigo Kdo je danes glavni ter norveški mladinski pisateljici Mariji Parr, s katerima se je v sproščenem slo- vensko-angleškem in- tervjuju pogovarjal komik, igralec in prevajalec Boštjan Gorenc-Pižama. Programu, ki je zaobjemal tudi glasbe- ne točke, izvajane na stara in nenavad- na ljudska glasbila, so dali naslov Od gnezd do zvezd (obenem je to tudi na- slov preglednega Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig), kar je takoj priklicalo v zavest obe na- grajeni poučni knjigi, Ptičje kvatre in Od ge- nov do zvezd Saše Dolenca. Četrta nagrajena knjiga – spada v kategorijo preve- denih leposlov- nih knjig - pa je Ukulele jam av- torja Alena Meškoviča. Na oder so bili naprej poklicani zastopniki vseh prejemnikov znaka kakovosti, potem pa še pre- jemniki priznanj zlata hruška. Za Ptičje kvatre ga je v imenu celot- ne ekipe dvignil ilustrator, Matej Susič. Naj navedemo, kaj piše v prejeti diplo- mi: za avtorja besedila, Danijela Čotar- ja, da je “do ptic, ki jih opisuje, znan- stveno radoveden in obenem otroško vzhičen”; za ilustratorja Mateja Susiča pa, da je “odlična ilustracija poznaval- sko natančna pri uporabljanju bistve- nih značilnosti posamezne ptice, s poetiko potez pa razkriva slikarjevo na- klonjenost do njih”. Za oba ustvarjalca in za oba založnika, Goriško in Celjsko Mohorjevo družbo gre torej za izreden dosežek, na katerega so vsi lahko upra- vičeno ponosni. LP V rojakov, tudi do tega, da bi pri nas ne delali”. Posebno aktualen je bil odgovor ustavnega sodnika dr. Deisinger- ja na trditev nekdanje premierke Alenke Bratušek, “da Cerkev v postopku denacionalizacije ne bi smela zahtevati od države odškodnino, ki jo bodo plačali vsi državljani, tudi njeni verni- ki”. V odgovoru je opozoril, “da je to izjava političarke. Če bi taka stališča sprejemali v pravu, bi bil to konec pravne države. Je nedo- pustno, da se arbitrarno, samo- voljno odloča. Tukaj je zakono- daja popolnoma jasna. Čudna je izjava Alenke Bratušek, “da gre denar iz rok davkoplačevalcev”. Kaj vse davkoplačevalci plačuje- mo. Naj odškodnino Cerkvi pri- merjamo z vsemi sanacijami bank, plačili državnih posojil in z drugimi obveznostmi države, ki smo jih davkoplačevalci že po- krivali. Kaj pa to”? Revija Ognjišče je s posebnim prispevkom počastila 100-letni- co rojstva Franca Jeze. “Bil je zelo uspešen in dejaven časnikar, pu- blicist in mislec, kot politični be- gunec v Trstu. Ves čas, do smrti, je bil brez državljanstva in stalne zaposlitve, vseeno pa je ostal lju- bitelj in občudovalec svoje rodne domovine Slovenije. Bil je znan kot neumoren borec za ustano- vitev samostojne države Sloveni- je. Do leta 1991, ko so se ure- sničile njegove sanje o suvereni slovenski državi, je bil v Sloveniji zamolčan. Prerasel je tipične slo- venske lastnosti ponižnega, po- slušnega in vdanega človeka oblastem in se spremenil v sproščenega in svobodoljubnega moža, je o Francu Jezi zapisal nje- gov prijatelj in sodelavec Martin Jevnikar. Franc Jeza se je rodil 30. decembra 1916 na Hajdini pri Ptuju, umrl pa v Trstu 20. januar- ja 1984. Ob izidu njegove knjige Spomini iz taborišča je Martin Jevnikar zapisal, “da knjiga ni sa- mo opis življenja Franca Jeze v dachauskem koncentracijskem taborišču, ampak je tudi prikaz pisateljeve človeške veličine, nje- govega optimizma, pokončnosti in nezlomljivega upanja”. V Sloveniji javna občila še vedno obravnavajo izvolitev Donalda Trumpa za novega predsednika ZDA, toda doslej se še nihče ni opravičil za žaljivo in zlobno pi- sanje in poročanje o njem in so- progi Melaniji Knavs-Trump. Medtem je novi predsednik naj- močnejše države na svetu po te- lefonu poklical predsednika Slo- venije Boruta Pahorja in predsed- nika vlade Mira Cerarja. Imeli naj bi prisrčen pogovor, pri kate- rem je sodelovala tudi naša roja- kinja in prva dama ZDA, Melani- ja Knavs-Trump. Dodajam, da je bilo vsaj neokusno in morda tu- di v nasprotju z mednarodno prakso in pravili, da je naš pre- mier Miro Cerar novemu pred- sedniku ZDA vsilil svojo oceno razmer v Sloveniji. Predsedniku Donaldu Trumpu je namreč za- trdil, “da je Slovenija po prete- klih kriznih letih v vse boljšem stanju. Moderniziramo državo, kar vam bomo tudi z veseljem pokazali, ko boste obiskali Slove- nijo”. Marijan Drobež Izjemen knjižni dosežek Prestižno priznanje zlata hruška knjigi Ptičje kvatre Ob 110-letnici smrti Simona Gregorčiča Kratka slovesnost v Ljudskem vrtu v Gorici rav na dan, ko je Simon Gregorčič (1844, Vrsno, 1906, Gorica) pred 110 leti, 24. novembra 1906, za- pustil “to solzno dolino” in odšel v večni raj, se je skupina kulturnikov iz širše Goriške, tostran in onstran nek- danje meje poklonila tenkočutnemu pesniku in položila cvetje pred njegov spomenik v Ljud- skem vrtu v Gorici. Prof. Aldo Rupel je zbranim, med kate- rimi so bi- li Igor Ko- mel, pred- sednik go- riškega Kulturne- ga doma, Marilka Koršič, svetnica SSk na goriški občini, Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik SSk, Damjan Paulin, predsednik KTD, Kristina Knez, ravna- teljica Dijaškega doma Simon Gregorčič iz Gorice, in Slavko Pregel, podpredsed- nik Bralne značke, na kratko obnovil vse prej kot lahko pot, ki jo je imela slo- venska konzulta na goriški občini, ko si je zamislila postavitev kipa Simona Gre- gorčiča v samem mestnem središču. Za- radi svojih preroških verzov v pesnitvi Soči je bil, kot France Bevk in še kdo drug, “persona non grata”. A kljub vsem težavam se je pod levosredinsko občinsko upravo Vittoria Brancatija ure- sničila ta srčna želja goriških Slovencev, da imajo svojega “goriškega slavčka” v Ljudskem vrtu. Prof. Rupel je tudi spomnil, da prav v teh novembrskih dneh poteka 10-letnica odkritja tega do- prsnega spomenika, ki ga je izdelal do- mači umetnik, sicer učitelj na sloven- skih šolah v Gorici, Silvan Bevčar. Po krajšem nagovoru sta Gregorčičeve sti- he Kljubuj usodi in Na bregu prebrala učenca iz goriškega Dijaškega doma S. Gregorčič, nato pa se je v vsej svoji ve- ličini in silni izpovedni moči oglasila Gregorčičeva pesem Soči. Z zanosom in mojstrsko interpretacijo, prevsem pa s srčnostjo je izzvenela iz ust čudovitega igralca Radoša Bolčine, člana igralskega ansambla Slovenskega narodnega gle- dališča Nova Gorica. Gregorčičeva čustva in globoke misli so odmevale po vsem Ljudskem vrtu. Tudi ta dogodek je potrdil vedno živo prisotnost Sloven- cev v našem mestu, kjer smo nekaterim še zmeraj trn v peti, kljub temu da so ta obsoški kraj v zadnjih letih preplavili migranti z vseh koncev sveta. Večjo skupino gostov iz Slovenije, učiteljic in mentoric Gregorčičeve Bral- ne značke - obisk Gorice je zanje prire- dila Zveza prijateljev mladine za novo- goriško območje -, je prof. Aldo Rupel pospremil še na ogled Trgovskega do- ma, Feiglove knjižnice, Travnika … do Goriščka, kjer je prebival S. Gregorčič in kjer se dviga mogočna cedra, ter do Di- jaškega doma, ki je poimenovan po še posebno nam Primorcem zelo prilju- bljenem velikem “sinu planin”. IK P Ustavni sodnik dr. Mitja Deisinger Foto KD Danijel Čotar Matej Susič Aktualno1. decembra 201614 NATUROPATSKI NASVETI (134)Erika Brajnik ZDRAVNIK IN NATUROPAT, PREDVSEM PA ČLOVEK S SRCEM, DR. CARLO MAGGIO V Slovenijo je prišel zanimiv človek, kardio- log, naturopat, znanstveni direktor SIMF (itali- jansko združenje za funkcionalno medicino), direktor zdravstvenega centra Salus, fitoterapevt in nutricist Gift. Kot zdravnik deluje že 32 let. Dr. Carlo Maggio je prišel v Slovenijo predavat v Ljubljano, in sicer na Na- turopatsko šolo Saeka, o staranju ali bolje o kakovo- stnem staranju. To je čovek, ki bi mu na pogled prisodili vsaj 20 let manj, kot jih dejansko ima. Dr. Carlo Maggio je diplo- miral na medicinski fakul- teti leta 1984, kardiolog je postal leta 1989, naturopat pa leta 2012. Ko sem ga prvič srečala, sem bila še študentka natu- ropatije, dr. Carlo Maggio pa je bil moj preda- vatelj za modul antiaging. Vsi v dvorani so bili nad njim navdušeni, čisto vse je prevzel. In kako ne bi! Če ti dejansko o antiagingu preda- va človek, ki izgleda 20 let mlajši, kot je v re- snici, saj ima skoraj 60 let. Srečala sva se še večkrat med mojim študijem, predvsem na kongresih. Vedno so me presenetili njegov pri- stop, njegovo znanje, navdušenje nad življen- jem in njegova človeška toplina, ki jo tako znanemu in učenemu zdravniku navadno težko prisodiš. Ko sem doštudirala, sem izvedela, da je dr. Carlo Maggio dokončal štu- dij naturopatije na isti natu- ropatski šoli kot jaz. In po petih letih, ko sem odprla svojo naturopatsko šolo v Sloveniji, sem želela, da bi tudi moji študenti izvedeli zanj, ga poslušali, se od nje- ga učili in ga spoznali. Želim jim nuditi kar najbolj poglobljeno znanje, kot sem ga sama prejela med študijem naturopatije. Profesor je ponudbo sprejel in zdaj je med predavatelji naturopatske šole Saeka. Nekega večera po predavan- jih je privolil, da sem ga in- tervjuvala in ga povprašala, zakaj je tako človeški, tako zelo drugačen od drugih zdravnikov. V naslednjem prispevku boste izvedeli, zakaj se je dr. Carlo Maggio odločil, da postane zdravnik. / dalje www. saeka. si ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Pravni zastopnik Marko Tavčar Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 29. novembra, ob 14. uri NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (42) Mariza Perat POSVETITEV RUSIJE IN POVEZANOST PAPEŽEV S FATIMO Značilna za Fatimo je njena povezanost s pa- peži. Že pri prikazovanjih je Marija govorila o Piju XI. Pij XII. je bil, kot omenjeno, posvečen v škofa prav 13. maja 1917 in njemu je tudi, kot poznejšemu Pastirju ve- soljne Cerkve, bila zaupana naloga za posvetitev sveta in Rusije Marijinemu Srcu. To je Pij XII. opravil 31. oktobra 1942, ob 25-letnici fatimskih prikazovanj. Dne 1. maja 1948 je Pij XII. posvetitev sveta Marijinemu Brezmadežnemu Srcu obno- vil. Znano je, da je bil tudi Pij XII. priča sončnemu čudežu, podobnemu tistemu v Fatimi. To se je zgodilo v vatikanskih vrtovih 30. in 31. oktobra 1950, nato naslednji dan 1. novembra, ko je razglasil versko resni- co o Marijinem Vnebovzetju, ter 8. no- vembra, ob osmini omenjene progla- sitve. Leta 1952 je Pij XII. posvetitev sveta znova obnovil. Uvedel je tudi praznik Marijinega Brezmadežnega Srca, ki naj se praznuje 22. avgusta, a je danes pre- stavljen na soboto po praz- niku Srca Jezusovega. Leta 1946 je papeški legat, kardi- nal Masella, ob prisotnosti 600.000 romarjev slovesno okronal kip fatimske Matere Božje ter ji podelil naziv: “Kraljica sveta in miru”. Papež Janez XXIII. (1958- 1963), danes prištet k svet- nikom, je Fatimo obiskal še kot kardinal 13. maja 1956. Leta 1959 je z vse- mi italijanski- mi škofi po- svetil Italijo Marijinemu Srcu. Ob sklepu 2. vatikanskega cerkevnega zbora je sv. oče Pavel VI. (1963-1978), danes prištet k blaženim, leta 1964 Cerkev in svet znova posvetil Marijinemu Srcu. Ob tisti priložnosti je v fatimsko svetišče poslal zlato vrtnico. Leta 1967 je, ob 50-letnici pri- kazovanj, Fatimo obiskal in se srečal tudi s sestro Lucijo. Tesno je s Fatimo povezan Janez Pavel II. (1978-2005), danes prištet k svetnikom. Dne 13. maja 1981 je na Trgu sv. Petra doživel hud atentat, pri katerem se je poz- neje izkazalo, da mu je življenje kot po čudežu rešila Mariji- na roka. Ker se je atentat zgodil prav 13. maja, si je sv. oče v bolnišnico dal pri- nesti besedilo fatim- ske skrivnosti. Med branjem je spoznal, da je prav on tisti “belo oblečeni škof”, ki ga je pri atentatu zadela mo- rilčeva krogla. Na- slednje le- to, 13. ma- ja 1982, je Janez Pa- vel II. obi- skal Fati- mo in se tu Mariji zahvalil, da mu je rešila življenje. Dne 25. marca 1984 je papež Ja- nez Pavel II. na Trgu sv. Petra v Rimu pred izvir- nim kipom fa- timske Matere Božje skupaj z vsemi škofi sveta posvetil svet in Rusijo Marijine- mu Brezmadežnemu Srcu. Ob tisti priložno- sti je leirijsko-fatimskemu škofu Albertu izročil kroglo, ki ga je 13. maja 1981 na Trgu sv. Petra težko ranila pri atentatu. Kroglo so vdelali v krono fatimske Gospe. / dalje Pij XII. ob posvetitvi sveta Marijinemu Srcu 31. oktobra 1942 Z 9. strani Kam je izginil ... isto Miklavževo jutro se je že po sivini neba nakazo- valo manj veselo, celo pro- blematično. Otroci v vaški šoli so se naveličali čakanja. Miklavža naj bi sprejeli z igrico in s petjem, potem pa bi potekalo obdarovan- je otrok iz otroškega vrtca in prvih razredov osnovne šole. Vse je bilo skrbno pripravljeno in do- govorjeno, a Miklavža ni in ni bi- lo. Le kam je izginil sveti Mi- klavž? “Ne razumem, vsako leto je bil tako točen, nikoli ni zamujal”, je ugotavljala učiteljica Meri, ki je vložila veliko dela in napora v pripravo dramskega prizora. Skrbelo jo je. “Res je, še nikoli se ni zgodilo”, je pomodrovala vsa živčna učitel- jica Slava. Zadnje dneve so toli- kokrat ponovili in zapeli pesem v čast Miklavžu. Bila je na trnih. “Saj sem mu poslala esemes, naj pride prej, ob desetih, ne ob enaj- stih, kot je bilo sprva zmenjeno”, se je oglasila gospa Flaviana iz taj- ništva. “Mogoče pa se je zagozdil v pro- metnem zamašku. Ob ponedel- jkih je nemogoče, toliko prome- ta, da bi najrajši ostala doma. Pa T je treba v službo”! je rekla učitel-jica Veselka iz otroškega vrtca.Najbolj v skrbeh je bila učiteljica Meri. Njeni učenci niso bili več zbrani, niso več sedeli, začeli so divjati in si nagajati. Klepetanje in hrup sta postajala nevzdržna. Sluginja Mafalda je naredila, kar je mogla. Mali so se začeli jokati, druge je tiščalo lulat. Prava polo- mija. Kam je izginil sveti Miklavž? Za- kaj zamuja? Zakaj ga še ni? Da ga že daje senilna pozabljivost? No, res je že star … toliko stoletij ima na grbi … da je pozabil? Po gla- vah odraslih so se motala ta in podobna vprašanja. Otroci pa so ugibali drugače: bali so se, da niso bili dovolj pridni, da so hudički kaj ponagajali in spackali na seznamu obdarovan- cev. Bali so se, da Miklavža ne bo. Pa se prikaže glava iz tajništva. Tajnica Flaviana sporoča, da je poklicala Miklavža na mobilni telefon, pa da je izklopljen, pa da je nato poklicala na telefon v nje- gov urad in se je zadeva razčisti- la. Skratka, do Miklavža ni prišlo nobeno telefonsko sporočilo o spremenjenem urniku srečanja. Angelček za komunikacije je skrbno pregledal esemese: nič, popolnoma nič. Morda, da se je kje kaj zataknilo, včasih taka spo- ročila izpadejo, ali pa so ga posla- li napačnemu naslovniku. Ojoj! Gospa Flaviana se boji, da je kaj zamešala. Pa saj je poslala spo- ročilo! Tisto jutro je bilo posebno jutro, jutro po Miklavževi noči. Čeprav s polurno zamudo, se je sveti Mi- klavž končno pojavil na vratih je- dilnice. Učiteljice so se oddahni- le, otroci so se zresnili, ugibajoč, kaj je za vsem tem. Mali igralci in pevci pa so imeli nekoliko treme zaradi nastopa. Zacingljalo je in zarožljalo. An- gelski kraguljčki in verige strašlji- vih hudičkov. Kolikokrat se odraslim v spomi- nu utrnejo zvoki in šumi, podo- be in slike iz otroštva! Otroci pa tudi danes, v dobi interneta, mo- bilnih in pametnih telefonov, mejlov in esemesov, živijo sanje in živijo od sanj. Dobri stari Mi- klavž, s škofovsko kapo in palico, z vrečami daril, ne more izginiti kar tako... Samo malo je zamudil in vse prestrašil, da ga ne bo. A naslednje leto bodo dogovori in sporočila potekali kot običajno, po starem, da ne pride do zamud in nesporazumov. Dobrodošel, dobri sveti Miklavž, še vedno te pričakujemo! Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec posegel pri odborniku Bolzonellu Promotur je s podražitvijo sezonskih kart neprijazen do družin eželna družba Promo- tur je v teh dneh pričela s predprodajo smučar- skih kart za prihajajočo zimsko sezono. Objavljeni ceniki pri- našajo žal tudi nekatere po- dražitve, ki sicer ne zadevajo dnevnih vozovnic, ampak se- zonske pakete. Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Ga- brovec je zato vložil svetniško vprašanje, v katerem poudarja, da je nov cenik neprijazen do družin z odraščajočimi otroki. Posebej se mu zdi čudno, da se znatna podražitev tiče družin- skega paketa za sezonske vozov- D nice, medtem ko so ostale dnev-ne karte na smučiščih z nespre-menjeno ceno. Za prvega odra- slega je sicer cena ostala enaka kot lani (319 evrov) in prav tako nespremenjeno je ostalo brez- plačno smučanje za otroke pod 10. letom (ter za seniorje nad 75 let), medtem ko je za drugega izmed staršev predvidena znat- na podražitev (s 170 na 245 evrov). Novost predstavlja tudi združitev kategorij otrok in mladine v isti cenovni razred, za katerega je treba odšteti 206 evrov. Omenjene podražitve pomeni- jo za primer štiričlanske družine z dvema otrokoma med 11. in 13. letom kar 141 evrov večjega izdatka. “Ne glede na ustreznost ali upravičenost povišanja cen menim, da je povsem nepo- srečeno in skrajno neprijazno naložiti breme družinam z odraščajočimi otroki, ki bi mo- rale uživati dodatne olajšave. Če je že potrebno popraviti cenike, naj velja enakomerno za vse ka- tegorije smučarjev”, končuje Gabrovec svoje svetniško vprašanje, v katerem poziva deželno upravo, naj se premisli in spremeni neljubo odločitev. Kronanje fatimske Matere Božje Kardinal Angelo Roncalli v Fatimi Papež Pavel VI. pred fatimsko gospo Papež Janez Pavel II. Atentat na Trgu sv. Petra 13. maja 1981 Pavel VI. pozdravlja s. Lucijo Posvetitev sveta in Rusije 25. marca 1984 Aktualno 1. decembra 2016 15 Pridejo leta, ko greš za spomini ... Planine nad Ukvami (5) iroka makadamska pot se od agriturizma Rosić dvigu- je strmo navzgor ob potoku in nato preko mosta na levi breg. Kolena že težko kljubujejo vzpo- nu, razgled se odpira vse bolj proti Julijcem in Mangartu, ko je svet najbolj strm in se človeku zdi, da so pašniki zasidrani v po- bočju, drugače bi takoj zgrmeli v dolino, se končno prikaže peščica domačij. Ena je čisto no- va, pred njo je parkiran velik te- renec, zdi se, da je mogočna le- sena zgradba lastnikom vse leto prijeten, visokogorski dom. Na levi strani ceste je starejša, značil- na gorska domačija z gospodar- skimi poslopji, od katere se k na- ma pripodi glasen, lajajoč jaz- bečar. Z možem se bojiva, da ne bi prišlo do spopada z Lučko, ki je precej razborita psička, pa ju oba miriva. Z vrta pride še gospo- dinja. Elvio, ki je tega jutra zgo- voren in družaben, jo nagovori kar v slovenščini. Priletna, prijaz- na ženica ne skriva veselja do po- govora v domačem jeziku in z možem naju, potem ko se poslo- viva in spet laziva v hrib, še dol- go pozdravljata in nama mahata v slovo. Čisto na skrivaj vzamem iz nahrbtnika fotoaparat in ukra- dem prizor iz njunega življenja. Š Miza s kupom fižola, ki ga je tre-ba oluščiti za zimo, živopisana le-sena okna z bršljankami in čip- kami ter lepo urejen in ograjen zelenjavni vrt. Poletje, ki počasi prehaja v jesen, v objemu planin nad Ukvami. Gospa s predpasni- kom, ki zre nekam v daljavo, in neprijazna slutnja mraza v obje- mu zadnjih sončnih žarkov, ki rišejo pokrajino v zlatem in božajo utrujene gube, nekje v za- kulisju Montaža in Mangarta. Pritiskam na gumb in kradem trenutke. Življenje na 1200 me- trih. Ostala bova do pozne jeseni, nama je povedala gospa, potem se bova vrnila v dolino, kjer bova čakala na pomlad. Tako krhka je v pisanem predpasniku na trav- niku pred hišo, kjer ji sledi jata kokošk. Na oknih in naokoli po travniku cvetje, kot bi upala na poletje brez konca. In hišica kot iz sanj, visoko v strmem naročju planin. Za trenutek se mi zazdi, da sem se izgubila v pravljici, in dolgo strmim v dim, ki se dviga v nebo in briše temna pobočja Mangarta, ki ga je že pobelil prvi sneg. Z možem še vedno mahava v slo- vo. In rineva v strmino, da bi prišla tja, kjer je razgled brez kon- ca. Mlajši pohodnik gre po stezi navzdol. Nahrbtnik ima in videti je izkušen, zato ga vprašava za pot. Svetuje nama, naj greva na Lepi vrh, uro pa pol je do tja, če pohitiva po stezi, ki prečka viso- kogorske pašnike. Sprejmeva po- nujeni izziv, čeprav je strmo in naporno, navzgor gre, da jemlje sapo, a modrina vabi in noge se zagrizeno vzpenjajo po travnatih stopnicah. Vem, da je zgoraj raz- gled in morda zadnja priložnost za pozdrav poletju. Strmina se si- cer unese že pol ure pred vrhom na razglednem sedlu, onstran ka- terega nas že pozdravljajo Avstri- ja in Mokrine. Tu se slabo oz- načena steza razdeli. Leva pot gre na bližnji Kok, na desni strani pa je že videti obrise Lepega vrha, do katerega pridemo po travna- tem brezpotju. Zanimivo je, da so na bližnjem Koku do prvih let po drugi svetovni vojni delovali rudniki železa, niklja in manga- na. Rudarska dejavnost je bila namreč glavni vir preživetja v Ka- nalski dolini, saj je na Beli peči delovala tudi železarna in pozne- je tovarna avtomobilskih verig. Ob rudniku je bilo večje rudar- sko naselje, kjer je bilo prostora za 200 do 300 delavcev, vse stav- be so bile med seboj povezane, tako da prebivalcem v snegu, le- du in dežju ni bilo treba na pla- no. Iz spalnice so lahko prišli v rudnik in v veliko skupinsko je- dilnico, hodniki so vodili še do ambulante in drugih skupnih prostorov. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je bila večina lesenih stavb že po- rušenih in pokurjenih. Ostalo je le nekaj razvalin in ime Villaggio Cocco, ki označuje zdaj priljubljen izlet za turne smučarje. Lepi vrh ali Lepi vršič je veliko bolj samoten, predvsem jeseni, ko tu ni več živine in planšarjev. Odpira se na avstrijsko stran, na Ziljsko dolino, s katero so bili Ukljani vedno tesno povezani. Družila jih je zborov- ska pesem pa skupno življenje na planinah, ki pa ni vedno poteka- lo v čistem prijatel- jstvu. Za planine nad Ukvami, kot tudi za ostale karnijske plani- ne, je znano, da so se pastirji prerekali, si na- gajali, pa tudi kradli in skrivali živino. Ni kaj, brez sporov in jeze ni sosedskih odnosov. Novembra je na skoraj dvatisoč metrov visoki gori nebeški mir. Ker sva imela z možem srečo, imava brezvetrje in sonce je še prijetno in toplo, tako da lahko sediva in sanjariva na trati pod podečimi se oblaki. Ne- skončnost, morje gora, beli pe- nasti oblaki, obzorje brez konca. Pred nami je vsa Avstrija, s slut- njo velikih koroških jezer, Do- brač naju ponosno pozdravlja, nekje daleč za Mokrinami so Tu- re in beli obrisi ledenikov. Tišina, da bobni v ušesih, življenje, ki prehaja v večnost. Nekdo je na vršnem kamnu pustil rožni ve- nec. Molitev, morda prošnja, tu v samoti, kjer je samo še korak do večnosti. In kjer lebdi upanje med belimi oblaki in modrino brez konca. Zaželim si, da bi se molitev uresničila, da bi bilo ti- stemu, ki je tu odložil težko življenjsko breme, lažje. Pa čeprav ga ne poznam. Samo rožni venec je tu. Odločitev je težka, a novembrski dnevi so kratki in morava nazaj v dolino. Z mrakom prihaja mraz in počasi začutiva, kako nama vlaga leze pod jopo naravnost v kosti. In čudovita pokrajina od Tur do Mokrin počasi rdi v zatonu, ki obeta še nekaj lepih poletnih užitkov. Potem bo vrhove zakrila megla, potem jih bo pobelil sneg in bodo postali cilj turnih smučarjev. Potem..., dokler neke- ga dne telohi ne bodo razbili le- dene skorje in ne bodo veselo po- gledali na plan. Tedaj se bo vse zopet začelo na novo in planine nad Ukvami bodo spet polne vpitja, zvončkljanja in življenja. / dalje Suzi Pertot O domači ženski igri pod košema Polet po več letih spet z žensko člansko ekipo košarki smo se razpisali že pred ted- nom dni, tokrat pa naj namenimo nekaj besed dekletom, ki pri nas go- jijo igro pod košema. Po več letih ima Špor- tno društvo Polet spet svojo člansko postavo v uradnem tekmovanju, v deželni C ligi. Gre za širši načrt za ponovno ovrednotenje oranžne žoge pri ženskah, poleg ekipe odra- slih (v kateri je tudi veliko mladink) ima openski klub tudi zasedbo Under 18, pri Boru pa se v meddruštvenem sodelovanju kali še skupina najmlajših košarkaric (Under 14), za katero skrbita Karin Malalan in Dejan Fara- glia. V projekt so vpregli profesionalnega trenerja, starega znanca naše košarkarske srenje, za- grebško-sežanskega strokovnjaka Maria Ger- jeviča. On vodi tako članice kot mladinke, v prvi ekipi ima poleg najstnic na razpolago tudi vrsto izkušenih posameznic, ki so sesta- vljale zlato generacijo Poleta. Nekdanje mla- dinske državne reprezentantke in prvoli- gašice Martina Gantar, Mateja Piccini, Mia Kraus, Fanika Di Lenardo – nekatere so danes tudi že mamice – so bile pred več kot dese- tletjem kadetske državne podprvakinje. Zdaj pa so sprejele izziv, da spet oblečejo društveni dres in se podajo v pravo tekmovanje, zlasti z namenom, da pomagajo z izkušnjami in nasveti novi, nadvse zagnani generaciji. V C ligi so poletovke ob krstnem domačem na- stopu pri Briščikih že dosegle prvo zmago in zlasti omenjene veteranke so na igrišču že pokazale delček svojega bogatega znanja. Ženska košarka se pri nas spet pojavlja ci- klično. Večkrat je nanjo opozoril in jo na Opčinah ponudil Sergio Tavčar, v prejšnjem, zmagovitem ciklu z Gantarjevo in ostalimi sta veliko naredila zakonca Andrej Vremec in Marina Brollo. Če se bo poskus v času obne- sel, bomo še videli, dejstvo pa je, da je pre- porod nedvomno v koraku z današnjimi raz- merami, ko za dekleta ni več samo po sebi umevno igranje odbojke in se odločajo tudi za druge športe, kot sta v našem zamejstvu na primer klasična atletika ali bolj eksotično navijaštvo. Večkrat so morale slovenske košarkarice pri nas iskati srečo v italijanskem okolju, deloma velja to še danes. Na Goriškem sta na primer 15-letnici Erika Bric in Anna Turel, ki igrata v Foljanu, na spisku kadetske državne repre- zentance. Da ne govorimo o trenerju Matiji Joganu, ki ima za sabo celo izkušnji v mla- dinskem pogonu največjih italijanskih klu- bov, Famile iz Schia in beneškega Reyerja Umane, in je tako kot Jure Krečič v Miljah članice uspešno treniral tudi v državni A2 li- gi. Navsezadnje so tudi Gantarjeva, Piccini- jeva, Krausova in v Miljah sestri Jessica ter Samantha Cergol več let nastopali med A2 in B ligo za SGT, miljski Interclub oziroma Tržič. HC O obuda želi graditi mostove, kre- piti moč naroda in otrokom od- preti širino pogleda in doje- manja. Kdo sploh je Branka Janežič? Je skromna, drobna gospa, ki živi in diha za to, da bi čim bolj zvesto prenašala in širila kulturno dediščino med mla- de generacije. Kako in kdaj ste se spoznali z igračami, ki jih predstavljate na de- lavnicah? Zakaj to počnete? Z igračami sem se spoznala kot otrok. Na delavnicah predstavljam vugo in bobiko. Vugo me je naučila delati ma- ma. Imela sem nekaj let; spomnim se, kako sem se- dela na “kolnkišti” (ličen le- sen zaboj za drva, šibje in premog) ter z žebljem pra- skala po orehu, tako lomila jedrce in olesenele dele in jih iztresala. Bobiko pa me je naučila delati teta. Ata mi je umrl, ko sem imela dve leti, teta pa me je pomagala paziti in mi izdelala punčko iz “cotik”. Izdelujem ju zato, da se izdelka ohranita. Kako ste si zamislili, da bi to delili? Izdelke izdelujem in prikazujem nji- hovo izdelavo. Na delavnico prinesem vzorec – dokončan izdelek in polizdel- ke – nekoliko pripravljene kose, ki jih za izdelavo potrebujemo, ter orodje in opremo. Koliko let že izdelujete igračke? V osnovni šoli so učenci v razredu mo- je hčerke govorili o starih igračah. Učiteljica je k sodelovanju povabila starše. Z veseljem sem priskočila na pomoč. Navdušenje otrok je bilo ne- pozabno. Čez nekaj let sem ostala brez službe in sem se začela ukvarjati z ro- kodelstvom. Uradno skoraj 10 let. Kje vse ste že izdelali igrače? Izdelke izdelujemo v centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Veržeju, po šolah, v muzejih, knjižnicah, sejmih in v hotelih v sklopu animacij. Koliko vam to pomeni, zakaj imate to radi? Pomeni mi veliko. Pri delu uživam. Pi- satelj Janez Lah je napisal: “Ustvarjal- na misel je življenjska sreča, zadovol- jstvo, ljubezen. Zato ustvarja energijo življenja, občutek smisla realnega ob- stoja. Takšen človek zmore vse: biti zdrav, vedno voljan in srečen. Tudi stopiti do drugega za sebe kamorkoli že”. Preprosto imam rada to delo. Kakšna je razlika med vašo igračo in moderno igračo iz trgovine? V vsakem izdelku je del mene, je uni- katen in noben ni enak drugemu. Na- rejeni so popolnoma iz naravnih ma- terialov. Vuga ima na embalaži bese- dilo, deklaracijo, ki jo je odobrila inšpekcija. Z njo smem na trg. Vuga, spominek in ročno delo, je replika otroške igrače in je narejena po prvot- nem načinu izdelave. Spominek izde- lujem v spomin in zahvalo za lepe otroške dni. Kaj bi rada sporočila in naučila otroke, ki obiskujejo vaše delavni- ce? Sporočam o življenju nekoč, o igri, igračah in skromnosti. Naučiti delati, biti potrpežljiv, strpen, dajati spodbu- do, graditi sodelovanje, poslušati drug drugega, se spoštljivo pogovarjati, si zapeti ob delu, si pripovedovati, občutiti srečo ob izdelovanju in izde- lati izdelek. Kakšen je vaš moto? Želim ohraniti kulturno dediščino. Kot smo izvedeli, so otroci v osnov- nih šolah izdelali dve igrači, in sicer prva igrača je prleška bobika iz cotk. Prleška bobika iz “cotik” je replika otroške igrače in je narejena po prvot- nem načinu izdelave. Za izdelovanje potrebuješ krpice in škarje. Narejena je iz kosov lanenih in bombažnih krpic. Na sredino večjega kosa blaga stlačiš manjše krpice, prepogneš, oblikuješ glavo in stisneš vrat. Dodaš zvit pra- vokotni kos blaga, ki služi za roke, vse skupaj prevežeš z ozkim trakom, obli- kuješ trup in prirežeš dolžino obleki- ce. Dodaš predpasnik in ruto. Za boljši vpogled je igračka na stojalu. Igrača za igro in tolažbo je iz časa otroštva naših babic in dedkov, kar po- meni, da so jo v Prlekiji izdelovali pred drugo svetovno vojno. Lahko jo upo- rabimo tudi kot naprstno lutko. Prleško bobiko sta me naučili delati moja mama in teta. In druga je vuga, ki je pastirska igrača naših ba- bic in dedkov. Za izdelovanje potrebujemo nož, žebelj, trši oreh in od njega 3 cm višjo glad- ko palčko – “tre- sko”, nit dolžine 30 cm in palčko dolžine 3 cm. V oreh nežno iz- dolbemo tri luk- nje. Skoznje iz- praskamo in iz- pihamo jedro in olesenele dele. Pomerimo, ali višja palčka lepo drsi skozi zgornjo in spod- njo luknjo. Na sredini “treske” izdolbemo luknjo, vanjo tesno pritrdimo daljšo palčko. Nanjo zavežemo nit v višini tretje luk- nje in jo napeljemo skozi zgornjo in stransko luknjo na orehu in obenem vstavimo daljšo palčko s “tresko” skozi zgornjo in spodnjo luknjo. Nit na dolžini zavežemo na krajšo palčko. Z eno roko primemo oreh, tako da je “treska” na zgornji strani, in jo z dru- go roko nekajkrat zavrtimo, z isto roko pa primemo krajšo palčko in jo z občutkom povlečemo. Lahko rečemo, da so delavnice veselja, izdelovanja in čezmejnega sodelovan- ja povsem uspele! Kdor želi vzpostaviti stik z gospo Bran- ko, ji lahko piše na janezicvuga@gmail. com, www. roko- delska-akademija. si ali pokliče na te- lefon 00386 41 813 356. P Učenci osnovne šole v Štandrežu S 7. strani Otroci so izdelovali ... Aktualno1. decembra 201616 Pred nedeljskim referendumom Kaj prinaša DA in kaj ohranja NE? S 3. STRANI lada bi lahko, upošteva- joč določila ustavne re- forme, posegla tudi v pristojnosti dežel, v primeru, ko je pod vprašanjem enotnost republike. K temu je treba do- dati, da se omenjena spre- memba pooblastil ne tiče naše dežele in ostalih dežel s poseb- nim statutom. Te bodo v vsa- kem primeru ohranile status quo pri porazdelitvi pristojno- sti z državo. V primeru, da bo na referendumu prevladal DA, višina plače deželnih odborni- V kov in svetnikov ne sme bitivišja od plače župana glavnegamesta dežele. Nekaj novosti bodo nadalje doživela tudi zakonodajna pooblastila vlade. Medtem ko zdajšnja ustava govori o skrajšanem postopku za spre- jetje nujnih sklepov, ki jih vla- da predloži parlamentu, bo v primeru, da se uveljavi DA, na referendumu z reformo ustave v 72. člen zapisana natančna časovnica 70 dni za obravnavo nujnega sklepa. Cnel in pokrajine ter referen- dumi in zakonska ljudska ini- ciativa Zakonska ljudska iniciativa je pravica skupine državljanov, da predstavi v parlamentu za- konski predlog. Doslej je bilo za to potrebno 50 tisoč podpi- sov. Če bo na referendumu prevladal NE, bo ta številka ostala nespremenjena. V zdajšnji ustavi ni zapisana ob- veza parlamenta o obravnavi tovrstnih zakonskih predlogov. Ustavna reforma tukaj prinaša novost: če bo na referendumu zmagal DA, bo število potreb- nih podpisov za vložitev za- konskega predloga naraslo s 50 na 150 tisoč. Ustavna reforma ob tem določa tudi parlamen- tarne obveze o obravnavi za- konskega predloga v obliki in časovnicah, ki jih določa pra- Katere so še druge prioritete, ki bo- do v naslednjih mesecih in letih v ospredju? Kar sem povedal, je že kar pomemben zalogaj. Poudaril bi - čeprav ni nobena novost -, da bo potrebno še dodatno izpopolnjevati odnose z Deželo FJK, Italijo in Slovenijo. V odnosu z Deželo FJK se mi zdi, da mora deželna posve- tovalna komisija pridobiti učinkovi- tost in avtonomijo ter posegati še na druga področja, ki zadevajo zaščito slo- venske narodne skupnosti. Za Italijo bo v prvi vrsti ključnega pomena za- gotovitev slovenskega predstavništva v italijanskem parlamentu. Glede Slove- nije pa pričakujem, da bomo še bolj utrdili vezi in se postopoma aktivno priklopili na vsa družbena področja slovenske družbe. Bo pri tem pomembno sodelovanje z drugo krovno organizacijo Sloven- sko kulturno-gospodarsko zvezo? Seveda, vendar ne samo z njo. Potreb- no bo, da dvignemo kakovost sodelo- vanja in usklajevanja s politiko. Krovni organizaciji SSO in SKGZ imata sicer svojo politično vlogo, ki jo morata iz- vajati usklajeno, vendar ne moreta opravljati dela političnih strank oziro- ma izvoljenih predstavnikov. Bila bi napaka, če bi se vloga političnih pred- stavnikov ošibila ali pa bi v celoti od- padla. SSO ima zgodovinsko zelo te- sno povezavo z edino slovensko poli- tično stranko, Slovensko skupnostjo, ker zagovarja avtonomno politično nastopanje Slovencev v Italiji. To na- vezo oziroma sodelovanje je potrebno ohraniti in ga še dodatno razviti. Ovrednotiti in razviti moramo predv- sem načelo avtonomije ter ga razširiti tudi na ostale politične subjekte. Na tak način bomo lahko končno prišli do skupnega predstavništva, ki ga v tem trenutku ni, a ga krvavo potrebu- jemo. Je to sploh mogoče? Po naravi sem optimist in zato verja- mem, da je. Dogovoriti pa se moramo o nekaterih ključnih stvareh, pri kate- rih moramo biti kot narodna skupnost enotni. Lahko postrežete s primerom? Volilni zakon je šolski primer. Vsem je jasno, da moramo ohraniti predstav- ništvo v parlamentu. Vsem je tudi ja- sno, da zdajšnji volilni zakon, t. i. Ita- licum, tega ne omogoča oziroma pred- stavništvo onemogoča, razen seveda teoretičnih možnosti. Čas je že, da se v naši narodni skupnosti dogovorimo za predlog zajamčenega zastopništva, in to ne glede na rezultat ustavnega re- ferenduma. Če pa italijanske oblasti o tem nočejo slišati, naj v tem smislu na- stopi Republika Slovenija kot zaščitni- ca slovenske narodne skupnosti v Ita- liji. Ni več pogojev, da naše parlamen- tarno zastopništvo prepuščamo dobri volji ene izmed italijanskih političnih strank. So pa seveda še druga področja. Ome- nil bi vprašanje narodnih domov, o ka- terem moramo prav tako imeti uskla- jeno stališče, ne pa da potekajo dogo- vori, o katerih ne vemo nič. S tem nočem kritizirati požrtvovalnega dela, ki ga opravljajo določeni posamezniki, vendar kot krovna organizacija s težavo odobravamo rešitve, pri katerih smo postavljeni pred izvršena dejstva. Kaj nam lahko poveste o proslavi 40. obletnice Sveta slovenskih orga- nizacij? Najprej to, da se bo začela z zahvalno sveto mašo, ki bo v Gorici v nedeljo, 11. decembra 2016, v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Upam, da bo to pomem- ben trenutek, ki se ga bo udeležilo čim več predsednikov in predstavnikov naših članic. Slavnostna proslava pa bo v petek, 16. decembra, v tržaškem Kulturnem do- mu. Kaj več pa vam ne smem povedati. Lahko povem le to, da bo njen naslov Odbraz našega časa. Režijo smo zau- pali uveljavljeni režiserki Jasmin Kovic in verjamem, da nam bo postregla z lepo predstavo. DEŽELA NE (zdajšnje stanje) DA (uveljavi se ustavna reforma) Razdelitev pooblastil •ekskluzivna poobla- stila – izvaja jih država •konkurenčna poobla- stila – izvajajo jih dežele po vadnih direktivah •ekskluzivna pooblastila osta- jajo, njihov obseg se poveča •iz ustave je izbrisan termin “konkurenčna pooblastila” Prenos pooblastil • med konkurenčnimi pooblastili: izobraže - vanje, civilna zaščita, zdravstvo, kulturne do- brine, znanstveno razi- skovanje, energija •pooblastila, prenesena z dežel na državo: univerza in znanstveno raziskovanje, ener- gija, infrastrukture, civilna zaščita, Dežele s posebnim statutom / • ustavna reforma ne velja za dežele s posebnim statutom vilnik parlamenta. Spremembe so po ustavni re- formi predvidene tudi za po- stopke referenduma, ki odpra- vljajo zakon ali njegov del. Če bo zmagal NE in bo ostala zdajšnja ureditev, bo za veljav- nost referenduma potrebno, da se ga udeleži vsaj 50 odstot- kov plus 1 volivec. Če bo ustav- na reforma potrjena in bo pre- vladal DA, pa bo referendum, ki odpravlja zakon ali njegov del, veljaven ne samo ob zdajšnjem pogoju, temveč tudi ob novem. Če bo referendum predlagalo vsaj 800 tisoč volil- nih upravičencev, bo za veljav- nost referenduma potrebna udeležba 50 odstotkov plus enega volivca glede na zadnje volitve v poslansko zbornico. Ustavna reforma ustanavlja ob tem še propozitivni in usme- ritveni referendum, ki pa ju bosta natančneje naknadno določila ustavni in navadni za- kon. Ustavna reforma predvideva nazadnje še izbris dveh javnih organov, upravnega in posve- tovalnega značaja. Če bo na re- ferendumu prevladal DA in bo ustavna reforma sprejeta, bodo ukinjene pokrajine. Ustroj jav- nih uprav bi tako sestavljale sa- mo občine, mestne občine in dežele. Če bi prevladal NE, bi seveda pokrajine ostale v zdajšnji obliki. To (spet) ne vel- ja za našo deželo, ki je pokraji- ne že ukinila (deželni svet je zakon dokončno potrdil prejšnji teden). VLADA NE (zdajšnje stanje) DA (uveljavi se ustavna reforma) Vladni odloki • ohranja se možnost skrajšanega postopka za nji- hovo obravnavo • skrajšani postopki za nujne vladne odloke imajo določeno časovnico 70 dni za glasovanje v poslanski zbornici Vladna pooblastila / • vlada lahko poseže v poo- blastila dežel, če je v nevarno- sti enotnost republike Ob odobritvi ustavne reforme in zmagi opcije DA bi nazadnje izginil tudi Državni svet za eko- nomijo in delo, ki ga poznamo z italijansko kratico CNEL. Gre za posvetovalni organ, ki je do- slej imel pravico predlagati za- kone na temo ekonomije in dela in ki je na omenjeni temi podajal mnenja, ko so ga za to prosili vlada, parlament ali dežele. Če bo prevladal NE, bo Cnel še naprej ohranil svojo zdajšnjo vlogo. NE (zdajšnje stanje) DA (uveljavi se ustavna reforma) Zakonodajna ljudska iniziativa • za vložitev zakonskega predloga potrebno 50 tisoč podpisov • ni zagotovljeno, da bo parlament obravnaval za- konski osnutek • za vložitev zakonskega pre- dloga potrebno 150 tisoč podpi- sov • parlament mora obravnavati zakonski predlog Referendum, ki odpravlja zakone ali njihov del • veljaven ob udeležbi 50% + 1 volilca • veljaven ob udeležbi 50% + 1 volilca • veljaven, če zahtevo predloži 800 tisoč volilcev in je udeležba 50% + 1 volilec glede na zadnje volitve v poslansko zbornico Pokrajine • pokrajine bodo še naprej vpisane v ustavo kot upravni organ • pokrajine se ukinejo. Upravni organi ostanejo: dežele, mestne občine in občine Državni svet za ekonomijo in delo (Cnel) • Cnel bo še naprej v ustavo vpisan posvetovalni organ • Cnel se ukine Zakonodajna ljudska iniciativa, referendumi in odprava javnih organov S 3. strani Hvaležen pogled ... Seveda, v zvezi s tem so tudi popravki ali rebalans, ki ga veljavna zakonodaja predvideva v dveh obveznih zapadlo- stih, to je 30. septembra in 30. novem- bra: gre obenem za pregled opravljene- ga dela, še posebno na področju javnih del. Če primerjamo lanski rebalans z le- tošnjim (ki vsekakor upošteva stroške te- kočega poslovanja), ugotavljamo, da ni bistvenih sprememb, saj je lanski znašal 5.052.274 evrov; če temu odštejemo izredni prispevek Dežele FJK za upravljanje Me- dobčinskih zvez v višini 1.334.296 evrov, znaša lanski rebalans 3.729.877 evrov, letošnji pa 3.603.911 evrov. V glavnem je denar namenjen social- nim storitvam, preostali znesek je porazdeljen med raznimi področji, od šolstva do špor- ta, kulture in po- dobno. Glavne po- litične smernice Dipiazzove uprave bodo prišle do izraza s pro- računom za leto 2017. Šele takrat bomo lahko ocenili poteze njegove politike. Poudarjam, da se je zdajšnja uprava v nasprotju s prejšnjo odločila, da bo skle- pe glede javnih del sprejemala le prek odbora, mimo občinskega sveta: norme tako politično odločitev dopuščajo, ven- dar se na tak način popolnoma razvred- noti vloga občinskega sveta. Povedati pa moram, da se je župan obvezal, da do teh primerov v prihodnje ne bo več prišlo in da bo občinski svet imel bese- do pri tem. Kako pa se razpleta razmerje moči znotraj večinske in opozicijske koali- cije? Resnici na ljubo veliko aktov oziroma sklepov občinski svet še ni sprejel, zato je težko opredeliti razmerja v večinski koaliciji. Nekaj različnih mnenj in odločitev je bilo sicer videti in – žal – ja- sno je, da je do zdaj vidno vlogo odigra- la Severna liga s podžupanom Roberti- jem, še posebno na kočljivem področju pribežnikov in varnosti: v zvezi s tem je bilo slišati veliko demagogije in - upam si trditi - tudi netenja sovraštva; nekateri bi žal spet gradili zidove in na meje po- stavljali vojake, kot da je varnost v našem mestu tako akuten problem. Žal se danes dogaja, da postane novica dne- va in objave vredna na prvi strani časo- pisa prepir skupine nedomačinov: če se pa isto zgodi med domačini, je vse nor- malno... Psihoza varnosti je žal glavni element današnje družbe in življenja. Kako kot pripadnik slovenske narod- ne skupnosti še prej kot politik ocen- jujete dozdajšnje županovanje Rober- ta Dipiazze? Večjih problemov do zdaj ni bilo. Končno se rešujejo vprašanja glede su- plenc na slovenskih šolah, zagotovljeno je tudi bilo, da bodo dela za obnovo ške- denjske šole končana do začetka šolske- ga leta 2017/2018. V skupini Demokratske stranke so od- nosi zelo dobri, odlično sodelujem s ko- legico Valentino Repini, prav tako so konstruktivni odnosi s svetnico Basso Poropat in svetnikom De Gioio, bolj problematični pa so odnosi z Gibanjem petih zvezd, saj njihovo delovanje sloni pretežno na demagoški ravni. Gotovo pa bo naša opozicija trdna, celo brez- kompromisna, ker tako mora biti, bo pa sicer konstruktivna, saj konec koncev moramo imeti pred seboj razvoj našega mesta in območja. V mislih imam predvsem lo- kacijo starega pristanišča, problematiko železarne in gospodarskega razvoja. Z županom Dipiazzo imam dobre in korektne odnose, saj sem tudi pod- predsednik občinskega sveta. Upam, da se bodo taki odnosi ohra- nili tudi v pri- hodnje, se pra- vi, da ne bodo tarča zaostro- vanja politike do naše skupnosti. Najbrž si tega tudi sam župan Dipiazza ne želi. Videli bo- mo, kako bo takrat, ko bodo nastopile določene težave, ko bodo sprejete poli- tične odločitve. Na splošno pa mislim, da večina ni veliko naklonjena našemu vprašanju, mesto ostaja še zaprto, čeprav moja podpredsedniška vloga vsaj malo blaži stanje: v sklopu občinskega sveta sem si v vseh teh letih nabral veliko iz- kušenj, imenovanje za podpredsednika mestne skupščine pa potrjuje dejstvo, da me različne politične sredine cenijo za- radi moje korektnosti in doslednosti. Čas pa bo pokazal, kaj in kako. S 1. strani Psihoza varnosti