Leto VI., štev. 109 Ljubljana, nedelja 10. maja 1925 Poštnina pavšal I ran a. Cena 3 Din ca tiha|» ob 4. ghrtraj. ea Stane mesečno Din 85 —; aa iiw aemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo ■ Dnevna redakcija: MikLoStčeva cesta Itev. «6/1. — Telefon »ter. 7». Vočna redakcija t od to. ure naprej t Knaflovt ul, št s/l — Telefon tt 3«. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava1 UprtvnlStvos LJubljana, Prešernova ulica št. $4. — Telefon St. 36. Inseratnl oddelek 1 Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 3S. Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št I. — Celje, Aleksandrova cesta* Račun pri postnem ček. zavodu« Ljubljana št. 11.848, - Praha čislo 78.18» Wien Nr. 105.141. LJubllana, 9. maja. Jutri se vrši občni zbor ostankov NSS. Govore in pišejo, da se bo tudi ta frakcija izrekla za skupno fronto z g. Prepeiuhom in Pucljem pod tutorstvom g.>sp. Radiča. Iz izvajani »Slov. Republikanca* ie razvidno, da zre za snovanje »protisrbiianskega bloka* pod egido plemenskega hrvatskega separatizma. Ne bomo danes na tem mestu poudarjali. da znači ta politika nadaljevanje radičevske z izpremenjeno taktiko in s to razliko, da stopiio v zavezništvo z radičevci mesto klerikalcev gg. Pucelj. Prepeluh. Deržič. Manjka samo še dr. Ravnihar. Tudi ne bomo dokazovali, zakai mora ta akcija še bolj klaverno končati kot dosedania radičevska, slovenski del novih kompascicentov gosp. Radiča pa še mnogo usodnejše propasti, kakor io propadla z uničujočim deba-clom orotisrbijanska politika gosp. dr. Korošca. S stališča politične mehanike je za Slovence vsekako napredek, ako se po šestih letih bridkih izkušenj reducira število strank in strančic. kl so že zdavnaj izgubile svoi raison d'etre ter se ričet politično ej ni bilo izdano nikako službeno poročilo. Na sestanku so se le izmenjale misli o splošnem položaiu. Rumunko časop!s'e pripisuje veliko važnost konferenc? Male antante. Tako piše »Argus*. ki izhaia v francoščini, da je računati na skoraišnii vstop po!;ske republike v Malo antanto. in iziavlia. da bo treba temeliito razpravljati o varnosti vzhodniih meja. »Cevaltel* pravi, da je Mala ant?nta činitelj miru, reda in kohezije in da daje vsej Evropi dober zgled spričo nesloge zaveznikov, ki mečejo Nemčijo pod noge Hindenburgu. »Universul* piše: Ni treba naglašati eminentno miroljubni značaj držav Male antante. ki ima nalogo, da le ščiti nedotakljivost mirovnih pogodb v trenutku. ko govori Madžarska o reviziji teh pogodb in se na Dunaju pripravlja združitev z Nemčijo. Vse kaže, da se postavljalo merodaini krogi v Rumuniji na stališče, da je bolje, da vstopi Avstrija v Malo antanto. kot da postane plen nemškega imnerijalizma. Bukarešta. 9. maia. s. »Orient Radio» javlja: Pred sestankom konference Male antante je naglašal zunanji minister dr. Beneš. da temelj Male antante ne leži samo v vzdrževanju trianonske pogodbe, temveč tudi v ohranitvi prav. nega statusa quo v Srednji Evropi. Glede avstrijskega problem* pa je pristavil. da o donavski konfederaciji ne more biti govora, pač na bi bilo gospodarsko sodelovanje za obnovo Avstrije zelo zaželjeno. Dunaj. 9. maja. s. Iz Bukarešte poročajo: Danes dopoldne so se pričela posvetovanja na konferenci Male antante. V ospredju zanimanja je avstrijski problem. Jugoslavija in Rumunija stojita na stališču, da bi ustanovitev gospodarske skupnosti škodovala gospodarskim interesom Male antante. V razgovoru z dr. Benešem je preje! dopisnik «Achtuhrb!atta» izjavo, da je treba v avstrijskem vprašanju kategorično odločiti dvoje rešitev: priključek Nemčiji ter donavsko konfederacijo. ki je nihče ne želi. Avstrijo je treba vsled tega radi ohranitve njene neodvisnosti gosoodarsko podoirati. Ta podpora pa mora biti omeiena. Avstri^ mora biti istočasno prisiljena, da tudi sama reši svoje notranje finančno vprašanje. . -________ - uupi^iiik »Timesa* poroča obširno o delu konference Male antante. Kljub temu. da velesile ne odobravajo priključka Avstrije k Nemčiji, vendar Mala antanta noče ničesar riskirati. Vsled tega je storila korake, da izvede na Avstrijo močnejši pritisk in tako prepreči nevarnost priključitve. Mala antanta si je zasigurala tudi pomoč Poljske. -352- Nemči ja in Zveza narodov Berlin. 9. maja s. Stresemami je odgovoril te dni na vprašanje nekega inozemskega novinarja glede vstopa Nemčije v Zvezo narodov, da bo Nemčija odgovorila odklonilno. če bo antanta v eni prihodnjih not zahtevala, da mora Nemčija takoj vstopiti v Zvezo narodov, predno sta rešeni vpra-nji varnosti fei izpraznitve. Anglija proti komunizma London, 9. maja s. Kakor poroča parlamentarni poročevalec Dally Telegrapha so član) unlonlstlčne stranke zahtevali od vlade, da naj uvede najstrožje ukrepe proti komunizmu. Vse kupčije v Ruslii nai se sistl-rajo. dokler sovjetska vlada ne da poroštva, da bo Izpolnila svoje obveznosti ter nehala s propagando v Angliji. Trocki v Canossi Moskva, 9. maja (Avala).' Ruska brzojavna agentura javlja, da je označil Trocki vest nekaterih meščanskih listov, češ, da je naklonjen meščanski demokraciji m se nagiba prosti trgovini, za prosto izmišljotino. On in stranka smatrata sovjetski sistem diktature proletarijata ter monopol zunanje trgovme za neobhodno potreben pogoj socialističnega razvoja. Politika, ki jo izvaja stranka, da se pritegnejo brezposelni delavci In kmetske mase k državni upravi, ni naslanianje na meščanski parlamentarni sistem, temveč nadaljevanje sovjetskega sistema. Francoski uspeh v Maroku Pariz, 9. maja. r. Po vesteh iz Maroka Je francoska protioferziva popolnoma uspela. Nekatere preveč izpostavljene francoske straže so bile od ustašev obkoljene, vendar pa je Francozom uspelo, da so jih osvobodili. Ponovni arabski napad na fran-00sko cono ni uspel, dasi razpolaga Abdel Krim z najmodernejšim orožjem ln brzo-strelnlmi topovi, kakor tudi z velikim Številom zrakoplovov. Odplačevanje francoskih dolgov Ameriki Pariz, 9. maja. (Avala.) Listi prinašajo vest iz Washingtona, da jc Francija predlo« žila ameriški vladi načrt za odplačilo svojih dolgov. Po tem načrtu naj bi Amerika pre« jela del nemških reparacij, ki bi jih preje« mah Francija. To plačilo bi izpopolnila na« to direktna plačila Francije, Iz Italije Obtožba poslanca aventlnske opozicije. — Zaplenjeni listi. — Podtainlk v mornariškem ministrstvu. Rim, 9. maja. (Avala) Kako javlja »Sici-lia Nuova« je državno pravdrlštvo dvignilo obtožbo proti poslancem aventmske opozicije, ker so zapustili svoje funkcije. Danes so bili zaplenjeni opozicljonalnl listi »11 Mondo«, »Giornale d Itaiia«, »Voce Republicana«, »Popolo« in »Matino«. Kakor javlja »Popolo d' Italia». je v kratkem pričakovati imenovanja admirala Mi-castra za državnega podtajnika v mornariškem ministrstvu. Mussolini bo v pondeljek oficijeino prevzel mornariško ministrstvo. Umor v Burgtheatru Dunaj, 9. maja s. Policijska poizvedovanja so ugotovila, da ie umor v BurKtheatru pripisati političnim vzrokom. Kakor se domneva, CTe za spor v macedcmskl organizaciji. Mož, ki je postal žrtev atentata in se piše baje Arnavtovič, je macedonski revolucionar Panica, ki so ga svoječasno radi umora dveh Makedoncev zasledovali. Bil je ustanovitelj tkzv. federalistične macedon-ske organizacije, ki jo je vodil skupno s Sandanskim. Njeeova skupina je v naj-ostrejšem nasprotju s Cankovom. Morilka Karacianu, ki je storila čin iz krvne osvete, se je vtihotapila v družino Panice. Pridobila si je zaupanje njegove žene. da bi tako lažje izvršila umor, ker so Panioo tudi za časa njegovega kratkega bivanja na Dunaju njegovi politični prijatelji nadzorovali in obko-Ijevaii. Čm Karacianljeve je bil dobro premišljen in že dolgo časa pripravljen. Podraženje italijanskih listov Rim, 9. maja. a. Državna zveza izdajate« ljev listov je sklenila, da se bodo od 1. ju« nija dalje prodajali vsi listi, namesto po 20 po 25 cent. za izvod in da bo letna naroč« nina stala 65 lir. Ravno tako so zvišane na« ročnine za vse ilustrirane tednike, športne in humoristične liste za 5 cent. Revije, ki so stale dosedaj I JO lire, bodo stale 2 liri. Poslovitev angleškega poslanika Beograd, 9. maja. r. Danes dopoldne Je bil sprejet na dvoru angleški poslanik Young ki se je ob tej priliki poslovil od kralja, ker odide v pokoj. Poslanik Young odpotuje '«. Beograda 15. t. m., na njegovo mesto pa pride dosedanji opravnik angleškega poda« niitva v Rimu g. Kennard. Po klerikalni poti Pucljeva politika hoče naprednee Solvence angažirati za eno-stransko plemensko opredelitev. Prostodušne državniške izpovedi go spoda Puclja na občnem zboru SKS so, kakor ie bilo pričakovati, vzbudile v vrstah naprednih in narodnih pristašev njegove stranke pravcato paniko. SKS nai gre zato v Radičevo torbo, ker smatra g. Pucelj. da bo potem z radičevci vred mogla priti v vlado ter do-Diti ministra. Ker je g. Puceli edini poslanec SKS. je naravno, da bi v tem slučaju bi! tudi edini slovenski kandidat za ministrski portfelj. S to kombinacijo je g. Pucelj uprav originalno korigira! svetopisemski izrek ter ga reduciral na enostavno formulo: eden izvoljen. eden poklican. Ta račun se dooada g. Puclju. a se ne dopada treznim pristašem SKS. svi ne morejo pojmiii, da nai bi se stranka slovenskih naprednih kmetov izročila Radiču in njegovim eksponentom radi osebne špekulacije enega samega človeka. G. Puceli čuti odpor, ki se pojavlja proti njegovi politični mešetar-ski kupčiji, katere utis skuša naknadno ublažiti in korigirati v raznih •razgovorih*, a z niimi le še bolj razkriva svojo naravnost neverjetno lahkomiselno igro. G. Puceli pravi, da ga ie hrvatski vzgled naučil, kaj premore enotna fronta. Dosledno temu spoznaniu bi se mora! g. Puceli pridružiti klerikalcem ne pa radičevcem. Interesantno je, da vidi voditelj SKS. katere program je bil dosedaj iugoslovenskl. političen spas v piemenskih irontah in pri tem si očividno še utvarja, da ie zamislil nekai novega. Na skupno slovensko plemensko fronto pozivajo že par let klerikalci. toda baš ker vidimo vsi napredni slovenski liudie opasnost te kombinacije je plemensko fronto tudi SKS dosedaj odločno odklanjala ter te nasprotno, v smislu svoiega programa, poskušala sodelovati na stanovski kmečki fronti, družeč se s stranko srbskih zemliorad-nikov. Ta stanovska fronta je bila v Sloveniii tudi njena glavna agitacijska siia To vse je g. Pucelj čez noč podrl. Pusti! je brez besedice svoje zemlio-radniške tovariše na cesti ter si izbral za komandanta g. Prepeluha. Nič ne more nazornejše karakterizirati brez- glavnostl te politike, kakor dejstvo. da se ji pridružujejo sedai tudi skrahiranl voditelji NSS. ki so kakor znano. ved. no tam. kjer gre za zgubljeno stvar. Na žalost Pucljeva politika ni samo brezglava, ona je tudi opasna. V sporu med Hrvati in Srbi žene g. Pucelj del v* ednih Slovencev na Radičevo str?" On ie zato, da se angažiramo Slovenci za Hrvate proti Srbom. Tudi v tem oziru koraka torej g. Puceli popolnoma po nesrečni poti. ki io hodijo že ves čas sem klerikalci. Klerikalni katastrofalni politiki je uspelo predstaviti srbskemu delu naroda Slovence kot zaveznike hrvatskega separatizma. Kdor količkaj pozna razmere, ve prav dobro, da je ta politika specijalno s stališča naših ožiih slovenskih interesov naravnost samomorilna. G. Puceli jo hoče sedai še boli poudariti. Njemu ne zadostuje, da so že klerikalci v ožjem bloku trdno zvezani z radičevci in hrvatskim separatizmom, on je z vnemo na ooslu. da v to družbo zaplete tudi del naprednih Slovencevl Pri tem ima korajžo. da imenuje svojo akcijo .okrepitev dela ra sporazum med Jugosloveni*! Potrebno bi bilo. da oride reakcija proti vratolomnim eksperimentom gospoda Puclia čim preje, predno nastane nepopravljiva škoda slovenskim In naprednim interesom. + Za tajnikom SKS g. Bukovcem Je prišel sedal tudi g. Puceli, ki pripoveduje v nekem rr govoru sledeče: »Zlasti se mnram smejati, kadar očitajo ko-ristnlovstvo meni gospodie. ki so si dali v začetku I. 1019.. ko smo skupai organizirali demokratsko stranko. Izplačevati za svoie p'čle govorčke Iz strank!, ne blagajne no 500 do 80fl kron In k- so zaman poskušali, da bi tudi meni vsilili potne stroške.« Kar smo povedali gospodu Bukovcu to velja tudi državniku Pucliu. G. poslanec nai pove. kdo si je dal izplačevat' nagrade iz strankine blaeaine JDS in nai ne namiguie n"d-lo. da se ie kdorkoli v vrstah demokratskih politikov okoriščal s strankinim denarjem. Ako g. Puceli tega ne stori, mu bomo prav odkrito povedali svoje mnenje o takem načinu polemike. Enaka pravica za vse (Dopis.) Ob premešče.iju prof. Remca in prof. Jarca iz Ljubljane ie »Slovenec, na široko odprl svoie rerfstre in v vseh svojih predalih piše samo o tei stvari. Radi dveh profesorjev, ki jima more premeščenie služiti samo v korist radi jfričaTovaTto^Mloi^P^^oi 8rnx°-da bi »Slovenec* niti ne zinil besede, če bi obema profesorjema prosvetno ministrstvo dovolilo n. pr. celoleten dopust z mastno podporo radi znanstvenega proučevanja naših južnih krajev, da bi lažie pisala kake učne kniige. četudi bi nikoli ne izšle. Sai vemo da se ni raz-burial tudi ob podobni priliki, ko ie dalo prosvetno ministrstvo svoječasno profesorju. vodilnemu pristašu SLS. večmesečen dopust in denarno podporo, da bi proučeval srbski jezik med Srbi samimi in si pridobil potrebno znanje za sestavo slovensko - srbske slovnice. Gospod se ie menda parkrat pelial med svoii m dopustom v Beograd, kjer je posetil Jugoslovanski klub. slovnice pa še do danes ni spisal in io bržkone tudi nikoli ne bo. . . _ Zakai pa bi ne smela biti prof. Remec fn prof. Jarc prestavljena? Ali mogoče zato ker ie prof. Remec podnačelmk SLS in predsednik »Gospodarske zveze*. prof. Jarc pa prvak SLS in zelo petičen mož? In zakaj bi smeli demokrati prestavljati samo demokrate, pristašev drugih strank pa ne. dasi velja enaka pravica za vse. Opozarjamo samo na 'o da ie prof Remec kot podnačel-nik SLS in predsednik «Oosnodarske zveze* preganjal lastne pristaše, ki so bili v službi podjetij SLS. predvsem pa »Gospodarske zveze*, kier je še nedavno vrgel na cesto lastne liudi zato. ker se kot vestn' hs1i.sk-""! ni«n strin-ah z njegovimi špekulacijami! Ni mu bilo mar niti za prioadništvo k SLS niti za družine teh ljudi. In končno prof. Remec le kot predsednik Gospodarske zveze moralično soodgovoren za goliu-fiie ki so se vršile z znanimi prevozni-cami ter bi zasluži! še mvsem drugo kazen. In kai ie počema! prof. v »Kmetiiski družbi* kot vladni komisar z uradništvom. tudi še ni pozabljeno! «S!ovenec» se zavzema za oba gospoda z dolgimi lamentacHami. ker sta »veliaka* v SLS. Za tiste, ki nimajo sreče, da bi sedeli v niuiini družbi kot upravni svetniki raznih podietii SLS. se doslei še ni zavzemal s tnliko vnemo. To vedo zlasti mnogi pri^tnši krščansko - sociialne struie v SLS. ki Hm je prof Remec zagodel marsikatero nekr-ščansko iiubezniivost in od katerih so mnogi ki so ob?oiaii mamomzem vodi-teliev SLS. izgubili borni kruh. ki so ga imeli v podietiih ali ustanovah, odvisnih od SLS , , Niti od da'eč ne mislim na kako maščevalnost. čudno se mi pa zdi. da se ča*opis'e Jugoslovanske tiskarne s toliko vnemo zavzema za dva gospoda samo radi tega. ker st3 dobro situirana. medtem ko doslei še nismo čuli. da bi se zavzel kdaj za tiste, ki so odvisni samo od svrve službe. Oosrodje nai pogledalo nredvsem v svoja podietla, kier lah1'o "a nailepši način uvellavlio tMa načela ki iih drugim pridigujejo. Dokler boste zahtevali samo od drugih obzirnosti sami pa najbolj grešili proti Današnja planinska tombola odgodena! Radi nedovoljnih gmotnih uspehov in posebej še radi vremenske nestanovitnosti se planinska tombola za kočo na Mirni gori preloži na prihodnjo nedeljo, dne 1 7. m a j a. Ta dan bo tudi veselica ▼ Tivoliju! V novi politični situaciji Pucelj: Od straže horvaške mi sonce gor pride, tja v Velike Lašče mi zopet zaide ... vj^ njej. kjer imate moč. bodo take lamen-tacije. kakor iih sedai oh:av!ia »Slovenec* povodom premeščenia prof. P"«i-ca in prof. Jarca iz LiubHane. presedale vsakemu pametnemu in pošteno mislečemu človeku. V ostalem nai dr. Korošec in tovariši spravilo stvar v obliki interpelaciie pred parlament, pa se bo pokazalo, ali ie minister res krivično ravnal ali ne. Kar odkrito naj povem, kaj pravijo naši možje k premestitvi gospo- dov: »To je pa Pribičevič -»-npfno napravil!« Krščanski socHalec. Iz Churchillovega proračuna London. 4. maia. Niti Hindenburgova izvolitev niti ostala vprašania zunanie politike ne vahu-iaio te dni posebnega zanimania angleškega javnega mnenia. Vsa pozornost davkoplačevalcev, industrijskih, finančnih. trgovskih in delavskih krogov velja cel zadnii teden in bo še nekai dni vel'al državnemu proračunu, ki ga 'e zakladni kancler Winston Churchill predložil parlamentu. Ta proračun vsebuie tri skupine vprašani. ki so predmet naiživahmvše diskusije in spopada nasprotujočih stališč. Prva ie povratek k zlati ve!!avi. druga zvišanie carine na uvoz takozv. »luksuznih* Izdelkov in tretja razširjenje so-ci'a!nega zavarovania. Povratek k zlati veliavj še ne pome-nia. da oride zlat denar v promet, pač Pa dovoliuie izvoz zlata. Churchill smatra. da ie že napočil trenutek za ta korak Finančni položai dežele ie po njegovem mneniu že tako stahiliziran. da se bo prehod izvrši! hrez potresa. Da podpre svoi predlog, ie zakladni kancler iziavil v spodnji zbornici: »Ce se Angliia hitro ne vrne k zlati veiiavi. se svetovne kunčlie ne bodo sklepale v Londonu v funtih šterlingih. ampak v New Yorku v dolarjih. Z druge strani bo predložena f:nančna politi ka omogočila, da se ogromne rezerve zlata Zedinienih držav vrnejo v promet, namesto da leže neproduktivne v kleteh.* Da ne bi novega stania izrabili špekulanti in da bi mog'a hraniti funt šter-ling. ie angleška vlada izooslovala v Ameriki 300 miliionov dolarjev kredita, ki ga bo uporabila, kakor hitro se pokaže potreba. Churchillov pred'og je naletel na na sprotnike v mnogih krogih. Nekateri smatrajo, da se navzlic ameriškemu kreditu zlata podlaga ne bo obdržala, drugi na se boje občutne škode za indu-strib in trgovino. Posebno močno je nasprotovanie delavske stranke. Zakladni kancler v Macd,>naldovem kabinetu Snowden je predložil izpreminje-valni predlog, po katerem »zbornica lz-iavlia. da ne more spreleti povratka * zlati podlagi, ki bi le povečala brezposelnost m ovirala trgovino.* Snewden ie iziavil .da delavska stranka sicer ne nasnrotuie povratku k zlati veiiavi. da pa čas za ta korak še ni prišel. Zbornica je zavrnila predlog delavske stranke in v sprejem vladnega načrta ni dvomiti. (Op. ur.: Zbornica je zakonski načrt že spreiela.) Zvišanje carine na uvoz luksuznih predmetov ie markiran protekcitonizem. Baldvvinova vlada bi šla še dali. če ne bi bila vezana z obljubo pri volitvah, da ne bo zvišala nobene carinske postavke. ki bi imela za posledico podražitev življenia. Zatorej se je zaenkrat omejila na luksuzne predmete, kamor prišteva poleg avtomobilov itd. tudi takozvano umetno svilo. Ravno pri umetni svili pa ie naletel Churchill ni hudo nasprotovanje. Garvin v »Observerju* lepo pravi: »Luksuz umetne svile, to Je dobro Povedano. s to iziemo. da stvar ni niti luksuz. niti umetna, niti svila.» Umetna svila, boljše imitirana svila ie danes ravno tako splošna potrebščina kot volneno ali bombažno bligo. Vse kaže. da bo moral Churchill pri tei točki občutno odnehatL Zanimivo je. da so trgovci, čim se je zvedelo za nove carine, ki stopib v veljavo s 1. iulijem. naročili takoj maso predmetov, ki iih zadene nova carinska šiba. Angleške luke so ie polne »luksuznih* pošiliatev. ki prihajajo dan na dan. Trgovci upaio kriti svoie potrebe Se pred fatalnim rokom 1. julija Churchill se je spričo tega več kot razumljivega početia raztogotil in ie zagrozil trgovcem. da bodo morali za nazai plačati carino. Seveda v to grožnjo nihče ne veruie ... Angliia ie zdaj izdala 300 miliionov funtov šterlingov izkliučno v socija'ne svrhe. Churchill pa hoče. upoštevajoč deistvo. da so konservativci zmagali pri volitvah s pomočk) delavskih glasov. še razširiti sociialno zavarovanje. Po tozadevnem njegovem predlogu bi dobivala vdova vsakega zavarovanega delavca dosmrtno rokoinim okrog 160 dinarjev tedensko. Za otroke do H let bi dobivala tedensko okrog 80 dinarjev za najstarejšega za ostale Pa no 50 dinarjev po današniem kurzu. V siučaiu možitve bi vdova zgubila lastno pokojnino. ookoinina za otroke oa bi il ostala. Sirote brez očeta in matere bi pre-iemale tedensko podnoro okroglo 1?P dinariev za naistareišetra In nad 100 dinarjev za vsakega ostalega. Starci, ki zdai prejemalo tedensko nekako 160 dinariev. v starosti od 70 let naprei. bi začeli dobivati pokoinlno že s 65. leti. Vsekakor lena perspektiva za delavstvo. stvar Ima !e ta nedostatek. da bi zvišane prispevke morali zopet plačevati nodietniki in uslužbenci. Opoziciia pa zahteva, nai bi jih dn popolne odprave brezposelnosti plačevala državna bla- Za Binhoštt OBLEKE po znižanih cenah J. Maček Ljubljana Aleksandrova 12. ga ma . . . Iz demokratske stranke Današnja predavanja V Ratečah ob 10. dopoldne v gostilni Kaižar. Predava Stojan Baiič o osnutku zakona za podeljevanje kmetijskih kreditov. V Breznlci ob 3. popoldne »Pod Stolom* v Mostah pri Žirovnici. Predava g. Milan Cimerman o osnutku zakona za izenačenje davkov in podeljevanju kmetijskih kreditov. V Starem trgn pri Rakeku ob 8. zjutraj v šoli. Predava g. Janko Blaganie o osnutku zakona za oodeljevanje kme tijskih kreditov. V Cerknici ob 15. oH žumrn. Predava g. Janko Blaganie o osnutku zakona za podeljevanje kmetijskih kreditov. V Pristavi ori Tržiču ob no! 4. Dopoldne »Pri Primožiču*. Predava ». doktor Stane Rane o osnutku zakona za podeljevanje kmetiiskih kreditov. V Laškem predava z. dr. Joža Bohinjec o sociialneni zavarovanju de Id VSt V3, Z ozirom na tehnične ovire se odpo vedujeta predavanji v Kranjski gori. ki se bo vršilo kasneie in na Jesenicah ki se vrši v soboto, dne 16. t. m. ob Dol 8. zvečer ori Humru. Politične beležke -f- .Jutro, ie kislo, pravi »Slovenec*, in citira — zagrebški »Obzor*. In zagrebški »Obzor* naravno že poldrugo leto ne dela drugega, kakor kisa iezo proti Svetozarju Pribičeviču in samostojnim demokratom, ker je to njegov poklic in atribut. Zato naprošamo «Slo-venca*. naj le še večkrat posname »Obzorovo* kislo mleko. Pa ni vrag. da ne bi »Jutrovci* zopet postali dobre volje. , Pametno In resno mnenje o Ira-ternlzlranlu z radičevci. Sotrudnik «R1-eči* se ie razgovarjal s sam. dem. poslancem Glišo Tadičein o znanem bratenju nekaterih članov anketnega odbora z radičevci. O. Tadič je dejal: «Po mojem osebnem mnenju je ta fakt neo-bičen. Milan Proič. kamor so se gg. podali na večerjo, je znani financier vseh Radičevih političnih ookretov. Zato je stvar absurdna. Ako posamezni gg. tako lahko zapadaio v fraterniziranie in sentimentalnost, je to njih privatna stvar Toda. kadar se deluje v imenu Narodne skupščine in s tem v imenu države, je treba čuvati dostojanstvo javne funkcije in s tem dostojanstvo države. Z bratenjem pa se celotno delo anketnega odbora pretvarja v komedijo. Gospodje. ki so bili pri Prpiču na večerji, se izgovarjajo, da so radičevci itak izpremenili svojo politiko. Res. radičevci so priznali ustavo in monarhijo, saj mora ta pravna in faktična dejstva priznati vsak. ki realno misli. Zato to pri-znanie ni bistveno in odločilno, marveč je bistveno to. kakšne politične c'lie i najo radičevci s svojo »novo* politiko, kak ie njih politični program. Radičevci še niso izpremenili svoiega stareea programa, ne formulirali novega in tudi ne obiavili. kai ie pozitivna vsebina njihove nove politične orijentacile. Radičevci so danes apolitični, a s takšno skupino je nemogoče kolahorirati. Izdelati moraio svoj novi prneram. V vsakem siučaiu pa se kriminalni proces proti Radiču in tovarišem mora >trngo po zakonu nadallevati in dovršiti. To ie. v ostalem, mnie osebno mnenie!* — je zaključil g. Tadič. Interesantnu oa ie. da se z njegovo izjavo strinjajo tudi izvajania v uvodniku »Samouprave* kakor tudi navedbe osta'ili novin (prim. • Politike*), ki vse beležijo nezadovoljstvo v radikalnih kroeih radi dr. Janii-čevega razgovora z Radičem in ostalega komediiaštva nekaterih gg. anketnega odbora v Zagrebu. + Narodni blok ie smrtnobolan. piše »Slovenec*, in sicer zato. ker vsi beograjski radikalni listi napadajo klerikalce. Še »Vreme*, ki ga je zadnje čase škofov list pogosto navajal, ie ob nri liki dr. Koroščeve afere s cirilico v Na rodni skupščini napisalo članek nroti klerikalni stranki, v katerem dokazu«, da je ta afera ponoven znak klerikalne mržnje proti Srbom. Iz dejstva, da so radi Koroščeve afere s cirilico kl se ie že obravnala v Narodni skupščini in se bržkone še bo. ker so klerikalci m novno strgali cirilični napis z vrat svojega kluba, napadli klerikalno stranko vsi beorraiski listi v daljših č ank h. sklepa škofov list. da ie te članke poslalo v beograjske liste tainišlvo SDS v Ljubljani, ker da se samostojni demokrati boie. da bi razpadel Narodni blok. vsled česar moraio denuncirati klerikalce pred srbsko javnostjo! »Vreme* je n or napisalo članek, v katerem ugotavlja, da so klerikalci no dr. Go-sarju v Narodni skupščini, predvsem na v »Slovencu*, nastopili proti zgodovin- skemu prenkretu v Radičevi stranki, ki je priznala državno in narodno edm-stvo. nada' e. da je edino klerikalni tisk nastopil proti naši vladi povodom zadnjih bolgarskih obdolžitev napram naši državi da so v Narodni skupščini od. trgali z vrat svoiega kluba cirilski na-pis »Vreme* izvaja iz teh dejstev, da mrziio klerikalci Srbe in vse. kar ie srbskemu delu našega naroda drago. Vprašamo, ali je ljubljansko tajništvo SDS povedalo Srbom, da klerikalci obsojajo priznanje državnega in naroi-nega edinstva po Radičevi stranki, ali ni storil tega dr. Oosar v Narodni skupščini. ali so demokrati pisali v »Slovencu* članke proti Srbom ob orilkj zadnjih bolgarskih dogodkov, ali so Jc-mokrati trgali cirilske napise z vrat Jugoslovanskega kluba? Kdo denunci-ra° Ali so demokrati krivi če so klerikalci separatisti in nočejo ničesar čuti o Srbih, ali so morebiti oni pisali v »Slovencu* pesmice v rimami »Srbe ra vrbe?* Klerikalci so s svojimi očitnimi deianii dovoli iasno in preveč pogosto pokazali svojo miselnost in svojo sovraštvo proti vsemu, kar je jugoslovenskega. da je to lahko ooaziia vsa ju-goslovenska javnost. Poznajo iih dobro Hrvati in poznajo iih tudi Srbi Ce pa »Slovenec* sklepa iz tega. ker vsi srbski listi beležijo s studom klerikalne perfidije in izpade proti Srbom In skupni državni misli, da leži Narodni blok smrtnobolan na postelji, potem mu iz srca privoščimo to veselje z iskreno željo: Bog daj norcem pamet! + Slab Izgovor. Na našo ugotovitev, da ie klerikalna stranka izsilila lani poleti premestitev dr. Baltiča iz Ljubljane v Sarajevo, dr. Borka v Beograd, dr. Bevka v Srbijo, upokojitev dr. Pirk-majerja itd., odgovarja škofov list takole: «AIj so »Jutro* In z njim vred vsi samostojni demokrati res tako naivni da pričakujejo, da bo SLS na vodilnih mestih pustila osebe, ki so se v taki meri Izpostavile za samostojne demokrate kakor sta se n. pr. dr. Baltič ali celo dr. Pirkmajer?* Tako torej! Klerikalci ne puste demokratov na eksponi-ranih mestih, demokrati oa bi morali klerikalce! NIČ ne govori škofov list o potrebi disciplinarnih preiskav, kadar gre za demokratske uradnike, niti ne pove. kje in kako so se eksponirali za SDS na tak način, da bi kršili svojo službeno dolžnost, dovolj je. da so de- Danes cvetlični dan v korist vojnim invalidom! Obdolžite se vojnim žrtvam mokratl in nihče nai ne bo tako naiven, da bi mislil v tem siučaiu na nravič nost SLS. To ie tista dvojna morala klerikalcev, ki pozna za svoje pristaše drugo mero kakor pa za neklerikalce! ln če pomislimo, da je naveden* preme, ščen In upokojitve Izvršila SLS na Iniciativo svoiega poslevodečega podna-čelnika pro!. Remca, si lahko še lažje predstavljamo neupravičenost klerikalnega zabavljanja nad njegovim orerne-ščeniem. Glede dr. Pirkmaierja piše škofov list. da ie moral biti zato jpo-kejen. ker da ie preko starejših okraj-nih glavarjev postal veliki župan. To je isto. kakor če bi vprašali, zakai niso izključeni iz katoliške cerkve oni mLiši ljubljanski kanoniki ali pa razni mladi dekani in župniki po deželi, ki so preskočili po letih mnogo starejše svoie duhovne sobrate. Za to »Slovenčtvo* stališče se bodo lepo zahvalili vsi oni klerikalni uradniki, ki so preskočili starejše vrstnike In katere bi torei trebalo ptnzijonirali!* -f Radič In zajednlčarjl »Reč* ob-iavlia posebno informacijo, da sta v četrtek popoldne odšla zaiedničaria doktor Ivan Lorkovič in dr. Bazala v za-eiebške zapore obiskat Stjep. Radiča ter tekom daljšega razgovora zahtevala od niega. nai se odreče predsedni-štva HRSS in oblavi javen proglas na vse odbore in pristaše svoje stranke, da se HRSS razpušča. Stjepan Radič ie to zahtevo odklonil -f Češkim narodnim socllallstom na čast je priobčila včerajšnja «No\a Pravda* dališi članek: »Vera. cerkev, klerikalizem*. da ne bi bratje Cehi kai drugega mislili . . . Sedai niše gladilo NSS. da mora vsak NSSar delati na to. da bo imel »svojo lastno vero* ter da je treba proti klerikalizmu »nastopati kar naiodločneie*. Dosedai so voditelji NSS nrav pridno hodili v škofovo tiskarno ter sklepali zveze proti demokratom. ki so se v Sloveniji edini dosledno boriti proti klerikalcem. Seveda, bratje Cehi. tega ne bi smeli doznati . ixceSla j |e naiboljSI in vendai najcenejši stio) za rodbino In obit — Nadomestni deli ta vir stroje J. CORK, LJUBLJANA pilita Llnbiiantke kiedunc Danke- • • Narodu! Danes proslavljamo to vsej Sloveniji dan treznosti. Obračamo se do vsakega posameznika in do vsega naroda z nujnim pozivom, naj se zave važnosti ln pomena tega dneva in naj obrne poglede sam vase. da spozna svoje napake in ob tem spoznanju trdno sklene, da se teh napak iznebil Naiveč in najbolj grešno nešteti proti treznosti z neizmernim uživanjem alkoholnih pijač. Menda ni v našem nan^ du nikogar, ki bi ne poznal škodljivosti alkohola. Vendar m kljub temu vlivamo vase dan za dnem strup, ki uničuje naše telesno zdravje, ki ubiia razsodnost in miselnost duha. ki ugonablja narodovo imetje in ki povzroča nešteto nesreč po rodovinah in občinah. Te povodnji, ki se vanjo potaplja narodova moč in lepota, ne more nihče zajeziti hitreie in izdatneje, nego narod sam z odločnim odporom svoje volje, ki nai narodu samemu na čast napravi konec takemu samoubojstvu! Vsako naše dejanje in vsaka naša beseda bodi izraz in odiek treznih, jasnih misli, plemenitosti našega čustvovanja in možatosti, resnosti našega hotenja! Treznost v vsem življeni" por-;-!a sleherno strast, ustvarja temelje bratskemu sožitju ter naravnava pridobitne možnosti in tvorne sile vsakega posameznika od samopašnih naslad v strugo obče blaginje, ki zajema iz nje ves narod pogoje lastnega razvoja in napredka. Spoštuj samega sebe in boš živel in delal trezno! Živi in delaj trezno, da se pridružiš oni četi narodmh mož in žena in dostojnih ljudi iz vseh slojev in stanov. ki jim ie dobro ime in sre^a bodočnost našega naroda vedno in povsod pred očmi! V Ljubljani, dne 10. maja 1925. Dr. Vilko Baltič, Veliki župan ljubljanske oblasti. Dr. Otmar Pirkmajer, Veliki župan mariborske oblasti. Drag. 1. Stojanovlč, Divizijski general Komandant Drav. Div. Oblasti. Dr. Andrej Kariln, škof lavatrtinski. Andrej Kalan, gen. vikar, za škofijski ordi-narijat v Ljubljani. Dr. Hlnterlechner, rektor univerze v Ljubljani Dr. Vladimir Katl-čič, inšpektor ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani. Engelbert Gangi — Dr. Fux za Jugoslovenski Sokolski Savez. Anton Jug za Zvezo kulturnih društev. Franja dr. Tavčarjeva, za Kolo jugoslovenskih sester. Dr. Tominšek za Slov. planinsko društvo. Dr. Fran Goršič — Dr. Ivo Pire za Društvo za gojitev treznosti Dr. Fran Derganc za Zdravniško društvo v Ljubljani. Vinko Zor, za Prosvetno društvo. Joško Paternost — Ivan Tonla, za Centralno tajništvo jugosl. Napredne »mladine Iz Slovenije. Cilka Krek za Krščansko žensko zvezo. Ivan Star.ovnik — Josip Oražem, za Župansko zvezo na Slovenijo. Janko Hočevar, za Protialkohol-no zvezo »Sveta vojska«. Dr. Franc Janko-vič. za zdravniško društvo v Mariboru. Fr. Zabret. — Dr. Stanislav Žitko za Jugoslovansko Orlovsko zvezo. Gvido Pogačnik, za Slovensko katoliško dijaštvo. Pavel Ku-naver, za 2upo izvidnikov in planink v Ljubljani Počitniška mladinska taborišča v Franciji Po vojni je Francija začela posvečati eeliko pozornost mladini zlasti za dobo velikih počitnic. V to svrho se je pod okriljem društva Touring Club de France in po inicijativi podpolkovnika Fabrea ustanovilo društvo »Associati-on generale des Camps de Vacances et d' Education physique et morale». ki si je nadelo nalogo, da skrbi za mladino in njeno telesno in moralno vzgojo o počitnicah. V to svrho je ustanovilo več počitniških taborišč. Vzelo je v najem, oziroma nakupilo večja zemljišča v zdravih in za počitniško bivanje primernih krajih. Tam je s pomočjo vojaških oblasti zgradilo primerne barake, v katerih so nameščene kuhinje in obednice. Od vojaške uprave je dobilo zadostno število velikih in manjših šotorov. pripravnih za spalnice, in dovolj-no število železnih postelj. Doslej ima društvo 5 takih taborišč; vsako ima prostora za 400 do 600 dijakov. V vsakem taborišču je poleg načelnika še primerno število nadzirateljev, ki se rekrutirajo deloma iz profesorjev, deloma iz visokošolcev. predvsem medicin-cev in ki skrbe za vzorno disciplino. Taborniki so razdeljeni na oddelke po 30 do 40 in imajo svojega glavarja, oddelki so razdeljeni na družine po 8 do 12 članov, ki si izmed sebe izbero starešino. Stanuiejo v šatorih in sne na železnih posteljah. Za kuhinjo skrbi posebno izvežbano osobje: vsa druga dela v taborišču pa oskrbujejo taborniki sami. Velik šotor, oziroma baraka je rezervirana za prirejanje jtabav. kino-predstav. gledaliških iger itd. V taborišču so prostori za šport: tenis, nogomet itd. Kakor tudi bazen za plavanje. Pazdelitev delavnega časa je sledeča: Vstaianie ob 7, ob pol 8 zajterk (kava, čokolada) potem 2 do 3 ure telovadbe, športa, kopanja; ob 11 kosilo (hors-d* oeuvre, meso, sočivje, dessert); potem J počitek do 2. Popoldne izleti, igre; ob slabem vremenu kino. gledališče. Ob 4 malica (kruh, sadje): ob 6. večerja (juha. sočivje ali testenine, dessert). V ta taborišča je bilo lanske počitnice po posredovanju Francoskega Instituta sprejetih za poskušnjo tudi 5 slovenskih dijakov, ki so odšli tja pod vodstvom strokovnega profesorja. Uspeh tega bivanja v Franciji je bil vsestransko zadovoljiv, zlasti tudi v jezikovnem oziru. kajti Slovenci so bili porazdeljeni med Francoze in tako prisiljeni govoriti samo francosko. Z obnašanjem naših dijakov je bil g. podpolkovnik Fa-bre izredno zadovoljen in je sporočil, da za letošnje počitnice sprejme okrog 20 slovenskih dijakov v svoja tabo- rišča. Ti dijaki se začetkom julija odpeljejo v Pariz, kjer ostanejo 10 dni; stanovali bodo v liceju Henri IV.. kjer bodo dobivali tudi hrano (stanovanje in celodnevna oskrba stane 15 frankov). Nudila se jim bo lepa prilika, da si ogledajo razstavo dekorativne umetnosti. Iz Pariza se odpeljejo v taborišča, kjer ostanejo do konca avgusta. Za celotno oskrbo v taborišču se plača dnevno 8 frankov. Slovenski mladini se tu nudi ugodna prilika, da za zmerno ceno koristno izrabijo velike počitnice, zlasti če imajo že iz šole nekaj podlage v francoščini. V taborišča se sprejemajo dijaki od 12. do 18. leta. Prijave sprejema in daje podrobne informacije Francoski Institut v Ljubljani (Muzej). „Jtttro¥" novi roman V najkrajšem času prične v našem listu izhajati senzacionalni ameriški roman J. O. Curwooda «ONSTRAN PRAGOZDA*. «Mož prirode» pravijo Amerikanci svojemu modernemu ro* mansierju Jamesu Oliverju Curwoodu, čigar mojstrski romani (kakor «Onstran pragozda«, «Preganjsna žena», «Pragozd v pla men?h» iti.) so preloženi v večino evropskih jezikov, razpečani v milijonskih izvodih in vzbujajo po vsem svetu enako divljenje kakor v Ameriki. «Jutro» je v izbiri svojega novega daljšega podlistka poseglo za Curwoodowim najznamenitejšim delom: «ONSTRAN PRAGOZDA«. Ta roman je silna pesem krasot in strahot kanadske divje prirode prepletena z idilično, a istočasno do skrajnosti napeto zanimivo ljubezensko zgodbo dveh mladih src. Odločilno vlogo za usodo pogumnega moža in krasne mladenke pa igra v našem novem romanu pes Peter, čigar čudoviti instinkt, razvoj in zvestobo je Curwood opisal z mojstrsko psihologijo. Nemalo dviguje vrednost tega Curivcodovega romana tudi njegova etična stran. «Onstran pragozda« je visoka oesem morkih in ženskih vrlin, ki triumfirajo nad elementi divje prirode in nad strastmi človeškega srca. Ne dvomimo, da bo naš novi roman že takoj s prvimi poglavji navezal nase ves veliki in zvesti krog «Jutrovih» čitate-ljev ter pridobil našemu listu mnogo novih prijateljev. Obletnica smrti koroškega Padle so žrtve za naše narodno osvo-bojenje in zedinjenje vseh Slovencev v skupni jugoslovenski domovini, žrtvovali so svoje mlado upapolno življenje za skupne ideale, a kdo se jih danes še spominja? Dne 11. maja 1. 1919. je padel na koroški fronti v boju z Nemci pri razvalinah graščine Puckstein v občini Vu-zenici mlad slovenski častnik, podpo-ručnik Milan Kvartič, poveljnik 1. čete bivšega slovenskega planinskega polka SHS. sedaj 40. peš. puka. »Triglav«. Padel je junaške smrti kot borec za domovino ter je bil po svoji smrti odlikovan z redom Belega orla ter s častno pismeno pohvalo. Pokojnega Kvartiča so cenili starej-šine kakor tudi tovariši-sobojevniki kot izredno resnega, kremenitega in poštenega značainega moža. Bil je vzor vojaka, navdušen Jugosloven in tudi Sokol. Dasi je bilo one čase moštvo precej nedisciplinirano, je vendar vpeljal pri svoji četi vzorno disciplino. Moštvo, ki mu je poveljeval, pa ga ni samo spoštovalo kot poveljnika, ampak ga je tudj radi njegove pravičnosti in poštenega značaja ljubilo. Najvišji poveljnik tedanje vojaške oblasti na koroški fronti general Maister se je ponovno izrazil, da je pokojni podporue-nik Kvartič vzor vojaka in za svojo mladost celo preresen. Poleg Malgaja je bil podporučnik Kvartič edini slovenski častnik, ki je padel na koroški fronti za domovino. Bil je junak, javnost pa je nanj popolnoma pozabila. Mogoče je bila temu tudi nekoliko vzrok skromnost njegove matere-vdove, ki je upokojena šolska babica drž. bolnišnice. Pokojni podporučnik Milan Kvartič je bil rojen 3. novembra 1898. v bo-štanju. ljudsko šolo je posečal v Gorici, v Ljubljani pa je študiral na I. drž. gimnaziji. V šoli je bil skoro vsa leta odlič-niak. Pri voiakih ie služil od 11 maia 1916. do smrti U. maja 1919. Bojeval se je na soški fronti, po preobratu pa na koroški fronti. Na posredovanje matere je bilo pokojnikovo truplo na bo-iišču izkopano ter pokopano z vsemi vojaškimi častmi 17. maja 1919 na ljubljanskem pokopališču sv. Križa. V počast spominu mladega slovenskega junaka se bo ob 6 letnici njegove smrti vršila na inicijativo njegovih to-varišev-soboievnikov v cerkvi sv. Križa na ljubljanskem pokopališču dne 12. t. m. ob 9. dopoldne maša zadušni-ca. ki .io bo služi! vojni kurat g. Bonač. Zadušnice se oficijelno udeleže tudi predstavniki vojaške oblasti. Naj bi jav nost vsaj ob 6 letnici smrti s čim večjo udeležbo pri njegovi zadušnici počastila spomin našega junaka. Pokojnikovi tovariši nameravajo uvesti akcijo za postavitev spomenika, oziroma spominske plošče na boiišču. kjer je padel podporučnik Milan Kvartič. Kraj njegove smrti se nahaja na našem ozemlju. Fdini spomin nanj je danes njegov grob na tukajšnjem pokopališču. ki je sicer skromen, toda od ljubeče mamice skrbno negovan. Slava in čast spominu jugosloven-skega junaka podporučnika Milana Kvartiča! • _ Treznostni dan med ljubljanskim dijašivom Prejšnja leta se je porabilo na srednje« šolskih zavodih eno dopoldne v ta namen, da je zdravnik strokovnjak predaval po šo« lah o zlih posledicah alkoholizma. Letos pa se je v treznostno gibanje zanesla novost: dijaštvu so se obljubile denarne nagrade po nekaj sto dinarjev za najboljše spise o kvarnosti opojnih pijač, vendar pi morajo avtorji te sestavke poprej predavati v ka« kem krožku. Poleg tega so ravnateljstva v proslavo treznostne ideje dala 9. t m. po končani drugi učni uri mladini prosto, zato pa so se vsi ljubljanski srednješolski zavo« di obvezno udeležili za skromno vstopnino 1 Din popoldanske Akademije v opernem gledišču v treh oddelkih med pol 14. in 19. uro. Spored so r.a pobudo Društva za goji« tev vzdržnosti izvajali srednješolci in sred« nješolke. Namen teh prireditev je bil, iz« podbujati naraščaj k čim krepkejšemu iz« vajanju zmernosti in vzdržnosti po nazoru ki ga je pred desetletji izrekel grof de Cham pa«nv: «N*arod, ki bi se znal zdržati žganja, bi bil v desetih letih prvi na svetu.* Duša včerajšnji prireditvi je bil videti g. prof. K. namesto obolelega dr. Pirca. Po njegovih uvodnih besedah o pomenu anti« alkoholnega pokreta je godalni orkester «Prcporcda» z občutkom zasviral »Inter« mezzcD iz Mascagnijcve »Cavallerie Rusti« cane*. Za projekcijami, ki so dovolj naglo kazale kvamost alkohola na dele Človeške« ga telesa in na duha ter pogubni vpliv na družino, je rcalec Petre v simpatičnem go« voru s širjega vidika razpravljal o aktual« nem predmetu, ki ga jc pozneje gimnazijec Oven v razpravi »Alkohol ubija® obdela! bolj z našega slovenskega stališča: Štiri mi« lijarde nam požre moloh alkohol na leto v Sloveniji, 10 milijard po vsej državi! Trije mladi junaki iz 2. razreda realke so uprizo« rili šaljivo cnodejančico. zgrajeno na besedj ni iari. oozncjc so ca tri mlade junakinje • IU realne gimnazije prav ljubeznivo de» klamirale »Cicibana*. Pred njimi so tambu« raši, pomnoženi s man dol in isti primorskega dij. društva »Zore*, 20 mož z dirigentom Šegulo, zasvirali med drugim tudi več na» rodnih plesov. Učiteljiščniki in učiteljiščni« ce so z raznimi sotrudniki spretno pred« očili več simboličnih živih slik: kruh daje življenje, alkohol izpodjeda zdravje, beda, smrt alkoholika itd. Mladi zbor prof. Marka Bajuka je skladno zapel Prcrarlovc »Rože za Marijo* in »Dvignimo skupni krog«; ce« lo težka Adamičeva skladba »Na Jurjevo* se je obnesla. Realci: Obercignerjeva, Er« man, Pc^ in neki dijak III. realne gimna« zije, so glumili Medvedovo enodejanko »Ali vino ali vodo?« Za sklep je orkester «Pre» poroda* pod dirigentom Lipovškom zaigral državno himno. Olajšave za inozemske potnike Da odstrani dosedanje zapreke pri poto« vanju fnozemcev v našo državo in da dose» že enotnost v postopanju naših oblasti s tujci, je ministrstvo za notranje zadeve ze» lo omililo dosedanje predpise ter c!alo na« šim oblastvom potrebna navodila, iz kate« rih posnemamo nastopne olajšave: Naši konzulati in ostala zastopništva v inozemstvu bodo dajala tujcem viza za pri« hod v našo državo ali za tranzit brez odo* britve ministrstva za notranja dela, izvzem« ši delavcem, ki bi hoteli priti k nam v svr« ho zaslužka. Za te sloje mora odobriti pri« hod ministrstvo za socialno politiko. Tudi ako bodo izdana ta viza brez izrecne pri« pombe za povratek, bodo veljavna za po» vratek, ako jim rok še ni potekel. Ako pa so izdana brez roka, mora inozemec prositi pristojno oblastvo za povratni vizum. Ako pride inozemec v našo državo brez viza, mora plačati obmejnemu policijskemu komisarju trikratno pristojbino, toda le ako navede zadostno utemeljene razloge, zakaj si ni mogel preskrbeti viza. Potovanje iz kraja v kraj je dovoljeno brez posebne odo« britve. Ako poteče veljavnost viza, ga lah« ko pristojno oblastvo podaljša za dva me> seca. Za daljši rok je pristojno ministrstvo. Do rešitve take prošnje od strani ministr« stva, tujec lahko ostane v dotičnem kraju. Ako se prošnji ne ugodi, mu mora pristoj« no oblastvo izdati vizum za odhod. Tujcu se potni list ne sme nikdar odvzeti, razun če je osumljen kakega kaznjivega dejanja. Tujcu ni več treba, da se oblastvom oseb> no prijavi ali odjavi. To je dolžnost stano« daialca. Potni listi se morajo pregledati edi> nole na meji, izvzemši, ako obstoji 6um gle» de nezanesljivosti kake osebe. Pristojbina za viza v svrho poseta naših kopališč in letovišč znaša samo deset dinar> jev. ako ostane inozemec najmanje 14 dni v dotičnem kraju. nmnnuiJUuuugnnaaciLJuuLinaLii ške perilo y krasni izbiri po jako ugodnih cenah Vam postreže P. 3U9AGDSC H Oglejte si solidnost blaga! 222-a H Pošiljam na izbiro tudi po pošti. □ononnmmannmuuuuLannni-r'- Anton Gnus šolski ravnatelj na Dolu pri Hrastniku. Danes. 9. t. m., izroči Okrajno učiteljsko društvo za laški okraj svojemu dolgoletnemu predsedniku, šolskemu ravnatelju g. Antonu Gnusu, ki je nedavno stonil v pokoj in nato pred kratkim odložil društveno predsedstvo, društveno diplomo kot svojemu prvemu častnemu članu. Smatramo za svojo dolžnost, da se ob tej priliki spominiamo tega odličnega šolnika, neumornega narodno - kulturnega delavca, veščega gospodarskega strokovnjaka. Anton Cmus ie bil rojen 9. januarja 1. 1863. v Pilštamu v kozjanskem okraju. Ze kot di;ak je kazal izredno nadar-ienost posebno vese!'e do matematike, kar ie imelo vpliv tudi na njegovo poznejše gospodarsko delovanje. Po končanih študiiah 1. 1884. — vedno odličniak — je služboval do 1. 1887. v Globokem nri Brežicah, nato do leta 1896. na Rečici pri I-aškem in od tega leta nadalje do upokojitve na Dolu pri Hrastniku. S svojo temeliito teoretično in praktično stroknvno izobrazbo, ki io je. vedno stremeč za napredkom, leto za letom izpopolnjeval, je bil v pravem pomenu besede tičiteli svojemu narodu, kar je s 401etnim javnim službovanjem v šoli tudi dokazal. Njegove odlične pedagoške zmožnosti n5so mogle ostati prikrite višrS Palača Ljubljanske kreditne banke in A VBM^SSSL Utoni Gosposvetska c. 14. Vsi Badamestai dsli ia oprema. Dopisi seca marca lanskega leta so ga nepričakovano izsledili in takoi izkopali. Mnogi važiii dokumenti so s šev dom bo prva in največja zgradba, po. svečen2 edino k: sokoljemu udejstvova. nju, to je telesni in n ravni vzgoji sokolske« j/a članstva, takorekoč visoka šola Sokol, stva. Take ustanove ne more pokazati niti ena telesno vzgojna organizacija pri vseh drusih narodih, zato jc naravno, da vzbuja Tyr8ev dom zanimanje in občudovanje po« vsod, pa tudi sokolska vztrajnost in po. žrtvovalnost v češkem narodu sta občudo. vtnja vrednL Jugoslovensko Sokolstvo bo poslalo k otvoritvi Tvrševega doma svoje odposlan« stvo v petek dne 22. maja. JSS je preskr. , i ..j.i.r.___- t.^ TTfv/n in in KIrr- Novo! Nowo! e t* 2 L £ kiM - fivnrte! e 9 T. » e igra vsak večer ocS 5. (So » X pol 1. ura « 0 » v kavarni »Lson" 1 e Kolodvorska utica 29. 2M0 naprej odp-to vsak daa od 8. zjutraj do 20. ure zvečer. Legitimacije za obisk igrišča se pa dote od pondelika 11. maja naprej v društven' pisarni v Narodnem domu (pritlič je) in sicer od 5. do pol 20. ure zvečer. — Odbor. bel za udeležence znižano vožnjo, in sic^' je dovolila drči-- ocist popust na železnicah. Nemška Avstrija 25 odst. in Če. škoslovaška 33 odst. Iz Ljubljane do Prage in nazaj bo veljala vožnja ra udeležence približno 530 Din v III. razredu brzovM-a. Za vse tc potnike bo preskrbela uprava dr. žavnih železnic Iva velika vagona, ki bosta vozila direktno v Prago in nazaj, tako da jim nc bo treba prestopati. Večinoma vse župe so že prijavile svoje delegate za Pra= go in zavzema prvo mesto zagrebška sokol ska župa. ki je mim prijavila 24 zastopni« kov. Člani, ki hočejo izrabiti to ugodno priliko, da si ogledajo Prago in prfeostvur jejo slavnostni otvoritvi, imajo še čas, da sc prijavijo do 10. maja. Starešinstvo JSS bo nato preskrbelo vsem -šotni vizum in je upati, da bo tudi ta za to priliko znižan. Jugoslovensko Sokolstvo bo ob otvont. vi poklonilo češkemu Sokolstvu oziroma Tvrševemu domu znano savezno plaketo, udelano v marmor na lepem podstavku s primernim napisom v spomin na prijatelj, ske in h h-t ske stike obeh sokol skih organi, zaclj. Tako se bodo tud' ob tej svečanosti vnovič utrlile in obnovile medsebojne ve. zi in zopet se bo pozive!« slovanska vza. jem nost. Dan pred otvoritvijo Tyršev;ga doma bo seja češkoslovašlih in jugoslovenskih od« poslancev sokolskih žup. n« kateri sc bo obravnavah snov za župne upravne organe. Seja bo trajala od 9. do 12. ure rn od 14. do 17 ure. Na spe"^" ^i® 90 »,c<3e6e tr>čke: uvodni govor; sriki češkoslovaškega ln Ju. ooslovcnskega Sokolstva, njihov pomen in namen (?ovori br. Fux); vzgoja sokolskth funkcijonarjev (br. Stepanek); vzgoja no. vih članov (br. Liska); sokolska propagan. da (br. Kreiči) župno nadzorstvo (br. Hr. bač); okrožja v župah (br. Schwarz); sta. tistika, njena oblika in pomen (br. švajgar in dr. Bukov-!*y). Prirejena bo tudi ma)h. na razstava, ki bo pokazala delo župnih funkcijonariev in pripomočke, ki se jih po. služujcjo. S tem bo pri otvoritvi zadoščeno tudi praktični potrebi in pouku za sokolske činovnike. M-H bl torej bHo, da »e udeleži otvo. ritve Tyrševeg* doma in seje župnih funk. cijonarjev čim večje število naših zastop. nikov. __ Mariborsko sokolsko okroMe priredi v nedeljo dne 17. mala svoi V. okrožni zlet v Jarenini v Slov. gor. Telovadci odhajajo že zarana v Jarenlno k skušnjam, ostalo članstvo pa pride šele popoldne. Železniška zveza za zlet ie iako ugodna tudi za občinstvo iz Maribora. Upamo, da se zleta, ki ie velikega sokolsko - propagandnega pomena, udeleži vsakdo, ki mu je pri srcu razvol Sokolstva. Na svidenje! Zdravo! Za Turkov sklad za Tabor so dalie darovali- Slavenska banka 10.000 Din, neimenovani industrijalec 2000 D^n. odvetnik dr. Tfcttich 1000 Din. ga. Zupančič 500 Dm. inž, Požene- - KokalJ 300 Din, Auer v D. M. v Folju 200 Din, 1. Dolničar Sifrer, lekarnar Ramor in Fr. Križsnan iz Ribnice namesto cvetk na krsto g. Jožcia Seidla vsak po 100 Dm. Hvala! V s po miii na svoiega starega ljubega prijatePa brata Cirila Kocha Je nakazal Viktor Rctrmnn Ljub!ia»skemu Sokolu, v či- JurjevanJe na ljubljanskem Gradu. \a bim članstvo Sokola !.. da se polnoštevil-io udeleži danes dne 10. maja .JurJevanJe, na Gradu. Vaša navzočnost naj prosvedoči žive zajest skupnih nadjonalnih idealov med CMD in Sokolstvom. Prireditveni od sek Sokola !. sodeluje pr! tej priredir-l i notrani h prostorih. Po končanem župnem peširlctu vsi na Grad. — Starosta. Ljubljanski Sokol (Narodni dom) nazna-nia da otvorl prihodnji teden na svojem telovadišču ood TK-olilem za rodbine svojih članov otroško Igrišče, kjer naj sokolska deca v senc! košatih kostanjev nemoteno raja 'n se neskaljeno veseli v prosti naravi. iTišče bo opremljeno s primernim številom klopi in miz in — kar je glavno mivko. Tciovadišče jc od četrtka 7. maja Spored proslave petletnice Laska v Ljubljani Dopoldni ob 11. uri start stafetneea te* ka scozi mesto in preko Gradu. Cilj pri unive-zi v Vegovi ulici. Prijavljene so štiri štafete in sicer dva S. K. Primorje m po er.a Ilirije in Laska. Javljen je tudi S. K. Maribor, kar bo pomenilo prvi nastop Ma» riborčanov v lahkoatletiki v- Ljubliani. Ob pol 32. uri se vrši slavnostna skup; št-ins Laska v zbornični dvorani univerze. PopoJdne cb 14. uri na igrišču Ilirije prijav teij«ka tekma Ilirija (jun.) : Lask (rez.) in ob 16. uri glavna nogometna tekma S. K. Celje : Lask. Zvečer ss vrši družabni večer T aska v areni Narodnega doma. Začetek ob 20. uri. Vstop prost, a le proti vabilu. Vse športne prireditve se vrše ob vsakem vremenu. SMetni tek. Sestanek .iurije se vrši ob 10. dopoldne v avli Narodnega doma. Iste-tam je zbirališče red;teljev m to točno ob pol 10. uri. Garderoba za tekače je v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Člani jurije 90: gg Sancin Savo, Sancin Danilo, geometer Čeme, dr. Vučina, Fink, Vodišek, Slamlč in ga. Pajničeva. PoČ3s!He spomin narodnega delavca, pesnika in pisatelja dr. J. Razlaga RAZLAGOV OAH s®- 10- ma S 1925 KuouM* vs« sreJke lelerlje * kor st (trslagoveaa »posicnlka, ki se odkrije leta 1926 ob 100 letnici njegovega rojstva 1 Srečke se dobe povsod, -: tudi v trafikah. :-: a»>» Glavna skunščina LLAP Na glavni skupščini LLAP, ki se je vrši. la 7. t m. je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik g. Slamič, podpredsednik geom. Čeme, L tajnik Saksida, tehnični referent ing. Bloudek. Odborniki: ga. Pajničeva tet gg. Sancin Savo, Baltesar, Vodišek, Podboj, ing. Hribernlk, Jernejčič, Vindiš, Mezgolič, Bergant. Revizorji: gg. Gregorič in Pegan. Obširnejše poročilo še prinesemo. Angleški profesijonalt ne Dunaju. V mednarodni tekmi Hakoah : Bolton NVan« dere rs so angleški profesijonali porazili Du* najčane z 2 : 1 (1 : 0). Bolton Wandercrs so bili mnogo boljši kot izraža rezultat. V tehniki kakor tudi v igri so Dunajčani da* leko zaostajali. V prvenstveni tekmi je po. rarila Vienna Rudolfshugel s 4 : 2 (2 : 0). Slovenski kolesarji v Italiji. Začetkom prejšnjega meseca sta se odpeljala na kolc^ sih iz Ljubljane v Italijo znana slovenska kolesarja gg. Gombač in Jakopič. Njima sa je pridružil še dr Oblak. Odpeljali so sc v Trst, Genovo, Firenco, Rim in so sedaj do* speli ie v Napolj. Odtod se odpeljejo v Si. cflijo. Ako ne pride kaj vmes nameravajo oditi tudi v Tunis ter se nato, seveda zopet na kolesih vrniti v domovino, kamor se vr. nejo v drugi polovici tega meseca. G. Ta* kopič in g. Gombač potujeta večkrat na ko. lesih po tujih državah. Prvi je bil 1892 v Ri. mu, g. Gombač pa v Parizu. Teh navduše« nih in vztrajnih kolesarjev ne moti slabo vreme in tudi ne slabe ceste. Železnic se ca svojih potovanjih sploh ne poslužujejo. Lask : S. K. Celje. Dane« igra Akadem. ski športni klub ob priliki proslave svoje petletnice prijateljsko tekmo s S. K. Celje. Uspehi Laska v zadniih tekmah kažejo raz* vesel iivo napredovanje mladega moštva. Ker gojita oba kluba kombinacijsko in zato fair igro, pričakujemo upravičeno dober šport. Tekma se prične ob 16. uri na proitoru S. K. Ilirije. Ob 14. uri igra rezerva Lask: z jim;orji Ilirije. Vstopnice pri dnevni bla* Kolesarski podsavez za Sloveni/o pri. redi v nedeljo 17. maja ob 15. otvoritvene kolesarske medklubske dirke s sledečim vzporedom: 1. novinci. 2. juniorji, 3. glavna, 4. vojaška, 5. seniorji, 6. har.dicap in tola. žilna. Proga Ljubljana . Lukovca . Ljublja* na. Start in cilj Dolenjska cesta pri 3. km (gostilna Jebačin). Prijave sprejema podsa. vezni blagajnik gosp. Fr. Ogrin, Gosposvet. ska cesta. Prijave se zaključijo v četrtek dr.e 14. t. m. ob 21. Prijavnina za vse točke 10 Din. Avtomobilska dirka za nagrado Evrope. Na kongresu avtomobilskih savezov se jc sklenilo, da se bodo vršile avtomobilske dirke za veliko nagrado Evrope leta 1926. v Španiji 1927. v Italiji in 1928. v Angliji. Sov svetovni rekord v metu diska ie postavil, kakor poročajo iz San Francisca, dijak Hartranft, in siccr s 47.89 m. Vendar pa še ri gotovo, ali bo ta novi svetovni re. kord priznan, ker še ni znano, ali je Hart. ranft izpolnil vse pogoje ki so potrebni za priznanje rekorda. Francoski plsvdnl xs\-cz je imel kon. cetr. leta 1924 374 društev s 102.1 '3 člani. Verificiranih plavačev je bilo 6439. Službene objave LNP. — 7.a letošnje tekme za pokal LNP jc določil u. cdbor za prvo in drugo kolo termina 21. in 24. t. m. ter izžrebai za ljubljansko okrožje, v katerega je pritegni! tudi S. K. Celje, slo deče protivnikc: 21. t. m. igrišče Ilirije: 1. Laik : Stevije, 2. "rimorje : Slovan, 3. Itirlla : Judrcn. 2!. t. m. igrišče S. K. Cc. Ija: Celje : Hcrmes. 24. t. m. igrišče Pri. morja: ZmsVm-alcc iz tekmi: 2 : zmagova* lec iz tekme 4, zmagovalec iz tekme 1 : zmogox'Blcc iz tekme 3. — Razpored v ma< riborsVcm okrožju sc prepušča to pot MO v Mariboru, ki sc naproša, da poroča pod« savezu o tozadevnih ukrepih najkasneje do 15. t. m. — Natančen razpis konkurence sle di tekom prihodnjih dni. službene objave z dne 25. I. v zadevi pokalnega tekmovanja se anulirajo. — Tainik L * Domače vesti * Dr. Pivko za učlteljstvo. Ko ie minister Pribičevič za spopolnttev Ia nadaljno ho. brazbo učheljstva kreiral pedagoško Solo v Zagrebu, so se v isto vpisali največ hrvatski učitelji, ker jim je zagrebški veliki župan omogočil študij v Zagrebu na ta način, da iih je premestil za časa Študija v Zagreb, tako da so dobivali zagrebške dravinjske doklade. Naši ljudje pa so moraU izhajati s svojo običajno plačo, vsled česar je bil študij Slovencem, ki niso imeli Se lastnega premoženja, skoro onemogočen. Enako slabo se je godilo učiteljem lz Dalmacije. Na intervencijo poslanca dr. Pfvka pa je prosvetni minister sedaj tudi slušatelje pedagoške šole iz Slovenije hi Dalmacije za časa študija premestil v Zagreb, s čemer Um je življenje precej olajšano, čeprav je treba seveda Se vedno skromno živeti in dobro računati, ako hočejo izhajati brez stranskih dohodkov. — Kakor čujemo, so poslali intereslrani učitelji baS te dni g. poslancu Iskreno zahvalo za uspešno Intervencijo. * Veliki žnpan ljubljanske oblasti razpi- pisuje več mest varnostnih stražnikov za Ljubljano. Interesente opozarjamo na tozadevni razpis v Uradnem listu št. 41 od 3. maja 1925. V razpisu označena najmanjša višina 1.78 m je pomota, pravilno Je 1.68 metra. * Avstrijski poslanik na naSem dvora. Dosedanji avstrijski odpravnik poslov v Beogradu, Hoffinger, je imenovan za poslanica avstrijske republike na našem dvoru. Novi poslanik je včeraj v svečani avdljend izročil kralju svoje akredittvne listine. * Odlikovanje. Kralj je podelil Mihaelu Kosmaču, zvaničniku pri velikem županu ljubljanske oblasti, zlato medaljo za državljanske zasluge. * Iz justične službe. Minister pravde je Sodnika Borisa Kenka od deželnega sodišča v Ljubljani premestil k okrajnemu sodišču v Omišu v Dalmaciji. * Načelnik generalnega itaba v Sloveniji Načelnik glavnega generalštaba armijski general Petar P e SI č je odpotoval na inšpekcijsko potovanje po Sloveniji, kjer ostane deli časa. General Pešič obišče tudi Bled. * Pripustitev Kranja k tnednarod. telefonskemu prometu. 1. maja je bil otvorjen te leionski promet med Kranjem ta Trstom, Gorico in Reko. Pristojbina za navadni trl-minutni pogovor je v prometu Kranj-Reka dinarjev, Kranj-Gorica 21 Din in Kranj-Reka 13.50 Din. Za navadne pozivnlce pa polovica pristojbine navadnega pogovora. * Himen. Poročili so se poštni uradniki iS. Stanko Knez z gospico Ivanko Med-veščkovo, g. Viktor Rozman z gospico Slavico Vesel ter g. Ivan Svetel z gospico Malko Draksler. Novoporočen-cem kličemo: Bilo srečno! * Smrtna kosa. Včeraj je preminula v Ljubljani gospa Eranja Zupan, soproga ortopedičnega čevljarskega mojstra ln ljubljanskega meščana, mati akad. slikarja g. Frana Zupana in Cirila Zupana, centranega tajnika pokrajinskega odbora jugosloven-skih narodnih železničarjev. Pokojntca ie bila skrbna mati in blaga žena. ki Je vživala splošen ugled. Pogreb bo v pondeljek, 11. t m. ob 5. popoldne iz Vegove ulice št. 12. — V najlepši dobi 20 let je umrla včeraj v Ljubljani gdč. Kristina Kovačič sestra na šolski polikliniki v Ljubljani. Pogreb bo danes, ob 2. popoldne lz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. — V visoki starosti 83 let Je preminul v petek v Stepanji vasi Peter A n ž i č, dolgoletni marljivi odbc.rnik tamkajšnjega prostovoljnega gasilnega društva, odlikovan s kolajno za civilne zasluge. Pogreb bo danes, ob 4. popoldne iz Štepanje vasi št. 42. — V Po-novicah je umrl včeraj g. Alfred Buda, okrajni gozdar v pok. Pokojnik je bil Iju-beznjiv družabnik, ki ga je vzljubil vsak, kdor ga je poznal. Pogreb bo danes ob 5. popoldne. Blag jim spomin, žalujočim naše sožalje! * Izpremembe pri Inšpektoratu finančne kontrole v Liubljani. Komisar Fran Golob je premeščen k oblastnemu Inšpektoratu v Beogradu, komisar Anton Česnik pa kot srezki upravnik v Sarajevu. Dosedanji srezki upravnik v Sarajevu je premeSčen k ljubljanskemu inšpektoratu. * Narodna odbrana razširila svoj delokrog. V Beogradu se 'e predvčerajšnjim pod predsedstvom generala Stepanoviča vršila plenarna seja Narodne odbrane. Soglasno je bilo sklenjeno, da se posebna pozornost posveti prosvetnim in gospodarskim prilikam v Južni Srbiji. Narodna odbrana }e nadalje sklenila stopiti v najtesnejše kulturne ln go-spodarsko-politične stike z Ljubljano, Zagrebom in ostalimi kraji, ki so pripadali preje pod avstroogrski režim. Za glavnega tajnika Narodne odbrane je bil Izvoljen general v pokoju Voja Zivanovič. * Absolventi jnrldične fakultete, ki hočejo v poletnem tečaju položiti državnoslovnl izpit, morajo vložiti svoje prošnje pri podpisanem podpredsedniku (Ljubljana. BIeiwei-sova cesta 10, !• nadstr. št. 33.) do konca maja. V mesecih julij, avgust in september ne bo terminov za polaganje tega izpita. — Predsedstvo izpraševalne komisije za dr-žavoslovni izpit v Ljubljani. Podpredsednft Kremenšek. * Pega vi tlfns v Zagreba. Včeraj se :e pojavil v Zagreba zopet nov slučaj pega-vega tifusa. Zbolel je namreč neki kaznjenec, ki je bi! takoi prepeljan v epidemijsko bolnico. JetniSki paznik Raja leži že od petka zvečer v agoniji in je njegovo stanje brezupno. Radi štirih v policijskih zaporih ugotovljenih slučajih pegavega legarja je odredilo policijsko ravnateljstvo najenergjč-nejše ukrepe, da prepreči nadaljno razširjanje te nevarne kuge. Včeraj je bilo odposlanih v desinfekcijski zavod 125 kaznjencev 20 težkih zločincev pa Je bilo razkuženih kar v policijskem poslopju. * Državna borza dela ▼ Ljubljani. V času od 26. aprila do 2. maja 1925. je bilo v Državni borzi dela razpisanih 34 službenih mest, 183 oseb je Iskalo dela, v 19 sluča-tth Je borza posredovala z uspehom in 23 je odpotovalo. Od 1. januarja do 2. maja 1925. je bilo skupaj razpisanih 2117 prostih mest, 3307 oseb je iskalo delo, v 1388 slučajih Je borza posredovala z uspehom Ia 1078 oseb je odpotovalo. * Kongres bančnih uradnikov In nameščencev. Dne 31 .maja hi 1. junija se bo vr-Sil v Sarajevu četrti kongres Zveze bančnih uradnikov in nameščencev iz vseh krajev naše države. Na kongresu se bo razpravljalo med drugim tudi o socijalno-za-ščitni zakonodaji, o načrtu splošne kolektivne pogodbe, ter pravilnika saveznega organizacijskega fonda, pravilnika posmrtnega fonda itd. * Usoda kronskih učiteljskih upokojencev. Povodom našega tozadevnega čiančiča z dne 7. maja nam pišejo iz Maribora, da Je po zaslugi mariborskega velikega župana dr. Pirkmajerja, ki je v tej stvari osetno Interveniral v Beogradu, glavna kont-ola odobrila Izplačilo razlike v dinarski valuti upokojencem lz leta 1919 in o tem obvestila ptosvetni oddelek mariborske oblasti pod St. 1816. Potrebno bi bilo, da viSji Šolski svet v Ljubljani sedaj čimprej Izroči tozadevne akte. * Za majnlSkl Izlet J. C. Jlge v Celje, ki ga priredita skupno ljubljanska hi mariborska J. C. Liga dne 24. majnika, je bil določen sporazumno sledeči spored: Odhod lz Ljubljane In Maribora z jutranjim vlakom ob 5, ob 7. zajutrk v Celjskem domu, ogled mesta, muzeja, parka Itd.; dopoldne zlet na Celjski grad, tam predavanje o celjskih grofih s posebnim ozirom na njihovo jugoslo-vensko politiko, zgodovinsko ozadje Veronike Desenlške in opoldne skupen obed v Celjskem domu, pri čemur se ustanovi po-verjeništvo J. Č. Lige za Celje. Na zlet sta povabljena tudi Češki klub v Mariboru, Češka Obec v Ljubljani, češki konzulat ter ofi-cljelne osebnosti Hi korporaoije v Celju. * Novinarski bojkot zagrebškega gledališča. Na poziv glavnega odbora Jugoslov. novinarskega udruženja in na prošnjo zagrebške sekcije se Je pridružila tudi ljubljanska sekcija zagrebški akciji. Odbor poživlja svoje člane naj tako dolgo ne poročajo ničesar o zagrebškem gledališču, dokler se spor med njim in med zagrebško sekcijo ne poravna. — Predsednik. * Stanarina državnih uslužbencev. Z ozirom na nejasnost čl. 38. uradniškega zakona je finančno ministrstvo podalo naslednje pojasnilo: Ako sta mož In žena uslužbena v raznih krajih v Isti politični občini. Jima pripada le ena stanarina brez ozira na to, ali imata skupno gospodinjstvo; v slučaju pa. ako sta mož in žena uslužbena v raznih političnih občinah. Jima pripadata dve stanarini, četudi imata morebiti zaradi bližine dotičnih krajev skupno gospodinjstvo. * Slovensko planinsko društvo naznanja, da sta danes, dne 10. t. m. Goliški koči za silo oskrbovani. Redno oskrbovanje koč prične v nedeljo dne 17. maja. Od tega dne naprej bodo koče založene z najlepšimi fo-tografičnimi razglednicami hi dobro jedjo ln pijačo. * Splavarjl na Dravi. Z novim deževjem je oživela tudi Drava. Narasla voda je najprej odnašala sama les in hosto iz Dravske doline, kmalu pa so Ji sledili tudi težko naloženi splavi, ki prinašajo predvsem novo kolje za vinograde in plavajo potem naprej z deskami in stavbnim lesom proti jugu do Beograda, od koder se vračajo splavarjl z železnico. Na mariborskem pristanišču napravijo splavarjl najprej odmor za prve kupčije In nakup potnega provijanta. Meščani prav radi opazujejo skromno pomorsko življenje Maribora z dravskega mosta, pod katerim plove dnevno do 10 splavov s IKihorskim lesom. Na njih so tudi majhne ute Iz zloženih desk, pod katerimi vedrijo splavarjl ob deževju in prenočujejo med potjo. Tudi kuhajo si kar na ognjišču sredi splava. Pomladno sezono splavarjev pozdravljajo zlasti gostilničarji vzdolž Drave, ki so jih težko pogrešali celo zimo. * Osem posebnih vlakov za jamsko veselico v Postojni. Na binkoštno nedeljo 31. maja, se bo vršila že sto let običajna velika ljudska veselica v svetovnoznani postojnski jami. — Pri tej priliki se bo izvajala po klasičnem sj>oredu umetniška sinfonična prireditev v jamski koncertni dvorani. Ta dan bo vozilo osem posebnih vlakov. Iz Trsta dva, iz Gorice, Benetk, Vidma, Pulja, Reke In Rovinja. Za te vlake ie dovolilo prometno ministrstvo znižane ceno za 40%. Znižana vožnja velja tudi za vse druge osebne vlake postaj v Postojno v času od 15. maja do 15. junija. * Proti odebelostl deluje s koiosalnim uspehom samo »Vilfanov čaj«. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb. Prilaz 71. * Ključavničarje, kovače, kleparje in sorodne obrti opozarjamo na današnji oglas tvrdke Čebm oz. na pohvalno Izjavo dr. podkovske šole. * V smrtni nevarnosti. PKejo nam: Dne 2. L m. je plavajoči splav na Savi zadel pri Brežicah v privezan splav, ki se je odtrgal ter s splavarjem, ki se je nahajal na njem, odplul po reki. Splav je bil brez vesel ln vsakih rešilnih sredstev. Splavar se je nahajal v smrtni nevarnosti. K sreči so njegov nevarni položaj še pravočasno cpa-zili France Lapuh, An .on Martek ter Jakob ta Ivan Zadnik, vsi Iz Čateža, ki so odhiteli takoj ponesrečencu s čolnom na pomoč, ne meneč se pri tem za lastno življenje. Po trudapolnect ln silno ooasne® delu so konč- no rešili splavarja in splav srečno aa desni breg Save. Za njihov hrabri ta požrtvovalni nastop jim izreka občinstvo Javno zahvalo. 2eleti bi bilo, da dobe tudi primerno nagrado. * Nagrade za aretacijo Čarnge In njegovih pajdašev. Kakor znano, je svoječasno država razpisala na glave Caruge ta njegovih pajdašev 55.000 Din, po roparskem napadu na pristavo v Tompojevclh, pri katerem je bH umorjen nadšumar Plrkmaler, brat sedanjega mariborskega velikega župana, pa je Se grof Eltz, lastnik pristave, razpisal nagrado 10.000 Din. Premije so bile sedaj razdeljene. Največja zneska, po 19.000 Din sta dobila žandarmerijska narednika Stevo Balatlnac in Mitar Milovič, ki sta aretirala Čarugo v Vlnkovcih. • Velik požar na Dravskem polju. V Zla-toličju prt St. Janžu na Dravskem polju Ima Mariborčan Fran Bretl lepo posestvo, na katerem mu gospodarita dve sestri, ki se pečata s pletenjem košev. V petek zvečer je Izbruhni! na posestvu v gospodarskem poslopju požar, ki se je kmalu razširi! tudi na sosednja poslopja. Čeprav so prihitele na pomoč požarne brambe z St Janža, Ptuja ta Maribora, so vendar Se šestim drugim posestntkom zgorela gospodarska poslopja. Škoda Je ogromna, več milijonska: zavarovani pa so bili kmetje, kakor običajno, le za neznatne vsote. Kako je nastal požar. Se ni znano. Zgorelo je skupno 18 objektov ta se ceni škoda nad dva milijona dinarjev. Pri gašenju se je ponesrečil 34 letni posestnik Franc Orov-šek. ki je med požarom stopil v svinjski hlev, pa se je sesula nanj goreča streha. S težkimi opeklinami in poškodbami so ga prepeljali v mariborsko bolnico. Gašenje je bilo jako otežkočeno posebno radi pomanjkanja vode. Po izčrpanih studencih so morali napeljati vodo fz Drave v daljavi 800 metrov. Podzemni Pariz • Tragična smrt dijaka. V Šibenlku je povozil vlak petošolca tamkajšnje gimnazije Ivana Matulina. Ponesrečeni dijak se je s svojimi tovariši igral na vagonu, ki se je premikal na postaji. V tem hipu je prišel kondukter ter sunH Matulina z vagona tako, da je padel med kolesa, ki so ga grozno razmesariia. Kondukter je bil aretiran. * Torbica z državnim denarjem izginila. Ekonomski uradnik državnega teološkega zavoda v Sremskih Karlovclh, P. Maksimo-vič, je prošli petek s svojo gospo odpotoval fz Beograda v Sremske Karlovce. Ko je v Sremskih Karlovclh zapustil kolodvor, se je spomnil, da je torbica, v kateri je bflo 107 tisoč dinarjev državnega denarja in več dokumentov, ostala v kupeju Ker je vlak že odšel je telefoniral policiji v Novem Sadu, ki je pregledala vlak m ipetrike. a torbice ni bilo nikjer. fina si, o], ,Jftirim" čokolada, mU5im starim prava si naslada. Jltlailič se po tebi okrepi, starca tvoj užitek oživi. * Smrtno ponesrečil. Pri sv. Jakobu v Slovenskih goricah se je smrtno ponesrečil tamkajšnji posestnik Ivan Hercer. Padel je tako nesrečno pod voz, da je zadobil težke poškodbe, katerim je kmalu nato podlegel. * Avtomobilska nezgoda pri Mostarju. Na cesti iz Mosta rja v Bjelopolje se je predvčerajšnjim pripetila težka avtomobilska nesreča. Avtomobil, ki je zelo naglo vozil, se je zaletel v neko kravo ter se pr! tem prevrnil v cestni jarek, štirje potniki so bili težko ranjeni. Avtomobil je popolnoma razbit. * Ujeta tihotapska ladja. Finančna ladja »Neznani junak« Je vršila te dni patruljsko službo na odprtem morju. Ker je bila noč temna, se je poslužlla reflektorjev ter blizu Sušaka pred Martinščico opazila ladjo, ki nI bila po predpisu razsvetljena. »Neznani junak* je zasledoval skrivnostno ladjo In jo kmalu dohitel. Straža se je oborožena podala na ladjo, ki se imenuje »Hvaljen Isus i Marija« in kateri poveljuje Nikola Gržetlč s Krka. Pri preiskavi so našli mnogo vreč soli, lakastih čevljev ter zlasti mnogo svile ta manufakture. Vse blago je bilo tihotapljeno iz Italije v našo državo. Tihotapsko ladjo je patrulja odvedla v sušaško pristanišče. Ladja je bila z blagom vred zaplenjena, krivci pa izročeni policijski oblasti. Lucy Doraine Konrad Veidt v razkošni moderni tragediji,Usoda' Od danes naprej v kino „ldeel" * Smrtna obsodba Jugoslovena v Ameriki V državi Nevada v severoameriški Uniji se poslužujejo strupenega pltaa pri Izvršitvi smrtnih obsodb. Na usmrtitev s strupenim plinom je bil nedavno obsojen Jugosloven Stanko Jukič. ki je zaradi ljubosumnosti umori! svojo šestnajstletno zaročenko. Ju-stifikacija se izvrši prihodnji mesec na ta način, da obsojenca zarro v jekleno sobico ln spuste vanjo strupeni plin, ki delinkventa takoj omami ta naglo usmrti. trmnimai^ nogavic z žigom In znamka (rdečo, modro ali zlato) ,,ključ" da se prepričate, kako en pa* traja kakor Štirje pari drugih^ Dobivajo se v prodajalnah^ fbgavice brez žiga .ključ sa r. n. DOM. ČBBIH. L j u bi Jana, Z Vašim angleškim kovaškim premogom in angl. livarniškim kokaom, ki ste ga nam dobavili, smo bili povsem zadovoljni. Cena Je i o*irom na kakovost in t primeri a ceno oglja vaekakor nizka. Z odličnim spoštovanjem: Lovro T EP IN A, Szdr. npr. drž. podkovske šole SELO-LJUBLJANA Iz Ljubljane a— Spominska svečanost za koreSMm Junakom MIlanom Kvartlčem se vrši v torek dne 12. maja ob 9. url dopoldne na pokopališču pri Sv. Križu. Cerkvene obrede bo opravil bivši vojni karat g. Er. Bonač. Tovariši rajnega Milana in sploh vse narodno občinstvo Je vabljeno, da se udeleži svečanosti v obilnem številu. Po cerkveni funkciji obiščemo rudi Kvartičev grob. u— Šah z živimi figurami. Ta originalna ta zanimiva prireditev naše agilne «Atene» Je postala včeral pravi družabni dogodek. Privabila je na prijazno tivolsko Igrišče lepo število občinstva. Navzoča sta bila poleg drug h veliki župan dr. Baltič ta divizi-Jonar general Stojanovič. Igra sama. ki jo je vodil svetovni mojster dr. Vidmar, je nudila po svoji učinkoviti pestrosti In originalnih kostumih tudi nešah stom mnogo lepega užitka. 2al Jo Je kvarilo vreme in Je trpela tudi zato. ker so radi naletavajočega dežja pospešili tempo igranja. Posebno učinkovita sta bila skupni nastop in rajalnl zaključek vseh sodelujočih. Udeleženci so se razšli zadovoljni. u— Mestna Orjuna Ljubljana. Vse članstvo Mestne Orjune Ljubljana in somišljeniki, ki se nameravajo udeležiti kongresa vseh Orjim v Beogradu na Binkošti dne 31. maja in 1. junija, so uljudno vablleni na važen sestanek, ki bo v četrtek dne 14. maja ob 20. url v areni Narodnega doma. Na sestanku se bodo sprejemale tudi priiave In dajale vse predmetne informacije. Zdravo! — Mestna Orjuna Ljubljana. 938 u— Mestna Orjuna Vič - Gltace vabi vse svoje člane in somKljenike na sestanek, ki se nanaša na kongres v Beogradu in se vrši v torek dne 12. maja točno ob 20. (8. ur! zvečer) v gostilni «S!amič» na Viču. Udeležba za člane obvezna! 961 u— Nacionaliste Iz Ljubljane ta okolice opozarjamo na maisko veselico, ki jo priredi mestna Orjuna Sv. Jakob - Krakovo-Tr-novo v nedeljo dne 17. maja v vseh prostorih in na vrtu staroznane. napredne gostilne g. Steineria na Opekarski cesti 31. Na sporedu bo godba, ples, šaljiva pošta in še druge zanimive stvari. Ker ima odbor prireditev v lastni režiji in je dobiček namenjen potovalnemu fondu, že danes vabimo napredno občinstvo k mnogoštevilni udeležbi. Poleg izvrstne pijače sc bodo dobile tudi prima špecijalltete .pohane trnovske žabe», u— Na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani se prično dne 27. maja usposobi j enos*-ni izpiti za otroške vrtnarice. oni za učiteljice ženskih ročnih de! pa se bodo vršili začetkom oktobra. u— Javno predavanje na onlverzl se vrši Jutri, v pondeljek od 5. do 6. ure v zbornični dvorani. Predava g. Gjura Popovič, član sekretarijata Lige narodov v Ženevi o »Ligi narodov«. Vstop svoboden. u— Športna razstava na letošnjem velesejma. Ravnatellstvo velesejma uljudno naproša vse vabljene športne organizacije, da se sigurno udeleže po polnomočnih zastop-n klh sklicanega sestanka v pondeljek dne U. maia ob po! 9. uri zvečer v uradu ve-leselma na sejmišču. Enako se naprošajo tudi vsi gospodje, ki so bili Imensko vabljeni, da se sestanka zanesljivo udeleže. u_ Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji slediči slučaji: 1 izgred, 2 prestola kallenia nočnega miru, 1 popad od psa, 1 poškodba javnih nasadov, 1 prestopek v zglaševalnih predpisih, 5 prestopkov cestnega pol'ci|«kega reda, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 1 prestopek beračenja. Aretacija se Je izvTSila sa mo 1 in sicer radi pijanosti. u— Zdravstveno stanle v Ljubljani. Od 1. do 8. maja se Je rodilo v Ljubljani 32 otrok (15 moškega, 17 ženskega spola), med temi 2 mrtvorojenčka, umrlo pa je 15 moških In 8 ž»nsk. skupaj torej 23 oseb in sicer: 8 oseb za j etiko, 4 za boleznijo na srcu, 2 za vnetjem ledvic, 2 za prirojeno slabostjo, 1 za ošpicami, 1 za rakom, 3 osebe vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 oseba vsled smrtne poškodbe, l oseba pa Je Izvršila samomor. Izmed umrlih so 3 dosegli starost nad 70 let Na nalezllivlh boleznih so otHele 4 osebe: 3 na ošpicah, 1 na škr-latinki. u— Velika tatvina. Trgovcu Antonu Turku na Dunajski cesti št 9 je bilo dne 6. maja ukradeno v trgovini 14.400 Din gotovine. Tatvine sumljiv je neki moški, ki ie prišel v trgovino v hipni odsotnosti lastnika ta nato brez sledu izginil. u— Vsndalizem. V Tivoliju in drugih nasadih je bilo prijetih zadnje dneve več po-balinov, ki so v nasadih ruvall cvetlice, rezali od dreves cele veje itd. ter napravili s tem obč!n: občutno škodo. Naložene jim bodo pač take kazni, da se bodo enkrat za vselej odvadili takih surovosti u— Občinstvu. Prosimo si. ljubljansko občinstvo, da se pri današnjem stafetnem teku skozi mesto ta preko Gradu pokorava odredbam redltellev. Posebno naj bodo oprezni obiskovalci Jurjevanla na Gradu, tako. da se lahko IzvrSI tek v redu. Tek se vrSI dopoldne od pol 11. do 11. ure po naslednjih cestah: Aleksandrov« c, Preierno-va oL, Stritarjeva, Pred škofjo. Vodnikov trg, študentevska ul, Na ovinkih Orad, Vozna pot na Orad, KarlovSka c, Privoz. Sredina. Janeiičeva c, Krakovski nislp. Trnovski pristan, Cojzova c.. Emonslu c, Vegova ulica. u— PesnlSko zbirko Antona Podbevika so pričeli prodajati po vseh ljubljanskih knjigarnah za ceno 30 Din. _ 314 r, n— Najcenejša ta najboljša birmanska darila dobite pri Janku Dermota, zlatarju v Sp. Šiški, JerneJeva 57. 967 u— JančLl na ražnju se pečejo ob Ljubljanici danes v nedeljo pred novo prevzeto in urejeno gostilno pri .Sodčku*, Pred Pru-lantf u— Pokrajinski otftor UJN2 sporoča svo-llm članom žalostno vest, da le umrla našemu društvenemu tajn:ku tov. Cirilu Zupanu. uradniku direkcije državnih železnic v Ljubljani, njegova mati. Pogreb pokojnice se vrši v pondeljek ob 17. uri, Vegova ulica 12. Prosimo vse službe proste tovariše, da se pogreba v čim večiem Številu udeleže. — Pokraj nski odbor UJNŽ. u— Redni občni zbor društva za varstvo ptlc-pevk se vrši v pondeljek dne 11. maja ob 8. uri zvečer v restavraciji »Zvezda* z dnevnim redom, ki ga predvidevajo društve na pravila. K udeležbi vabimo vse člane. Kdor je s članarino v zaostanku, naj jo poravna pri društvenem blagajniku pred začetkom občnega zbora. — Odbor. 963 u— Organizacija strojnih ta stavbnih tehnikov v Ljubljani Ima svoj Izredni občni zbor dne 30. maia ob 20. uri v gostiln! Mrak, Rimska cesta. Program ]e sprememba pravil. Naprošajo se vsi oni člani, ki še niso prejeli pravil po pošti, da to nemudoma javijo društvu. — Odbor. 969 u— Čudno naključie le hotelo, da se je ravno ob 25-Ietnici »Prve tovarne testenin«, v Ilirski Bistrici, ki spada sedaj k Italiji, ustanovila nova družba »Prva kranjska tovarna testenin« v Ljubljani. Čestitamo stari tovarni k njenemu jubileju, novi posestri-ni za Jugoslavijo pa želimo obilo uspeha. u— Kolesarsko In motodkllstično društvo •Sava. v LJubljani uljudno sporoča, da se vrši dne 7. Junija prva društvena veselicr, združena s cestno dirko in srečkaniem. Ker Je društvo novo, se uljudno obrača na vsa cenj. društva, da blagovolijo to vpoštevati. Cestna dirka se vrši Iz Novega mesta do veserčnega prostora g. Počivalnika na Dolenjski cesti. Dirke se udeleže tudi Invalidi. Darila dirkačev bodo krasna. Prijave dirkačev se že sprejemajo po odbornikih in v društveni pisarni Karlovška cesta 4. 964 u— če bo prazen želodček po današnjem izprehodu. vsekakor krenite v restavracijo *Kolezija»; pripravljen bo za vsakogar prašiček .španferkel« iz kuhinje ge. Pelcove. Sploh si uredite Izprehod tako, da boste lahko odpočili ta se okrepčali v preurejen! in z 'zbornim vinom založeni restavraciji, ki je baš za rodbine najlepša postojanka za odmore.__943 Bodi star al' bodi mlad, Halo! inm Esitn Brad! u— Pevski odsek gospodarskega ta izobraževalnega društva za dvorski okraj priredi dne 10. maia ob 5. uri popoldne zabavni sestanek na prostem v gostilni pri .Oblaku« na Tržaški cesti. Vabijo se vsi Sani in prijatelji petja, da se ga udeleže. 949 u— Kolovratarjevo vino, ki spada priznano med najboljša vina v Ljubljani, bo točila Šentjakobsko - trnovska Ciril Metodova podružnica na .Jurjevanju® na ljubljanskem Gradu, in sicer pod kostanji pred grajskim poslopjem. Ker bo skrbljeno tudi sicer za originalne in hudomušne zabavnosti, naj nihče ne zamudi lepe priiike, da ne bi posetil danes .Jurjevanje«. Vstopnine nI 962 u— Promcnadnl koncert pri cvetličnem dnevu Udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot v I iubljanl traja danes od 11. do pol 13. ure v paviljonu v Zvezd:. Iz velikodušno sti sodelujejo pri cvetličnem dnevu vsa cenj. ženska društva v Ljubljani, na kar opozarjamo občinstvo, da priskoči financijelno na pomoč najbednejšim žrtvam svetovne vojne, ki trpe pomanjkanje, kajti le na ta način se zamore lajšati trpljenje onih. ki so največ žrtvovali na aitar naše ljubljene kraljevine. Odpri srce — odpri roke — otlraj bratov-ske solze. 9t>5 h Maribora a— Veliki župan dr. Pirkmaier se je včeraj vrni z Dunaja, kjer je sodeloval v naši komisiji za razdelitev arhivov Avstrije med nasledstvene države. a— Luiza Kautzky v Maribora. Koncem meseca maja prispe v Maribor soproga znanega socialističnega delavca, gospa Luiza Kautzky in priredi v mestu javno predavanje. a— Demokratski večer gospodarskega ta političnega druStva za kolodvorski okraj Js privabil v petek kljub krasnemu majskemu večeru ta brez reklame v gostilno Koštomai toliko naprednega občinstva lz vseh slojev, da sta bili obe obšrni sobi natlačeno polni. Po zadovoljivem poročilu odborniških funk-cijonarjev je govoril narodni pos.ap.ee dr. Pivko, Id je pokazal na podlagi zadnjih političnih dogodkov ugodne perspektive razvoja demokratske stranke za bližnjo bodočnost Klerikalci se silno boje za tvoje pozicije ta prodiramo celo v njihova najtrdnejše postojanke. Posebno ugodn« se Siri demokratsko časopisje m uspeino vzgaja nove sobojevnke. Za predsednika druStva Je b8 izvoljen dr. Karel Koderman, za podpredsednika veletrgovec g. Pinter. Ostali odbor tvorijo zastopniki vseh stanov, sami odlični gospodarski ta Javni de'avcL Pri slučajnostih so v živahni debati govorili šc gf. šoštarič, Kejžar. Grgič, Megiič, Fran Novak la dr. Kac o raznih gospodarskih zadevafe splošnega in lokalnega zuačaja, Kakor na deželi, se tudi v Maribora najširši narodni sloji vedno tesneje zbirajo okoli svojega požrtvovalnega voditelja dr. Pivka, ki mu vsi neomajno zaupajo. a— Mladinski popoldan v gledališču po-nove danes ob 15. uri z igro »Pri mamici Je ra)» in pevsk'irti nastopi a— Sadna letina bo v mariborski okolici slaba. V začetku je dobro kazalo, zadnji dež pa je vsaj do polovice izpral cvetje, tako da so ostali posebno pri zgodnjem sadnem drevju prav redki plodovi. a— .Pedagoški teden» v Maribora. Spored predavanj »Pedagoškega tedna«. ki se vrši od 11. do 16. maja v veliki kazinskl dvorani dnevno ob 19.45. V pondeljek: Oo-nilne sile in glavne smeri šolsko - reformnega gibanja. (Gustav Šilih). V torek: Reforma osnovne šole. (M. Senkovič). V sredo: Reforma meščanske šole. (Fr. Fink). V četrtek: Reforma srednje šole. (Iv. Faval). V petek: Reforma učiteljske izobrazbe. (Dr. Fr. 2geč). V soboto: Reforma nadaljevalnega šolstva. (Drag. Humek). a_ Razglas, V pondellek od 8. ure naprej se bo na prosti stojnici na sejmišču ob klavnici prodajalo goveje meso kg po 8 Din. Množina prib'ižno 120 kg. Prodaja samo za konsumente po 1 do 2 kg. a— Nočno lekarniško službo ima ta teden lekarna Petra Albaneže, Frankopanska ulica št U. Iz Celja e— Javna tombola, ki jo je priredilo v nedeljo, dne 3. t. m. Podporna društvo za revne otroke v Gaberjih je Izpadla nad vse pričakovanje dobro. Kljub deževnemu vremenu se je tombole udeležilo zelo veliko občinstva. Izžrebanih je bilo skupno 275 dobitkov v skupni vrednosti okoli 25.0O0 Din e— Naraščanje števila tatvin v Celju. Ta mesec so bile v mestu izvršene že tri večje tatvine. Neki gospej Na okopih so tatovi pokradli okoli 7000 Din gotovine, fotografu Perissichu na Slomškovem trgu nekaj blaga fotografu Kunšeku na Cankarjevi cesti pa. kakor smo že včeraj poročali, razno obleko. Policiji se je sedai posrečilo zaslediti tatu, k je okradel g. Kunšeka. Je to neki ubegii kaznjenec, kl je osumljen tudi drugih tatvin. Včeraj se je po mestu raznesla vest, da je orožništvo že aretiralo vlomilce v petrovsko cerkev in da so trije moški Iz Levca. Vest se na merodajnem mestu ne potrjuje, pač pa je orožništvo storilcem že na sledu. O vseh teh tatvinah bomo §e poročali. ELITHI Kino mATlCH Telefon 124. Predstave ob: •/«4., 5., '/f8, 9. V nedeljo ob: '/»11, 3, '/i5, 6, '/»8, 9. Samo »e danes i Samo ia danes« Salon — Šport - Orlont Itd. v senzaeijonalnem lilmu Izve« programa: Bor««"! posnetki I* Bo*kO « Hrvatskem Primorja iininvi MODEL 12 najnovejši AMERIKANSK. j PISALNI STROJ. - Dobavlja sarnc j Frane Bar, Cankarjevo nabr. 5 i Kulturni pregled obe ptu«... peri.a lo it.d! de.., | V„£ njegov dialog je često precej ohlapen, a zna- Hrastnlšfc! pralni prašek t perilu In št Iz Trbovelj t— Smrtna kosa. Od zadnjič, ko »mo po. ročali, so umrli: Emil Gajšek. rudarjev sin. 10 mesecev. Loke 198, umrl 27. aprila; Jože Dolnovič, rudar, 31 let. Loke 357, umrl 29 aprila: Jože Kavšek, rudar. 54 let, Studen« ce 14. 1. t. m.; Franca Grivčeva, obč. uboga 74 let Loke 104, 1. t. m.; Marija Sentjurče. va, bči služkinje, 3 mes.. Sv. Marko 23, 2. t. m.; Rado Vidmar, sin delavca, 4 dni, Retje 9, 2. t m.; Miroslav Rak, sin poduradnika. 8 dni. Loke 413, 3. t. m.; Alojzij Rozina, sin rudarja, 3 mesece. Loke 187. 5. t. m.; Aloj. zija Kindarjeva, hči rudarja, 1 dan. Loke 166, 6. t m.: njen pogreb se je vršil 8. t. m. t— Aretiran je bil Jože Gorjanec, stroj« nik. Loke 108. radi hudodelstva po čl. U zakona o zaščiti države, storjenega s tem, ker je širil komunistično propagando, ko je nabiral prispevke za komunistično organi« zacijo "Rdečo pomoč*. t_ Seja gerent skega sosveta ae bo vršila v petek 15. t m. ob 3. popoldne v občinski pisarni. t— Od strani potnikov, ki se prevažajo t osebnim avtomobilom avto družbe smo pre. jeli pritožbe, v katerih se pritožujejo proti temu, ker se še vedno niso pobrigali kom. petentni faktorji, da bi se drevesa ob cesti razmeroma primerno obsekala. Veje tolče« jo namreč na nekaterih krajih občutno ob avtoomnihus. tako da hi se utegnila pripe« titi nesreča, ker so okna steklena K sreči je sedaj v prometu nov avto. ki ima zavese nam-sto oken. toda v kratkem bo tudi dru. gi avtoomnibns popravlien, zato je na me« stu, da se nekai ukrene. t_ Odhodnica na čast br. Loskotu. Pri clhodnici na čast br. Loskotu, ki je odšel kot ravnatelj TPD v Zagorje, je bilo na. vzočih okoli 90 članov sokolskega društva. Zasluge, ki si jih je pridobil br. Loskot. za S ' bistvo .in zlasti pri gradbenem odseku, kjr- je bil duša njegovega delovanja, je opisoval v posebni napitnici starosta br. Sušnik. Ravnatelj Loskot mu je nato prav lepo odgovoril, ko je rekel, da je prišel s tež''m srcem v Trbovlje, da pa ae ie tu naglo udomačil in da so mu postale Trbov. zelo p-ilji-hliene. Nag!a5al je tudi po. men Sokolstva, zlasti zanj kot Čeha, nakar je končal z besedami, da ne kliče zbogom. t—n-c-I na svidenje, in to v Trbovljah pri otvoritvi sokolskega doma. Animirana za« bava je traia'a pozno v noč. Za sokolski dom se ie nabralo ob tej priliki 750 Din. Vesti k Prekmuria Gledališki repertoarji. Ljubljanska drama Nedelja. 10.: «Narodni poslanec« Irv. Pondeljek, 11.: »Roka roko umije, obraz«. C. Torek, 12.: Zaprto. Ljubljanska opera Nedelja, 10.: »Rusalka.. Ljudska predstava pri znižanih cenah. lav. Pondeljek, 11.: Zaprto. Torek 12: »Mignon*. A. Sreda," 13.: »GlumačU, »Cvetje male Ide». (Baiet) B. Četrtek, 14.: «Carmen». E. Mariborsko sledsllšče Nedelja, 10. ob 17.: Mladinska prireditev dekliške meščanske in osnovne šole v ko. rist »Otroške bolnice.. Ob 20.: «Marta». (Kuponi.) Pondeljek, 11.: Zaprto. Nusič: Narodni poslanec Branislava Nušiča satirična veseloigra v treh dejanjih .Narodni poslanec* Je, kakor vse Nušlčeve igre. na brzo roko, to-da z veliko tehnično rutino zgrajena in na-pisana. Dejanje se razvila živahno, značaji so nedvomno prerisanl iz srbskega malo-mestnega življenja, satirične. Ironične, često naravnost cinično strupene glose In afo-ristične zafrkacije pa so včasih uprav Im-pertinentno aktualne. Zato ie tudi 'Narodni poslanec* ne le za Inteligentne igralce, kl se poglobijo v te krepko individualizirane In polnokrvne srbske značaje, zelo zahvalna igra, nego prinaša tudi publiki poleg neprisiljene zabave dovolj snovi za ratm š- llanje. „ ... . Igra ni prazna, zakaj šaljlvec Nušč le vedno tudi duhovit, ne sicer globok, a prav Dramatična prireditev v Dolnji Lendavi. Na5i marljivi državni nameščenci so nam kot zadnjo v tej sezoni vprizorili igro »Sta. ri grehi, pod vodstvom režiserja g. Hribar. Ja. V splošnem zaslužijo priznanje vsi igral, ci, posebno gdč. Ristja. ki je tako dobro absolvirala vlogo Katre in gdč. Cenn. kot Nimertondlova. Moške vlrge sta rešil« kar najbolje gg-. Hrihnr in Pečnlk in tudi prvi nastop g. Steringcria je bil posrečen. Kmetijska pndruinlca v Kedelici. O pri« liki predavan ia Monoma Pavlice se Je usta. novila v občini Nedclici kmetijska podniž« niča. ki namerava razkriti »voje delovanje na ves tamkajšnji okoliš. 1'stanovitev kme» tiiske podružnice v Nedflici Je največje varnosti, ker se v tej občini v vsem Prek. m>trju najlepše razvija živinoreja. Novo ustanovljena podružnica si je nadela n«lo» «0. ki po možnosti potom sejma ali kako 'dri-i>a*e poišče kupce za plemensko govedo simcdrlske p^me. ker res Skod*' ** * mko krasni biki prodajo za klanje. čilnih stavkov in besed kar mrgoli v njem. Pod dozdevno nedolžnim besedilom se skriva vse polno šlvank In Sil. ki J h Je treba kajpada docela uveljaviti, ako naj Igra doseže nameravani uspeh. Ako pa se vzame igra le kot burka, v kateri se operira predvsem s parodiraniem. vikom in krikom, ako se Nušlčeve sotlze In aforlzme brezbrižno blebeta ter meče pod klop. ostaja seveda za občinstvo Se vedno dovolj prilike za smeh. NuSič n! ravno Izbirčen v svojih sredstvih, a napaka Je. ako se grobosti še poord:narijo. Morale bi se z okusom, graciio ali humorjem pač le ublažiti in storiti užitne Naš dramski ansambl Je sploh zelo enostranski orientiran In usposobljen. Pravega, pristnega veselogerskega občutja ž nJim ne doživlmo. V dokaj enoličnem repertoarju Je okorel. Domišlja si tudi, da Je le težka, predvsem trasična drama vredna resnega napora in resničnega po g! ob! J etri a. Zato »e pri nas prav najlažji, veseli, žhahnl, duhovito objestni repertoar Igra nalokorneje In povrhu še čisto plitko Id površno, br« elegance in prožnosti. A prav za komedije ln veseloigre Je treba največjega napora, poglobljenja. okusa, esprlta itd. Največji tragedl so znali In znajo biti tudi najbolj bistroumni In elesrantni šaljlvcl. Rajni Inemann. Borštnik In Verov-šck nam žive v spominu tud: kot Izvrstni komedijantje, ki smo se Jim tolikokrat nasmejali prav do solz. Večina naših igralcev pa Je zelo slična petošolcu, ki piše edinole tragedije v ver-zih, a dostojnega humomega feljetončka ne spravi skupaj... To se Je zdai pokazalo že na zasedbi •Narodnega poslanca«. Naši umetniki In umetnice — saj verjamete, da Jih Imenujem tako brez Ironije? - pri takem srbskem «marnu kajpada niso mogli sodelovati. Samo dvoje, troje ie pokazalo to!:ko inteligence in pa kolegiialnostl do Juhilarja Povhe->a! Ker se vrhu tega niti uprava ni utegnila brigati za prlpravllanje .Narodnega poslanca« (uprava drame ima namreč dela čez glavo t gostovanjem v Beogradu in drugimi nujnejš ml vprašanji), smo doživeli -knkor »e Izraža kolega M. Z. v Sloveti. Narodu - predstavo, ki nam le tbulala ob-čutek. da sedimo v kaki čitalnici pred ro-doljubniml, vsega velespoltovanja vrednimi diletantl. „ _ Prepričan sem da bodo spričo neoporee-ne ambicijoznnstl nekaterih posameznikov tudi reprize .Narodnega poslanca« boilSe ne-go je bila premiera. Toda moje uverlenle Je. da nam dandanes nI treba več prihajati na oder s tako nedozorelimi premleraml. Saj se nikamor ne mudi. Ker sem silno nerad negalanten, prosim, da se smatra moj molk za najzgovornejšo negativno kritiko. Oa. Pavka le le nuino potrebna odmora. Cisto le oslabela Pre* dobra sta bila Soiro g. SkrblnSka, ril« podal vzllc vsi opasnost! zanimiv ln živ tip. ter Splrinica ge Vere Balatkove. kl dobro karakterizira In Ima prileten organ Jasne govorice. Očivldno telo nadarlena le gdč. Maša S I a v č e v a, polet ml. V. Ju-vanove vedno uporabna začetnica prikupno mirne In mehke Igre. Dober t'p M poetavll g. Danilo, ako bi ne delal pav«: v maskah Je vedno vzgleden. Jako bi ugajal Jo-vlca g C e s a r J a. ako bi ne fistullral. Se-kuHČ g. K r a 11 a le prestar In prekriffav hrulant. Manje bi bilo več! Isto Je t Pečka nov!nar|em Sreto. kl Ima menda v val Url najboljšo »ceno s parodijo »kup- štlne: skorai ubil lo Je z neznosnim vikom, kl Je zatrt vsakršno razumljivost. Krati In Peče* sta nedvomno nadarjena Inteligentna igralca, satno bojim se, da si domišljata. da sta že umetnika, k' Uma nI treba veC napredovati in se popolnjevati! Glavno ulogo nesrečnega in komičnega poslanskega kandidata Jcvrema P"*1«« Je kreiral Jubilar g. Jos. Povhe z velko ro-tlno, plastično drastlko In agilnoatjo. Mislimo si ga pač životnelSega in brez znakov alkoholizma. A tudi z jasnejšo vokallzac Jo brez požiranla. Kot izkušen igralec Je tnal prav dobro izkoristiti vse prilike da Je Izzival veselost. 2el Je zato mnogo priznanla. Režija g. Zv. R o g o z a le bila solidna ln pravilna ter mu gre za nagli tempo, dobre maske In kostlmlranje vse priznanje. Z boljšim ansamblom bi bil pa dosegel prt kritični publiki seveda večll uspeh. Fr. O. Koncert Glasbene Matice v Maribora Maribor. 9. maja. Nocoj Je priredila Glasbena Matica v Gotzori dvorani svoj koncert pred turnejo v Beograd, ki je uspel zadovoljivo. Spored, ki Je bfl sestavljen It pevskih in orkestral. nih točk. sta izvajala menjaje orkester Glas bene Matice, pomnožen t vojaško godbo, ter njen pevski zbor. V pevskem delu so bi. II zastopani akl.datelji Klmovec, Adamič. Hochreiter. Osterc in Pavčlč.v orkestralnem delu pa Berilo* In Dvorak. Pevski tbor. ta ko mešani kakor moški. Je častno izvršil svojo nalogo ter izzval zlasti po Klmovče« vi »Ti boS pa dom« ostala, ter Adamičevi »Mlad Junak po cesti Jezdi, burno prizna, nje, orkester pa Je t Dvorakoro sinfonljo dvignil razpoloženje t dvorani. Zal. d« je bilo Istočasno več prireditev, t«ko n. pr »Jadranska noč. t Narodnem domu In zbo« rovanje trgovskega gremija. radi česar je bil obisk koncert« le srednji. Obširnejše atro« kovno poročilo le priobčimo. Kulturni drobiž iz Francije Parit, 6. mala. Izven metropole živeči Irancosk' knllžev-nflcl so ustanovili lastno Academle Ooncourt provlnclale. obstoječo lz 10 članov. Zanimivo Jo. da Je pri volitvah v lo odlično dru?bo dobil največ glasov (148) naš prilateH Ph-Kas Lebesgue. Med ostaVml člani se nahajata tnana poeta Trancls Jammes ln L Le Cardonnd ter romanopisec Romata Rolland ln Anatole Le Brat. Nova akademlla bo vsako leto podelila eno književno nagrado Cz fonda knjigarne .Fleuve«). Orljentalizma žellna publika |e zelo navdušeno sprejela roman Mas.iko. v katerem mlada Japonka gdt Klku Jamata opisuje življenje višjih »lolev skrajnega Vzhoda. Pisateljica Je hčerka francoske matere In Japonskega očeta ter Je šele pred kratkim pri-šla prvič v Evropo. Letošnjo literarno ceno Rcnahsance Je prejel knjižničar v vnanjem ministrstvu Ge-orges Oirard za roman .Zmagovalci«, ki podaja zgodovino ln riše trpljenje nekega pehotnega bataljona v začetku svetovne volne. Znani romanopisec Marcel Prn*cenac!ll Amoul Grebanov .Pravi mlsterll pasljona. It 15. veka. s klasično godbo Bacha etc Ostali repertoar |e sestavljen U sledečih iger: L Arlčslenne (Paudet), M:tridat, Beneški trgovec. Vs^a. JenJe (po Tolstem), Prokurator tlaller«, La Bataille (po Cl. Farr«re)u) Itd. Comidle TrancaHe daje apet Dumasov .Le Demi-monde.. Batal'lea. Porto-Richea. Mollftreja. Rlcheplna. Pripravlja pa »P« Paul a Ravnala dramo »Grob pod Slavoio-kom«, kl le lani Izzvala toliko debat, letos pa so |o že t velikim uspehom upr torili v Belglll na Danskem, v Angliji v Italiji ln v Pragi . Teater Sare Bernhardtove Igra komedijo .MoJ župnik pri bogatinih, (no komKnem romanu C1«mente!a Vautela). kl se od ku e po Izvrstnih tipih it sodobnega življenja in trelem humorju. Ateller, eno prvih literarnih gledališč v Pari tu, dale močno židovsko dramo .Bog maščevanla«. deto tnanega JldiS-avtorJ« Šaloma ASa. Niturallsfčno delanje igre poteka v lavnih hiši nekega mesta poljske pro- vince. . , _ Zaslužen uspeh Je dosegel včeraj v .The-atre de TCtolle* mani romancler ln poet PrancU Carco t trode'ansko dramo »Paname. (argotično Ime za Pari*>. T.*a,er11 stopalo rame oaebe U pUetelJevlb paršk h romanov. V operetnem gledališču »Apollo* nastrga ameriški dlva Mls» Mary Lewl» v mani Le-harjevi »Veseli vdovi*. Ta teden obsega repertoar Op«re-Comlque sledeča dela: Pelleas hi Mellsanda. Hoffman-nove pr!povedke. Cosl fan tutte. Werther. Politem, Olmnafl in Br**me. V Veliki Operi Je včerai koncertlral Jan Kubottk. Na programu »o sledeče opere: Lohengrln, Fa.»t. Thals. Samaon In Dahla. Čarobna pl?ča'k» In Csther. P. S. Ren« B tet. g'asbeni poročeva.ec »Intranslgeanta* belež'. da le na k""certnl Mtfitji prirejeni od Društva pariških pro- testantovsklh gospa, naša rojakinja, violinistka gdč. Vida JeraJeva s toplim tonom In temperamentnim prednašanjem taigrala Tor Aul nov koncert za gosli. P. K-n. Meštrovic v Ameriki New York, koncem aprila. Odkar se nahaja Mcštrovič v Ameriki posveča tukajšnje časopisje obširne članke njegovi umetnostL Revija .Kolo. (publicist Ivan Mladineo) le posvetila svojo novem-bersko in decembersko štev lko Izključno Meštroviču. List prinaša kritike o Meštro-vičevih delih it ameriških listov (v srbohr-vaščlnl hi slovenščini) in 9 reprodukcij njegovih dd. »Jugoslav Revlew« Je izdala MeStroviče-vo številko januarja 1925 Po'eg razprav (v angleščini), katere so prišle it pcres raznih ameriških umetnišk h kapacitet, najdemo v listu 26 reprodukcij kiparjevih del. Dosedaj |e razstavil Meštrovič svoja dela v Brook!yn Museum-u. (V tem muzeju so bila razstavljena tudi dela slav ega Mu-cha). Druga razstava je bila v Mac Dowell Clubu v Nrw Yorku. Tu ie bila razstavljena približno ena tretjina umetnikovih del od IR januarja do 3. februarja. Tretja razstava v Buffalu N. Y. je trajala od 15. februarja do 15. marca. Dne 22. marca se le otvorila razstava v Detroltu. Trajala Je do 20 aprila (na ogled Je bila samo polovica Meštrovl-čevih del druga polovica Je bila istočasno razstavljena v Rochestru N. Y. S 1. majem se otvori šesta razstava v Chicagu. ki bo trajala do 4. Jun Ja. Sedma razstava bo nato v St. Louisu Mo od 20. junija do 20. julija Meseca avgusta bodo dela izložena v Mineapollsu. Mfnn.; v Pittsburgu In Filadel-fijl pa v oktobru (v vsakem mestu polovica de!). V novembru bo razstava vseh del v Clevelandu, decembra v Bostonu in nato najbrže zopet v Ncw Y«rku. Toliko o deloma že zaključenih, deloma Se nameravanih razstavah. Vsak rrrurel. kier so dela razstavljena, kupi po eno velikih Meštrovlčevih del v marmorju ali bronu. Tako Je vzel Brooklyn .Arh-angela Oabriela., Buflalo .Inocenilo., V Mac Dowel Clubu In tudi v Brooklvnu so kupili neka) večjih del v bronu zasebni: tudi manjših stvari Je bi'o prodanih precej. Meštrovič ni prevzel doslel nnhenh naroči! radi pomanjkanja časa In radi prostora. (Začasni atelje ima v bližini svojega stanovanja poleg hotela .Mary!and«), Umetnik Je napravil le neka! portretov, znano medaljo ra NVilsonovo fundacijo, veliko poprsje umrlega prezidenta W:isona. eno kompozicijo In več malih originalnih stvari. Meštrovič ostane v Ameriki do poletla. Nato se vme radi privatnih In uradnih poslov kot rektor Umetnostne Akademije v Zagreb Ce pojde na lesen zopet v Amerko, Se ni sigurno, zdi se pa, da to ni Izključeno, baidn V 111. delu pa so jugoslovenska od-nosno slovanska dela in sicer birola Snita ter Konjovlčevi dve narodni pesmi v ~tan-člčevl obdelavi. Koncert zaključi veličastna Skrjabtnova sonata v fls-duru. Stančič je pianist najboljšega slovesa, ki kot tak uživa velik ugled v domovini ter v irozem-stvu. predvsem v Sloveniji. Prcdprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Slovenska moderna lirika v češčlnL Nedavno Je izšla v Koš.cah v založbi Tcre-zije Stanglerove knjiga »Bratrskš poesle«, kl vsebuje Ivan Cankarjevo .Erotiko«, tri Kettejeve pesmi tn dve Gradnikov! v če-škem prevodu. Prevod je oskrbel Jirt VVol-ker lani umrli, mladi, češki pesnik, ki ie kljub svoji mladosti najmočnejši lirični duh sodobne češke lirike. Knjiga teh prevodov je Izšla po njegovi smrti v redakciji dr. Vojtčcha Mčrke. kl « je priložil tudi kratek dostavek Tam Izvemo, da je pričujoča knji-ga itšla kot prva številka .Jugoslovanske knjižnice., ki jo namerava Izdajati dr. Mžr-ka. On je skupno t VVolkerjem Študiral slovensko poezijo In sta prvotno nameravala izdati popolno autologlio slovenske poezije. Vsled prezgodnje smrti mladega pesnika je ostalo Pričeto delo le torso in tako ga je zdaj izdal dr. Mčrka s posebnim ozirom na VVolkerja. da ostane vse njegovo Vrterarno delo ohranjeno, kakor ga je sam dovršil. Dr. Mčrka tudi omenja, da Je leta 1924. skupno z VVolkerjem Izdal prevod Drag. Kettejevih .Bajk., - Knjiga »BratrskS poesie. je tiskarsko krasno opr-imljena In služi lahko ta vzgled, kako se Izdajajo pesniške zbirke. Prevod Cankarjeve .Erotike« je tekoč In jasen, dočim Je ostalo Ketteju ln Gradnike Se marsikaj neopiljenera. K- Marija Jeritza zopet na Dunaju. Slavna dunajska pevka Marija Jeritza se ie vrnila s svoje ameriške turneje zopet na Dunaj ter pripravlja koncert v dobrodelne namene. V državni operi pa je pela vlogo Elze v Wag-nerjevem »Lohengrinu«. Dunajča-nl so sprejeli popularno pevko v svoji sredi t velikim navdušenjem. Schllllngs pride na Dunaj? Javi« smo že da ie položaj ravnatelja državne opere v Berlinu omajan In da bo njegov naslednik morda dr. R. Strauss. Nemški Visti sedaj dodatno poročajo, da nI izključeno, da bi po »tal Schlllings ravnatel J državne onere na Dunaju. Gostovanja pevke Berbare Kem-pove Schilllngsove žene. so baje v tvezi s temi kombinacijami. ,.A!!e Viole"? Ljubljanska opera. Nič nI lepšega za recenzenta nego opazovati In zasledovati razvoj gledališkega člana. V drami nam nudi tak jižltek g. L e v a r. v operi pa ga. T h i e r r y j e v a hi g. C v e i 11 Sinoči smo slišali novo Santuzzo In takoj bodi povedano: tako pristno samosvojo, globoko preču-teno, toplo doživljano in učinkovito dramatično, kakor se Santuzze na našem odru še dolgo ne spominjamo. Oa Thierry-Kavčnlkova je sinoči, kakor zadnjič z Amnerido v .Aidl«, ponovno dokazala, da neumorno deluje na sebi, na svojem spevu '■n Igri. da svoje partije neprestano poglablja In popolnjuje - da Je ne le veletalentirana. s pastoznim materljalom In žarkim temperamentom obdarjena umetn;ca. nego tudi vzg!edno marljiva In vztrajna ter zlasti — autokrit:čna. Zato je bila njena Santuzza sinoči resnično radosten dogodek ta vse. kl so Jo Culi. Dasi mezzosopranistka. je ga. Th'erryjeva obvladovala vso par' jo z !m-ponuiočo gotovostjo, prinatala celo višine zelo lepo ter se je v samospevih, d-ietln In ansamblih enako odlkovala. Nekaj scen pa fe podala t naravnost neverletno silo hi glo. bokim Ifektom. Žela je tato najpopolneišl umetniški ttžltek! Tudi g. Kovač Je bil sinoči do poslednjega slovesa, ki ?e ne ogreje, razmeroma prav dober. Zal da je bilo skoraj vse ostalo prav slabo. Zboru je zlasti treba ponovnih vaj! — Glede Dimitrija Orlov a. ki je pel Canla. ostajamo pri svoji zadnji oceni. Krasen silen materijal. ki pa ie potreben temelHtega šolani*. V igri In rrln^kl je te popolen začetnik. Izvrsten, dasi še ne dovr»en je g. C v e-jlč. Kostlmlranje v prvi s!!kl se le P"v umestno Izpremenilo. V celoti pa so bili .Pagllaccl« sinoči medli ln dolgočasil. Fr. O. Oostnvanje .Hudnžestvenega teatra * L»uhljanl P n. občinstvo se opotarja. d» gostujeto dlsldenti .Hndožes'vrnega teatra, v LJubljani samo trikrat. Kdor želi prisostvovati njihovim predstavam naj ri preskT-b| vstopnico že prve dni v tednu, da ne bo v zadnjem trenotku pri blaeaini neprijetnega navala — Vstopnice se že prodalaio. Mariborsko gledališče. Danes se ponovi komična opera Marta, kl je doscg'a pr! premljerl lep uspeh Opera ie P'«^« t mnogimi kom«Mml scenami. - V prihodnjih dneh ie zadnflč upritori .Traviata.. kl se nato t. dalja časa ostavl z opernega repertoarja. V vlogi očeta Germonta bo gjeve Preludlje ln Albenlsovo delo a Al- Kadar prilatel e zveier na dom povablj. glej. da BOHPTTl-ČOKO' UPE ne pozab«. Vreme Depresija, ki Je pred dobrim tednom povzročala dolgotrajno deževje pn nas. ie odšla oričetkom tedna od Jadrana preko Balkanskega polotoka proti Črnemu morju. Povzročila Je. v sredini polotoka, zlasti v Severni Srbiji obilo dežja, ponekod celo silne nalive, ki so imeli za posledice povodni. aH vsaj ooasno naraščanje vode. Nanoskd je deževno vreme izginilo tja k Ornemu morju in našim krajem se je vreme izboljšalo. . Na zaoadu se Je rokazala nova depresija. toda obtičala Je ie koj pričet-kom tedna s središčem nad Anclio. kjer ie ostala ves teden. Mi smo ostali dovolj daleč od njenega središča, tako da ni segal do nas deželi pas. marveč je ostal omeien na zaoadno Evrooo. kier ie deževalo več ali mnni Intenzivno skoro ves teden. Pač pa smo bili toliko še ood vplivom angleške denresue. da smo imeli tudi mi Južnor^radne vetrove ki so nam dovalal! oreko tople !ta-llie in Adriie južni zrak. a tudi vlažne ob'ake. Zato se Je temneratura nr! nas precej dvignila in doseela najvišje stru-je do«edarie pomladi. Tudi lan! ob tem času ni bilo tonleiše in 8. mai Je Imel skoro enak višek temoeralure kakor ieto* 9. Pretežno solnčno in toplo vreme Ima tudi srednia Evropa, še v vfcčii meri pa Rt:«:ia. kier ie nastopila prava no-,n!nd in ima že ves srednls in ittžni nre-del večlo toploto nero srednia In mno go večio neeo zaoadna Evrona. Koncem tedna se ie zračni tlak nad srednio in iužno Evroro zelo izenačil, kar primša tonleiši polovici leta mr-nenie k lokalnim nevihtam. Nevihte so se pojavile že v petek na mnocih kra-ilh v severnem alpskem preHo!u. v soboto se je nevlh»no razpoloženle razprostrlo do ms Pniavill so se značilni stolpastl obtakl in na večer se je zbralo za dež. Vremenski položaj sicer še ne kaže na daljše deževje. Izjava On jemo. da »e v Sloveniji rarnstojo ten. dencljorno Izmišljene vrsti. d» n«f« P-vo. varn« pren-ha I Zastopstvi in drpotl f z«. logtmO v Sloveniji ter d« preidejo t« »a. ft^psrra S pivovarno vrrd v dr' ge roke. Izjavljamo, d« v,e te vest! irmiMirne In lažljive In d« bomo proti liritclj.m ta« klh vesti »odbeno po*tora!l Zagreb. 8. maj« l"25. Zagrebška del. oivovarna i tvor-nica slada v Zagrebu Francesco Nitti Bivši italijanski ministrski nredsednik {n večkratni finančni minister Francesco Nitti je italijanski Caillaux. Oba sta nro-roka svojih lastnih idei in idealov, apostola Domirjenja v Evropi in meščanske demokracije. Enakost temperamentov pri Cail-[auxu in Nittiju je izredna. Oba sta fanatika svojega prepričanja in vendar stvarna brez vsake strasti, kar nikakor n! romansko. Kakor Caillaux pred voino. ie Nitti za svetovne vojne spravil italijanske finance v red. Marsikomu, ki je hotel izrabiti vojno konjunkturo v svoje namene, je dobro zagodel. In vendar sta oba padla. Caillaux ie bil pred kratkim rehabilitiran in je zopet na čelu finančnega ministrstva. Nitti je še v ozadju, vendar ne bo dolgo, ko se ga bodo morali Italijani spomniti in ga postaviti na čelo finančnega resorta. Italijanske finance danes namreč niso sijajne. Nittijev sin Vincenzo je sedaj izdal kniigo. v kateri popisuje življenje svojega očeta in trnjevo pot njegove politične karijere. Nam Jugoslovenom ie Francesco Nitti še dobro v spominu. Ako bi se bil ored petimi leti. ko je bil ministrski predsednik, sklenil sporazum z Italijo, bi v bistvu obveljala Wilsonova črta in ne bi naš narod izgubil toliko, kot je par mesecev po Nittijevem padcu moral odstopiti Italiji, ki jo je takrat vodil italijanski «tiger» Giolliti, ki je zopet v marsičem podoben Clemenceauju. Mednarodne avtomobilske ceste V prvi polovici septembra se bo vr« šil v Milanu letošnji mednarodni cest« ni kongres, ki se bo med drugim bavil tudi z uvedbo mednarodnih avtomo« bilskih cest. To vprašanje je postalo z ozirom na nagli razvoj avtomobilske« ga prometa zelo važno. Predpogoj za razvoj prometa s tem modernim vozilom je izboljšanje cest. Na tem polju se je v velikih državah že mnogo storilo, vendar vse premalo. Zlasti Francija je ona dežela v Evro« pi, ki je največ storila, da se dvigne avtomobilski promet. V zadnjih dveh desetletjih je bila zgrajena ali preureje« na na Francoskem cela vrsta cest, na« ravnost idealnih za vožnje z avtomo« bili. Posebno v severni Franciji je bilo zgrajeno celo omrežje širokih, ravnih in dolgih cest, po katerih so avtomobili lahko drveli z vso brzino. Vmes je pri« šla vojna, ki je pokvarila na tisoče kilometrov krasnih cest. Po vojni so se ceste že precej popravile, vendar veči« noma še niso v predvojnem stanju. Mnogo so storile tudi Nemčija. Anglija in posebno Amerika za izgradbo cest« nega omrežja za avtomobilski promet. Na ozemlju bivše Avstro«Ogrske stoji na prvem mestu Češkoslovaška, ki hi« tro popravlja svoje ceste za vožnjo z avtomobili. Ta mlada republika je na« ravno središče Evrope. Zato se tudi stekajo v njej železniške, pa tudi cest« ne zveze z vseh strani Evrope. Radi te« ga je tudi zveza češkoslovaških avto« mobilskih klubov stavila na dnevni red mednarodnega cestnega kongresa v Milanu predlog za uvedbo mednarod* nih avtomobilskih cest. Doslej so predložili Čehoslovaki na« črt za uvedbo naslednjih štirih med« narodnih avtomobilskih cest, ki gredo preko ozemlja češkoslovaške republi« ke: 1. Pariz — Strasbourg — Stuttgart — Niirnberg — Plzenj — Praga — Kra« Ijevi Gradec — Vratislava — Varšava; 2. Stralsund ob Vhodnem morju — Draždane — Toplice — Praga — Ta« bor — Dunaj; 3. Dunai — Brno — Olomuc — Tešin — Krakovo — Var« šava in 4. Beograd — Budimpešta — Banjska Bistrica — Krakovo — Var« šava. Razen tega nai se uvede še ena taka cesta preko Slovaške. Po ome« njenem načrtu naj bi šli dve mednarod« ni avtomobilski cesti preko Češke, po ena pa preko Moravske, Šlezije in Slo« vaške. Te mednarodne ceste naj bi se napravile iz že obstoječih državnih in o!:rajnih cest, ki se morajo nekoliko preurediti za veliki avtomobilski pro« met, kjer je to potrebno. Načrt predvideva tudi označevanje poedinih mednarodnih avtomobilskih cest s številkami in barvami, ki naj bo« do razvidne na vseh kilometerskih kamnih vzdolž vse proge. Oznake naj bi bile torej podobne označbam med« narodnih železniških zvez. Tako vozijo n. pr. že dolgo let v Nemčiji takozvani D«vlaki po gotovih velikih progah, pri čemer njihove številk, niso v skladu z označbami noedinih vlakov na raznih progah vsakega železniškega ravna« teljstva, po katerih vozijo. Znano je, da se označujejo vlaki na gotovi progi po izvestnih vidikih s serijami in šte« vilkami. D»vlaki na imajo svoje poseb« ne številke, ne glede na to, po kateri pr-gi vozijo in pod območje katerega ravnateljstva snadajo dotične železni« ce. Isto naj bi bilo torej tudi s pred« laganimi mednarodnimi avtomobilski« mi cestami. Pričakovati je, da bodo stavile tudi zveze avtomobilskih klubov drugih dr« žav slične predloge za uvedbo medna« rodnih avtomobilskih cest po svojem ozemlju. Ako se to izvede, bomo imeli v par letih v Evropi lepo prvovrstno cestno omrežje za avtomobilski pro« met. Šele potem se bo dalo govoriti o avtomobilu kot splošnem prometnem sredstvu, kakor je to vprašanje že zdavnaj rešeno v Ameriki in Angliji. Feti beg Predsednik, ustanovitelj in diktator turške republike Kemal paša dela na vse moči, da novo turško državo vsestran- sko modernizira. Kljub silnemu odporu konzervativnega prebivalstva in še bolj konzervativnega plemstva, je dosegel v tem oziru uspehe, ki bi jih pred leti nih- če ne smatral za mogoče. Turčija se z gigantskimi koraki približuje civiliziranim državam in se otresa stoletne reakcionarne navlake. Ako bo vzdržala ta tempo, bo kmalu postala faktor, s katerem bo treba v orijentalski politiki zopet resno računati. Kemal paša se je vrgel tudi na sistematično reorganizacijo turške diplomacije. Otresel se je vseh šablonskih diplomatov stare šole in postavil na vsa važnejša mesta može, ki so ž njim enakih nazorov. Ena najvažnejših postojank za Turčijo je danes brezdvomno Pariz, saj je v bližnjem Orijentu poleg Rusiie Francija najbolj interesirana. Zato je Kemal posial nedavno kot poslanika v Pariz enega najboljših turškili diplomatov, Feti bega. ki je svoj Čas skupno z Izmet pašo odlično sodeloval na iausan-neski mirovni konferenci, k'tr se je Tur-čiia tako dobro odrezala. Feti beg je dospel koncem aprila v Pariz in je 4. t. m. v slovesni avdijenci zročil g. Doumer-i gueu, predsedniku irancoske republike, svoja poveril na pisma. Naša slika je posneta v trenotku, ko zapušča novi posla« nik v spremstvu svojega tajnika med špalirjem častne straže predsedniško palačo. 60 let pisalnega stroja Pred 60. leti ie napravil mizar Peter Mitterhofer v Meranu na Tirolskem prvi pisalni stroj, ki je bii poraben. Bil je iz lesa. imel pa ie v bistvu vse glavne dele. kakor moderni pisalni stroji. Leta 1864. je začel Mitterhofer delati na svojem modelu, ki ga ie končal v enem letu. Manjkalo pa mu je sredstev, da bi izpopolnil svoj izum in ga v praksi izrabil. Zato je šel leta 1866. k cesar- Otvoritev pariške mednarodne razstave Kakor smo že poročali, je bila 28. aprila slovesno otvorjena mednarodna razstava dekorativne umetnosti v Parizu. Aranžma razstave razen posameznih paviljonov pa še daleč ni gotov, zato so razstavo takoj po slovesni otvoritvi za občinstvo zopet zaprli in bo dostopna šele v drugi polovici maia. Formalna otvoritev pa se je morala izvršiti že se- daj, ker je francoski parlament votiral sredstva za razstavo s posebnim zakonom, v katerem je bil določen tudi skrajni termin za otvoritev. O razstavi sami smo že mnogo pisali in še bomo. čim bo dogotovijena. Saj bo to prva svetovna razstava, na kateri bomo z lastnim paviljonom in dokaj častno zastopani tudi Jugosloveni. Danes objavljamo troje slik z otvoritve. Gornja nam kaže razgled na zbrane goste s predsednikom republike Dou-mergueom na čelu pri slovesnem aktu otvoritve. V medalionu jc eden izmed slavnostnih govornikov, spodai pa je pogled na povabljence, ki si ogledujejo že dogotovljene dele razstave. ju Francu Jožefu na Dunaj in ga prosil za podporo. Cesar je naročil, naj pregleda model politehnični zavod (sedanja tehniška visoka šola) in nai poda o niem svoje mnenje. Mnenje se je glasilo približno tako-le; »Nekaj je aparat že vreden. ali mnogo ne. Pravzaprav ni pričakovati praktične uporabe pisalnega stroja, ker more na njem z uspehom pisati le oni. ki se dolgo let uri na njem. Celo z dolgoletno vajo ne bi pisec nikoli mogel doseči one hitrosti kakor z navadno pisavo, to ie s svinčnikom ali peresom.s Kljub temu ne ravno ugodnemu stro-kovniaškemu mnenju je dal cesar nakazati mizarju podporo v znesku 150 goldinarjev. s čemer mu seveda ni bilo mnogo pcrr^crnno. Mitterhofer se je povrnil domov. Napravil je še nekaj poskusov. da bi spravil svojo iznajdbo v denar, pa zaman. Končno ie opusti! vse poskuse in se vdal v božjo volio. Umrl ie v Partschinu. vasici na južnem Tirolskem. Mitterhofer ie bil prvi človek, ki je napravil pisalni stroi. Izum je bil z njegovo smrtjo pokopan. Toda le za Evropo in v tedanji obliki, ne pa za Ameriko. Na politehničnem zavodu na Dunaiu. kier so pregledali stroj, se je nahajal tudi ameriški tehnik Charles Glid-den. ki si ie iznajdbo temeljito ogledal. Vide! je. da tiči v stvari precej dobrega. Molčal ie o tem. ker ie botel sam nadalje poskušati. Ko se ie kmalu potem vrnil v Ameriko, je vzel idojo seboj in doma skonstruiral nov pisalni stroj, toda iz kovine, in tako izpopolnil Mitter-hoferiev model, da .ie prišel leta 1S67. prvi porabni pisalni stroj na trg. Francoski Sheriock Hclmes Za najsposobnejšega francoskega detektiva smatrajo danes vodjo policijskega tehničnega laboratorija v Lyonu, dr. Edmunda Locarda. ki je pravcati fenomen na tem polju. Dr. Locard dela večinoma s fotogra-fičnim aparatom in mikroskopom. Z vajo in sposobnostjo mu je dano, da s pomočjo teh dveh instrumentov odkrije na. podlagi neznatnih malenkosti, ki jih nihče dru? ne opazi, zločine in vso njihovo zgodovino. Iz ostankov pepela je Locard že dostikrat ugotovil, kakšen tobak zločinec navad io kadi. Vozel na vrvici navadno zados prog je bil popolnoma miren in ni da] je bila rešitev problema umora v bližini Lvona. Na polju pri mestu so našli umorjenega moža. ki mu je nož globoko tičal v prsih. Pri rokah ni bilo ni« najmanjšega podatka, v kateri smeri naj bi se vrnila preiskava. Nekaj tednov kasneie so poročali iz istega kraja več malih tatvin, nakar je prijela policija ce'o vrsto potepuhov in sumljivih oseb. Pri enem teh liudi je našel dr. Locard malhe i krvav madež na manšetl Ko ga ie detektiv preiskal. je zapazil v strjeni krvi majhen predmet. Vzel Ka ie pod mi-kroskoo in pokazalo se je. da gre za majčkeno ovseno seme. katere*?, je bilo polno na mestu, kier so našli pred tedni truplo umorienca. Dr. Locard ie šel za sledom in imel v kratkem morilca. Bil je res potepuh s krvavim madežem. Chikaška svetla ova Gledališče «Majestic» v Chicagu, eden najelegantnejših varijeteiev v tem milijonskem mestu, si je omislilo novo napravo, ki bo svojim posetnikem gotovo napravila veliko veselje. Omenjeni varijete se rahaja v nebotičniku in je torej precej visoko nad zemlio. Tik pod streho so namestili velikansko uro. ki je sestavljena Iz samih belih žarnic, ki svetijo daleč naokoli. Ko prihajajo obiskovalci gledališča s svojimi avtomobili. že od daleč vedo. koliko je ura, ne da bi mogli razločeval številke. Takoj vedo, da imajo se dovolj časa do začetka predstave in da se jim ne mudi v gledališče za vsako ceno. . , Točno ob S. zazvoni zvonec m kro-nometer izpremeni barvo. Žarnice zasvetijo v zeleni luči. To pomeni, da se ie treba požuriti k predstav;, da ne bo zamude. V trenutku, ko se dviga zastor v gledališču, pa izpremeni svetilna nrr zopet svojo barvo in žarnice zasicjo v rdečem morju svetlobe. To pomeri, da se pesetnikorn ni treba več žuriti, kajti med dviganjem zavese in med predstavo ne sme nihče v dvorano. Obiskovalci gledališča lahko seacjo v gledališko restavracijo, kjer morajo počakati do prvega odmora. Ko nastops odmor, preime buffietier obvestilo po telefonu, da zamudniki lahko vstopijo. Svetilna ura izpremeni v tem čaru zopet svojo barvo in žarnice zasvetijo zopet v beli svetlobi. Pravijo, da se ta naprava obnaša izredno »'.obro in da je, odkar obstoja svetilna ura. obisk v gledališču mnogo bolj reden in točen kakor ie bil poprej._ Velika knjeginja ia lakaj To je ime nove komedije Savogardo-Ja, ki ima velikanske uspehe v Parizu, Berlinu in celo v rdečem Lieningradu. dasi ie črtal sovjetski cenzor marsikatero hudomušnost v tekstu. Sicer na noče biti pisatelj satirik in samo pripoveduje zabavno smešnico s solzavim koncem. ,, , V pariškem hotelu bivata velika kneza Peter in Pavel s sestro Ksenijo. Žive na upanje, ker se nadejajo, da bo konec boljševikov tekom 3—4 mesecev. — Dolžni so že nad 300.000 frankov. Ksenijo se zaljubi lakaj Albert, ki — kakor se spodobi — preliva vino. razbija krožnike in slično. Ksenija nagovori Alberta in ta ji obljubi zvestobo do smrti. Albert pa ni navaden lakaj. Dovršil je univerzo v Oxfordu. Njegov oče, švicarski prezident in lastnik 12 hotelov, ga je poslal v tujino za lakaja, da praktično prouči to stroko. Albert neooaženo vtakne tisočfrankovske bankovce v nrazne denarnice velikih knezov, ki so suhi. Niih zadnji up ie kinč Katarine 11., na še ta se izkaže kot ponarejen. Prave bisere je podaril Trocki ljubici, gospej Rosenbaumovi. Vse kaže na srečno poroko. Grofica Avalova je pojasnila Kseniji, da niene prednice, ista Katarina n. pr. — niso bile ravno izbirčne glede ljnbčkov. Toda vse pokvari Albert sam. ki ponosno odkriva Ksenij", da ie sin prezidenta. Velika kneginia bi pristala nn kmeta, tatu. celo morilca, toda republikanec, sin prezidenta! Kai? Naj bo žena kakega Rousseauja0 Ven! V Sibirijo ž njim. . . . Stvar popravi le solzavo al. aeianje, s katerim se zaključi komedija. Konec aa je manj učinkovit nego živahni prvi dve deianii, ki vsebujeta mnogo satiričnih domislekov zoper boljše vike in rusko aristokracijo v emigraciji. Avtomobilski zmagovalec Poročali smo že o letošnjem peteku slovitih mednarodnih avtomobilskih dirk v Italiji, o takozvani Targa Florio in Coppa-Flor.o. V zadnji dirki k zmagal francoski amaterski šofer Ancre Boil-lot, čigar sliko prinašamo zgoraj. Dogovorjen roparski napad Pred kratkim je bil izvršen na petnajstletno Natalijo W. ored vhodom dunajske Landerbanke drzen roDarski napad. De' 'ica je nesla v zavod oo nalc -svoie delodajalke, klobesiCarke Luize Brunnerjeve 1100 šilingov. Tik Dred vrati se je vrgel na Natalijo mlad človek, jo oropal torbice in zbežal. Policija ga ni mogla izslediti. Napadenka je bila pozvana na koml-sariiat. kjer se je tako nerodno zagovarjala, da zapisnikar ni verjel nienim nr-datkom. Komisar je radi tega odredil nov j zaslišanje, pri k aterem se ie c.eklc zapletlo v čudna protislovja. Kmalu so detektivi aretirali Natalijinega liubčka. nekega 19!etr,cga kovinarja, na katerega je oadel surn zločina. A že no kratkem času se :'e pokazalo, da Je kovinar kot glavni storilec nedolžen. Tekom nadal'-nera poizvedovanja ie prišlo na dar., da je bil na oad dogovorjen in da ga le izvršil neki mladoletni prijatelj Natalije in njenega ljubčka. Trojica se je o ra-činu nasada in o vsem kar bi mu utegnilo slediti, natančno dogovorila na zabavi nekega telovadnega društva v Ot-takringu. Za napadalca je bil nalašč določen prijatelj dekletovega ljubčka. da bi se hžie zabrisal sled za pravim storilcem. Po dejanju je izroči! ukraden? denar kovinarju, ki ga je zapravil v malovredni družbi. Sedai so vsi trije pod ključem in čakajo na zasluženo kazen, katero bo izreklo sodišče. X Letalski pogreb. Pred par dnevi se je ponesrečil z avtomobilom George PoweU, najslavnejši angleški letalec in zelo p>pu« iarna oseba. Tovariši so ga prepeljali z le. tališča v Crovdonu pri Londonu z zračnim ekspresom v Screwsbury. kjer ic bil P°ko* pan. Več sto pilotov je stalo odkritih okrog aeroplana, ko so položili nanj krsto z ne. srečnim letalcem in se je »parat dvignil v zrak in po par kolobarjih nizko nad letali, ščem cdplul. Z vseh letališč so prišli venci kot zadnji pozdrav drsnemu pilotu. Vsa ka. bina zračnega ekspresa je bila polna cvetja. Dve letali sta spremljali mrtvega pilota na njegovi zadnji poti. X Dražba konj Hebsburtanov. V To. kisu na Madžarskem se je začela v torek na posestvu kneza Esztcrhazvja dražba luksuznih konj Habsburžar.ov, ki jih je na. kupil po prevratu Eaztcrhazy iz lojalnosti do bivšega cesarja Karla, ko so morali Habs. buržani pobrati šila in kopita in izginiti s pozorišča. Na dražbo je prišlo 90 konj naj. plemenitejše pasme, večinoma belci iz dvor. ne konjužnice v Lipici pri Trstu. Na dražbo je prišlo izredno mnogo madžarskih iristo. krarov in ljubiteljev konj, kar je imelo za 1 posledice, da so cene izredno poskočle. Mladi knez Eszterhazy je prše! vsled raz. sipanja v gmotne težkoče. ki so ga sedaj prisilile, da proda habsburške konje. X Morilec Reinifr obsojen v dosmrtno je* to Svoj čas to pisali zlasti madžarski. slo. vaški in češki listi mnogo o Židu Reinitzu, ki je na romunskih, madžarskih in č< škosio« va?kih tleh izvršil več umorov na brezj-n« merno iznajdljive načine. Rcmitz, ortodok« sen Žid, je zlorabljal zaupanje sover.il. ko-, ter jih izvabljal pod pretvezo dobre kupčije v odliudene kraje, kjer jih je s po« močjo najetih ljudi moril in ropal. Reinitz se je delal silno pobožnega, citiral ob vsaki priliki tslmud in to je premotilo njegove so. vernike, da so ma sleoo zaupali Te dni je stal pred sodiščem v Satu Marc na R»~yn« skem, a od številnih umorov so mu doka* zali le enega, nakr.r je bil obsojen v do« smrtno ječo. X Zopet polet okoli sveta. Tokrat je Ne« mtc, ln k.ir je najbolj zanimivo, dama, ki je nastopi1« potovanje okrog našega plane« ta po zraku. Gospodična Ellen Rirova si je stavila za cilj, da poleti okoli zemlje v 15 dneh. Svoje potovanje je že nastopila. V Genovi je imela smolo ker sc ji Je letalo I iz nepojasnjenih vzrokov pokvarilo. Sedaj je prispeia v Aden ne ;ug-i Arabije. V Ks« iri so JI, kakor izjavlji Risova, pokvarili neznani zlikovcl aeroplan. da je postal ne« rabeu za nadalrji polet. Po njenem mnenju gre za slišen čin sabotaže kakor v Genovi. Firma tvrdka pa je iroclt za vsak slučaj T -ipravljero ob Sueškem prekopu rezervno letalo. s katerim je pilotka nadaljevala vo. Žnjo po zraku proti vzhodu. Riševa je \ soboto nadaljevala svoj polet proti Golom, bu no otok j Ccvlonu v Vzhodni Indiji. X Znamke zo pobijanje kobilic. Kaj ta. kega je mogoče seveda le v Ameriki. ** krat pa ne v Zedin jenih drfavah, ampak malo bolj južno, v Mehiki. Ondi so se po* javili velikanski oblaki kobilic, ki vse uni« čijo, kjer se spuste na tla. Vlada je or« ganizirala sistematičen boj proti tem straš. nim živalim, ki sicer niso direktno nevarne človeku, ampak na pravi j a jV) s svojo požre« Snostjo in s svojimi milijardnimi števili strahovito škodo in uničujejo mnegokrat vso letino. Poštna uprava jc uvedla poseb« ne dodatne pisemske znamke, Vi sc morajo nalepiti na vsako pošiljko. Izkupiček is teh znamk gre v prid boju zoper kobilice. Radi«" v Ameriki «R3dio, radio, vse za rad;o», je danes geslo v Ameriki. Tudi ženske toalete so namesto s cvetkam! in drugimi okraski okrašene s sličicami anten, slušal, megafonov in drugih delov rzdioaparatov. Mesta in pokrajine se prepredene z antenami. V Ameriki je seveda tudi drugače preskrbljeno za rasvo< brezžičnega brzojava in telefona, kakor pa pri nas. Ne plačaš nič, slišiš pa veliko. In čemu vsemu služi radia? Nekdo pripoveduje: .Kupil sem lepak, velik, na prav amerikansk! nsč:n. Na lepaku je bila naslikana cela četa tclovadcev. ki Izvajajo najrazličnejše vaje. Preko vsega lepaka je bil naslikan kričeč n;-«'«: iT-lo.^ii zjutraj na radio-aparatu!. Pribil sem lepak doma na steno in zvečar nastavil malo preje na lepaku označeno oddajno podajo. Na vse zgodaj zjutraj me zbudi brezžičn1 klic: »Halo! Čez iri minute se oglase povelja za prvi telovadni razred!- In v istem trenotku skočijo na noge vsi pnri razredi v Newyorku, tudi tamkaj v Brooklinu, ter čakajo na povelje. Čez tri minute začuiemo: »Pozor, roke gor. dol, gor, dol!. In zraven igra godba ter gledsmo na lepak in telovadimo. V odmoru se osr'asl neka trgovska tvrdka. da se vrši tekom dneva pri nie! velika raz prodaja kovčkov po smešno znižanih cenah ter sc ml polaska, da sem tepec ir. da je sploh vsakdo tepec, kdor ugodne prilike za nalruo ne Izrabi. Mogoče bi me še nekaj časa obkladali s takimi in rodobnimi ljubeznivostmi, čc ne bi odklopil aparata.. Praktični Amerikznci namreč računajo ta-ko-Ie: «Oha, radio deluje h poslušajo sa v'iVc množice ljudi, če se mi samo pet minut med programa posreči vriniti ne-ko'ko lastne reklame, pa bodo zopet leteli v mojo blagajno do!arii.» Na ta način vzdržuje oddajne postale reklama. Našo oddajno postario vzdržuje n. pr. omenjeni mali I odmor mad te'ovadnimi vajami, v katetem Koajske dirke v Pariza DIVTA LJUBEZEN NOČNI PARIZ POLA NEGRI M PARIŠKI APAŠI M POLA NEGRI M PARIŠKA RAZKOŠNOST f$ POLA NEGRI *m PODZEMNI PARIZ m ? ????????? ponuja velik bazar svoje kovčke, potem ne-ko grafično podjetje, ki prodaja telovadne olakate in neka življenjska zavarovalnica, ki ima interes na tem, da si njeni zavarovanci s telovadbo okrepe zdravje, zasigu-rajo dolgo življenji in ji omogočijo dolgoletno plačevanje mastnih zavarovalnin. Neka newyorška univerza, pa velikosti prva za »Kolumbijo., Ima posebno skupino slušateljev, imenovano «Oir-Co!lege». Ti slušatelji so akademiki, ki jim ni mogoče ali pa se jim ne ljubi hoditi na univerzo k predavanjem pa jim zato brezžičnim potom vlivajo znanost v možgane. Vseuč Uškl profesor prediva v mikrofon, akademiki pa sede doma pri sprejemnih aparatih in si pišejo bc'ežke. Ob Koncu predavanja diktira profesor naloge Slušatelji jih doma izvedejo, natipkajo i:i vržejo v poštn' nabiralnik, s prvo pošto iih dobi žc profesor, ki jim i zvečer prečila korekture. N. pr.: «G- Smith, I vi ste napravili v tretji vrsti to in to napako; za jutri pričakujem vašo popravo.. ' Na ta način poučujejo matemat:ko. iezike, I zgod jvino, narodno gospodarstvo in druge pred-nete. Stvar izborno deluje in je v resnici zelo ekonomična. Slušatelji prihranijo čas In denar za železnico. Ral.o vam pa nudi tudi glasbeno izobrazbo In sicer na prav originalen način. Nekje proizvajajo in oddajajo jako pester glasbeni program. Pevca ln avtorja ne naznanijo in !u mora poslušalec sam uganiti Kdor 5 minut zaporedoma vsa prav ugane, dobi za nagrado gramofonsko ploščo. To je zelo težka vaja, vendar pa so si znali praktični Amerikanci tudi pri njej pomagati, čez par dni je stalo uro pred začetkom programa na vogalih v b.lžini brezžične oddajne postaje polno tekmecev, ki so opazovali, kdo hodi v poitaio kar ie seveda ugibanje pevcev znatno olajšalo. Obenem je seveda olajšalo tudi družbo za precelšnje število gramofonskih prošč. Radi tega prhajaio seda! tenoristi v koncertno dvorano brezžične postale mask!rani z dolgimi bradami in velikimi umetnimi trebuhi, dame zavite kakor mumije. Tako je v Ameriki. Milijonom je radio iz-premenil način življenja Nakopal pa si je ravno r3o stopnišču štirinadstropne hiše. Motenja amaiarsMh radio-valov. Angleški vodljivi zrakoplov R 33 ki ga Ie nedavno vihar odtrgal ter odnesel na Holand-sko, nI mogel ves čas vožnje sprejemati brezžičnih vesti, k: bi mu služile v svrho -rier.tacije. Vzrok so bili helandski amater-ii, ki so pri preizkuševanju svojih aparatov oddajali tudi valove, ki so rezervirani le za promer. Angleške in nizozemske oblasti so radi tega sedaj odredile, da se mora v slič-nih izrednih prilikah ustaviti ves zasebni radio-promet L f. J 5 li S S PLAČILA ZA Francija je klasična dežela konjskih dirk. Ostale so Ji kot dedščir.a iz dobe tretjega cesarstva, a to ne ovira, da t;e bi bile tudi v republikanski Franciji skraino popularne. Na stotisoče gledal- cev prisostvuj" tekmam na pariškem dirkališču. Milijone frankov kasira tota-lizator ob vsaki prireditvi in listi poročajo o njih obsežnejše, kakor o kateremkoli političnem dogodka. Polni so slik, ki kažejo posamezne faze važnejših dirk in potem seveda tudi zmagovalca v vseh mogočih pozicijah. (Slika ja pc?r.c(a po pariškem sanu») nobenega alasu od sebe. Kaj bi tudi on! Bil le pač filozof «ta človek». Ko ga je njegova žena sramotno zapustila, je aopet " fjpr' vhod v svoio oa?o, se po« vrnil h gojitvi cvetlic in užival tiho ve* selje, ic, ga vsaj te ne morejo zapustiti, ker tiče z dolgimi in močnimi koreninami v zemlji. Tudi naša ljubimca sta se kmalu umirila, se vrnila v Pariz, in tu sc jc mladi ženi naenkrat zazdelo, kakor da so ii zamenjali njenega bo* ženskega pesnika. Beg, strah, da ju ne presenetijo, bojazen, da jih ne odkrije, j- neprestan nemir — vse to je claialo vedno novo reio njeni strasti: zdaj pa je odpadlo samo od sebe in zdaj je pri« čela njeea razumevati. Zdaj jc konc« nn spogledala. Pr: V3ki malenkosti, pri ureditvi domačije in pri tisočerih podrobnostih vsakdanjega meščan« skega življenja ie spoznavala moža, ki ic zdaj ž niim živela. . Ono revščino višjih, junaških in pri« srčnih čustev, ki mu jih je podarila na* rava, je tako porabil v svojih verzih, da mu za lastno uporabo ni nič osta« lo. Bil je malenkosten, samoljuben in predvsem, česar ljubezen nikdar ne opraviči, «kop. Obenem si je moral in ti obriti b'1"?, da bi odšla eventuel« remu zasledovanju, in to ga je zelo k azil o. Kako drugačen je bil takrat, ko rta je — mladeniča z navitimi brkami — videla prvič v luč' in je deklamiral svoj *Credo». Zdaj, v samoti, kjer je moral | živeti zaradi nje, se je pokazal celega in pojavile so se vse njegove s!?bosti in neokusnosti; najhujše je bilo, da si j« vedno dopovedoval, da je bolan m da, če si nekai časa zagotavljamo, da smo bolni, običajno res zbolimo. Dobri Amaury sc je zavijal v fianelo in papir zoper nutiko, na njegovem kaminu je stala steklenica zdravil in škatlja z različnimi praški in pilulami. Dolgo ca* «a je morali mala gospa opravljati vsa dela sestr-, izučene bolniške strezni* ce. Vdano je prenašala to usodo, saj se ji 'e zdelo, da se s tem pokori ia pregrešek in da ima obenem zdaj njeno življenje vsaj nekakšen pameten cilj. Potem pa se je ohladila tudi v tem oz?« ru. V dušeče vroči sobi, kjer je sedel pesnik, povit v volnene ovoie je misli* la na svoj vrt, kjer je tako prijetno duhtelo in kjer je bi! tako zdrav zrak, in kakor v snu, je zrla dobrega gojite* lia cvetlic, kako hodi med cvetlicam m dreviem, tako tih, tako preprost, tako nesebičen. Ah, kako je zraste' v prime, ri s tem eksaltiranim. lakomr.im člove* kom, ki je sedaj sedela poleg njega. Tekom enega meseca je ljubila svo« jega moža in ljubili ga je s pravo, res* nično, nmamišljeno. neafektirano *:lonjenostjo. — Nekega dne mu jc pisala dolgo povest, kjer mu je strast, oo zatrjevala, kako se kesa in kako ga sedaj ljubi. On ni niti odgovoril, morda si je mislil, da šc ni zadostno kaznova* na. Tn zdaj mu je pošiljala pismo za pismom, prosila odpuščanja z najpo« nižnejširni izrazi in dovoljenia. da se sme vrniti ?-npct k njemu, ter ga žago« tavljala, da ga zdaj bolj ljubi kaicor svoie življenje in da raje umre, kakor da bi živela s «tem človekom* £c r.a* prej. Zdaj je bil bivši ljubimec na vr* st?, da ga jč imenovala eta človek*. Sa* moobsebi umevno jc pisala skrivaj, ker jc bila trdno prepričana, da jo Amaury še vedno liubi. in kakor je hrepenela po odpuščanju svojega mo* ža, ravno tako sc je bala ljubosumno* sti svojega ljubimca. •Nikdar bi me ns pustil od scbc,» si je mislila sama pri sebi. Ko so končno nevzdržne prošnje do* segle odpuščanje in je bil gojitelj cvet« lic zadovoljen, da io zonet sprejme — saj smo že dejali, da jc filozof — je ta* ko skrivnostno pripravljala vrnitev v lastni dom, kakor da bi šlo za nevaren beg. Pustila se jc od svojega moza na. ravnost odpeljati. Nekega večera, ko je pesnik, ki ga ie življenje ž njo že nad« vse dolgočasilo in ki je bil zelo nono* sen na svoie novo zrastlc brke, odšel v neko družbo, da deklamira ism svoj uCredo ljubezni«, je ogrnila svoi plašč, stekla do bližnjega ccstnega og.a, kjer jo je že pričakoval mož z vozom, vsto* pila in se tako vrnila v svoj vrtic v Autcuilu, za zmerom ozdravljena od hrepenenja, di: bi postala žena kakega pesnika. _ Pri lem edinem pesniku, ki je bil se* veda tudi mož po tem. si js pokvarila okus za vedno. Gd Trsta do Ljubijane Sneg v mainiku. — Kočevje veliko* nerr.Ska kolonija. — Vojaški begunec. — Brez potr.cgs lista. — Carina. — z< dvojno smolo v Ljubljani. Ko sem se Dred dnevi vozil iz irsta v Ljubljano, sem imel dvojno smolo. Prva je bila, da sem sc zmotil v vreme* nu in sem se odpel i al v poletni obleki. Od Divače dalje z VremšCice doh sneg skoraj do železniške proge, od St. Pe« tra do Postojne pa vse belo. ko je vlak privozil v Postojno, ga je pa začelo na* metavati, kakor bi bili berače trgali v nebesih. Posledica: temeljit prehlad. — Druga smola pa je bila, da sta se v istem voznem oddelku vozila moški m ženska, za katera sem sčasoma izve* del iz njunega pogovora — govorila sta nemSki — da jc on D>majcan, ona pa Kocevka. Dunajčana. ki je z večjo družbo potoval v Italijo, je v Trstu do* hitela brzojavka z Dunaja, katera mu je javila, da mu jc oče smrtno nevarno obolel, vsled česar se jc v.ačal na Du« na . Kočevka pa je pripovedovala da je bila pri njenem sinu v Trstu. Njun pogovor mc ni zanimal, in če ne bi bila govorila tako glasno, da sem ju moral slišati bi se ne bil zanimal za nju :n b; si bi! vk'jub mrazu, ki me je stresal, vendarle šc ohranil dobro voljo. Toda nadaljnji r.jun razgovor me je morai pripraviti obnjo. Kočevka je namreč začela pripovc* devati, da so razmere na Kranjskem zelo slabe, «odkar so Srbi podjarmili deželo,» da hočejo Kočevje čisto pošlo* veniti. da pa bo morda sčasoma ven* daris bolje. Nemčija si bo prav goiovo priključila Avstrijo in potem pride Kočevsko pod Nemčijo kot nekaka kolonija. . . Stvar me je začela zanimati, ker se na vse zadnje tudi kolikortoliko bavim s politiko in si morem vsaj približno predstavljati, kakor bi pogledal gospod dr NinčiS, če bi mu kdo prišel z nau= mom c Kočevske® kot velikonemške dr* žavne kolonije sredi Jugoslavije, kekel pa nisem nič, se d~!a', kakor da ne raz« urnem nemški, in sem na .nemško vprašanje, kako se imenuje postaja, v kateri je pravkar obstal vlak, lepo molčal in odgovoril šele. ko je ženska ponovila vprašanje italijanski. Rili sino v St. Petru. Odhajanje m priWanje potnikov je prekinilo zani« m i vi pogovor. Tja gori proti Postojni estvo mode Rien que des petites robes!... Sama, sama drobna roba, mala prikupna ob-lačilca, ki jih za izbiro predstavljajo naše slike, a jih v ostalem, naše cenjene dame, že tudi same poznate in same nosite. Kajti petites robes niso originalen in nov produkt letošnje mode. uveljavljale so se že lani in predlanskim, ampak na celi črti so se uveljavile stoprav letos. Nič čudnega! Petites robes (Nemec jim nič manj umestneje pravi «Laufkleider») so vsekakor naiprikladnejše damsko oblačilo. Značaj njihove fazone je tako univerzalen, da ga poljubno izbereš za ceiotno duševno gibanje, za obiske, za promenado, za šport, in ga vrhu vsega še iahko specificiraš po svojem poklicu, popolnoma svobodnem okusu in poljubni izbiri blagov. Seveda, s tem pa še ni rečeno, da petites robes dovoljujejo kar celo anarhijo. Nikakor! One samo nudijo priliko, da se, cenjena damica. izkaže* s šikom, okusom in lepo linijo! V izbiri hl"raktične'šo unorabnost, jih letošnja meda izredno favorizira s tem, da je iz Pariza oznanila direktivo: Rien que des petites robes — zgolj male ob-lekce! ana revolucija V kraljestvu mode se napoveduje ve-fika revolucija, ki baje izbruhne že poleti in sicer pod razveseljivim geslom: Dame smejo jesti kar hočejo! Večina elegantnih dam je namreč do sedaj stradala in je trpela tem večje muke, ker je morala molčati. Neusmiljena moda je zahtevala sloko postavo, ravno linijo. Mučenice mode so morale jesti kakor težko oboleli nesrečniki. Niso smele vživati iuhe, mesa (razven tele kuretnine), zelenjave in predvsem sladkarij. Američanke, ki pretiravajo že cd narave, pa so baje poskušale izhajati le z Wrighlyijevo žvekalno gumo! Moda, ne zdravnik, je prisilila lepe žene biti vedno napol lačne. — Kaj so pravzaprav jedle, da ne bi sedele pri prazni mizi? Gospe so častno rešile to težavno vprašanje. Zajtrkujem, moja draga, ko vstanem — eno sardino, potem pa opoldne ne jem nič, za južino imam eno pomarančo in zvečer zopet sardino. Zato, poglejte, sem tako sloka. N-no, res... Vi imate pač trdno voljo. Jaz pa sem poskušala nekoč stradati in sem povžila potem tri dni zaporedoma po dva krožnika vsake jedi. Ostala sem končno pri starem. Razven doslednega stradanj? ni hotela nobena elegantna dama nič niti. Če ste ji kaj ponudili, se ie stresla kot šiba na vodi. Piti? Pila bi jaz? Kaj vam ne pride Puonar-ncDnnoonoDnPGDnnnoonDp 5 ]Ei Ju* HT SS- H y w vsiikš izberi H opal, baiisi, etsizta, grslaa svila I f. mmi N Cene izvanredno ugodne! rj H 222a!I Ps^eppičsjte se! g H _ n 5aGnnnnmDnoooannGanonoaaoDa na misel! Saj nikdar nič ne pijem! Ah, oprostite! Saj me niste razumeli! Nisem niti mislil na vino. Vprašal sem Ie za sodovko. Vroče je! No. jaz sem se vsega navadila, ln mi ni nikdar vroče... Zdaj pa je vse narobe. Muhe, vplivi sloga našega časa ftli pa skrivnostni svet pariških krojačev, ki baje izumlja n do, so sklenili, naj ne bo več suhih. Nasprotno, zdaj pridejo v modo mehke, okrogle črte, ženska košatost, pas kjer mu je mesto, z eno besedo: odslej smejo dame jesti kar hočejo. Moda. muhasta moda noče biti neusmiljena in se smehlja svojim častilkam. ki so postale neznansko lačne, ker so prestrogo varovale njene postave. Zdaj lahko jedo dame vse, in narava pozna toliko dobrih stvari, katere »povzročajo debelost«. Zdai bodo dame zopet sedele po slaščičarnah, tečno pospravljale sladko smetano in ne bodo več mislile na postiie pomaranče. Naj le uživajo revice. dokler jim dovolj — moda. 1.) (sedeča) kombinacija krepa jem. — 2.) (stoječa) marokena s krepora imprime-blondni kasha. Četrta pošiljate v Van Kaster kakao prispela. Cene Van Kaster kakaa so se vsled stalno naraščajočega konzama globoko znižale. Van Kaster kakao dobite povsod; zahtevajte v lastno korist izrecno V Alf KASTER KAKAO! ____21S-s ■■raanmi Plaščka: (levi) ozek, odprt k gornji sedeči dami, (desni) gladek plašč z visokim ovratnikom. Jugoslovenski modni list V Zagrebu ie izšla začetkom maia prva številka «Ženskega lista«, ki hoče biti, kakor sam pravi, list za modo, zabavo in gospodinjstvo. Izhaja! bo mesečno enkrat. Posamezna številka obsega 24 strani in stane 15 Din. Naročnina za četrt leta znaša 40 Din, za pol leta in eno leto 80, oz. 160 Din. Naroča se na naslov »Ženski llst», Zagreb, Samostanska ulica 2. List je ureievan po načinu kakor večina tujih listov te vrste. Prinaša kopico modelov za pomlad in poletje, pri čemur ^e drži v prvi vrsti dunajske mode. Poleg tega ima zbirko oblek za deco in za večje otroke, kopalnih kostumov in perila. Tudi več vzorcev za vezenje in druga ročna dela prinaša. Upošteva naše srednje razmere in prinaša tudi vzorce za bolj priproste obleke. Kot prilcco ima zbirko krojev, ki bo dobrodošla zlasti damam, ki si obleke same delajo. Pi- san je v hrvaščini, opise modelov pa prinaša tudi v cirilici in slovenščini. V prvi številki začenja z romanom zagrebške pisateljice Zagorke »Gornjo-gradska kneginja«, roman iz zagrebač-kog života iz dobe bana K. Hederwa-rya». Pisateljica Zagorka list tudi urejuje in je zato jezik razmeroma zelo dober. Dalje prinaša več praktičnih nasvetov za kuhinjo in druge gospodinjske panoge ter dubrike: Kino, gledališče, ženski budoar, razna kronika itd. IRl Proti KORPULENCI, (debelosti) učinkuje edino prelskulano in najno« «sj?e sredstvo Lepoform tablete Glavna zaloga: 208-a lekarna Behovee, Ljubljana (in Salns)' Četvero ljubkih vzorcev t i*********?**************99*3 1.) temnomoder rips, 2.) opekasto barvni kasha, 3. lesno barvni epingle, 4.) ten?k volnen marotlen. po sta zopet pričela, toda nc več o «visoki politiki«. Prešiti sta na rodbin« ske stvari. Tako Eem izvedel, da je Du« najčan oženjen, da ima svoje družin« sko gospodarstvo jn podobne stvari. Kočevka ie začela pripovedovati, da ima sina. ki ga jc menila dati v 5He. pa je prišla vmes voina in njene nadio« ge in ga je zato dala izučiti za ključav« ničsria. Potem pa so prišli Srbi in sin ie moral k vojakom. Moral bi bil oditi nekam «tam doli«, kakor je rekla, a se nikakor ni mogla spomniti, kam. Pač v Macedon.ijo. «Mati sem, pa sem stori« !a vse. da ga rešim b> Pa je pripovedo« vala, da so štirie možakarji, ki spravi« jo, če se jim da primerno plačilo, vsa« kogar brez potnega lista čez mejo. — Spravili so jih že veliko in tako tudi njenega sina. Tudi ona sama je prišla tako čez rnejo, ko je hotela obiskati svojega sina, ki j-, sedaj v Trstu. Zato tudi nima pravega potnega lista, tem« več samo nekako prepustnico, ki jo je tudi pokazala Dunajčanu. Ko je v Postojni prišel organ itali« janskega obmejnega komisarijata pre« dedovat potne liste, sem videl, da je imela ženska «objavo» našega tržaške« 2a generalnega konzulata, kakor se uporabljajo za reimpatriacijo v ino« zemstvu bivaiočih jugoslovenskih dr« žavljanov. Prebrisana Kočevka se je Pač na konzulatu predstavila kot jugo« slovenska državljanka, ki že iz prejš« njih časov prebiva v Trstu in se želi se« daj vrniti v domovino. Da je svoječas« no v resnici morala prebivati dlje časa v Trstu ali kje drugje v Primorju, se je moglo razvideti iz dejstva, da je govo« rila precej dobro tržaško italijansko narečje. Nemščino je govorila izborno, skoraj brez vsake narečne primesi, a ko smo dospeii na Rakek, se je poka« zalo. da govori enako tudi slovensko. Na Rekeku je ženska imela nekoliko smole. Založila je nekam «obiavo» in je ni mogla najti, tako da ji je komisar zagrozil, da jo bo dal v Liubljani are« tirati, ako se ne izkaže s potno listino. Končno pa jo je le našla, in stvar se je končala zanjo brez nadaljnjih sitno« sti. Sicer nisem škodoželjen, toda jezilo me je, da se ji ni nič pripetilo ne pri tem. ne pri carinskem pregledu. Ce ne za drugo, bi ji bil privoščil, da bi jo bili nekoliko pritisnili, že zaradi »kolonije« in ubežništva njenega sina. Ker pa ni« sem in nočem biti niti policijski niti ca« rinski zaupnik, sem molčal tudi tedaj, ko so ji carinarji premetavali prtljago in pregledovali «sinove ovratnice«, ki jih je imela med ostalimi stvarmi, in njeno lastno »nedeljsko obleko«, ne da bi opazili, dž nosi sama čisto nov svi« len šal, ki si ga je šele v Postojni vzela iz zavoja in dela okoli vratu. Smatrala je pač za svojo dolžnost, da obscvra« žene «serbe» oslepari tudi za carino, kakor jih je osleparila za »objavo«. Od Rakeka do Ljubljane sta Dunaj« čan, kateremu pa je treba priznati, da mu ves čas vožnje od Trsta do Ljublja« ne ni prišla iz ust žal beseda proti Ju« goslaviji, in jezična Kočevka večinoma molčala. Ženska se je pač bala, da pot« niki, ki so vstopili na Rakeku, razumejo nemški. V Ljubljani je Kočevka iz« stopila, da sc je, kakor je pravila prej, s prvim dolenjskim vlakom odpeljala v Kočevje. Prehlajen do kosti, sem prispel v Ljubljano, kar me gotovo ni navdajalo s posebnim vesel jem. In če sem človek, ki mi naša narodna država ni puhla fraza si je lahko misliti, kak vtisk je napravilo name iz onih pogovorov v vlaku izvirajoče spoznanje, da ima na« ša država tik ob meji gadje gnezdo, iz katerega sika proti njej na vse strani tako sovraštvo, kakor g-J je kazala ona Kočevka. A če so že ženske take. kak« šni so potem šele mošk:! Ne, s tako dvojno smolo bi se pač vdrugo ne vozil rad. kajti tako siabe volje, kakor tokrat, še nisem prišel v Ljubljano. In mislim, da i-si ne boste zamerili, če vam povem čisto odkrito, da šc danes prokliniam sobotni sneg in vso kočevsko velikonemško kolo« nijo. J- O. J. Suchv: Zgodba o tesarju in njegovi nezvest? ženi Nekoč je žive! tesnr s svojo ženo. ki na je bila razuzdane nravi ter n* slabem glasu. O tem jc naposled zaznal tudi njen mož. Premišljeval je. kako bi jo tozadevno preizkusil. Rekel ji je: »Jutri odpotujem za nekaj dni. Pripravi mi jedil za pot!' Mož je zgodaj zjutraj vstal ter odšel. Ona se je ves dan lišpah ter komaj čakala. da se zvečeri. Nato se je napotila k ljubimcu, veleč mu. nai io oLršče, čim bodo liudje polegli spa: Tesar pa. ki se je čez dan skrival v gozdu, se je zvečer povrnil domov ter lege! pod posteljo. Med tem jc k žem prišel njen ljubimec. Tesar bi ga najraje bil na licu mesta ubil. Toda sklenil je, da raje počaka in posluša. Žena je med tem zaprla vrata ter. hoteč stopiti v posteljo, z nogo zadela ob tesarja pod posteljo. ^Aha,> si je mislila. «gotovo se je vrni! domov, da me preizkusi! Pa mu bom zmešala štreno!« Njen nestrpni ljubimec io je že hotel objeti, toda ona je vzdignila roke ter ga prosila rekoč: »Ne smeš se me dotakniti, zakaj zvesta sem svoiemu možu. Ce ne. tc nre- kclntr.i, da se izpremeniš v pepel.« On pa je odgovoril: eZajcaj si me pa potem klicala?* Ona: »Poslušaj me! Daivi sem šla v kapelico molit. Tedaj slišim glas z višine: ,fiči, vem, da si moja oboževal; a. Toda kljub temu boš po volji usode tekom šestih mesccev postala vdova/ Jaz sem jej odgovorila: .Vzvišena! Ako ti je žc znana nevarnost, ti bo znar.0 nai-brže tudi sredstvo proti njej. Pcvcj mi. kako bi moj mož dosegel starost sto let!* Nakar ona: .Poznam sredstvo. Poslušaj me! Ako sc danes uclaš tujemu rn',u, zadene tega nezgoda, ki preti tvoietnu možu, tvoj mož pa doživi starost sto let.' — Radi teca sem te pozvala sem. Sedaj stori, kakor misliš in znaš. Prepričana sem, da sc uresniči beseda božja!« In uživala sta vse naslade ljubezni Nato ic liublmcc odšei. Nespametni tesar pa, ki je bil priča vsemu, je tedaj zlezel izpod postelje tc. rekel ^eni: »Žal mi je, da sem verjel I. • Iskim jezikom: zakaj prepričal sem se. da si mi vdana in da delaš vse le v mojo korist Pridi, da te objamem!«--— Norca pobotajo dobre besede, čeprav se nred njegovimi očmi dela greh. Oarane za sokoiski Tabor! Po slovanskem svetu Slovanska predavanja na nemških univerzah Ne samo Francija, Anglija in ameriške države, ampak tndi Nemčija goji pridno slovanske Študije. Seveda ne morda v tako veliki meri kakor bi slovanski svet zaslugi z ozirom na svojo razprostranjenost in bližnje sosedstvo, toda predavanja so ven-darfe končno priznanje, da je Slovanstvo močan taktor v kulturnem življenju današnjega sveta, činitelj, katerega se ne da zatajiti. x , Omenjamo mesta, v katerih se vrše sn>-vanska predavanja na Nemškem, imena predavateljev in teme predavanj. Berlin: Bohmk: Poljščina za začetnike; praktične vaje, čitanje. Hoetzsch: Zgodovina Bolgarov in Srbov od njenih početkov do danes; Kulischer: Civilno in trgovsko pravo Rusije in obmejnih držav; Lane: Uvod v ruščino; slovnica: staroslo-venščlna; čitanje m tolmačenje ruskih tekstov; ruski časopisi. Stachlin: Ruska zgodovina od Petra Velikega do dekaforistovske vstaje. Cenov: Bolgarščina za začetnike; čitanje bolgarskih tekstov. Zajcev: Sodstvo jn uprava v Rusiji in obmejnih državah. Bonn: Goetz: Ruske vaje za začetnike; srbohrvatske narodne pesmi. Breslau: Andreae: Ruska zgodovina od Aleksandra II. do svetovne vojne; boii-ševiška Rusija; najnovejša ruska zgodovina. Diels: Slovanski starinski spomeniki; nvod v češčtao; staroslovenska slovnica; vaje. Freytag - Loringhoven: Zgodovina baltiških dežel; zakonodaja v revolucionarni Rusiji. Griinenthal: Ruščina za začetnike; poljščina za začetnike; staroruskl teksti. Haase: Staropoljski prevodi biblije. (Psalter kraljice Margarete.) Hanisch: Poljska romantika; slovnica srbohrvatskega jezika. Laubert: Poljska zgodovina do leta 1690. Poljske reforme v XVIII. stoletju. Wo-sien: Slovnica poljskega književnega jezika; bralne vaje. Frankfurt ob Meni: Friedzler: ruska slovnica za začetnike; ruska trgovska korespondenca. Gerland: Bizantinska zgodovina; zgodovina nemštva v inozera stvu. Petriconi: Čitanje Dostojevskega »Besov« v originalu. Freiburg v B.: Vaje iz bolgarščine. Giesen: Hirt: Starobolgarska slovnica. Gottingen: Grimm: Ruščina za začetnike; ruska sintaksa, teksti. Rrause: Sta-roboigarska slovnica. G r ei s w a 1 d: Bruske: Uvod v ruščino. Puškinov »Boris Godunov«. Cdtanje ruskih časopisov. Halle: Lezius: Ruščina za začetnike. " Tolmačenje ruskih tekstov, zgodovina novejšega roškega slovstva. Speclit: Litavski teksti. Slovanska predavanja se vrše poleg tega še v Hamburgu, Heidelbergu, Kielu, Kani gsbergu, v Ltpskem, Monakovem tn Mar-bnrgn. Njihovo vsebino objavimo prihodnjič. Problemi slovanske politike V prvem zvezku obnovljenega »Slovanskega Pfehleda. (Založba: Ceskoslovenska Obec legionafska, Praga II, Lazarska 8) objavlja češkoslovaški zunanii minister dr. Edvard Beneš članek «Problemy slovanske poHtiky», čegar vsebino na kratko objavljamo Uvodoma pravi dr. Beneš: » Kar navadno imenujemo probleme slovanske solidarnosti in slovanske politike, je velik kompleks primeroma zapletenih vprašani. Da jih pravilno razumemo, je potrebno, da motrimo razvoj problema z zgodovinskega vidika ter izvedemo natančno analizo vseh činiteljev, iz katerih ]e sestavljen celotni kompleks. To nas bo poučilo o marsičem, kar ie na prvi pogled zelo nejasno in glede česar se vrše po nepotrebnem prepiri Mogoče bi celo taka analiza zbližala nasprotna naziranja aH pa vsai odstranila celo vrsto nesporazumljenj, ki povzročajo spore. Potrebno le tudi, da se vidi filozofska podlaga marsikatere strani problema ali pa marsikaterih njegovih razvojnih stopenj. Končno Je potrebno, da se natančno prouči čisto politična stran zadeve, predvsem v njenih najmodernejših oblikah, v panslaviz-mu, panrusizmu, avstroslavizmu in neo-slavizmu, ter pove, v kolikor se more ln sme že danes, kako so se med vojno pojavili slovanski problemi in kako so posamezni narodi med vojno izvajali slovansko po. Btiko. . „ . . O teti vprašanjih hočem podati nekaj kratkih razmotrivanl. Njihova temeljita analiza bi seveda zahtevala mnogo časa in več miru, kakor pa ga imam na razpolago. Vendar pa se vsak dan zadevam vanje ter moram vsak dan o njih odločevati in sklepati. Zato sem J:h za enkrat le zase in samo povTŠno formuliral ter bom te formule stalno nadziral in revidiral. Saj so to vprašanja, kl ne izginjajo iz naše politike in ki Jih mora vsak resen politik in mislec definitivno rešiti. Zato ne podal em nobene končne ln dovršene Studie. 'To so samo glose, ki Jih hočem pozneje razvijati v podrobni sociološki tn politični študiji in ki bodo dobile končno obliko po morebitni nadaljni proučitvi celotnega vprašanja.* , . Dr Beneš postavlja na prvo meste med bistvenimi komponentami celotnega kompleksa vprašani slovanskega problema literarne manifestacije zavesti jezikovnega, plemenskega m deloma tudi kulturnega sorodstva slovanskih narodov. Take manifestacije se pojavljajo od srednjega veka dalje pogosto sporedno s kritičnimi dobanu v zocdovini Cehov, Poljakov in Jugoslove-nov Značilno pa le, da to ne velja za Ruse ki so šele po Petru Velikem začeli spoznavati Evropo in tako tudi ostale Slovane ter se zavedati sorodstvs ž njimL Sele v začetku 19. stoletja so se pojavile v Rusiji manifestacije slovanske skupnosti, ki pa so Imele svoje značilne «jske ooteze. Poleg te prve, na splošno obravnavane komponente ugotavlja dr. Beneš drugo: pravoslavje in bol balkanskih narodov in Rusov proti Turkom. Na podlagi citata iz Trubeckega knjige »Rusija kot velesila* ugotavlja, da Je zavedna slovanska politika v veliki ruski zgodovini igrala v splošnem neznatno vlogo, kar je označevalo tudi rusko balkansko ni čmomorsko politiko. Rusko ekspanzijo proti Jugu ln vzhodu so narekovale v početku predvsem želje po razširjenju oblasti in gospodarske potrebe, potem pa ideologija o nasledstvi Bizanca (»tretji Rim») in šele od rusko-turške vojne 1877—78 dalje se pojavljajo nekateri elementi, ki izhajajo iz zavesti slovanske solidarnosti. Pri tem pa je korakalo Javno mnenje, ki Je ostalo deloma pod vplivom zapadnih idej in zapadnoevropskega nacionalizma, daleč pod oficielno rusko politiko. V nobenem slučaju se torej zgodovinska naloga Rusije v preteklosti, sedanjosti m bodočnosti ne vrši na podlagi takozvane slovanske interpretacije. Tudi I. 1914 se Je to pokazalo, kajti tudi takrat so ostali neposredni interesi razširjenja lastne moči v prvi vrsti. To pa ne Izključuje dejstva, da Je ruska ekspanzivnost vplivala na postanek in for-muliranje moderne koncepcije slovanstva, t. j. slovanske vzajemnosti. To idejno delo in ustvarjanje teoretične podlage so započeli Čehoslovaki, ko Je dala pobudo revoiucljonarna probuja 18 stoletja. Vodilno mesto zavzema tu Kollar. čegar misli v zvezi v humanistično idejo so postale izhodišče vsega modernega političnega in kulturnega slovanstva. Prodrle so k ostalim Slovanom ter doživele med nllmi razne izpremembe, toda na tak način, da se kljub temu morejo smatrati skupno kot romantično slovanstvo. Nasproti tej roman-tistični koncepciji se potem pojavlja realistična. V nadaljevanju svojega spisa namerava dr. Beneš dokazati, kako se le vršil boj med romantično in realistično koncepcijo do sedanjega časa in kakšni zaključki Izvirajo iz vsega tega za današnjo politično generacijo. Smrt ruske diplomatlnje. V svojem stanovanju v Londonu je umrla te dni v starosti 85 let ruska pisateljica Olga Novakova, nekdaj znana oseba v svetovni diplomacij. Novikova je prišla takoj po smrti svojega brata, ki je padel kot prostovoljec v vojni med Rusijo ln Turčijo leta 1876., v London, kjer je dala na razpolago nranistrskemn predsedniku Gladstoneu mnogo tvarme, ki jo je uporabil proti Disraelijevi Turčiji prijazni politiki. V naslednjih 40 letih je marljivo delovala na dosegi zveze med Rusijo in Veliko Britanijo, vsled česar jo je nazi-val Disraeli »M. P. (poslanec) za Rusijo.« Mnogo je angleških državnikov, ki so bili njeni prijatelji. O Novikovi so pravili, da »hipnotizira najpametnejše može takratnega časa.« Smrt poljskega slikarja Jana Styke. V Rimu je umri v palači markize Manzimelije-ve poljski slikar starejše šole Jan Styka, ki je bil znan pod imenom »slikar panoram« Styka je bil učenec Matejke, slikal je velike kompozicije z zgodovinskimi motivi ter biblične momente. Bil je poseben mojster oblike. Na otoku Capri v Italiji se nahaja posebej muzej Stykovih del. v katerem so na ogled mnogobroine slike, katere je umetnik naslikal k Šienkiewiczevem romanu »Quo vadiš«. Dve novi akademiji na Poljskem. Poljski sejm je sprejel predlog, ki se tiče ustanovitve dveh novih akademij na poljskem ozemlju: tehnične in medicinske akademije. Vzporedno s tema zavodoma se otvori še tretja institucija, državni zavod za geologijo, ki bo imel takisto značaj akademije. Poljska in ž njo vsa slovanska javnost pozdravlja z največjim veseljem ™"sko skrb za pospeševanje znanstvene kulture. Novosti moskovskih gledališč. Moskovsko »Veliko gledališče« je uprizorilo z velikanskim aparatom nanovo mscenirano Mey-erbeerove »Hugcraete«. Premijera je imela velikanski uspeh. Inscenaclja je prekosila vse kar se je moglo videti doslej na ruskem odru. Interesantno je, da so se tej uprizoritvi uprli moskovski »višji krogi«, ki so protestirali proti takemu razsipanju denarja in potrati časa. Moskovsko radikalno gledališko krilo je uporabilo »Hugonete« kot povod za bojno napoved »Velikemu gledališču«. — Isti zavod postavlja na odeT Strausovo »Salomo«, katere premijera bi se morala vršiti po prvotnih dispozicijah že 2. aprila, pa je bila radi raznih ovir odgode-na do srede maja. Vrše se tudi priprave za VVagnerjevo »VValkure«. — Hudožestveni teatr« pripravlja Trenjevovo »Pogačevšči-no« zgodovinsko dramo, polno vzhodnega kolorrta. StvaT je zelo močna in obdeluje osebnost Pogačeva, potek vstaje ta druge zanimive momente. Izgleda, da bo prva predstava tega dela šele v novi sezoni na jesell _ Gledališki komad s podobno snovjo kakoT »Pogačevščtna« je napisal tudi dramatik Smolin. Dal je svojemu delu naslov »Pogačev in Katarina n.« Pisatelj se je pri sestavljanju svojega dela poslužfl vseh bogatih virov, ki so mu bili na razpolago v državnih knjižnicah. V »Pogačevu ta Katarini II« je prikazana doba, ko je Katarina stopala na ruski prestol, carična prva leta vladanja, nastop Pogačeva, njegovo slovo, padec in konec. Vlogo Katarine bo igrala umetnica Borska, Pogačeva bo kreiral Štefanov. Dramo režirata dva: Petrov-ski ta Vilner, dočim je izdelal scenKtae načrte slikar Ivanov. Drama pride na oder še pred kancem letošnje sezone. MeyerboWo-vo gledališče pripravlja novo senzadjo: dramo »Mandat« od N. Erdmana. Stvar bo uprizorjena z vsemi pripomočki znane Mey-erholdove režije, t. j. s premičnimi kulisami in hodniki, režirana pa bo deloma realistično. Glavne vloge v tem komadu bodo Igrali prvaki Meyerholdovega gledališča: Garta, Zajčikov, Muchin Bezovskij, Timirin, Se-robrjanikova, Reichova, Koganova ta Tap-kinova. Socijalna politika Število priseljencev v Zediniene države Gen. priseljeniški komisarijat v Newyor-ku, Je nedavno izdal zanimivo statistiko o priseljevanju in izseljevanju za dobo od 1. julija 1924 do 31. Januarja 1925. Kakor znano, ie začetkom julija lanskega leta stopi v Zedinjenih državah v veljavo novi na-seljeniški zakon in Je baš radi tega nastopna statistika prav zanimiva, ker kaže kako vplivajo novi predpisi na Izseljevanje ln priseljevanje. V teh sedmih mesecih se Je priselilo v Zediniene države tz Evrope 76.740 oseb. a izselilo se Je iz Zedinjenih držav v Evropo 53.145 oseb. Iz raznih delov sveta pa se je priselilo v Zedinjene države 168.689 Inozemcev, a število izseljencev je znašalo le 63.814. Iz raznih vzrokov je bilo na meji zavrnjenih 15.025 doseljencev. Od teh jih Je bilo od meje na suhem zavrnjenih 9.979 radi tega, ker niso imeli v redu potnih listov, 1314 oseb pa Je bilo Iz Istega vzroka zavrnjenih v raznih lukah. V tem razdobju Je bilo nadalje deportiranih 5.267 inozemcev, ki so se že nahaja'! v Zedinjenih državah. Vseh )užn;h Slovanov brez razlike na državno pripadnost, kl so dospeli v tem razdoblu v Zedinjene države, ie bilo 612, a Izselilo se Jih Je mnogo več, namreč 1973. Hamburgu, za zdravnike onih dežel, v katerih razsaja malarija: Jugoslavije, Korzike. Kalabrije, Sardinije, Palestine ta Španske. Enako se Je komisija bavila z važnim vprašanjem, koliko kinina rabi ves svet v zdravilne svrhe. Poslužujoč se poročil izvedencev je mnenja, da vprašanje še ni tako dozorelo, da bi se v tej zadevi mogla sklicati mednarodna konferenca pred letom 1926. Celotni problem obstoji v možnosti, uporabljati na učinkovit način sekundarne alkaloide kinina, ki jih dandanes še ne spravljajo ali pa smatrajo za manjvredne. Komisija Je napravila načrt za primerjalna klinična raziskovanja v gotovem številu bolnišnic. Delali se bodo poskusi, ki naj določijo terapevtične vplive kinina ln popolnega izvlečka kininove skorie. Ti poskusi se bodo vrš;1i povsod na eden in isti način, kot Je to delal Medical Research Council of Great Britain«, za časa enakih študij, ki Jih je podvzel v Londonu. Slednjič Je komisiia določila svojega predsednika in gotovo število svojih članov, ki Jo zastopajo na prvi mednarodš malarljski konferenci, kl se bo vršila oktobra 1925 v Rimu, pod avspicijo italiianske vlade. — Br. Kdor hoče redno dobivati Harodno Bnclhlopedlio naj isto takoj naroči. Cena zvezku za naročnike je Din 40-— Naroča se v knjigami Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova nI. 54 (nasproti gl. pošte) Strašna statistika Te dni se je vršilo v Parizu veliko žensko manifestacijsko zborovanje, na katerem so govornice ostro obsojale moralne pokvarjenost francoske družbe ter pozivale na boj proti veneričnim boleznim. Zborovanje je bilo številno obiskano in zdrtžer.o z manifestacijskim obhodom, katerega so se udeležile vse odlične delavke na socijal-nem polju. Ob tej priliki Je zdravnica gospa Montrcueil Stranssova navajala nastopne strašne statistične podatke: V Franciji umira povprečno na leto 140.000 oseb in med temi 40.000 otrok v starosti izpod petih let. Vsako kto je v Franciji približno 35 000 mrtvoro^nih oirok. Polovica teh je žrtev spolnih bole/.nl. Od 1000 žensk, kl se podvržejo ginekološkim operaciiam, je 70 do 80 odstotkov spolno okuženih. Pariški tisk, ki prinaša to ooročilo, epo-zarja, da bi tudi moški morali imeti tp'.'ko poguma, da stopijo ored iavnost s 't a »i;.-lini mi podatki, če so bile ženske tako poštene in odkrite, da so javno razpravljale o svoji nesreči ta sramoti. Kom;«iia sa merijo v Zvezi narodov Komisija za malarijo v Zvezi narodov Je imela svoie seje od 23 do 28. marca. Večina članov, ki Jo tvorijo, J;m Je prisostvovala, kakor tudi gotovo število izvedencev in dopisujočih članov. Sodelovanje slednjih" Je bilo zelo uspešno. To so namreč specilalisti, imenovani od treijenskih komisij dežel, v katerih razsaja malarija. Komisija Je imenovala v zadnjem času tri nove dopisujoče člane: polkovnika Christophersa (za Britansko Indijo), profesorja Brumpta (za Francijo) in dr. Darlinga (za Zedinjene države S. A). V teku svojega zasedanja je komisi'a odobrila poročilo odbora, ki mu Je prošlo poletje naročila raziskava« vzroke malarije na Balkanu, v Rusiji in v Italiji. To poročilo Je imelo le namen, določiti zdravstvene pogoje prepotovanih pokrajin in ne dati sklepnih splošnih vidikov. Vendar pa je danes komisija že v stanu, odgovarjati na posebna vprašanja, ki bi ji bila stavljena s strani vlad onih držav, katere so izvedenci prepotovali. Na drugi strani le ta komisija določ;la svoj študijski program za 1. 1925. Nadaljevala bo svoio anketo po Palestini in St riji, kjer so že dosegli izborne rezultate v boju zoper malarijo z uničevanjem mušic in sistematičnim uporabljanjem kamna. Sklenila Je tudi obiskati Sicilijo ln Špansko. Razen tega je konvsija preštudirala poročilo o vzrokih malarije v Albaniji. To poročilo Je bil na prošnjo albanske vlade pripravil specijallst, ki ga Je za to določil Higijenski odbor. Na podlagi tega poročila se bodo dala albanski vladi navodila za nadaljnje postopanje. Na prošnjo francoske vlade Je komisija določila dva izvedenca za študij malarije na Korziki. Angorska vlada Je tud' prosila, da se Ji pošlje izvedenec, da organizira bol zoper malarijo v Turčiji. Predno pa bodo prišla točnejša poročila iz Ango-re. Je komisija preštudirala b:bliogratijo o stanju malarije v teh pokrajinah In pregledala poročila o tei bolezni v AnatollIL Preštudirala ie tudi nekatera specijalna poročila o tem vprašanju ln predvsem spomenico o položaiu v Braziliji Izdala bo tudi v prevodu knjigo o malariji v severni Evropi, kjer ta bolezen močno pojema Razen tega se Je komisija bavila z vprašanjem. v koliko so vplivala na epidemiologijo malarije nova sanitarna dela. ki so jih podvzeli v Italiji i" sistem pTekopov' ki ga Je adaptirala Holandska. Izdelala Je tudi program, ki Je določen za to. da bo dal malarijologom možnost, izpolniti njih tehnično znanje. Ta načrt predvideva ustanovitev posebnega pouka ln praktidranja v Londonu. Parizu ali Izseljevanje Turkov iz Južne Srbije V zadniem času so se pričeli Turki v velikem številu izseljevati iz Južne Srbije in je ta ookret zavzel velik razmah zlasti v okolici Bitolia. Več tisoč muslimanskih rodbin se je že izselilo samo iz bitoljskega okraja. V nekaterih vaseh je ostalo le nekai muslimanskih rodbin, a mnogo je tudi takih, kier sploh ni več turških rodbin. Vzrok tega velikega izseljevanja tiči v tem. ker Turki verujejo, da bodo dobili v Aziji velike komplekse dobrega in plodnega zemljišča, a posebno še radi tega. ker se bojijo, da je v naši državi njih vera v nevarnosti. Turška posestva v Južni Srbiji pa kupuje naš živelj iz Grčije, ki je vsled grškega terorja primoran za-pustiti svoje ognjišče in pribežati v našo državo. , . število naših rojakov, ki zapuščajo Orčiio. je namreč vedno večje, ker ie teror grških oblasti vedno močnejši in brezobzirnejši. Našim rojakom se v Grčiji ne omejuje le svoboda, ampak se z njimi postopa kot s sužnji N*55 rojaki ne dobivajo lastnih šol in kar ie naikru-tejše, je to, da se jim celo v medsebojnem občevanju prepoveduje raba našega jezika. Radi tega naši ljudje prodajajo svoja posestva in se zatekajo v našo svobodno državo. Grške oblasti pa izvajajo velik teror tudi napram turškemu prebivalstvu, ki tudi v velikem številu zapušča grški teritorij. Z izseljevanjem turških rodbin iz Južne Srbije bodo naši roiakl gotovo dobili primerna zemljišča in tako se bo naciionalno vprašanje v tamkaišn»h pokrajinah rešilo samo od sebe. Naš teritorij bo dobil ljudstvo, ki govori izključno naš jezik in to bo gotovo tudi v interesu nacionalnega razvoja v Južni Srbiji Iz mednarodnega urada dela. Na sej! upravnega odbora od 2. do 4. t m. se Je razpravljalo o proračunu za 1. 1926., kl zua-ša 6,780.838 zlatih frankov, kar znači znižanje za 306.757 napram proračunu za leto 1925. Prihodnja konferenca se otvori 16. maja in Ji bo predsedoval dr. Beneš. Izvoljene so bile komisije za ind. higijeno in utrujenost pri delu. Urad izda v najkraišem času posebno monografijo o posameznih panogah soc. zavarovanja v posameznih državah in otvori mednarodno anketo glede mezdnih pogojev v domačem delu. Kino nje! — in zato se priporočam in zaklju« čujem. Jack Tremble, boy pri Paramountu. Med filmskimi zvezdami. Neka ameriška agentura raz« pošilja po evropskih listih to»Ie mično stvarico: Srečen sem. Kako tudi ne? Zaposlen sem kot boy v tvornici Paramount. in tako vis dim vse zvezde in zvezdnike iz obličja v obličje in za to sem še dobro plačan. Ni nipak, kaj ne? Zlasti, keT sem sam velik oboževatelj filma. Prva zvezda, ki sem jo srečal, je bila Glos ria Swanson. Prišla je pred kratkim v mesto. O, da bi vi vsi, ki jo vidite na platnu, čuli tudi njen prijetni mehki glas! Imela je opravka z reklamnim odelenjem in meni je pripadla prijetna naloga, da jo vedem tja. Medpotoma so se vse deklice, ki so zapo« slene v uradih, ozirale za njo. Ali miss Swanson se zanje ni zmenila, Ie lahen na« smeh ji je igral na obrazu. Gloria Swanson je v resnici še manjša in vitkejša kakor na platnu, pa trudi mnogo lepša — da ste videli njene velike sinje oči, barvo njenih lic in biserno»bele zobe, kakršnih nima nobena druga ženska na svetu! — Stanovala je v hotelu Ritz in mene je često doletela sreča, da sem moral po poslih k njej. Nedavno je dejala svojemu stricu: «Striček Carlie, vidiš, to je Jack, najvljudnejši tekač v vsem New« vorku.* Vem, da bi teh besedi ne smel za« pisati, ker me bo vsakdo smatral za domiš« Ijavega zelenca, ali zakaj bi naj molčal, če je pa ona to res rekla. Kdo ne pozna Thomasa Meighana? Kadar je v New Yorku, pride češče k nam in za vsakogar ima prijazno besedo. «No Jack*, mi pravi vedno, »kaj je novega? Si že na« pisal svoje delo?* Pravil sem mu namreč nekoč, da bi bil rad pisatelj, in od takrat me vedno draži s tem. Nekega dne pa se pri teh besedah zresni, češ: »Jack, če bi res želel postati pisatelj, ti hočem pomagati.* In prinesel mi je slovnico, slovar ta čitanko, in od tedaj pridno študiram. Morda bo iz mene še kaj. Tom je v življenju prav tak kakor na platnu. Velik je, ima črne kodraste lase in vedno je prijazen. Ko je bil v Atlantic*City na dopustu, mi je odtam poslal razglednico s pozdravi Videl sem tudi še mnogo drugih slavnih igralcev, tako na primer brata de Mille. Ce--cil je hiter in poskočen. William pa bolj umerjen in vedno puši svojo krivo pipo. Oba neprestano oblegajo novinarji za intervjuve. NVflliam mi je nekoč dejal — tisti dan je od 9. zjutraj pa do 5. popoldne neprestano sprejemal gospode in dame, ki so želeli z njimi govoriti -: »Vidiš, Jack, v tem mestu človek sploh nc pride do miru.* Tudi Agnes Avres poznam. Nekoč so me poslail k njej v LongsIsland.atelierNajvaž, nejši del mojega poslanstva je obstojal v velikem cvetličnem šopku, ki ga naj bi od« dal v garderobi miss Ayres. Ko sem vstopil, je bila b*š pri obedu Oh. kako je lepa! Cital sem nekje, da je neki slikar izjav* da je ona edina med vsemi filmskimi zvez« dami, ki ima pravi grški nos. No. čc so Grk. imeli take nosove, potem se pac spodobi, da odslej več mislim nanjo kot doslej. -Miss Avres ie zelo prijazna dama. njem lasje se' bleste kakor motno zlato. »Pnden dečko si.* mi je dejala, »da si pnšel - te vročini tako daleč k meni. Na. tu imai c-etko * In vzela je iz buke« veliko rdečo rožo in ml jo vtaknila v porabnico. To rožo imam še danes Videl sem tudi šc druge igralce, kot Lilo Lee Loisa Wilsona, Jacque!ino Logan, Ro« dolpha Valentini in še več. ali bojim se. da bo gospod glavni urednik hud, če bom toliko hkrati napisal - sai to ie moie orvo msa> Kako je postal Harold Lloyd filmski igralec. «Neue Freie Presse* prinaša zbirko izjav znanih ameriških filmskih igralcev, ki pripovedujejo, kako so prišli do svoje film. ske karijere. Sloviti komik Harold Llovd pripoveduje: «K filmu sem prišel res po slu« čaju. Jaz in oče sva si želela spremembe. V V gledališču sem bil precej verziran, zato sem se zavzemal za Newvork da bi posku« sil tam svojo srečo. Oče pa je menil, naj bi šel v Los Angelos, kjer se je takrat — bilo je pred 12 leti — baš začela v velikem stilu razvijati filmska industrija. Nisva se mogla zediniti ta tako sva se odločila sreč« kati. Vzela sva novčič ta se sporazumela, da bo pomenil orel Newyork. glava pa los Angeles. Glava je dobila in šla sva v film« sko metropolo. Po večtedenskem prizadet vanju se mi je posrečilo, da me je sprejela neka družba za malo epizodno vlogo v fil« mu «Samson in Dalila*. No. ko sem bil en> krat poleg, je šlo kmalu srečno naprej. Chaplin tn laži.-Chaplin. Neki ljubljan« ski kino je zadnjič predvajal povrh daljše« ga filma še dvodejanski komad »Chaplin kao djak*. Chapli nse Ljubljane v velikem loku izogiblje — menda pozna naš filistrski okus —, in zato sem sklenil da izrabim dra» goceno priliko, ki se najbrž nc povrne spet kmalu. Pa sem bil razočaran. Ne samo, da ni bilo niti sledu duhovitih Chaplinovih do« mislekov, ki izvabijo smeh tudi najbolj za« krnjenemu mračnjaku, je bil film tako pra* zen in brez vsake vsebine, da sem začel resno dvomiti v Chaplinovo umetnost. Za hip se mi je porodil celo sum, da ta Cha« plin sploh ni Chaplin. Sum je rastel in se od trenutka do trenutka pretvarjal v večjo gotovost Pri tem mi je prišla na misel vest, ki sem jo nedavno čital menda v francoskih listih, da Chaplin toži nekega »kinoigralca*, ki se je izdajal zn Chaplina m- delal zase »reklamo* na njegov račun. Za svojo osebo sem prepričan, da omenjenega neužitnega filma ni zagrešil Chaplin. Možna bi bila še verzija, da je bil film posnet v prvem po« četku Chaplinovc filmske karijere. ko Cha« plin še ni imel ustaljene igre in maske. Za to veizijo govori dejstvo, da je film, sodeč po »dežju*, ki ga je prepletal od začetka pa do konca, precej star. Naj bo že tako ali tako, vsekakor bi naša kmopodjetja pro« sili, da nam s te baže filmi prizaneseje. *40:letna žena*. Neko berlinsko sodi« šče se peča z zanimivo literarno pravdo: Dunajski pisatelj Sil »Vara. avtor drame »40«Ietna žena* toži berlinsko filmsko pod. jetje »Westi», da je za neki svoj film. ki se baš predvaja v Berlinu, uporabilo isti na* slov kakor ga ima njegova drama Sil»Vara zahteva od podjetja, da ustava predvajanje filma, obenem pa ga toži radi plagijata. Sodni senat je sklenil prisostvovati predvajanju filma, da se osebno prepriča, v koliko so tTditve tožitelja resnične, potem šele bo raz« glasil sodbo. 2rtev svojega poklica. Pred par dnevi se je na pariškem aerodromu zgodil tragi« čen slučaj. Kinooperater Paul Plairva! je za večje pariško filmsko podjetje fibnal asro« plane, ko nakrat pri'e!a aeropUn z vel-ko brzino in pristan-. Nesrečni Hroorcratcr ni ime! več čr.sa. ua bi se acror.Hau umeK-a oa ubil rs mestu. zgr«fe!t ga jc prr,r>-.--r m , N•>;{'>va žena jc bih priča strainemu d<» eodk-'. , . »Re?a sestra». V par aneh dospe r.l Dun.l sloviti ameriški film »llcla erst.-a*. Film prikazuje v okviru vrlo r.noer^a in zanimivih scen polnega dejanja. Uho raz. ruši bruhajoči Vezuv cvetoče rn^sto. Hm je insccniral Henry King. Glavno vlogo igra najbolj sloveča ameriška filmska igralki Lilian Gish. «JUTro» gt 11 Kipar Lojze Dolinar K letošnji spomladni razstavi v Ljubljani Na letošnji spomladni razstavi v Jakopičevem paviljonu, ki se otvori najbrže prihodnjo nedeljo, bodo razstavili svoja dela naši umetniki Dobrovi č, Dolinar in Kos. Lojze Dolinar je brezdvomno danes eden prvih iugoslovenskih kiparjev. Ni Meštro-vič, ali je Dolinar, je samobiten, samostojen! krepak umetnik, je individualnost ln razred zase ln si je umel priboriti tudi priznanje in mnogo več, kakor takozvanl .Achtungserlolgc. Njegova letošnja razstava ga nam kaže sredi silnega razmaha ln stoškega ustvarianja. Lojze Dolinar. Lojze Dolinar je še mlad Roien je 19. aprila 1893 v Trnovem v Ljubljani, stare meščanske obrtniške rodbine, srednjo šolo in obrtno šolo je obiskoval v Ljubljani ln je na obrtni šoli delal pri prolesorju Repiču. znanemu kiparju, umetniku starejše naše kiparske generacije. 2e v šolskih delih je vzbudil pozornost. Ko mu Ljubljana tri mogla več nuditi nadaljne Izobrazbe, je odšel na Dunaj na umetnostno akademijo k pro-lesorju Millnerju, po enoletnem študiju v takratno Meko upodabljajočih umetnikov, v Monakovo, k protesorju MDilerju. Oba profesorja umetnostnih akademij sta bila hi sta še na najboljšem glasu kot prava umetnika in vzsrojevalca. Dolinariev prijazni ateller v Levstikovi ulici. Iz Monakova je Dollnarja peljala pot za nekaj časa v Prago in potem nazaj v Ljubljano. kier Je prvič javno nastopil v razstavi svoiih mladih del v Jakopičevem paviljonu 1914 Spominjamo se mnogih njegovih portretnih študij, kompozicijskih študij, več torzov. Začutili smo, da smo dob li v Oolinarju prvovrstnega umetnika ali vsaj brdočega in da obeta postati naš slovenski kipar. Kritika je postala nanj pozorna, čeprav H početka nt vedela, kam bi f njim, in sploh ni biia vajena drugačnih del kakor na platnu. Pozneje je moral tudi Dolinar k vojakom, v Judenburg k sedemnajstemu. Tam le dovršil od Peruzzlja pričeti veliki spomenik padlim »Janezom« na iudenburškem pokopališču Tudi to delo je ponovno obrnilo Pozornost nanj. Ko ie potem leta 1916. otvorii svojo prvo veliko razstavo v Jakopičevem paviljonu, je bil že znanec publike, ki je prišla v razstavo s pretenzijaml. Ni oa bila razočarana, marveč prav priletno Presenečena Razstavliene umetnine so dokazale. s kako velikimi Koraki napreduje kiparjeva zmožnost, da ustvarja drugače, kakor smo bili vajeni gledati. In da ,.e ro-stal že ves samosvoj, ves v neki določni »voji razvojni smeri, s krenko nasladno listno Individualnostjo. Zanj je pričal Nogrobnl spomenik dr. Kreka. silni obraz Marije Oubca, ki Je Izražil tragiko našesa človeka v za'Jn,:h stoletjih Hi baš zopet v oni dobi. Ta Oubt-c je Lil že ekspresija vsega onega, kar .e divjalo v nas, in je obenem tako -ealistlč-jn lik, da je po pravici na man zaslovsl z Dolinarem in Dolinar z Gubccm. Evo, tu je mož! Kje je sedaj prilika, da pokaže na monumentaU nem delu, kako daleč ie razpet njegov lok. koliko sveta ln naše duše Je 2 njim objel in zajel? Poleg Gubca pa, poleg tega orjaškjga načrta, evo ti portretni kip mojstra Jakopiča, portretni kip gdč. F. S., vrsto kompozi-cii in študij, iavnov, vil Itd. Kritika v »Slovanu«, »Zvonu« in dnevnikih je iznova dvignila glave in obrvi, postala je pozorna, hodila okrog mladega mojstra, iskala, primerjala in ni štedila s priznanjem, dasi se je končno rezervirala za vse mogoče even-tualnosti. Postala je sila previdna, morda, ker pri presoji umetnin te dimenzije nI imela ... rutine. •Delo — S'!a.» (Velik baute-rellef za palačo OUZD na Ml-klošičevi cesti.) Dolinar pa gre svojo pot smotreno dalje. Pri natečaju za Krekov spomenik 1917 z lahkoto zmaga njegov osnutek. Dve leti pozneje ie delo dovršeno. Leto 1918. povede Dollnarja za nekaj časa v Ameriko v New Yorl< In Cleveland. Med drugim dogotovi tukaj portretni ktp miss Hoffmanove, slovite ameriške kiparice, učenke Rodinove Po obolelosti se Dolinar vrne v Ljubljano, kier kmalu zopet razstavi 1919. nova, čeprav manjša dela, vile, nim-le, osnutke, študije, torze, skice. Tej razstavi iznova slede leta intenzivnega poglabljanja. Leto 1922 Drinese Dollnariu končno zmago nad skenso. Sedaj je prodrl, je poznan in priznan. Razstava 1922 pri Jakopiču iznova pokaže Oubca ter portrete gdč. S. B portret Bucika, gdč. R. T. in druge, dalje kralja Matjaža, pendint Gubčev. Osnutek morda za ...slovenski Pantheon? Portreti njegovi so, no kakšni? Pričela je težava, kam bi ga klasificirali. Realist, na-turalist. ekspreslonist? Kakšen Izem ie zanj pripraven? Njegovi portreti so se smehljali. Bili so in so živi. smehljajo se ln . . Izražajo karakterne črte portretiranca. Izražajo več, kakor vsakdanji njegov obraz! Krepki so, živi so, dihajo, žive, mislijo ... Poleg njih zopet vrsta kompozltornih študij, osnutkov, tn dovršeni kipi. »Počivajoča plesalka«. »Melanholija«. »Sama«. Ali si videl to življenje, to kretnjo, to živo gibanje teles Iz mramoria? črni mramor podčrtava karakteristiko In nI Izbran za portret morda le radi tehnike ali kaprice. Tudi Izbira materliala Ima svoj pomen in namen. K'p »Saše« dečje e^ve. n' kip. T? Je živa glavica, ki je sama prisilila gledalca, da Je po celo uro obstal pred njo In sl jo vtisnil v spomin. Kritika je sedaj priznavala v en sam glas. čeprav mnogokrat nerodno. Po zunanjosti, po slučajni, včasih In nikakor vedno opo-rabljani, vsem modernim kiparjem lastni liniji, ki jo pa najdemo že tudi pri Aslrcih In potem v mnogih dobah do današnje, so nekateri kritiki hoteli videti r Oubcu, v Matjažu bi v nekih osnutkih, da sledi Dolinar MeStrovIču. Sodba, lahkomiselno Izrečeno in lahkomiselno ponavljana samo dokazuje, kako so ti kritiki nesamostojno gledali, ne-vedoč, kaj naj poreko o neznanem Jim nst-varjanju. Končno pa Je le obveljalo priznanje povsem. Ob kraljevi poroki so njegova dela vzbudila pozornost tudi na — sicer ne preveč spretno organizirani — razstavi v Beogradu, kjer so tudi postavljeni sadovi dveletnega njegovega trudapolnega dela v palači Jadranske banke: Deset velikih rellelov na pročelju palače, sredi dvorane pa 27 m dolgi dekorativni Irlz. ReHefi In Irlz predstavljajo prizore iz našega življenja, idealizirane ln stllizlrane: obrt. Industrijo, pomorstvo, poljedelstvo, rudarstvo, trgovino, ladjarslvo itd.). Vse to delo je dokaz neprestanega hitenja navzgor, dokaz moči hi znanja. Jeseni 1934. Pariz, — potem zopet delo v atelieiu, in evo zopet se čez teden dni ot- •Skrb za de!o.» (Velik haute-relte! za pa'ačo OUZD na Miklošičevi cesti.) vori nova razstava njegovih del, skupno z razstavo slikarjev, Slovenca Oojmlra Kosa In Srbina Dobrovlda, o kojHi spregovorimo posebej. Upamo, da bomo na tej razstavi videli dva velika visoka relleta, dvoje monumen-talnih del, ki brezpogojno spadata na to razstavo. Kakor čujemo, hoče jih lastnik dati vzidati že te dni brez ozira na razstavo — upamo pa. da poide tudi drngače hi da se z vztdaniem lahko še kakšna dva tedna počaka. Umetnik gotovo zasluži ta obzir, in prav gotovo tudi občinstvo. Oba ogromna visoka relleta (po 2 m višine ln 1.50 m širine) predstavljata »Delo - silo« In »Skrb za delo« In sta namenjena za novo zgradbo »Okrožnega urada« na Miklošičevi cesti. Na razstavi bom« dalje videli dela. ki Jih nekateri poznajo iz ateljeja, »Mladost, (les), »Sence«, mistično ekspreslonlstično, in vendar mirno, trezno delo, tragično »Glavo« (črn mramor). »Mati«, veHko skulpturo «Glav^». (Črn mramor.) za grobnico zasebne rodbine, zopet portrete kakor tudi kolekcijo stadij, portretnih in kompozicijskih. Umetnik po božji volji postal Je Dolinar po zasluženju preje glasnik krepke, sočne umetnost! pri nas, kakor mnogi eksperlmen- tatorf, kt žive I« v projektih. Dolinar ne pile, ne polemizira. On dela ln nstvarja. Kar je nstvaril, je že takšno, da več ne smemo red, d« »vzbuja nade». On Je nade že opravičil, jih Je že Izpolnil. Storfl je pa to v toliki meri. da se sme reči: Ce ma bodo zunanje okolnostl ugodne, nam morda podari veliko delo, ki bo zaslovelo izven otjlti meja. To o mogoče nje želimo njemu la sebL Filatelija •Modre Pokucije* zadnja stran Kakor medalja Ima tudi vsaka znamka sprednjo in zadnjo stran. In ker tako veleva pregovor, zadnja stran navadno razočara, čeprav ni ravno april. Da je tudi s to redkostjo tako, sem slutil že zadnjič (glej It. 100 »Jutra«), pa je stavec, če ne kdo drugI, Izbrisal zadnje tri besede mojega rokopisa. Ta konec slove namreč v manoskrlpto takole: »Tako poročajo Usti in zbiralci In nezbiraloi se razburjajo, kakSna more biti znamka za 430 milijonov dinarjev. Kakor vsota — negotova.« Te tri razprto tiskane besedice sta ml narekovala dvom In slutnja, da cela stvar ni tako lepa kot so jo opisovale madžarske n vine, ki mi jih Je prevajal prijatelj Pogačnik Iz Kranja oni teden še po polnoč! v najboljšem namenu, da »lutro« prvo objavi to dosedaj vsaj po številkah največjo fila-telistlCno senzacijo Nikakor ne Iz nevošč-Ijlvosti, temveč samo Iz strahu za dobro spanje In ljubo zdravje filatelistov Sirom domovine, sem odprl vratica dvomu In zli slutnji, da mrzH Oorenjec, ki je pri fotografu odnesel ta zaklad tn celi mesec pihal pri nas, ne bo prinesel od 450 milijonov dinarjev z Dunaja celo do nas — pa nekdo črta v treh besedah izraženo nezaupanje. Ali naj zdaj še nosim odgovornost za vse težke sanje ln skrbi znamkarjev za skoro pol mIHjarde dinarjev In pa »a nahod, katerega so staknili, ko so cele tedne buttli v veter, ki naj Jim prinese Izveiičavno marko. Jaz ne! Na tablo t manuskriptom, da se Izkaže pravica! Ne tajim, da bi ne bH tudi jaz malo poškilil po blatu In proti severu, ki ml sicer ni prinese! »modre Pokucije«, pač pa v torek zjutraj samega bivšega lastnika te dragocenosti, g. Ernesta Szčcslja. trgovca z znamkami Iz Subotice. Se prodno je tretjič pomočil žemljo v kavo ln mi je razodel, da je prišel popravljat katalog naših znamk za »Donaupost« m še posebno za album, katerega v kratkem izda samo za naše znamke, ml je ie diktiral zgodovino »modre Pokucije«. Rumurri so torej res pretlskall modro avstrijsko znamko Iz leta 1908. za 25 vinarjev s črkami CMT In vrednostjo 60 vin. v kvadratu. Ostanek raznih neprodanih znamk je kupi! unlv. prof. dr Gronlch in med njimi naše! dve taki znamki. En komad je leta 1920. prodal v Avstrijo za 8000 mark, drugega je pa dal v zameno gosp. Szčcsiju na podlari Mlchelovega kataloga za leto 1921/22 za druge znamke za 50.000 mark, kar je po takratni valuti odgovarjalo okrog 10.000 dinarjem. Leta 1922 pa je Szčcsl dal »modro Pokucljo« v zameno veleposestniku I mre Ungarju In sprejel za njo druge znamke v vrednosti kakih 12.000 Din. Ker Ungar ni ime! kompletne Pokucije. je druge znamke iskal pri trgovcu Marbachu na Dunaju In ga vprašal, zakaj »modre Pokucije« nI v nobenem katalogu, ter kako visoko to znamko ceni. Dunajski trgovec je to znamko ocenil za 6 milijonov avstrijskih kron hi mu to svoto tudi ponudil zanjo, pa Jo lastnik nI hotel dati, češ da nI na prodaj. Nato Je Marbach pisal UngarJn. da I. Bogdan sestavlja specialni katalog pokuclj-sklh znamk, hi ga v njegovem imenu prosil, naj znamko v svrho rcprodukdle pošlje na Dunaj, češ da on sam jamči za znamko. Ker bi bila objava znamke le v lastnikovo korist. Jo je rad poslal na Dunaj, kjer ie Izginila Pri fotografu. Ko je Ungar Izvedel za to nesrečo, ie poslal nekega svojega uslužbenca tja, ki je na Dunaju slišal govorico, da Je Marbachu dal Brltisch Mnseum 1*4 mfijona angleških funtov na razpolago za nakup znamke. Mož te vse naznanil policiji. ta je zaslišala fotografa, ki se Je v zadregi nerodno zagovarjal, enkrat t vetrom, drugič pa, da je znamko založi' In končno je prišla vsa stvar v časopise. Marbtch je imel škodo radi Izgube, sitnosti s poHdjo In s pogajanji z lastnikom, posebno so ga pa jezile časopisne vesti, ki gotovo niso bile v korist njegovemu dobremu glasu. Končno je rekel, da bi raje izgubil w milijon aH pa tudi dva. če bi ne bilo te nesreče In ta vzklik obupanega trgovca, k! baje niti ne premore tako visoke svote. so časotHsi raztroMII po svetu za njegovo ponudbo ra mamko, ki le v resnici vredna kvečfemu 25.000 Din, ker je za prevratne znamke, posebno pa še za pretlskane. dobhl »Hno težko kupca, čeprav je znamka brez dvoma pristna. Ungarja seveda radi stroškov stane že mnogo več. zato bo tudi ostal« v njegovi zbirki, če jo zopet najde. Odgovor British Museuma pa X. Szčcsiju te nS bil znan. Tako je aprilska ploha izprala tudi »modro Pok učijo«. A. a Novosti Plllgran imenujejo Francoz! znamenja v papirju, katerim Neme* pravijo »Wasser-zelchen« TI znaki namreč nastanejo v tanki papirni masi, ki se pomika po situ stroja, na ta način, da na njo rahlo pritiskajo iz žice napravljene Črte, črke, emblemi a" ornamenti, ki so pritrjeni na valjarju 1* ž .ne mreže. Ker se pa ornamenti in nakit iz tanke, navadno srebrne ali »'ate iice Imenujejo fHigran, pravijo Francozi tako tudi vsled pritiska filigrana nastalim prosojnim likom v papirju. Taka znamenja je sicer mogoče napraviti tudi na več drugih načinov, n. pr. s tiskom z mastjo ali oljem, s satmažo i. dr., nikakor pa ne z vodo. Nemško nesmisel smo torej ml po prale-pem vzorcu »kolodvor« duhovito »poslovenili« z grdobo »vodoznak« aH smo sl pa v sil! pomagali z »vodenim« oziroma »vodnim znakom«, kar pa nI pripravno ln tud! ne odgovarja postanku takih znakov. Prosojna znamenja v papirju, katera filatelisti pri znamkah razlikujejo z najveCjo pazi** vostjo, Imenujmo torej »filigranc. »Marburger Zellunf« je razen »Jutra* edini politični list v Sloveniji, ki ima stalno fllatclijl namenjeno rubriko. Pred kratkim je objavila daljši članek o organizaciji jugo-slovensklh filitalistov s posebnim ozirom na Maribor. Napoveduje združitev slov. fH. društev in krožkov ter izraža upanje, da bo tndi ljubljansko kot najstarejše slovensko društvo z veseljem podprlo ustanovitev nove zveze. Pozivu se pridružujemo z Iskrenim veseljem, ker ne dvomimo več o najboljših namenih večine članov »Slovenskega fll. društva«. Katalog slov. znamk Izda ugledni strokov. r.Jak dr. \Ve1nert, urednik zelo razširjenega časopisa »Donaupost«, v — madžarskem jeziku. Dokaz, da se celo Madžari bolj zanimajo za naše znamke kot mi. K temu katalogu pa zaloil trgovec E. Szicsi v Subotiol prav pripraven album s črnimi, zlatoobrob-ljenimi polji In srbohrvatskim hi nemškim tekstom n« prozornih Hstih med kartonskimi listi za znamke. Katalog in album sta namenjena splošnim zbiralcem, pa bosta oba imela večino naših znamk, navedenih z ozirom na tisk. odtenke barv in papir. Gospod Szčcsi je pokupil tudi vse naše znamke, kar JHi je še mogel najti — mi pa seveda prodajamo, da Jih bomo v kratkem kupovali od njega po desetkratnih cenah. O naših znamkah z obeski (glej »Jutro« St. 9 in 15) objavlja znani urednik »Deutsche Sammler - Zeitung«, H. Trettel, ki je za svojo zbirko našiti znamk dobil v Haagu srebrno medaljo, kratek članek s slikami. Imenuje jfh »Zusammendrucke von Sto-venlen«. SIcer mu je znanih le malo različnih znamk z obeski, pa mu vendar moramo biti hvaležni, ker Siri zanimanje za naSe znamke. _ A. G. Italija: 20 e, črni pretlsk na 15 c. lila — znamka za pnevmatično pošto; 70 c. črni pretisk na 60 c. rdeči — žurna. Llchtensteto: ltt franka, modra, grad V Vaducu. Saariko okrožje: 45 c. karminast«, zob-čana 13'<4:!2%; 10 frankov, temnorjava, zob-čana 12, večji format kot male vrednosti, obe s slleo madone s puščicami lz Blieska-■tla. Svlcat 20 r, karminasta — do sedal oranžasta. X Velik In predrzen vlom se je pripetil te dni » Parizu v bližini Champs ElyaeeJ«. Lastnik trgovine z dragulji je šel opoldne v »voje stanovanje v isti hiši h kosilu. Med» tem so vlomili zlikovci v trgovino in Jo popolnoma biropali. Dasi j« ulica selo ob» IJudena. nI nihče zapazil vloma Tatovi »o odnesli za 600.000 frankov zlatnine in dra. guljev. X italijansko vinogradništvo. Povodota vzorčnega veleaejm« v Milanu ae je vršil ondl kongres Italijanskih vinogradnikov pod predsedstvom po»'«nca Mareacalchij«, Id ceni vrednoat Italijanskih vinogradov m 25 in letni izkupiček grozdja In vina n« 8 mlliiard lir. kar pommia skoraj tretjino vrednosti vseh poljskih pridelkov v Italiji Država ima ia vinske industrij« na leto okroglo dve milijardi lir dohodkov. Kon» gre« je sklenil zahtevati od vlad« strožjo zakonodajo glede ponsreJev«nj« vta ln via» »kih produktov. zdravi Še so Vaši zobje ako pa ne boste svojih zob in svojih ust pravilno čistili, boste kmalu opazili pojave bolezni, ki Vam bodo napravljali mukapolne ure. Preprečite jih! Kozarec tople vode, v katero kanete par kapljic zobne vode Odol — več ni potrebno. S tem si dobro izpirajte usta, in si nato — najboljše po vsaki jedi — temeljito osnažite zobe: to je najboljša , metoda, po kateri si čistite svoja usta in svoje zobe, poleg tega pa jfudi najcenejša, kajti če rabite Odol, si prihranite več kot pri vseh zobnih kremah in praških. — .Odol" ie kulturni ooim. Ves svet rabi OdoL vo Delo Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Na plenarni seji Trgovske in obrtniške Zbornice v Ljubljani dne 5. t. m. Je podal zbornični predsednik g. Knez obširno poročilo o važnejših gospodarskih dogodkih ln o delu zbornice v zadnjem četrtletju. Poročilo je vsebovalo v glavnem nastopno: TRGOVSKOPOLITIČNE ZADEVE. Izmed meddržavnih konferenc je v zadnjem četrtletju omeniti predvsem finančno konferenco meseca januarja v Parizu, na kateri se Je razpravljalo o izvedbi Dawe-sovega načrta in se je reparacijska kvota za našo kraljevino določila ponovno s 5 /♦. Konference nasledstvenih držav v Rimu in pozneje na Dunaju, na katerih se je razpravljalo o načelih razdelitve predvojnih skupnih dolgov bvše monarhije, niso do se. daj prinesete zaključnega rezu"ata. Pogajanja s kraljevino Italijo za rešitev likvidacijskih vprašanj, ki so se p prej vršila v Benetkah, so se nadaljevala v Firen-ci, ki so se poprej vršile v Benetkah, Do sedaj še niso uspele do deiinitivnega zakijuč ka. Do konca januarja so bile sklenjene kon-vene je o ureditvi reškega pristanišča, o ureditvi želez .prometa med našo državo in Reko, O razdelitvi arhivov bvše Avstro-Ogr-ske med nasledstvene države ter za naše gospodarske kroge zelo važna konvencija o ureditvi privatnih dolgov in terjatev, ki se gla ijo na stare avstro-ogrs';e krone. Radi novih predlogov, ki jih je s'avila v teku februarja italijanskpa delegacija našim zastopnikom. Je sklicalo ministrstvo zunanjih del 11. marca 1925 v Beogradu konferenco gospodarskih krogov o vprašanju ustanovitve mešanega denarnega zavoda za pomorsko trgovino. Zbornica je stavila na konferenci svoje predloge, poslala pa je poleg tega ministru dr. Rybaru spomenico, v kateri izvaja, da je italijansko denarno institucijo, na kateri bi bil udeležen tudi jugoslovenski kapital, iz čisto komercijelnih ozirov sicer pozdraviti, vendar pa Jo Jo, ker bi bila važen faktor za penetracijo ita'i-Janskega kapitala v Jugoslavijo in bi ogrožala neodvisnost celokupne naše trgovine, ediočno odkloniti. Želeti bi bilo, da se ustanovi na Reki za pospeševanje naše uvozne in izvozne trgovine čisto jugoslovenski de narni zavod. Poleg tega so se nadaljevala v zadnjem četrtletju tudi pogajanja za ureditev likvidacijskih vprašanj !n gospodarskih odroša-Jev z Madžarsko. Med do sedaj sklenjenimi konvencijami je najvažnejša železniško-tarifna konvencija, ki omogočuje 30% tarifni popust za tranzitne pošiljatve na pto-gah preko naše kraljevine za Madžarsko in obratno na Madžarskem za pošiljatve v našo kraljevino. Z Avstrijsko republiko se bodo v decembru prekinjena pogajanja za trgovsko pogodbo nadaljevala šele v maju. V Avstriji Je stopila s 1. januarjem nova carinska tarifa v veljavo, ki je kombinirana s povišanim prometnim davkom znatno otežila izvoz naših poljskh in živinorejskih produktov na avstrijska tržišča, dočim je pri nas ostala stara tarifa v veljavi, ki je omogočila radi porasta vrednosti dinarja potenciran uvoz avstrijskih industrijskih fabrikatov na škodo domače produkcije. Tudi do trgovinskih pogajanj z drugimi dr žavami v tei dobi ni prišlo. FINANČNE IN DAVČNE ZADEVE Dvanajstinski zakon vsebuje več, za naše gospodarske razmere odloči'no važn'h določb. Predvsem je omeniti pričetek Izvaja-nia komorskega prireza, ki Je bil uzakonjen že z znkonom o 'tstrojstvu vojske in mornarice 1923., kakoT tudi 100% povišanje Inva-lidskega davka. Ko je zbornica zaznala za nameravano povišanje davkov, je v imenu gospodarski organizacij brzojavno opozorila odločilne faktorje na pretežko obremenitev Slovenije po hišnem davku, dohodnini ln posebni pridobnini. V ostalem se je zbornica v zadnjem če trtletju bavila podrobno s proučavanjem da-lekosežnega projekta zakona o Izenačenju davkov in je izvedla o tem po strokovn:h orgsnizacijah obširno anketo ier izdelala konkretne predloge za izpremembo načrta zakona. Za finančni zakon 1925-26 Je zbornica podala obširne predloge glede reforme Invalidskega davka, davka na poslovni promet, hišno-najemnega davka, izrednih dr?.avn'h pribitkov, dohodnine ter zakona o taksah ln pristojbinah, potem glede točarinskih taks. prodaje denaturiranega špirita in napos'ed glede taksne dolžnosti trgovinske korespondence. Med ostalim1 davčnimi akcijami je omeniti zbornično spomenico glede obdavčenja službeni prejemkov za?ebn'h nameščencev, v kateri je zbornica predlagala, da se revidirajo tozadevni predpisi in določi davčni minimum v taki v:šlni. kakršna velja za službene prejemke pri dohodnini. Zbornica se je nadalje udeležila ankete glede relorm obdavčenja podjetij, ki so zavezana javnemu polaganju računov. Na tej anketi le bil sorejet predlog, d* se sedanie previsoko obdavčenje teh podietll zniža. Toda za sedaj se le dosegla le olaišava, da se poleg Izrednega državnega prih".ka tudi vsi v voini uveliavljeni državni pri-bitki priznnlo kot režijske postavke. PROMETNE ZADEVE V železniško-prometnem oziru le važno, da so bili s 1. lanuarjem skrajšani dodatni dobavni roki ter da ie s L marcem stopila za promet med postajami v območju ljubljanske železniške direkcije In Suštikom za dobo 4 mesecev 30 % znižana tarifa v veljavo. S tem popustom sicer Se ni uravnoteženo konkurenčno razmerje med Trstom, p-ko ui Sušakom za promet s Slovenijo, vendar ie ta odredba znatno prispevala k povečaniu prometa preko SuSaka, posebno z Dolenjsko. Vprašanje uvedbe nelomljenega računanja vozarine preko prog bivie Južne železnic« še ni rešeno v celoti, marveč le z izjemami za beočinski eement in za prevoz premoga. Tudi ni še stopila v veljavo kljub mnogim urgencam že lani odobrer.2 30% znižana tarifa za izvoz lesa prego prog bivše Južne železnice. Pretekli teden Je pričela v Benetkah konferenca za sestavo jugosloven-sko-italijanske jadranske tarife, k: ima že v teku meseca maja stopiti v vellavo. Zbornica je posvečala ureditvi tarifnih vprašanj posebno pažnjo in nas'ovila na odločilna mesta vrsto spomenic med niimi posebno glede tarife za zvoz lesa, dalje glede uvedbe tarifnih olajšav za našo mlinsko industrijo, ki pri sedanjih razmerah absolutno ne more vzdržati konkurence z inozemskimi in z vojvodinskimi mini. In glede znižanja tarif na lokalnih železnicah. Pretekli teden ]e bil tudi po dolgotrajnih pogajanjih sklenjen sporazum o direktnem železniškem prometu z Rnmunijo ln Poljsko, kakor je trgovska zbornica že lan' predlagala. Otvoritev prometa v Rumunijo je za naš eksport važnega pomena. Za sestavo novega voznega reda je zbornica poda'a obširne predloge, ki so bili deloma tudi vpoštevani. Na zbornični predlog je bila z marcem razširjena vellrv-nost mednarodne bernske konvencije na vse lokalne železnice v Slovenfl tako, da je zopet omogočena direktna oddaja pošiljatev z medmrodnimi tovornimi listi. KRIZA INDUSTRIJE IN IZVOZA. Zbog porasta vrednosti dinarja na inozemskih tržiščih k! ie dosegel 10. Januarja z 9.20 santima v Curihu svojo kulminacijo in se na to priiično stabi lziral na 8 40, je nastala v drugi polovici januarja prehodna stagnacia v celokupnem izvozu: v Sloveniji se je stagnacija posebno občuti'a v lesni trgovini, ki le zabredla v težko krizo. Kar se tiče uvoza, se je. ker ie carinski nadavek do 1. maja ostal nelzprem-njen, radi porasta dinaria tudi poJačM pritisk inozemske konkurence na naša tržišča in spravil domače obrate spričo novih davčnih bremen v še težji obratni položaj, tako da je bilo naše naivečje železarsko podjetje pri-morano od'očiti se, da odpusti s 15. majem, ako ne stop' med tem nova carinska tarifa v veljavo, vse delavstvo ln zatvori svoje obrate. Industrijska podjetla so morala nadalje rcducirati svoje obrate število brezposelnih se ceni v zborničnem oko'lšu na 23-25.000 Uvidevajoč ta opasnl položai, je zborn!ca naslov'1a ce'o vrsto vlog na ministrstvo financ in tudi z osebnimi intervencijami posredovala za čimprejšnjo uveljav-Ijenje nove carinske tarife. Med nfda'jnimi pnslcd'cami porasta dinarja je zabeležiti naraščajoče število poravnav in konkurzov. Število poravnav v zborničnem področju znaša v zadnjem četrtletju pr' protokoliranih tvrdkah 12, pri ncprotoko'iranih pa 17. Konkurzov je bi'o razglašenih 13 In sicer 7 o protcko-liranih tvrdkah, 6 pa o neprotokoliranih. KREDITNE ZADEVE. Ker visoke obresti za posojila pri denarnih zavodih občutno bremen'jo domačo produkcijo in trgovino, so se na inicijativo Narodne banke začeli v zadnjem četrtletju tudi tukaišnii denarni zavodi baviti z vprašanjem regulacije obrestne mere. Na tozadevni konferenci bančnih zavodov dne 28 februarja v LJub'Janl se ie dosegel sporazum glede obrestovanja vlog, ki so se po porastu dinaria znatno povečale. Obrestna mera znaša pri tekočih računih od 7—12% po odpovednih rokih pri vlognh na knjižice pa 5—10%. Glede obrestovania posojil do-sedaj ni b i dosežen niknk sp'ošni sporazum, nasprotno so se z dvanajstinskim zakonom dvignile zamudne rbresti za javne dajatve na 12%. Pri pridobitnih zadrugah znaš3 obrestna mera v tekočem računu 7%. pri vezanih vlogah 8—10%. za kredite pa 10— 14%. Pri regu'ativn'h hranlnicah pa za vloge brez odpovedi 5—7%, proti odpovedi 8 —10%. a za kredite 8-16%. Glede na kreditne neprilike je zbornica opetovano posredovala, da se dovoli p'ačevanje davkov, posebno pri dohodnini, v obrokih. Pr' nedavno izvršeni reviziji kreditov pri podružnicah Narodne banke v Ljubljani in Mariboru do večjih redukcij kreditov nI priš'o. Cela Slovenija uživa pri Narodni banki sedaj ca 125 miVjonov dinarjev kredi ta ali povprečno 9% vseh kreditov, kar ni kakor ni v sklada z gospodarsko važnostjo in razvitostjo naše industrije. Prošenj za podelitev obrtnlšMh kreditov pri Narodni bank' je bilo dosedaj po zbornici vloženih 135, ki so bile razen 6 nepravilnih prošenj, vse priporočene v ugoditev. Pretežna večina prošenj je iz -ib-močja mariborske oblasti, kjer ie po obvestilu podružmee kontingent 300.000 dlnarlev že izčrpan. Zanimanje za te obrtniške kredite v ljubljanski oblasti le v zadnjem času zelo popustilo, deloma zbog birokratskih predpisov, deloma zbog nizke maksimalne svote posojila. Zato je zbornica intervenirala pri centraii Narodne banke, da bi se maksimalna kvota posojila povišala na vsaj 10 000 Din in da bi se olajšali predpisi g'e-de jamstva. Tudi je zbornca v zadnjem času opetovano intervenirala pri odločilnih faktorjih, da bi se Iz imovine pnštnočekov-nih zavodov omogočila pod enakimi pogoji kakor denarnm zavodom nizko-obrestna posojila tudi trgovcem, indus-trijcero in obrtnikom. Konec marca Je odobrilo na zbornično intervencijo ministrstvo trgovine In industrije izpremembo pravil kakor tudi uzance za blagovno borzo za trgovino z žitom, krompirjem, stročnicami, prašiči ter vinom v LJubljani. Med mnogobroinimi administrativnimi odredbam', ki Jih Je izdala generalna direkcija carin v preteklem četrtletju. Je za detajlno trgovino najvažnejša določba, da se pošiljatve, ki izvirajo Iz kake pogodbene države in tranzltlrajo preko svobodnih carinskih skladišč drugih pogodbenih držav, tako zvane pošijatve s spremnico (Sendungen mit Begleitschein), ne carinijo več po maksimalni, temveč po pogodbeni tarifi. Važna le tudi določba zakona o dvanajsunah, da se bo reševanje carinskih sporov v drugi instanci preneslo na upravo večjih carinarnic. SOCIJALNOPOLIT1ČNE ZADEVE. V socijalnopolitičnem oziru ie omeniti znižanje premije za nezgodno zavarovanje v smislu svoječasnega zborničnega predloga od 6 na 5%, ki je stopilo s I. januarjem v veljavo. Zbornica Je po ukinitvi pravilnika o delavnem času v trgovinskih in obrtnih podjetjih izvedla po strokovnih zadrugah in gre-mijih obširno anketo glede nove ureditve delovnega časa, kakor tudi glede praznovanja praznikov, katere zaključki bodo predloženi ministrstvu za socijalno politiko kot predlogi za nov pravilnik. Nadalje se ie zbornica udeležila več anket glede ureditve stanovaniskega vprašanja. ORRTNOPRAVNE ZADEVE. Zbornica se le udeležila pri mln^trstvu trgovine In Industrije v Reogradu anket o r»?črtn zakona o «r>-p~d-rs'em svet« ter ankete o v>rašan'n ««('nl^ve pr'«r— norav-nave Irved konVnrz«. ki ie bi'a kliub nasprotnemu mnenin gospodarskih krotrov z dvanaisMnsVm zakonom ti celo dr**vo ukl-nlena Nadalie se ie zbornica udeležila z obširnim poročil~m ankete o krlrl le FSEJMI. Za pospešitev direktnih stikov naših eksporteriev z Inozemstvom ie zbornica aktivno sodelovala pr oreanizacili naše udeležbe na lyonskem vzorčnem velesejmu in na mednarodni razstavi dekorativnih umetnosti v Parizu. Za udeležbo na vzorčnem sejmu v MIlanu ni bilo mnogo Interesa. Lyonskega ve-leceima se le udeležilo Iz Slovenije 10. pariške razstave pa 28 razstavljalcev. Pr; tel pri'iki moramo z zadovoljstvom ugotoviti, da se onnža v gospodaf=kf>po|| ičnem udoj-rtvnvttnju nekaterih n.-šlh konzulatov v inozemstvu v zadnjem polletju znatna aktivnost. Zbornica prelema od mnogih naših konzulatov sedai redno obširna gospodarska poroč la Za poiačenie te delavnosti namerava ministrstvo zunanjih zadev organizirati pri naših konzulatih v važnejših eks-portnih centrih inozemstva vzorčne zbirke naših izdelkov z informativnimi podatki o naši industriji. Pretekli teden se je vršila v Liubliani v prostorih velesejma razstava vajenskih d>i ki Je prva svoie vrste v naši kraljevini in katero ie rad' njene gospodarske važnosti tudi zbornica vsestransko podpirala. H koncu bi bilo tudi omeniti, da se ie pretekli mesec zaključila likvidacija oddelka ministrstva trgovine In Industriie v LJubljani ter je prešla v zmis'u naredbe z dne 13. marca 1924 kompetenca za podeljevanje dovoljenj za javna skladišča, za sejme, za nadzorstvo zbornice, za meroizkustvo. za tujski promet, za pospeševanje obrti ln industrije, za trgovski in obrtni pouk, za kon-cesljoniranje industrijskih in tovarniških podjetij, za pode'jevanje dovoljenj za ustanavljanje delniških družb hranilnic, pridobitnih zadrug, potem za podeljevanje dovo-lienj za otvarjanje podružnic inozemskih delniških družb, kakor tud; za reševanje pritožb v drugi Instanci na centralo ministrstva trgovine in Industrije, dočim preidejo ostale agende na velike župane. STATISTIKA TRGOVSKEGA IN OBRTNI ŠKEGA GIBANJA. V dobi od 15. decembra lanskega leta do konca aprila tekočega leta Je izdala zbor. niča 690 uvoznih potrd 1, 465 svedočb o izvoru, 100 svedočb za udeležbe pri Javnil licitacijah in 169 drugih Dotrdil. V trgovskem registru beležimo v zadnjem četrfetiu lanskega leta 47 novih sp'-sov, od katerih pripade 18 na posamezne tvrdke, 13 na javne trgovske družbe. Izbrisalo se je v tej drbi v trgovinskem registru 12 in v zadružnem 6 tvrdk. V prvem četrtletju letošnjega leta beležimo v trgovinskem registru 37 novih vpisov tn 15 izbrisov. Od vpisov pripade 11 na posamezne tvrdke 6 na lavne trgovske družbe. 16 na družbe z omejeno zavezo in 4 na delniške družbe. V zadružnem registru je bilo v tem času 12 vpisov In 1 izbris. Število prijav trgovinskih obratov v obrtnem katastru je znašalo v zadniem četrtletju lanskega leta 391, odjav pa 342. V I. četrtletju letošnjega leta pa le bilo trgovinskih obratov prijavljenih 4*4, odjavljcnih pa 455, tako da le absolutni prirastek nazadoval od 49 na 9 obratov, število odjav Je večje kot število prijav pr trgovinah s pijačami v zaprtih stek'enicah, kakor tudi pri trgovini z lesom, kjer je poslovna kriza zelo akutna. V zadmem četrtletju lanskega leta Je trgovino z lesom priiavilo 31 interesentov, odjavilo pa 41. V I. četrtletju letošnjega leta pa ie narastlo število odjav na 55. dočim znaša štev'Io prijav 33 Med rokodsl-klmi obrati znaša v zadnjem četrtletju lanskega leta število prijav 421, odjav pa 204, torej abso'uten prirastek 217 obratov. V letošniem četrtletju znaša ševilo prijav 458. a odjav 256, torej absoluten prirastek 202 obrata. Tedenski borzni pregled Zagreb. 9. maja. Zaradi veČie likvidnosti na denarnem tržišču je efektno tržišče prošli teden priiično oživelo. Nastopi ie prijaznejša tendenca za celo efektno tržišče in so posamezni papirji zabeležili višje te-čaie in večii promet. Med bančnimi vrednotami se je okrepila Pskomntna zaradi svoieza skoka na Dunaju. Hipo se je mnogo ;ska'a. a je bilo malo blaza na razpolago. Jugo se ie trgovala dnevno v večjih stavkah. Precej se ie povpraševalo tudi do Praštedioni. ali je bil s ten. Dapiriem slab oromet zbog pomanikanja blaga. Vsi ti omenjeni papirji beležijo čvrste tečaje. Med industrijskimi nanirji je bilo za lesne vrednote prijaznejše razpoloženje in večje zanimanje. Povpraševanje je bilo živahno do Eksploataciji. Gutman-nu. Slaveksu. ki so vsi čvrsti, a nrome-ta ni bilo Dosebneza. ker je večinoma malo blaga na tržišču. Slavonija je bila ta teden precej zanemarjena. Povpraševanje do Dubrovački je bilo tudi ta teden večie. toda tudi ta teden je bilo malo blaga. Šečerana se je okre-Dila zaradi večjega povpraševanja. Isto velia za Trbovlie. v katerem je malo razpoložljivega blaga. V osprediu zanimanja so bili državni papirji, od katerih se je dnevno v več-:ih stavkah trgovala Vojna škoda. Pokrivali so se terminski nosli. a tudi inozemstvo se je zanimalo zanjo. Tečaj Vojni škodi je zaradi teea tekom tedna Doskočil za 10 točk. Čvrste so tudi agrarne in 7 odst Dosojilo. Na deviznem tržišču se neznatna okrepitev v početku tedna ni držala. Dinar na zunanjih borzah se popravlja in se je zadnje dni v Curihu ustalil na 8.35 Čvrstoča dinaria izvira nedvomno predvsem od Dovečaneea izvoza. Zlasti turščica se izvaža še vedno v večjih količinah. Tudi izvoz lesa ie obilen. Obstoja možnost, da bo zaradi velikega izvoza ponovno nastopilo živahnejše iskanie dinarja in s tem ponovna večia okreDitev. zlasti ker je povpraševanje po tujih plačiln;h sredstvih na naših borzah iako zmerno. Tendenca na zagrebški borzi zadnje dni je bila slaba. V današnjem svobodnem prometu se v efektih ni Doslovalo. Le po Voini škodi se je povoraševalo. — V devizah je bila tendenca zelo slaba, a prometa ni bilo Blago se je ponujalo pod včerajšnjimi zakliučnimi tečaji, a je povpraševanje bilo minimalno. Proti koncu se je čulo blago po nasledniih teksa-ciinh: Dunai 873. Italiia 254.25. London 300.5. Newvork ček 61.85. Praga 183.75 in Švica 1199. Ljubljanski trg Povprečni ljubljanski konzument je re« ven in ne zmore nakupovanja, kakor je bilo običajno pred vojno. Zato se sedaj kupu. jejo le najnujnejša živila. Ce torej ne bo visoko stanje dinarja znižalo cen, jih bo moralo s'abo nakupovanje s strani konzu. ma. — Ta teden so ostale cene večinoma nespremenjene. Le goveje fn ovčje meso se je pocenilo, jabolka pa podražila. Zelo pri« manjkuje na trgu finejše glavnate solate in čebule. Jabolk je že tudi zelo malo. Na trgu se pojavljajo v zelo majhnih količinah fe jurčki in črešnje po zelo visokih cenah. Prošli teden so bile naslednje cene: Go. veje meso 17 — 20, svinjsko 25 — 30. te. lečje 25 — 27.50. ovčje 15. kozličje 22.50 Din kg. kokoši 25 — 50 Din komad, piščan. ci par 40 — 50 Din, golobi 20 — 25 Din par. race 87 — 90 Din komad, jaiea 0.87 — 1.25 Din komad, solata.herivka 1.50 — 230 Din merica, špinača 1.25 — 2 Din merica, redkvica 0.50 — 1 Din šopek, grah v stroč. ju 8 Din kg, z1"ščen 4.50 Din merica, kar. fijola 10—12 Din kg. šparglji 27 Din kg. drobnjad 0.25 — 0.75 Din šopek, novi krom« pir 8 — 10 Din kg. stari 1.75 Din kg, jabol. ka 8 — 14 Din kg. Mariborski trg Včeraj so pripeljali špeharji 39 vozov z mesom po ceni od 12.50 — 30 Din kg. Krom pirja je bilo 22 vozov po ceni 1.25 — 1-50 Din kg. Ostale cene: čebula 4 — 5. grah v stročju 10. kromnir novi 10. karfiiola 8 — 20. česen 15 — 20, kislo zelje 3.50 — 4, ki. sla repa 2. glavnata solata 10 Din kg. špi» na?a 1 Din kunček. gobe 1 Din kupček, ja« bolka 3 — 8 Din kg. češplje suhe 16 — 18 Din kg. mleko 3 — 4 Din liter, sirovo ma. slo 40 — 44. kuhano 60 Din kg. jaica 0.85 1.25 Din komad, smetana 12 — 16 Din liter, kokoši 32.50 — 40. gosi 65 — 75. purani 75 — 100 Din komad, domači zajci 10 — 45, korllči 45 — 75 Din komad. Sena so pripeliali na trg 35 vozov, otave 6 vozov, slame 12 vozov in škopa 4 vezove. Cene: seno 55 — 70. otava 60. slama 45 — 55 Din 100 kg. Skop 1.75 Din komad. Tr7»a norega Drnisjka borza s kme«'»kfml prodrkti (8. maja.) Mirno razpo'ožen|e. Promet mani ši. Cene nagibajo k slablieoiu razen ovsa. ki ie čvrst. Notirajo vključno blagovnopro-me-tni davek brez carine: pšenica: domača 52 — 53. madžarska s P^tisja 55.50 do 56 Rosafč 53.50 — 54; rž: domača 50 do 55.50: Ječmen: domači 42 — 46: turščica: 29 — 30; oves: rumunski 42 50 do 44 šilingov za 1°0 kg. Žitna borza v Ch'ca«ro (8 maja; otvoritveni tečaji.) Pšenica: tendenca čvrsta: mai 165 in sedem osmink. iufj 154 25. september 147. Turščica: tendenca čvrsta: ma) 113 julij 115 in pet osmink. september 114.5. = Vedro večji uvoz pšenice. NaSI milni ln veletrrovci v vedno večji meri uvažajo ameriško pšenico, deloma ker je cenejša od domače, deloma pa zaradi tega. ker so ponudbe domačega blata nezadostne. Gotovo je sicer, da so zaloge domače plenice ob tem času še manjše vendar ne tako male. kakor se zatrjuje s strani Imajitellev žitnih zalog, s katerim seveda ne prija ta uvoz. ki iim precej križa špekulacijske račune. Za-so začeli, kakor smo že poročali, sondirati teren, ali bi se mogla doseči ponovna uvedba carine na žito. V interesu širokih slojev, ki komaj zmagujejo visoke cene moki. je, da se takim pobožnim željam vojvodinskih žitnih špekulantov absolutno ne ugodi. Tu se morajo uvaževatl mteresi komunistov p^oti navljalcem cen, ker je naša trgovinska bilanca dovolj aktivna, da prenese uvoz žita Sicer bo na prost uvoz Itak mora! končno dvigniti lastnike zalog, da se bodo zo-cet v večii meri ooiavliaU oa tržišču ta uravnali cene na nivo uvoznega blaga. = Povlšek cen soli. Monopolska upravi je s 1. t. m. povišala cene vsem vrstam so!L za 50 Din pri 100 kg, tako da stane odslej morska zrnata sol na debelo 290 Din, kal menita sol 340 Din za 100 kg v monopols',,'! skladiščih. Temu bo sledilo seveda tudi p . viSek cen na drobno. = Carinjenje Izvoznega blaga. Po narcdJ bi finančnega ministra se imajo izvor.-; ekspedicije izvrševati pospešeno In v vss kem času. = Gospodarski kongres v Sarahvu.l Končni razpored kongresa je naslednji: tal t. m. ob 5. popoldne predkonferenca; M. • ! m. ob 9. dopoldne svečana otvoritev kon-l ference. 15. nadaljevanje konference. Dnev.l ni red konference je nastopen: 1.) ReferaJ o reviziji prisilne poravnave (referira de-l legat zagrebške zbornicc dr. Mogan). 2.1 Referat o zakonskem osnutku gospodarsk;J ga sveta (delegati Trgovske ter IndustrijT ske zbornice v Beogradu). 3.) Referat f Trgovski In obrtniški zbornici v Ljubiiad na vpogled. L = Cene jajcem ▼ Nemčifl. Na berlhsHI borzi z Jajd so 7. t m. notirala domača^ jajca od 9.5 do 12, Inozemska 6—13 ples« gov po kakovosti in velikosti = Znižanje nekaterih blagovnih tarif <1 Poljski Železniške tarife za izvoz cimaP svinca, melase goveje živine, konj. špirnl in kemtkalij iz Poljske so bile s prvim ma-j Jem znižane za povprečno 10%. = Borza za kemtlske produkte se snnj po časopisnih vesteh v Budimpešti. = Insolvenca velike tvrdke v Budimpe^t'I Veletrgovinska tekstilna tvrdka SiegmitfcT Modem v Budimpešt' je zaprosila za pH ravnalno postopanje ter ponuja 40 odstot-j no poravnavo. Upniki so skoro vsi inozemj cL ... = Visoko število konkurzov v Netrcij Število novootvorjenih konkurzov je ostalaj kakor poročajo iz eBrlina. tudi v aprilu visoko: vendar kaže napram marcu malen kostno nazadovanje. V aprilu se je otvoril: 664 konkurzov napram 705 v marcu ir, Sti Din 150 več. Ante Debeljak, Solnce in sence. Pesmi, Broš. Din 9.—, vez. Din 15.—, po po* šti Din 1.25 več. Dr. Bogdan Derč, Dojenček. II. izdaja. Broš. Din 7__, po pešti 50 p več. Dr. H. Dolenoc, Izbrani spisi. Broš. Din 10.—> vez. Din 16.—, po pošti Din 1.25 več. Damir FeigcJ, Tik za fronto. Broš. Din 18.—, vez. Din 24.—, po pošti Din 2 več. Fr. Goršič, Socijalna zaSčila dece in mladine. Din 15.—, po pošti Din 130 več. Dr. Fr. Ilešič, Vežbenica srbohrvat; skega jezika. Din 25.—, po pošti Din I.75 več. Sinion Jenko, Pesmi. Broš. Din 9.—, vez. Din 15.—, po pošti Din 1.50 več, Simona Jenka zbrani spisi. Uredil dr. J. Glonar. Broš. Din 36.—, v celo platno Din 50.—, v usnje Din 55.—, po pošti Din 2.50 več. Josipa Jurčiču zbrani spisi. Urejuje dr. Iv. Prijatelj. L zv.: Pesmi. Narodne pravljice. Spomini na deda. Prazna vera. Uboštvo in bogastvo Jesenska noč. Juri Kozjak. Domen. Broš. Din 36.—, v celo platno D 50.—, v usnje Din 56.—, po pošti Din 250 več. — II. zvezek: Spomini starega Slovenca. Tihotapec. Jurij Kobila. Dva prijate* lja. Vrban Smukova ženitev. Grad Rojinje. Cena kot pri prvem zvezku. III. zvezek: Klošterski žolnir. Deseti brat. Cena kot pri prvem zvezku. — IV. zvezek: Hči mestnega sodnika. Sosedov sin. Sin kmečkega cesarja, itd. (V tisku.) Igo Kaš, Dalmatinske povesti. Broš. D 7.—, vez. Din 13.—, po pošti Din 1.25 več. Kersnik Janko, Cyclamcn. Rom. Broš. Din 22.—, vez. Dia 27.—, po pošti Din 1.25 vcc. Kersnik Janko, Ag •vo Brsš. Din 15.—, po pošti Din 1 25 več, - Pajnič dr.. Civilnopravni red. Broš. Din 30.—, po pošti Din 150 več. L-onid Pitamic, Pra\'o in revolucija. Broš. Din 5.—, po pošti 50 p več. L Pregelj, Azazd. Ždoigra. Broš. Din 22.—, vez. Din 28.—, po pošti D 1 50 več. Dr. Prijatelj. Predhodniki in idejni ulet meljitclji ruskega realizma. D 36.—, po pošti Din 2.— več. St. Sagadin, Noš sad osni i us/avni po/os ta j. Broš. Din 7.—, po pošti D 1.25 več. Sič A., Slovenske nerodr.e r.oše. Broš. Din 4.—, po pošti 50 p več. Jos. Stare, Lisjekcr.a hči. Povest. Bros. Din 7.—, vez. Din 13.—, po pošti Dm 1.25 več. S(ritarje\-e antologija. Uredil dr I. Prijatelj. Broš. Din 18.—, vez. Din 24.—, po pošti Din 2 več. J. Stritar, Sodnikovi. Povest. Broš. D 10, vez. Din 16.—, po pošti Din 1.25 več. šorli dr. Ivo. Zadnji val. Roman. Broš. Din 42.—, vez. Din 48.—, po pošti Din 150 več. Dr. I. Sorli, Bcb in Tedi, dva ne. ngr.anca. Broš. Din 12.—, vez. Din 18.—■. po pošti Din 1.25 več. Dr. L Sorll čirtmurci. Povest s slikat Broš. Din 20.—, vez. Dia 25.—, po po. šti Din 1.50 več. Dr. Ivana Tavčarja zbrani spisi. Ure* jujc dr. Ivan Prijatelj. V. zverek: Izza kongresa. Roman. Broš. Din 84, v platno vezan Dic 100.—, v usnje ve. zan I>n 105.—, po pošti Din 3.50 več. — VI. zvezek: Cvetje v iesc-ai. Visoška kronika. Broš. Din 72—, v cclo platno Din P6.—, v usnjo Din 92.—, po pošti Din 2.50 več. Dr. J. Tičar, Boj nalezljivim boleznim. Din IS.—, po pošti Din 150 več. Dr. Fr. Veber, Uvod v filozofijo. Dia 30.—, po pošti Din 2.— več. Veber, Znanost in vera. Din 65.—, po pošti Din 1.50 več. L NVaschtetova. Pravljice. Z barvasti* mi slikami. Vez. Din 22.—, po pošti Din 1.25 več. Fr. ZbaSnik, Pesmi. Broš. Din 15.—, vez. 21.—, po pošti Din 1.25 vet ■ Slavno občinstvo in velecenjene trgovce slaSčičarnarle itd. vliu-^no opozariamo, da smo zopet stavili v promet n?.it svetovno znane 2595a M? iMie ueiftoK paketirane v malih in večiih vrečicah z varstveno znamko dveh psičkov. Nali f Eifnse! l:iror-a«lnl bonboni se izdeljujejo I— t;ajt:5s?ci?.rh sadniH sokov t«r d*]') Isristalno čisto Sittianatsot ir. so pri vsem t: m naicenejža pijača ik žejo, posebno priporočljivi za turiste, športnfke i., druge. Dobijo se v nadrobni prodaji no vseli špecerijskih in delikatesnih trpovintli, slaščičarnah itd. Pazite na varstveno znamko. Zahtevajte jih povsod! Zavračajt" potvirbe! Z vefcspottovanjem J8f?il.lMa®,M«?! Zastopstva in tsssrnlška Zilasa za Junosja»i;o: češke mrririTnrrrnmHrrinnijLliugaaaECT družbe tovaren orientalskih bonbonov in čokolade orei A. n A R Ž K E R, -^faga. Knjige se naroiafo v knjigarni Tiskovne zadruga v Ljubljani, Preicrnova uiica itev. 94 (nasproti glavne poŠta) zistsisic, srebrniao ia ure po najnižjih cerah pri staroznani tvrdki Ljubljana, Sv. Petra cesta 13. T-kJLULJU i j i jI t; t« r irrrTTPnnnrrir Isvsts dražba raznega pohištva, peri-la in drugih potrebščin se vrši v skladišču sped. tvrdke R. Esnzfuger, Lfabliaaa 15, eseja 8, ure dal?e in naslednje dni. Mali oglasi, ki slutijo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—» Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I'—. Najmanjši znesek Din 10*-* Frizerski salon se kupi ali vzame v najem, event. se stopi v družbo. Prednost: kjer je že vpeljano za dame ali se pa lahko vpelje. — Naslov v upravi . 10649 Bančni uradnik jme vsako Fotogr. pomočnik ki je ponolnoma izurjen za brezposelni, _ vsako delo, lahko takoj na- primerno delo tudi na dom stopi. Zaslužek dober. Pi»- Ponudbe na upravo .Jutra, mene ponudbe na lotogTaf. pod šilro .Zmožnost 5003^. atelje Ivan Mijanovid, Pan-čevo, Banat. 10506 | 10396 Strokovnjak mnogoletno prakso Starejšo služkinjo za vsa hišna dela, ki je I vsestransko naobražen v les-vajena samostojne srednje- ni stroki, 15 S e primerne meščanske kuhinje, zdrava namestitve. Nastopi lahko in poštena, 6e sprejme za j takoi. Ponudbe pod šifro takojšnji nastop v večji .Lesni zastopnik, na upr. trgovski hiSi na deželi. — | »Jutra«. 10373 Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod .Snažna in pridna, na upr. .Jutra.. 1M40 j Šivilja Ba deželi, popolnoma vešča v izdelavi moškega in žen« skega perila, sprejme delo na dom. — Interesenti naj blagovolijo poslati cenjene naslove na upravo .Jutra« Dud .Šivilja na deželi*. v 10485 Pekarna Ca zelo prometni točki, se takoj odda. Vprašanja pod šifro .Sv. Pavel, na upr. .Jutra*. 1066S Ivan Molek eedlar na Vrhniki štev. 122 priporoča svojo delavnico za ličenje vozov. 9PM Učenec ali učenka ki ima veselje za krojaško obrt, so sprejme pri M. Bošnjak, kroj. mojster Vrtnar za začasna vrtnarska dela, na razpolago. — Hrenova ulica It. 10, pritličje levo. 10347 ... , Potnik Mariboru, Koroščeva št. 2. p0t„ja po celi Gorenj-106081 8prejme poleg špece-rije še prodajo vina ali kako drugo dobro vpeljano blago. Ponudbe pod značko .Provizija, na upr. .Jutra« 10496 Nočni čuvaj se sprejme. Ponudbe pod šifro .Nočni čuvaj 31» na upravo »Jutra*. 101S2 Več krojačev pomočnikov, sprejme takoj | stToke, ki je Zupančič, krojač v St. Vidu meščansko in obrtno šolo. nad Ljubljano. 10962' - J-«—"—' —si—k .'s*. Kot nčenka želi vstopiti v trgovino 15-lelna, močna, zdrava de-klioa s 3 razr. meščanske šole, pripravljena poprijeti se tudi drugega dela. — Cenjene ponudbe na upravo .Jutra« pod lifro .Učenka« 10664 Železniški Invalid išče službo sluge, vratarja ali kaj sličnega. Ponudbe na upravo .Jutra« pod šifro .Invalid*. 10685 Prodajalka Izučena v trgovini mešane obiskovala Postrežnlca išče za popoldanske ure dela v kaki pisarni. — Ponudbe na upravo .Jutra« pod značko .Poštena 5133» 10689 Absolventinja nižje realke v Trstu, vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi, išče mesta kontoristfnje ali korespon-dentke. Dopise na upravo Jutra« pod šifro «Adrija». 10660 Bukova drva sortirane okroglice in cepa-nice 1 m dolge, suhe in polsuhe, prodam. Ponudbe na naslov: Boris Čeme, Gorje pri Bledu. 10362 Čebulček nudi Mlio. Ljubljana 10235 Malinovec pristen in naraven, i najboljšim sladkorjem vkuhan steklenicah in sodčkih na drobno in veliko nudi lekarna dr. G. PlccoH Ljubljani. 223 dobrimi spričevali, išče mesta, najraje na deželi. Vajena je vseh hišnih del. Občinskega tain'ka I Naslov pove npr. sprejme županstvo v Cerk- 10482 niči pri Rakeku. — Plača 1250 Din mesečno, po zmožnosti tudi več ter prosto stanovanje :n še drugi po- (venecijanar), ki se razume stranski zaslužek Zeli se tudi na vse lesne manirm-položitev kavcije. Ponudbe laciie, pošten. Seli stalne na: Matija Obreza, 2upan v službe. Ponndbe na npravo Žsgar Gospodična parletno prakso, zmožna slovenske, nemške in brv. stenografije ter strojepisja ln vFeh pisarniških del, . ? č e stalnega mesta. — Ponudbe na upravo .Jutra« pod šifro .Zmožnost 5115». 10652 Cerknici. 10651 .Jutra« pod .Žagar 50?.i». 10463 Poštenega mlinarja za stalno mesto na vodni mlin, išče Vlad, Strojnik Bublik, I išče mesto v tvornici ali mlinar, Mirovo, pošti Bo- parni žagi. Vešč- je poprav- Oosposkl sluga perfektno izvežban v^servl-raniu, z dobrimi spričevali, išče primerne slnžbe. Naslov pri podružnici .Jutra« Mariboru pod značko «T»-vežban«. 10748 Ijevac pri Zaječaru. Srbija. Uania noionskih «troiev in 10669 avtomobilov. — Prvovrstna spričevala. — Naslov pov. uprava .Jutra«. 10438 Natakarica Konverzacije v nemščini, želi v večernih njah gospodična z inteli-getno damo. — Ppnudbe in pogoji pod značko »Nem-ščina». 10279 Klavirske ure o temeljiti metodi, daje ▼ jtiji ga. dr. Jamšek. 10693 Francoščino temeljito poučuje učiteljica Naslov pove upr. »Jutra«. ^ 10510 Distingnlrano gdč. ki govori slovensko in nemško, želi Epoznati nemški gospod za konverzacijo proti dobremu honorarju. — Ponudbe na upravo .Jutra« pod .Slovenska konverza-Sja*. 10324 mlada, pridna ln poštena, i ,___ se išče za gostilno Narodni M'7PrcM nOTnon K dom v SI. Konjicah. 10648 dobro izurjen ra pohištveno - I in stavbno delo. želi pre-meniti mesto v stalno služ- Učenec za trgovino bo. — Pismene ponudbe je mešanega blaga, s primer- poslati na upravo »Jutrar no šolsko izobrazbo, pošten pod .Stalno delo o00»» in marljiv, v starosti 141 u'4-6 največ 15 let, najTaje z dežele, ki ima veselje do , ... , .. . trgovine, se sprejme. — M Ponudbe na upravo .Jutra« Btar(,jja dobro izvežbana. pod .Trgovski nčenec». ,možna ,,snlostojnega vod-10634 | ;5jte meet0 poslovod- kije ali kot prva moč. — Cenjene ponudbe na upravo .Jutra* pod značko »Za-10548 Posood'čna _ štirirazr. meščansko šoto ter dvorazr. trgovsko šolo. ki obvlada slov., srbohrv., nemšM ter <*»loma itaUtan-«kl jezik, žeti mecta Trur-iena ;e v stro'°*""n. hi+ra steno"rafinia. dobra v računstvu. knli^ovvMvo ter Voresnon^enet. N»"topI takoj. P'ača minimalna. Na-.ln- n-I podružnici .Jutra* v Mariboru pod šifro »Primorka*. 10749 Krznarski vajenec se sprejme. Več se poizve j nesljiva 5062». v trgovini J. Wanek, Sv. Petra cesta št. 19. 10679 Kuharica __ , - i popolnoma samostojna, za Mesarski pomočnik restavracijo in kavarno — ki je zmožen svoje stroke sprejme tudi mesto sobari-in vajen razsekavanja, se ce ali prevzame gostilno na sprejme takoj. Plača po račun. Ponudbe pod značko dogovoru. Ponudbo na na- j »Samostojna 5143» na npr. slov: Ivan Grad. Zrimec, Bled-10632 »Jutra«. 10605 Za žensko kro?"šAvo sprejme pomočnico Možina. izvežbana, se išče za trgo- Cesta na gorenjsko želerri- Prodaialka co št. 20. 10691 Absolventinja Gospod »ešč železninske stroke, se sprafrae. Ponudbe pod šifro »Marljiv* na upr. »Jutra» 9359 vmo stekla In porcelana. — Prosilke izučene v tej stroki, imajo prednost. — Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih službenih j tečaja, želi primerne mest. je poslati na naslov: Ponudbe ha upravo Agnola. Ljubljana. Nastop ,jutra> pod šifro »Začet-in podrobnosti po dogovoru 1 • 10626 Perico pridno in pošteno, išče za dom Aneela Poženel, Hir-ska ulica 21. 10683 Rudniški paznik energičen, zanesljiv, absolvent rudarske šole — se sprejme Ponudbe s prepisi spričeval dosedanjih služb in zahtevo plače, naj se pošljejo na npravo »Jutra: pod »Rudniški Paznik*. 10258 Spretna frizerka ▼ obrtu vsestransko izobražena. se proti dobri rlači takoj s p r e i m e v trajno službo. M. Fettich - Franklini. Maribor. Šolska ulica št 3. 10204 Dobra šivilja ta poletne obleke in perilo, za na dom. se išče Plača po dogovoru. — Več pove Dežman, Gosposka ul. 4/TI. 10569 Tvorn;ca konzerv išče v vsakem večjem mestu države gospode, ki so dobro uvedeni v špecerijski trgovini, za prodajo marmelada, proti visoki proviziji. Ponudbe pod šifro .Konzerve 11-266» na Jnterreklam, Zagreb I.—78 9962 Žagar in brusač prvovrsten, z dobrimi spri fevali, se takoj sprejme Plača po zmožnosti. Ljubljana, Prule 8. 10423 Trgovski potnik joanufakturist. samec, od 24 do 2? let star. na Kranjskem in Slaierskem vpeljan te nroti stalni mesečni P'a-či takoi spreime. Ponndbe z navedbo referenc na npr. •Jutra» pod »Marljiv 4995i 103S1 Prodajalka mlajša moč. se sprejme takoj ali pozneje. Ponudb« s sliko. Naslov pove uprava «Jutra» 10519 Zastopnike išče Večja zavarovalna družba z.-. Sfcofjo Loko, Gorenje vas. 2iri. Jezersko. Kokro. Šenčur. Bled, Jesenice. Radovljico in okolico. Zavarovalnica vodi vse posle kakor tudi nezgodno zava-rovanje živine. Ponndbe na upravo »Jntra» pod značko »Takojšnje zastopstvo.^^ 10707 Kočijaž trezen tn zanesljiv, zmožen fiiakerije in sedlanja konja iščemestoza takoj. — Ponudbe na upravo »Jutra pod »Kočijaž.. 10725 Postre?n"co čedno, mlajšo, se išče za 5—6 ur dnevno. — Naslov pove upr. »Jutra*. 10657 . Šofer avto mehanik, vešč vsakega popravila, samec, Seli premeniti službo. Ponudbe „ . ... _ ., , pod šifro »Trezen 516?» na Kropskl pomočmk upravo »Jutra«. 10730 dobro izurjen, se sprejme I za veliko delo in uniforme I Simcnu K 11 m & n e k ] Gospodična v Ljubljani, Selenburgova jmo5na pisarniških del. -'-•— • 107551 - - ■ • - - ■ ulica 6. šestletno prakso, z znanjem slov., nemškega in deloma , tudi srbohrv jezika želi Prodajalka premeniti službo Vajena je se išče za tako;, sposob- tudi lesne stroke. Ponudbe na modne galanterijske z navedbo plače na upravo stroke za samostojno vod- .Jutra« pod značko »Lepa stvo sezonske podružnice v | pisava«. 10708 Rog. Slatini, dobi hrano, stanovanje, plačo In pro-. ,,,.., vizijon od prodanega bla- Občinski tajni* pa, prednost imajo one, ki j j g g e ennko, event. kako imajo polet: dobre referen- drugo primerno službo, ce tudi kavcijo. Pismene ponndbe na upravo »Jutra« ponudbe s sliko ali se oseb- p0fl značko »Občinski talno predstaviti pri B Vese- nit,. 10310 'inovizc in Com.. Maribor. Gosposka ulica 26. 10io4 Omara 3 m dolga") in tri stelaie ,'po 5 m dolge), se po zelo nizki ceni prodajo. Naslov pove upr. »Jutra«. 10386 Proda se: stelaie, predale is pudel za špecerijsko trgovino (dolžina 6 in četrt m — pudel 5 ln pol m — vilini 260 cm); različne stelaže in omare, posode za olj« in petrolej, stojalo za razglednice (96 oddelkov), blagajna za knjige, računski stroj »Tim«, registrirna tehtnica ia 1000 kg z listki, 1 nagel pumpa 1 in 2 cole), 1 velik železen štedilnik (195 y 95 cm), 2 registrirni blagajni, oprema za konje in sicer: fina angleška oprema, prsna oprema In oprema za 1 konja (Oubriolet) in dva sedla pri g. J. Stupica v Ljubljani. Slomškova nI., 3 »Kartotek* omare r» fakture in korespondenco z 8, 12 in 15 predali (pri g. Mathian v Ljubljani. Du-naj*ks cestni, 1 Opaloeraf. 1 Mimeograf in strojček »Jupiter* za svinčnike (pri g. J. Barara. Selenburgova nlical. 1 hidrant, stojna cev z S8 m cevi po 2 coli. en «Schwitz. aparat, 2 -stenska telefona za interurh promet in 2 hišna telefona. 1 petrolejska pečica, S svetniki za goriflvi špirit (AnerlicbO. 1 elektromotor za S-trt PS. 1 »troj za kavo mleti, 1 železen voz za skladišče na nizkih kolesih. 1 voziček za gumijevo cev, različni gamsovi, srnjakovi ln jelenovi ro?ovl. različne knjige za knjižnice, 1 puška 9 mm in 16 Lancaster J daljnogledom. 1 daljnogled za puško posebej, 1 Lancaster an-leška pufka dvocevka kal. 16. Edvard Dolenc t Kranin. 10432 Šest panjev deloma novih, deloma malo rabljenih — Znideršičevih dvojakov — z opremo — pToda po 300 Din komad J. Mešiček, Maribor, Pra-protnikova ulica štev. 133. 10610 Msverjev Lex»kon 24 knjig, se p r o d a za 4000 Din; Sittenge«chichte. 3 kn;ige za 300 Din: sokolski kroj za 500 Din. — Naslov pove upr. »Jutra* 10645 Nova spalna corava elegantna — iz češnjeveg* lesa in jedilna oprava ii hrastovega lesa, se poceni proda v "Ti-novem, Korejska ulica 13. 10625 Kino aparat francoski fabrikat. s par komtdov filmov, še v dobrem stanju, se proda. — Naslov pove upr. »Jutra*. 10345 Zabojev sredniih. prodam večjo množino. Naslov pove nrr »Jutra*. 10550 Po zelo nizki cen' pro lam hrastove, jesenove. črš-ijeve in smrekove spalnice. p>«alne mize. črno Jedilnico, 18 oken (180 v 90 cml z dvojno zaporo, eno prsno dvovprežno opremo či«to novo prvovrstno delo Pavel Kosec, Mengeš. MJ. 9970 'juuuuaanncoxinu'1111 ...nnmmacr i Prodajalka dobro Izurjena, želi premeniti m»«to. event. pre tudi kot voditeliica kake po-7 Vino Prodam do poni Mtrov vina od lete 10»1,—10?4., PO ka-kove*ri in p0 dnevni ceni. A. Rauer, Zcče 16, rošta Buče. 10602 Radi opustitve trgovine prodajam zlatnino, sre-brnino, vsakovistno jedilno orodje in birmanska darila po zelo znižanih cenah. — Jos. Selovin - Čuden, Ljubljana, Mestni trg. 8822 'Nameravamo zopet nekaj novega.' Velecenjeni vubliki si dovolimo' sporočiti, da bodimo na tem mestu odslej prinašali vesele slike na-fipsn risarja, marsikaterim v zabavo, zaslttipk tn v razmotrivanje. Ker bode ta stran vsem v posebno korist, pričakujemo radi vesel odmev, odziv in posnemanje! SCHAFFHAUSEN- ura svalovna »n.mi.« 1361 Dobi se pri r. Čuden, Ljubljana Prttaai SEtesbcrgcva 7 Usnjato torbo Aktentasche), ie rabljeno, lupim. Ponudbe pod «52* upravo »Jutra*. ltteCO Priklopni voz (Beiwagen) za motorno kolo, dobro ohranjen, kopi Slavko Molat, Celje. Pre-iernova ulica Itev. 11 fL 106S8 Moško kolo se kupi. — Ponudbe z navedbo cene na upr. *Jutra» pod šifro »Kolo 2». 10624 Tračnice ozkotirne železnic«, 60 cm širine, ozir. kompletni tir z železnimi pragi, se kupL Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko »Tračnice 666». 10636 INTERNATIONAL WATCH C? eniio»o«ttTRt» rr M.PU1 Ot «tC'»10« Posestvo z gostilno in mesarijo, proda Korenčan, Vrhnika. 9707 Domačo šunko mast in praženo slanino, vodam. — Kupim jabolka n orehe. — Štefan Kiss. Subotica, trg Jesze. 10255 Špago dreto in vso vTSte vrvar-»kih IzdeTtov ter v to stroko spadajoče blago, dobit« skladišču »Konopjnta« Ljubljani, Gosposvetska št. 2. 227 Dva šivalna stroja Singer »Linksarm« z; čevljarje in 1 star »Hove« iroda Prešem, Celovška c it. 68. 10552 Vrtnice visokodebelne, priznano lepih vrst. kakor tudi vrtnice - plezalke in vrtnice-ialujke. nudi cenj. občinstvu Anton F e r a n t, trgovski vrtnar, Ljubljana Ambrožev trg 3. Naročila se sprejemajo tudi v cvetličnem paviljonu pri frančiškanskem mostu. 10099 Kante nove, za mast, se prodajo Naslov pove upr. «Jutra» 10721 Dirkalno kolo Bianchi*. skoro novo, vso opremo, s« proda — Ponudbe na upravo »Jutra, pod .Bianchi.. 10478 Fotos»oarat 9 v 12, Ica, Novar-Ana.tig-mat. s potrebščinami, proda neodro Rožanc, Ljubljana. Sv. Petra cesta štev. 2/IT (komisija"). 10728 Štedilnik leUzni «Tritimph» s tremi rinH, v v^iTcosti 52 v 80 «e upodno proda. Naslov nprari «Jatra». 10719 a Zelss-Trleder S v, skoro nov. naprodaj. Ponudbe na uoravo »Jutra pod značko »Za polovico. 10733 .a±axoraxj.,rii n mi mnimno Poceni prodam: 1 brek za 8 oseb, pokrit z zastori, barvan, prav v dobrem stanju in 3 gumijeve krorije za kegljišče. Andrej Zgonc, gostiln, v Cirknici. 10641 Športni čoln se proda na Ižanski cesti It. 27. 10640 Pomožni motor D. K W . v najboljšem stanju, se ceno proda. Naslov pove npr. «Jutra». 10659 Krojači, pozor! Proda se več krojaških modelov (pnp) št. 46, 48 in 56. Pismene ponndbe se prosi na upravo .Jntra. pod »Modeli.. 10417 Vrtne stole prodaja najcenejše B o 2 -mane & Kom p., LJubljana, MirJ« 4. 161 ki bi opravlial tudi druira primerna dela polesr. išče službo. Našlo? pove unrava »Jutra*. 10291 Zidarski polir večletno prakso, uporaben tudi v pisarni, išče službe, najraje na deželo. Cenjene ponudbe na upravo »Jntra* pod »Zidarski po-lir*. 10294 Knjigovodja in korespondent vešč slov. in nemške korespondence, kakor tudi strojepisja, z večletno prakso, zmožen vseh pisarniških del. išče primemo mesto, tudi na deželi. Mesto bla-■rainika. 0'krbnika ali poslovodje, ni izključeno. — Službo lahko nastopi takoj. Ponudbe na npravo »Jutra* pod »Marljiv in zanesljiv*. 10334 Kdor želi kupiti, dobro ln malo rabljeno motorno kolo 2 HP z dvema sedežema, električno svetilko, znamke »Kirchstater*. naj si ga ogleda v Gradišču št. 10 v trgovini čevljev. 10219 Parna lckomobila tovs-ne Glsston Sehflttle-worth. 8—10 HP, ki je prevozna in sposobna za obratovanje, se proda. Naslov pove uprava »Jutra* IOD37 Trg. pomočnik dobro izurjen mešane stTo-ke, ravnokar prost vojaščine, želi premeniti službo v kako veSjo trgovino v mestu ali na deželi. Nastop s 1. junijem ali julijem. — Ponudb« na upravo »Jutra« pod šifro »Zanesljiv 4261*. y 10219 Vojni invalid izobražen v trgovini m industriji, * večletno prakso, išče kakrineko'i primerne slnžbe. Je Izvrsten računar in zmežen slov., srbohrv. in nemškega jezika. Prosi trgovce ali druge podjetju-ke. da »» g» usmilijo. — Dopise na upravo »Jntra* pod Šifro »Marljivost 5048* 10630 Samost. gosocd«nja srednjih let. želi primerne službe pri solidnem gospodu, ki poseduje svo; dom. Naslov pri podružnici Jutra v Mariboru pod šifro »Gospodinja«. 10613 Trg. pomočnik 18 let star. mešane stroke, želi premeniti mesto v kako večjo, dobro idočo trgovino. Nastop po dogovoru. Ponudbo na podružnico »Jutra, v Mariboru pod »Soliden is zanesljiv*. 10616 Mizarski pomočnik dobro Izučen, ISSe službe. Rudolf 01«, Grahovo št. 2 pri CirknicL 10642 Mesto hišnice al! majhno stanovanje ta postroibo, iščem. Naslov v opravi »Jutra*. 10667 Radi preselitve prodam lepo novo spalnico in jedilno sobo, dva velika odedala in opravo za kuhinjo. Tudi stanovanje na razpolago. — Naslov pove uprava »Jutra*. 1054S Štedilnik nemškega izvora, malo rabljen, telo dobro ohranjen, se ugodno proda ali zamenja za motorno ali navadno kolo. Razlika s« doplača. Naslov pove upr. »Jntra*. 10523 Prodam: 5 m i ■ (dolge 2 m) ter 8 klopi, v»e pripravno ta vrt ali kantino, po jako ugodni ceni. Naslov: Izkuh Sp. Šiška, Kolodvorska c ^ 10515 Motorno kolo skoraj novo. znamke Puch, 4 HP, pod garancijo, prodam po zmerni ceni. Pojasnila daje Josip Gorenjak, Ctlje, Zavodu* ftor.S^ Prodam: različne vozove v dobrem stanju: napol krito z gumijevimi kole"i. landaverje. še nov trenski voz. tovorne vozove, konjsko opremo, moško kolo in harmoniko. Ivan Cerne, Vidovdanska eesta 24, gostilna »Možina* 10656 Dva pletilna stroja 8 in 12, proda MthelčiS, Vodovodna cesta št. 203. 10623 Ki*h5riska oprava kompletna, belo emajlirana. lepa, popolnoma nova. nizek rd*£ plišast divan z dvema enakima .folčkoma. elegantna posteljna pregrinjala za čez dve postelji, starinski prt z zlato vezenino ne nekaj zlatnine z briljanti. se zelo nio^no proda. Narlov pove uprav-»Jutra*. 10180 Landaver ■'obro ohranjen, se proda Naslov pove npr. »Jutra». 10124 Smrekov les že posekan, za stavbe (po 10 m dolrl hlodi"), se proda. Lovrenc Florjanf.ič. roljine-St. Vid nad Ljubljano 10122 Najbobša kolesa šivalne stroje, vsakovrstne dele in opremo, dobite po orieinalni eni pri M. Plevel. podružnica tvTdke Goreč, Preska-Medvode. 1C732 Manufaktura ^ v bogati izberi ^^ Najnižje dnevne cene Na debelo Na drobno pri Chrobat Franc d. z o. z., KRANJ Enonadstropno hišo pripravno za trgovino ali obrt. novo, prazno, na prometnem prostoru v Trbovljah, se po nizki ceni proda Pojasnila daje lastnik Jurij Ferenc, Trbovlje. 9529 Hiša-vila 8 stanovanji, tik LJubljane, pred vojno zidana, se zamenja za manjšo na Bledu. Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Hiša-vila* 10413 Dve hiši s sadnim vrtom v ljubljanski okolici, po nizki coni prodam. Naslov pove upr. »Jutra*. 10738 Lepo posestvo 1 uro od Slov. Bistrice na Štajerskem. 27 oralov zemlje, z živim in mrtvim inventarjem ln vsemi poslopji, se proda za 197.000 Din. Naslov pove uprava »Jutra*. 10647 Potom prostovoljne ofertal-ne dražbe prodam svoj« posestvo »S a n g r a d. pri Kranja najvišjemu ponudniku. — Posestvo obsega moderno, komfortno, masivno zidano eosposko stavbo, prostorne hleve in kleti (zazidana ploskev ca. 800 m»), sadni zelenjadni vri in ca. 8 oralov mešanega gozda. V glavnem poslopjn je v celem 47 prostorov in sicer 33 večjih in manjših 6ob, vse opremljene z novimi pečmi, prostorna Jedilnica, salon, razno kuhinje, velika kopalnica, razne pritikline, strojnica s F-ancI« turbino 20 HP in dinamo 8 HP za lastno električno razsvetljavo. — Vse stavbe so v najboljšem stanju, v mirnem in idilično lepem kraju. posebno pripravne za ietoviJče, sar:,torij ali U* varniško podjetje. — Najmanjši ponudek za romje nepremičnine je 200 000 Din — izpod te cene se ne proda. — Ogled poljuben na licu mesta. — Obvezne ponndbe pod zaprto kuverto s šifro »SangTad* je poslati do 6. junija t. 1. na naslov Iv. Svetlin. »Sangrad*. p. Cerklje pri Kranju. Vsa zaželjena pojasnila daj« lastnik. 10180 Najugodneje kupuje in prodaja graščine, veieposestva, kmetska posestva, vile, gostilniške, trgovske, stanovanjske hiše, vodne moči in preskrbuje Ejsojila »Agrarni biro* v jubljani, Selenburgova uL štev. 7,1, nasproti glavne pošt«. 10668 Vila v Mariboru v bližini kolodvora in parka, v najboljšem stanju, z dvema stanovanjema iz 4 in 3 sob, eno stanovanje lakoj prosto, se radi družinskih razmer proda. Naslov pri podružnici »Jutra* v Mariboru pod šifro »Prosto stanovanje*. 10G12 Majhna domačija 2 uri od Ljubljano, ee proda. Pojasnila se dobijo na Ižanski cesti 27. 10644 Engros trgovina galanterijska, dobro vpelja. na, v najlepšem lokalu v Ljubljani, se t zalogo vred po ugodnih pogojih proda. Natančna pojasnila se do. bij o pri lastniku H. Ken.ia, Mestni trg 17. 9570 LUtnevania Sobo z 2 posteljama iščeta dva solidna brata a takoj. Najraje v šentjakobskem okraju. Ponudbe sa upravo »Jutra« pod značko »Šoba 4867». 10136 Lepa priložnost! Prodam posestvo z vsemi gospodarskimi poslopji in premičninami. 3 njive, dva travnika. 2 bnkova gozda In en stelnik, vse v lepem in dobrem stanju. Naslov pove uprava »Jutra*. 10096 Hišo _ veliko delavnico, poleg rudnika, proda Baloh, Senovo 60 pri Rajbenburgu. 10633 Stavbna parcela 1119 m', se proda za Din 22.000. Oddaljena je 5 minut od etavbišča šišenske cerkve ob gorenjski proel Pojasnila se dobijo v Sp. Šiški, Knezova ulica 361. 10629 Lepo posestvo v Hočah pri Mariboru, 22 oralov, 8 oralov njiv, travnikov in mlad rodoviten sadonosnik, 8 oralov gozda, 5 minut od postaje, nova hiša in gospodarsko poslopje, se ugodno proda z živim in mrtvim inventarjem. Naslov: Hoče št. 83. 10753 Zračno stanovanje v stari ali novi hi£i, z 2 I ali več sobami, event. tudi kopalno sobo, išče trgovec brez otrok, za julij, avpst ali pozneje. Event. plača za eno leto naprej. — Ponudbe s popisom stanovanji na upravo »Jutra* pod či!ro »Stanovanje 5069». 105Sf j 1—2 prazni sobi za pisarno, s posebnim vhodom, po možnosti v centru mesta, iSčcm. Ponudbe pod j Agcko« lia upr. »Jutra*. 1053? I Velika prazna soba v sredini mesta, se išče za konec maja. — Ponudb« pod »Maj 400» na upravo I »Jutra*. 10730 | Stanovanje v novozidani enodružinski I vili v Stožici. obstoječe i: | 2—3 sob. kuhinje in drugih pritiklin, z električno I razsvetlzavo in vodovodom, | oddam dotlčnemu, ki plača [ najemnino za pol leta na. I prej. Event. se vila tudi I po nizki ceni in pod ugod. I nitmi pogoji proda, zaradi družinskih razmer. Naslov pove uprava »Jutra». 10717 | Elegantna soba parterju, se takoj odenziioni»ta. se proda. — Stalna cena 82.000 Din. Informacije daje Franjo G ol u h, Trbovlje II, «. 86 10672 Krasna Irša s hlevom. 5 oralov dobre remije, električna razsvetljava. -rodna moč Jako pripravna za izrabo vodn« sile. kamnolom, se proda. Posestvo s" nahaja ob okr, crsli Vitanje-Vojnfk. Poiasnila daj« Davorin Kračun Zrečo. 10245 H'šo t vrtom. ni'vn In hlevom, vse v najboljšem stanju, t takoj prostim stanovanjem, prodam. Hiša J. i črt rt ure od mesta in 10 tnlnut od postaje Kandija. Natančneje s" izve v go. 107181 Šivilja kater« bi mogla plačati 6 do 8 tisoč Din, dobi dosmrtno stanovanje. Našle, pove upr. »Jutra*. 10650 Zamenjam stanovanje proti visoki tv gradi. Naslov pove uprava! »Jutra*. 10623' Prazno sobo po možnosti v bližini Tabora ali glavnega ko'ndvo-ra. Išče mlad zakonski par brca otrok za 15. maj aH 1. junij. Plača te event. n pol leta naprej. — Ponndbe na unravo »Jutra* pod šifro c Maj 21728». 105M Za pisarno oziroma delavnico, se oddajo 4 sobe v novi hiši v neposredni bližini rožnega VoVdvora v Llubljanl. — Najemnina se plača ta več let. ki je pa prav malenkostna. Cenj. ponudbe na ti«r-k»ra uradnik« zelo pripravna, :« ra razpolaro v Mariben:-Studenci, Ciril Metodo« 4 10755 Sostanovalec z zajtrkom in večerjo, se se -mejme. — Naslov po*e uprava »Jutra*. 10760 Onremliena soba _ _____ ____ w takoi odda boljšemu go- na upi' .JutraT nod fifro I spodu Naslov pove uprav« »Orbtnik*. ' 107291 »Jutra* 10757 Oglejte si zadnje nooosti „ mDdnem salonu IIIH RIJ H GOTZL Jamskih modelnih klobukoo ——— ljubuhim, kongresni trg 8 5000 Din posojila « dobo po doeo-_ pr»omwlno vkajlt-_ Maslov pove »prava 10665 uira>. Veleposestnlkov sin S7 tat »4«r, poitea l« »r* ui t« knetljsko iiobrv In, lell v »vrh« prllealtve u kako po°»**tvo. inanj« • ?ospo.ii*no do Iste starosti. Rmbi ponudb« M oprav* .Jutra. |K»I »Ir« «Zella trrinefa moiaa. 1047J Do 70.000 D!n —^iio bre» obresti n jji.rno stanovanje Pogoj njilha o» 1"» ■V1?:,- J,ne ponu Ibe pod Šifro ,9jilo 70.000» aa opravo ir». I06BS ,.fno Mnstrijska tvrdka U»Mji»i, iMe |» (»redno ' ^rolillbl pogojl družabnlco 0,1 100 dO 200.000 , Rellektir« M 0» re»-i ijBtisiojno ia O«HI»I»-i'damo srednjih I»l, • pri-,rno trgovsko lo splutno »liraibo, ki bi Imela v*. Ij, »cliti blagajno in na lonli knjigovodstva. C. nu.lbc je poslati na npr ;,„„ pod eaaik* »Bret kireoee* 10T5S rfnklivna radnign, »din« ttroke io brni konkn-arf « peli Jugoslaviji. ,,ime Se v»i je Uevilo zadružnih članov po tisof dinarje* ,,{ |>o baninlb obreellh nartirlfKriji; oa Jistem hifko. - Kdor l»li svoj nar dobro naloliti, naj pTojo ponu-lbe t nalila koliko delelev hofe lajali, na npr. .Jutra, inaoko «Deleži*. 107M m ____fč &-- Trije mladeniči ptfTeiS umataiii, iiio-evriio itu|iue^a ko-tri mlade gut-pice. N« „JV biti strahopetne in »biuiljive. Dopisi pod anakinjea na upr »Jutra. tja lejo Peni Klavirji in planini aovl ln rabljeni, po »mer«! eeni »»dno » ulogi. 0»Ma- 2jo e« tndi na obrok« — . Ropa«, Olje. »157 Lesne industrije! I. Jagoilovensko podjetje u ne vr»te go«d. del rr. B I « j « k & Co., Hof« pri Polji1«!,ah (81ovenlja), pre-rh« sekanje goidoT. to-•»»Je grad. !»»» I* lel.a-niJkib pragov, nape»»o drv, projektira la lavrluje vse vrel* naprav« M • pravilo le*a I« gnilov, kot ličnih vtpenjai (Drathseil-B«bnen) ril, goid. »eleinl« is potov — SePnJa gotdov se Icvrll * najmodernejšimi »troji In ta M—nO od »t eeneje kol najrenejia partija goadnib deiavrev, v kratkem lan I* t o? no. Zahtevajte no-nadbel 10670 Note •alonski orkesUr, ; meiue komade n rele p»r lije, k o p I m. — Natan«ne iionoilbe n* upravo »Jutra« pod »Kompletno*. 10307 Več oseb ae sprejme na dobro domače hran« na Alineah. — Naslov ie Uve v trgovini JelaCin na Trtaikl cesti 18 10737 Kratek klavir dobro ohranjen, te preda K ulov povo npr. »Jutra. 1066» šolski harmonij ie rabljen, le kapi. Ponndbe i navedbo cene naj •e pošljvio na Šolsko vodstvo D. M. v Polja pri Ljubljani. 10477 Dnevna vo^nla «« sprejme po nizki ceni. če mojro^e stalno Ponndbe na npr. »Jatra* pod fllfro Votuja*. 10671 Rjav planino dobro ohranjen, križem strunan, panjer ploSča. telo ceno naprodaj. Naslov pove aprava »Jutraa. 10712 . stroi. ladjedelnica Milno, Bled. Slovenija. — Po Belo nffodni ceni naročite rasne športne Čolne, kateri so tndi v ralnri. — Obrat se tndi nerodno tako; proda s kompletnimi stroji, i vedno silo in stanovanjem. Oddaljeno 5 mlnnl od krallev-ffa dvorca. — Lastnik Ivan Pretnar. 10628 Kupim harmonij Ponudi*- na »pravo .Jatta* pod zna(ka »Harmonij*. 10747 Spplnlce. jedilnice knninisk« oprave in drnd uutka «Od. |iu>rino«U. »0518 Hlada gospodična ^iremuienjem, mirnega is »-a isačaja vajena tr-ioe, pridna in po»t«n», rsscega fnanja t bolj-i gesio-lom. resnih nato-', i ilobro sluilx> »li tr-rr»m atična. ne-JJ^-lerane j>rfteklosti. » l"*' Din gotovine, sedaj faershn, leli inanja i Jro sitniratiim gospodom I 'Irl »radnil-em. starim I W let. v svrho »criitve. po resne dopise je popi na npravo »Jatra* pod sreča*. 10536 Bmostolna š"vll|a I rarfi pomanjkanja nna-• leli tem polom tetna-poitenim dri nrad-■Ma, v svrho lenitv« fo re»n« ponudbe naj s« f «jo. Se mogoče s «11-M npravo »Jutra* pod '" s Dobra gospodinja* f?' tajnost »ajanit-na 1 1054« Vsakovrstne vo?n|e zlr.s«i prevo« pohlltva ob priliki selitev, rirevo« pr« mnga, lesa In •"» s kolo dvora ali od dr»god in vsakovrstno drage voinje oskrbi točno nnihllre)« najlepšem redn In [IO selo solidnih eenah KOMAR A Krakovska nlir« it IS Tam se »odi sprejemajo naročila 1» dajejo »M po Irebne Informacije. 901 l^aterl trgovec |isi obrtnik, poduradnik 1 l»j slišnega, bi hotel ["Siti 341etoo boljlo de-j. asomadeievaae pre-i'0'ti. Samo resne In »e-Jiimse ponndbe c sliko. I '' se vrne se naj bla-r"'ijo poslati na podmi-«.lntra» v Maribora 1 «BI»g značaj*. 10611 Na r orle! Prvorazredni hotel •Roban* Selce, Hrv. primorje otvorien! Lastno morsko kopalliče tako) pred hotelom. Do 15. Junija se »nrelemaio •»ostje kres prednaročil — S» priporoča lastnik Alo'? Berinek £1 Več konj holniatkih. sprejmem v trajno delo ta voinjo o?lj» In drv v got-ln na Ooreni»kem. Pojasnila da;e I. Pel i t ve«. Ljubljana. Tavčarjeva slica it 11/111 10723 Tri ho!'Se gosporte sprejmem aa dobro hrano Naslov pove opv. »Jut*-« 1060.1 19 let prlnaae Larm in kapsule in Stapiči aajslgnrneje otdra-vijo kapavir-o (Triiiper) in belo pranje iensk Dobiva se po vseh lekarnah Skat-l|a po 50 Din. PoMno ra« poHilja lekarna Blura. 8n botica. 124 Potorl ČlSčenle p^rketov tadi najbolj umaranlh sob. s klino. se »prejme — Ponudbe na npravo s.lntra* nod »Ssaieaje parketov* 10627 N* drabnol Pozor! Žimo vseh mt, morsko travo («frique), prave triaike bi-čevnike, biče, konjske krtače, ribarice nudi po znatno ini- ianih cenah Ivan N. Adamič Liubljana, Sv. PetTi e. 31, telcl. 441. Maribor. VttrlniAa trt ». teW. 454 Ivan Vidmar v Brežicah naznanja slavnemn občinstvu, da Ima trgovino zopet v prejšnjih prostorih in priporoča novodoSlo zalogo msnulakiurneg«, špecerijskega blaga in papirja vseh vrat n«|boljSe kakovosti po znllanlh cenah. Istotako Ima tudi v zalogi strelivo vseh vrat. »modnlk ter zalogo zagrebškega piva v vsaki količini v sodčkih in ateklenkan. Za mnogobrojni obisk ae pdporoCa Ivan Vidmar » Breildah. 2672-a Pozor! Samo 300 Din franko na dom! Ta garnitura kuhinjske posode je Iz na|fc0l|icga atanlaMa, taeiaa-a In desetletja trneina- Dobavlja se pro I predplačilu ali povzetjn bela Več dlletpntk sro«tovanj^ n« rv>tr^>»iii*» rframatiSni kro-ljublja na. — Prednost majo ki po iarral« Ponorih* pori znaPko «UmetQOf>t» aa apr «Ju'ra« 10621 robnih kompletna, a nafmoriprnp^lmi »rorri. nroria. Ponntlh« pori ilfro • fVorina prilika 5» na nnr «Jutr»». 10(m Perilo iensko In moiko. kakor tndi vse drnco. se sprelme no primerni ceni v izdelavo Pismene ponudb« na npr »Jutra* pod »Perilo 96» 1058S Na hrpno sprejme rosppln ali ro-•podifno bllrn »brtne fol». Oena 12'50 Din dnevno. — Ponndbe na npravo ..lotra« nod Hfro »Domaja hrana.. 10586 Perilo v nrpnje vzamem na dom ali grem po hiSak. Naslov pove npr »Jatra*. 10681 Dve gospodični s« sprejmeta aa dobre domačo brano — Kje. P«v< »prava »Jatra*. 10658 Cenik brezplačno. Inserat priloiltL \ko bi ne ngajalo, se • rame rad?vo'ie nazaj. — 1H » »* 11 ea I* U» Kovinska induitrii« HIŽ.liH.BBHL .Maribor, 5H.5 (Metallindusirie) AleKundrav« itov.fc Mnr^n knnališfe Bašha na otoku Krku. D'vno ležeči hotel .Velebit" z novo depandanso na naUepštm obrežju Kvarncra — Prvovrstna slov. kuhinja — Elfklrična razsvelliava — Zdravnik v hiSi — Komoditeta v vsakem oziru — Cene od 50 do 60 Din za hrano -r- Pijače ohlajene na ledu. Priporoča Slovencem ter daia breaplein* pojasnila lastnik hotela Hnfe Tudor. 2619a Poslovodja mešane stroke, posebno v manufakturi in železnini vsestran ^ko verziran se takoj sprejme. Pogoj: kavcija ali amstvo. — Naslov: Srečko Krajnc, trgovec, Sv. Unart, Slov. eorice. 9««-, 2 leti stnra deklica bret stariev, s« odda ta svoio dobrim lindem. Na slov pri podruiniol .Jnrr^» Marihora. 10751 motorja na paro boncin In nrfi«no oli* In Ple*«»l-metor U rioltavlja v B.ijkraj8»»m ip. Emi! P!'W' 7/ien ITI!. 70-80 7a takojSnjo dob«v»: naprave n ^psani rllr lf I«. tO, 23. 85. 45 Mi (1. 7T, |00 PS jtrre na šaro i" mlcri« ta 44. 6. 7. 15. ino-'!" 25O—400 PS notarje 13 bencin 1-« 4, .,8, I«. 12 •f 40 P8 »1» Bilori« n itpihi olji & n i», rps najceneje 2570-a Boliu dievo)ku Niiemleu, traži mani? prrodica od 3 osobe ko i a bi svr^avala kič ne poslove. osim kuhanja. Ponude sa fotografi jom na adresu: E meric h Grob Snbotica. P. Kujnndžiča ulica 7. ■■■■■■■■d birmanska darila le pri tvrdki Ivan Pakiž Ljubljana, Stari trg 20« Velika izbira ur verlilo. ohenov obeeHov W Enodružinska vila v sred;ni Ljubljane, solnčna lega, oi.stoječa 'Z 8 sob in 2 kuhinj, vsem komfor*om in prostim stanovanjem se ugodno nroda. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod .Lep dom*. Zapustila nas Je n vedno naSa nadvse ljubljena in dobra soproga, zlata mati, dara mati, gospa Franja Zupan soproga ortop. tavlj. mojstra In atMana po dolgem trpljenju. Pogreb draee rajniee bode v pondeljek, 11. t m. ob 5. pOt<. iz hiSe žalosti, Vegova ulica 12. Liubliana. 9. maja 1935. Joalp Znnsn, soprog. - Pran. J o »id, Ciril, stnorl. — tenl, rini, hčeri. — Tone Tnrln, Mak« Torta, geta. — Jotica, Sate, nečakinji. Za birmo st priporoča priznano najboljla izdelava, večkrat odlikovanega fotografa VlašilE Maribor, Oospaaka ullaa ta. Cene imerne! Cene zmemel Cmuim.miii'' v1 Prostovoljna sodna dražbo Uozno za dame! enonadutropne (OerdeSiCeve) vile t vrtom in vinogradom poleg v No vero meatn zraven poslopja okrai nega glavarstva se vrši dne 12« maja 1925 ob pol 9. dopoldne na licn mesta. v*o-. Izklicna cena Din f200.000-—. Zahvala. Vsem liublm pri|ate!Jem in znance-n, ki so v tako obilnem Številu spremiti na zadnji poti naiega nepozabnega soproga oz. očeta, gospoda Jerneja Glaviča Izrekamo tem potom najprlsrčnejio »hvalo. Posebno se uhval|u4 in stati oče, gospod ALFRED BUDA okraint gozdar v pokolu dne 9. maja I9°5 po kratki mučni bi>lezn< mirno v Gospodu preminul. Poereh predragega nepozabnega bo v nedeljo, 10. maia ob 5 url popoldne Iz hiie la ostl v Ponovlčah na pokopaliiče m Savo pri Litiji. Pon**Re-llaMleaa. 10. maja 1925. Berta Batfo. roj I (M, sopropa, Barta 5 turni roj. Ma. bčt, Mks Slana trgovec, jasi, Anica, vnukinja. -------- naroči priljubljena romane „JutraM Do aedaj so izlll sledeči: Bsaaa po urnik, pisanih In tlaka«fk vtrtfc Pater Kajetan Ceaa krai. Dln»- v«, Din 40- po po4d J Di« vV Tigrovi zobje Ceaa krat- Dia 30. -, ve«. DI« 4»-> f i- Dia ve£ JEAN Dt LA HIRt. Luoif er P«n!« vezana Din 80-—, po potu Din J-— FR HELLER. Blagalna velikega vojvode Roman. Broi. Din 15.—. vez Din Dia t- rti 2S —i po politi FR HELLER. Prigode gospoda Colllna Šaljiv detekt vtkl roman l> velikega sveta. Cena Din 10-, pa polti Din t- vec. Knjig« «a narotajo pri anpavnlitn rlnlra' t Ločila se ie od nas za vedno Iskreno liubl ena hčerka, oz roma sestrica v najtepl! dobi 20 let, gospodična Kristina Kovačič sestri m Šolski polikliniki« Uubflani Pogreb nepozabljene «e vrti v ne-delie, 16 ma-a ob 14. (J.) uri iz mrt-vainice dei. bolnice na pokopalitče pri str. Kriiu. T Ljabllaal, dn« 9. maja 1925. Cloboko žalujoči sestri Dobrovoljačka banka d. d. v Zagrebu podružnica Ljubljana. Prevzema vloge na hranilne Mce In na tekofe rafune ter lih obrestuje ker nehnoOneje. "UO «. Obevlla na hantne M« »eikulenineie. AF1L1RANI ZAVOD: Banke ČehoslovaSkih legij ' Pragi z nienimi 21 podružnicami v CehoslovaSki ter delniško glavnice od KC 70,000.000 — ter reitrv. fondom od KC 30.000 000 — ter vlogami D d KC 800,000.000. Popolno vplačana del. glavnica Dia 5,000.000-Rezerve Din 750.000-— Brzojavi: .D0BR0BANKA* Ljubljana. Telefona: 5 io 720. . 0 a 0 a 0 Platneni 2AulSS solidno izdelani iz najboliSega platna moderna %CVl|l fazona, regularno blago, nobeni ostanki _ 1 par po Din 100— v prodajalni čevlje* Ljubljana, Krekov trg 10/1. Trgovci aahtevajta ponudba! • BISER SLOVENIJE • starodavno radloemanacilsko termalno (38° C) II (Dolenjske Toplice). Sezona od 1. maia do 1. oktobra. PoŠta, telegraf, telefon, ieleinlška postaja: Strata - Toplice na progi MnMlana - Barlovac. Že 400 let pr. Kr. znana zdravilna terma, ?e v Val-vazorju I. 1689 večkrat omeniena. zlasti kot .čez mero dobra kopel, tako od daleč mnogo obiskovana'; od dvornega svetnika Fr. Sukl eta označene kot: .starodavni čudodelni izvirek* (Prager Pres-e 1924 št. 155), po mnenju ranjkega znanega praškega internista prof. Dr. B E selta po svoji zdravilni moči: e== ,ena iz najbol ših term v Evropi*. ■=— Zdravi: Revmatizme vseh vrst. giht, ženske bolezni, arterioskleroso, neurasteniio, ostarelost, posledice zlomenin in poškodb, kožne bolezni itd. Vsaka tukajšnia kura je iudi življenje osveževalna in omlajevalna kura. Vse kopeli so neposredno na izvirkih in terma jih polni le izključno z lastnim pritiskom brez vseh črpalk in brez vodovodnih cevi. Sanatorij s celoletnim obratom pod eno streho s kopališčem. — Elektro- in mehano-ierapija, dietetična kuhinja. Gene v sanatorlin s I. razr. od Din 120. II. raxr. == od Din 95, III. ran*, od Din 75. = Zdraviliški dom z jedilnim salonom, parkom itd.; ves moderni komtort, vse reno-virano. Krasna gozdnata okolica, izhodišče divnih izletov. Prospekte in vsa pojasnila daje na zahtevo brezplačno ravnateljstvo. 2266-a »dlo« oni sama s tem. da svoj obraz Btjo'e aH zanemarja. te na ostane »edno mlada, ako rabi Feilerjevo Eisa obrazno p mado, ki stori koto v najkrajšem taso be o. mehko, neino in čisto Za racionalno nego as nai se uporablja Eiza pon-ada za lase Enake mošk . k' nočejo bit' plešasti 1 Za po zkns 2 lončka za 36 dinarjev ako se poš'je denar vnaprel, ali pa 46 dinarjev po povzetiu od LEKARNARJA EUGEN V. FELLER v STllBICI DONJi, Eltairg 245. Hifatska. 46-« i nuroMHnuiE mm po naročlu vsaki ias na razpolagi 1— 2 osebi za kilometer . . . Din 5'— 3— 5 oseb za kllomoter . . . Din 6"— 6—11 oseb za kilometer ... Din 8 — se prirotoča ?548 a JUGO flUTO. Liubrana, Dunajska ceata šte*. 38. Telefon 236. Tslifon 236. Najnovejši damSki klobuki Prti došlt v modnem salonu IDA SKOF-VPANEK naslednici LJUBLJANA. Pod Iranto 2. Priznano solidne cene. — Preoblikanje in predelovanje se točno izvršuie. 113-a Karo-svila ie zadnia novost. Oglejte si brezobvezno krasno zaloqo pri H. KENDA HirtneuenceinšopKe za birmo, unMno cvetlično listje, nagrobne vence kakor sestavne dele nudi po konkurenčni ceni Rado Pregrad,cvetličarna Podčttrtek. — Lastni Izdelki. -m-T.rainc3nntJLiuLJLXJULiHnnnnnan: Predno si oskrbite birmanska darila si blagovolite ogledati zal090 zlatnine, srebrnine in ur trdke lud. Cerne Ljubljana, Wolfova ulica 3 , j, J: laaDGnnaDDamcojaonnncouiDC^ Manutaktura v booatl laberl Najniž e dnevne cene Na debelo l>a drobno pri CHrobat Franc d. z o. z„ KRANJ Drva in oglie ■■■■•■■■•■•m kupi vsako množino d. d Deska v Ljubljani. Posla! Je pismene ponudbe z najnižjo ceno fco. meia. li 2648a Ln ZZLp Uubllana, Mestni trg 17. za večletno dobo v velikem gozdnem revirju 1 ft 6 a Gozdat nrad, »s*-« Opiotnlca, Stal. pozor! 2410-a i , 1 V Morsko kunalište Krk na otoku Krktt, nedaleko od Sti*aka. Hotel .Krk* izvršna kuhin a, b*šča. Cijela opskrba dnevno dlnara 50*—. Rafael Malinarli 2245-a vlasnlk. R E F O R M steklenice za vkuhavanje sadia in rovrt-nine so na bOl|ie in naireneiše. Slavna taloga ta vso drl«vos Lovro l»a«ovar, Ivan kovcl Istotam se dobe Zupančeve knjice ..Konzerviranje svdla ln povrtnin aa domač j niorabo" v slovenski in hrvatski 'zdail. 176 » -Gospodinje, naro ilte 1- Prva slovenska parna vul-kanizadja vseh vrst 199., gumiia P. ŠKAFAR UMI Rimska 1.11 Tkanino za poh^tvo plii, moqiet »trik, atrone ceresa, gradi zi tnatrace, rolete, 'nto, olatna, ireblll ln o«t*ie tape'ar«he In sedlarska potrebščine nndl pO na«nlij>h cenah 1. GMERZO E DRUG, ZA8BEB Petriniska ni. 3, dvoriJte Ttlef. «-»3. Na d»be!o In drobno! ">"-> i juuuuuliuljlm" »tina pozori Ali ie veste da ce trgovina Marija Rogelj sedai nahaja na sv. PETRA cesti 26. poleg Kolodvor, ollce Priporoča svojo krasno pomladansko zalogo Stoiov. caigov, klota. cef rja, oksforda, delena, kambrika, 5|fona, bete In rujave kotenlne, platna za rjuhe, dal e moško In žensko perilo, svilene jumperje, krasne rute in Seme, kravate, nogavice, pavolo in drobnarije. Povsod se Javno govori, da se pri meni dobro in najceneje dobi! Marija Rogelj. orno bao>o«oioioioioioio»oioioio»o 0 - --- — - 0 m 0 ■ o atija Perko § mizarska tvornica Celovška cesta 121 0 ■ 2544a Telefon št. 372 Q ® Priznano solidna izvršba vseh del q po zmernih cenah« 0 2'gor. Šiška g LJUBLJANA n JAVNA DRAŽBA. Na molbu »rgovačke tvrdke Brača Janekovič, trgovina (!rVom i parna pilana d. d. ti Zagrebu, zaslupane po odvjetniku Diu Ouiri J.inekoviču iz Zagreba, razpihuje se ovime u smislu naragiafa 351 i 347 trg. zakona javna draJba 3200 komada bukovih pragova, koje ie kunila a nije na vrijeme preuzela t t Groszmann JenO FattfrmrHO Budspest « na dan 20. maja 1925. u 14'!* sati 1 to na željeznlčkoj slanici Videm-Kr&ko, gdje se praK0%IskHčn"'cijena trupaca je Din 160 000'-, a prodati ie se ' naiboljem nudiocu i to nz gotov novac. ' jamčevina ie 10»/» «d iskiične djene, koja propada n korist viasn ka piagova. n koliko kupac ne bi udovoijio draž- benlm nv etima. , . . . I -i stoje na uvid kod podpsanog ureda, zatlm kod kr nota:a a' Dra Antona Bartola u Bre Icama, kod moliteijice u njezinoj poslovnici Zagreb, Bregovita ul ca 5 i kod odvjetnika Dra Gjure Janekoviča u Zagrebu, Zrinjski trg broj 1. Občinski urad Videm srez Brežice, dne 6 maja 1925. 2588« Konjska razstava za nagrado težkih konS medjimurske pasme se bode vršila dne 21. maja 1925 na semnjišču v Cakovcu (Mediimurje). ki je zanesli>v In zmožen, dober stiii-zator in hiter strojepisec, se sprejme. Glavni paeoi Je perfektno obvladanje srbo-hrvatskeca lezika ter Ima radi tega H'vat prednost Ponudbe z natančno navedbo osebnih podatkov, prakse, službovanja In zahtevo plače le poslati na .Po!tnl predal 113* v Ljubi ianL 2592a VL'0U LAIiZ do 6:0 D tvorn ilti novi lli gen« I »par.rani u lvorn,iki~| junsivom Ukoiij« u sajam. FaE nmn T. JLUJUJt H JlJJULUULJJUULOJU^". JLTTTn Ml eez mmn R]M1E| Generalno zsstujstrc Moterenfabrik Darm Sti mil STROJE Poglejte naš« sk!siiSu| Platenn« pola'4>ci Kompletna monUis BRAtA FlKUlJ UGR£B Pantovi.lt IE Prlma dirko? Šivalni stroji | ln kolesa pri ALOJS U S S A R, I Krekova ulica 14, 11 f MARIBOR I. Stiepulir Slsak Mož. Ločitev zakona je neizogibna, ako dobim v jedi le enkrat ščurka! Žena 1 Bog! Sai mi pijejo Ščurki že ves čas kri. Pa kaj pomaga, če| nt sredstva zoper nje! Noži Prei ga res nI bilo. Toda koncesloniranl zavod „Pane" Ljubljani na Poljanski o. 12 je iznašel sreds vo, ki f" mori biez vsake nadležnosti In brez vseh posledic vse miši In podgane. Poidl ali pa piSi tikoj tja!_ j j auaaaGaam^cmaCTnnDOOoouuuuuujoa Pravi holandski KAKAO G R O O T E S 25893 je v uporabi najizdatnejši, najokusnejši in najcenejši. Poakua Vae prepriča. Zahtevajte ga poveodl ,jnnncrxinouixjuuuiJUXiuLiLi^ Nalccr.ejie In najveije tklaJiič« dvokolea, motor,e», otro-Učita vozičkov, ilvalnlh atro|t». »ukovralnlh nadomestelt idilo*, pnevmatike Postbnl oddelek ra _ i popolno popravo, ema|lcranie In ponlkla eje dvokolea. otroikih voilikov. ilvalnlh krojev Itd. - Proda), M obrok, - Ceniki franko .laiBOBr. Fl L turama dvokoles In Mš volijo? Llnbllan«, KaHovfca ee.ta »t. 4. "»a cftamgarn in štof za moške obleke Velika Izbira in nizke cene. 237Sa cn. Miklauc „cPri Škofu", Cjuljana l '.mL L Kolo jahača in vozača Kralja Aleksandra I. v Cakovcu. Ha obroke in posodo prve »vetovne labrlk.te: STEHTVAT. IlESTES. BOSDTOOS rti, Origlnnl STlhGL ,la do D te let pr: aarflta-airokovnjiku (biv»em oiitelju Olaibene Mrliče) ALFONZ BREZNIK MMtaJ trf a, po.eg otaglatrata. btotam naiboeatejta Ubera vMkovratrih godal, mojstrski violin ln najiineiiib iiruc. Na)popolnejSa tvrdka Joi;f>sl«v|iet lirtj Brzojavl: TRGOVSKA PODRUŽNICE: Maribor, Kamnik, Konjice, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Slovenjgradec. TRGOVSKA BANKA, D. D. V LJUBLJANI DUNAJSKA CESTA št. 4 (v lastni stavbi) KAPITAL in REZERVE Din 19,000.000 ""^31 Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. ........... Telefoni: 139, 146, 458 EKSPOZŽTURI: Logatec Prevalje