259. številka. Ljubljana, soboto 11. novembra. fX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. flgtiaja v HA k dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznici h, ter velja po posti prejeman za avatro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 glđ., ma oetit leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na đom ne računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Zatnje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja snilana cena in sicer: Za Ljnbljanoza četrt leta 2 gld. 50 kr., po polti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od eettrittopne pet.it-vrste t> kr., ce se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati — Eokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kohuanovej hiši št. 3 „gledališka atolba". 0 ptavniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši Mejna črta. Premirje mej vojskami na jugoslovanskem bojišči je podpisano in oficijalno objavljeno, a pogoji premirja nijso še znani, ker mej inte-reairanimi strankami ne še določeni. Čeravno ni j verjetno, kar trdijo nekateri politiki, ki hočejo biti dobro podučeni, da se utegne premirje razbiti, prej ko potečeta zanj določena dva meseca, ker bi Rusija zahtevala take uvete, posebno oziroma mejne črto moj vo-jujočimi vojskami, kakoršnih bi Turčija brez velike sramote za njeno uže sicer dvomljivo državno samostojnost dovoliti ne mogla, vendar skoro nij dvomiti, da bode Rusija po pre-■fceienem premirji prisiljena prijeti za orožje v interesu Jugoslovanstva, ako hoče ostati zvesta starim načelom svoje orijentalne politike. Kajti mirovni pogoji, katere zastopa angleška in so druga diplomacija: nedotakljivost teritorija osmanske države, nedefinirana administrativna avtonomija vstalih turških pro-vincij in „status quo aute bellum" v Srbiji in £rnigori — ne morejo zadovoliti niti onih, ki so za svobodo in neodvisnost zgrabili orožje, ter je častno nosili, niti ruske države, podpira-teljice jugoslovanskih svobodnostnih prizadevanj lier oni pogoji obistiniti nijso druzega, nego potisnenje turških Slovanov v prejšnje robstvo, popolni nevspeh krvi, prelito v jednem in poluletnem, nikakor ne brezslavnem boji. Rusija more tedaj to uvete sprejeti le kot podlogo razprav, katerih resultat mora dokazati ueniogočnost tacega miru in vsled tega ponovljenje vojske zoper Turčijo in njeno pomnožeuje z rusko vojsko. Da bi Turčija privolila boljše nego navedene uvete, katere spre- Pavla. (Poslovenil P. II. Kadoljski.) XIX. (Konec.) „A kdo ti je povedal ?" „Nikdo. A vem, da srce njegovo je uže oddano. Domišljevala si sicer si, da imaš Albina v svojoj oblasti; hudo si se zmotila, ljuba sestra." „Čemu se je pak tolikanj trudil, da nij-sem postala soproga Strletova, ko bi me ne iniel malo rad?" „Drago dete, storil jo to iz usmiljenja. Bodi preverjena, da te ne mara; lehko bi na to prisegel." „Tem bolje; tudi jaz zanj ne maram," odgovori Pavla jezno. „Ko bi Rog mene toliko rad imel, ko ti Albina, ne bi zdaj tu ležal, nego v nebesih," smeji se lljalinar. jeti bi bilo v korist Slovanstva mogoče, nij misliti po nesreči srbske vojske poslednje dni oktobra. Tri razpravah o miru si bodeta tedaj stala nasproti dva silna elementa: turška na slučajni vspeh orožja kažujoča trmoglavost, na njenej strani nepogojna Anglija in kakor se dozdeva tudi — neka država; nasproti turško Jugoslovanstvo z Rusijo, v rozervi Italija in blagovoljno-neutralno nemško cesarstvo. Ne bode sicer težavno poslednjim, dokazati ne-mogočost in brezvspešnost tacega miru, ka-koršnega nasvetuje Anglija; težavnejše pa bode prisiliti prve, da po spoznanoj tej nemogočnosti zadostijo zahtevam Jugoslovanstva, — da z gotovostjo se lehko trdi, da so to ne bode zgodilo in da bode imela Rusija voliti le mej vojno zoper turško, katero bode teško našla samo, in mej angleško - predlaganim vse dosedanje muke jugoslovanstva in krvavo delo, poldruzega leta prezirajočim mirom. Vprašanje je, za katero alternativo se bode Rusija odločila. Ako bi imela Rusi a pred očmi jedino le interese Jugoslovanstva ne bi dvomila o odločenji ne trenotek; da — uže davno bi se bila odločila za prvo omenjeno alternativo, uže o času, ko nij bilo treba toliko truda za vspeh nogo ga bode sedaj, ko je Srbija pobita in Turčija do zob v orožji. Tako bi ne bilo tedaj popolnem nemogoče, da so odloči ruska politika za sedaj še oziraje se na turkoljubnost ali indiferentnost evropskih kabinetov in na njihovo želje, da se ohrani evropski mir za drugo alternativo. To bi bil najhujši udar Slovanstvu, ker prišel bi od lastne roke, bil mu poguba za bližnjo prihodnost, sovražnim sosedom zaže-ljena prilika za zasmehovanje. S tem bi Itu- „Hočeš-li, da prisežem, da ga ne maram V" praša ga Pavla. „Nij treba. Tod-le sam pride, in kako bi so lehko zgodilo, da bi tvojo prisego slišal. Semkaj, Albin!" kliče lljalinar in v istem tre-notji stal jo naš doktor pred Pavlo. „Dobro došel, Albin! Kaj dela tetika?" praša ga Pavla in mu da roko. „Izvrstno se počuti," odgovori Albin in sede zraven Iljalmara. „Uganeš-li, kaj je Pavla hotela storiti, ko si k sreči sam semkaj prišel?" praša ga lljalinar ter mu ponudi sinodko. „No, štela jo v mislih svoje snubače," odgovori Albin, ter si zapali smodko. „Iljulmar, prav huda bom, če poveš, kaj sva govorila," klico Pavla z zarudelim licem. „No bojim se tega," zavrne jo lljalinar. „0uj, Albin, skoro da je prisegla, da ueče tebe za soproga! Torej varuj se; če jo boš snubil, ne' boš ničosa opravil." „ Jaz ne mislim nikdar snubiti, nego žene si iskati, pravi Percival." j sija zgrešila svoj poklic, kur bi želje slovano-sovražne diplomacije stavila nad pogoje za življenje Jugoslovanstva, in sicer brez silne potrebe. Nedvomno je uamreč, da bi bil v slučaji ruske vojne zoper Turčijo — in naj poslednjo podpira tudi Anglija — vspeh na strani slovanskih zastav, ker se mora izvoje-vati odlocenje na suhem, ne na morji in tam je Rusija kos obema, če tudi angleško brodovje rusko presega, in, ker na akcijo Magjarije zoper Rusijo, za Turčijo nemarno vere, saj je njena „prijateljica" Nemčija po prestolnem govoru prevzela nalog posredovanja mej „prijateljicama". Rusija tedaj le hoteti mora, resno hoteti, pred očmi le svojo in slovanske interese v tem odločilnem trenotku. Ona bode hotela, saj tudi njen car „Aleksander miroljubni" ne mara „miru po vsakej ceni", baš kot avstrijska ustavoverna stranka ne! Potem pa stoprav bode mejna Črta, ki so ima denes potegniti mej vojskami na srbsko-turških bojiščih za čas do novega leta, — potem bode ta črta potisnena tje, kjer je njeno pravo mesto, kjer je naravna in jedino mogoča meja mej Jugoslovanstvom in mej Mohamedovimi verniki: v Bospor. Govor moravskega poslanca dr. Fanderlika za Jugoslovane (v 8. soji državnega zbora G. nov., po stenograt. zap.). „Gospoda! Ako sem si dozvolil, vstopiti v dolgo vrsto govornikov, ki so se v tem važnem vprašanji k besedi javili, mislim, da sem vam bode to zdelo umevno, ker sem bil jaz oni, ki je se svojo interpelacijo dal povod tej debati, in ker imam tukaj braniti „A Pavla prisega, da se ne pusti za ženo vzeti," zagotovlja lljalinar, snujoč se. „ Pritrditi mi moraš, daje Iljalmar denes strašno neuljuden," reče Pavla in skoro da se jo plakala. „Da, če govori neresnico; — nasprotno pak ne." „Greni svoja pota," rečo Iljalmar, „in tolmačita si besedi „da" in „ne" kakor si hočeta. A ne pozabi Albin, da čestokrat „da" pomenja „ne", in „ne" pomenja „da"." „Torej ljuba Pavla, ti hočeš priseči, da ne bom nikdar tvoj soprog?" prične Albin in vpre v njo svoje oči. „Vsaj te še nijsem snubil ; komu bi torej prisega škodila?" „0j, ljubi Albin, z lljaltnarom sva so le šalila," odgovori Tavla in povesi oči. „ Poglej me Pavla in odgovori: Ali bi mi odrekla, ko bi te prosil, da mi podariš svoje srce?" Albin jo prime za roko in resno nadaljuje: „Ko bi bil človek, ki te je lota in leta stališče, stališče Slovanov v Avstriji namreč. — Ako se je od one (leve) strani omenjalo, da, ako se govori o iztočnem vprašanji, se govori o avstrijskem, potem, gospoda, moram temu sicer priznavati, a pristavljati, da se potem govori i o slovanskem vprašanji kajti osoda Avstrije je z osodo Slovanstva ozko zjedinjena. Mi Slovani, gospoda, imamo, kakor je moj gospod predgovornik čisto odločno rekel, da to razpadanje traje uže poldrugo stoletje, videl poroštvo, da traje lehko še poldrugo. Jaz bi ga pa na to opozoril, da čas, v katerem mi živimo, urno računi resultate prošlih zamotani, tako, da mislim, da to razpadanje niti poldrugo desetletje ne bode več trajalo. Na periferiji Turčije so se počasi najskrajnejše provincije odluščile, in naredile so se samostojne, ne samo krščanske, nego tudi muhamedanske države, in to luščenje se za boje, ki se zdaj vrše na balkanskem po-(dalje godi. V notranjem Turčije vidimo, da luotoku, najživahnejša sočutja, veselimo se,upor uže pet desetletij ne more priti do mini. zmag Črnogorcev in popolnem priznavamo i Saj tudi nij drugače mogoče, ako statistične hrabrost srbske armije. (Veselost na levej.) odnošaje te države promatramo. V Evropi Da, gospoda, in vam se morda zdi čudno ali smešno — a mi popolnem priznavamo hrab- ima Turčija preko 15 milijonov prebivalcev, od teh jih je lO'/a milijona kristijanov, veiji- rost srbske armade, ki se v neravnem boji z del slovanskih kristijanov in 4Vi milijona mo-velesilo, razprostirajočo se črez tri dele sveta' hamedanov, katerih je pa le 2l/j milijona vim reformnim hatom sočutje nazaj dobi. Nekaj enacega je bil hat-himajum od leta 1856; ta nij imel druzega namena, nogo da naknadno nekoliko olepša akcijo zapadnih sil za Turčijo proti Rusiji. Tem odnošajem odgovarjajo tudi zunanji odnošaji. Je-li Turčija dandenes še suverena država? Vsakdo ve, da Turčija stoji pod ku-rateto evropskih držav (Pravo ! na desnoj.), da se ne more niti geniti brez njih, in da so bile vse vojske, ki so se vojevale za ohranjenje turške celokupnosti, prav za prav le vojske, ki bi imele odločiti, kdo bode aktualni kurator. Tudi krimska vojska se je začela le, da se odstrani upliv, katerega je Rusija imela na porto, odkar se je bil sklenil kučuk-kajnarđ-/ijski mir, in da se na njegovo mesto dene upliv zapadnih sil. Kako malo ozbiljno pa so vzdržuje in ta boj, katerega bojuje Srbija tako ; pravih Osmanov. Je-li mogoče, da potem sto-j mislile zapadne sile o suverenosti Turčije, kaže njihovo vedenie leta 1857 takoj, ko je bil pa- junaški, ta boj nas tolaži, in nam daje nadejo, I letja trajajočem tlačen ji, po tej groznoj obilici da se razreši Iztočno vprašanje na oni način, siromaščine, ki se je tam nagromadila, kristi kateri mi želimo. (Pravo! na desnej.) ijanje še z niubamedani dalje skupaj žive? Mi želimo, gospoda, da tudi Avstrija so- Je-li mogoče v takem času, kakor je naš, ko deluje pri tem reševanji, da našim bratom, se duševno prerojenje i tam začenja gibati; zdihujočim pod turškim jarmom, pomaga, mi ko narodne literature vstajajo in kjer narodna želimo to s taisto pravico, s katero ste vi: zavest in omika, navzlic turškemu gospodar-pred dvanajstimi leti želeli, da Avstrija reši stvu vendar napreduje? Šlezvik-llolštajn danskega jarma, in nadejam Gospoda! to nij mogoče! Ako hočete na se, da se zaradi te pravice ne boste prepirali to uazati — kakor je uže predvčerajšnjem z nami. (Pravo! na desnej.) ; nefc gospod govornik tožil da, se reforme, ka- Kakor vidite, gospoda, so moji nazori v tere je Turčija hotela uvesti, zdaj z vojsko popolnem protivji z onimi, ki so se izražali opovirajo, reči moram, da ne mislim, da bi na onej (levej) strani. Ti nazori z one strani reforme tam možne bile; povestnica nas uči, mislim, imajo svojo korenino v nekftkej stran- kak pomen so imele reforme, ki jih je porta karskej strasti. Vsaj to moram pripisovati uvajala. Reform Turčija ne more uvajati ona strankarskej strasti, kar se je tukaj nekemu iz svojib podanikov, iz služnov ne more nare-govorniku iz središča poljubilo poskušati, nam-, diti državljanov, ne more jim dovoliti, da bi reč olepšavanje bulgarskih groraadaih klanj, uplivall na administracijo, ne more jih uvršče- in posebno zndostenje mi je, da lehko konstatirani, da je bil ravno tisti govornik izrekel besedo poniževanja o Avstriji ki bi vsakemu pravemu domoljubu zapodila rudečico v lice. (Pravo! na desnej.) Ta govornik je pred vsem zapisal na svojo zastavo ohranjenje celoskup-nosti Turčije. Mnogo gospodov govornikov je zahtevalo celoskupnost porte, a priznavati so morali, da je ta reč precej dvoumna, in mislim, gospoda moja, da se je od te strani i danes dokazalo, da je celoskupnost porte nemogoča stvar. Le pogledite osodo, ki je poldrugo stoletje porto zadevala. Eden spo- vati v vojsko iti jih oborožiti, kajti, v taistem trenotku bi bil konec Turčije storjen: ona bi Oborožila svoje najhujše sovražnike. (r*ravo! na desnej.) Kar pa do reform, katere je uže poskušala uvesti, nij bilo to čisto nič druzega, nego-li poskus, da se liberalnim strankam v Evropi, katero so se tolikrat uže potegovale za porto, peska vspe v oči in se dokažo opra-vičenje teh poskusov. Opominjam vas na Gul-hauov hatišerif, kot prvi tak poskus, od leta 18;>!L ki se je izdal ob času, ko jo Mehemed-Ali v Egiptu spri se proti porti in so se sočutja veie-il podelila temu smelemu vazalu; štovanih gospodov predgovornikov je v tem. takrat se je požurila Turčija, da si s tem pr- zvesto ljubil in svoje najdražje nade v tej stavil; kateri se je vsemu izognil, kar bi ga; nik v Alvikenj, menjala sta Albin storilo tebe nevrednega; kateri je trdno upal, j prstana Drugi dan, ko je prišel najemni ški oskrb- in Pavla da ga bodeš še ljubila in ki bi ne mogel ži veti, ko bi ne smel upati, da postaneš njegova soproga, — odgovori, Pavla, kaj bi mu odgovorila?" „Tega ne vem," jeclja Pavla. „Ne veš tega? O, da, Pavla, dobro veš! Bi-li prisegla, da nečeš biti njemu soproga V" praša jo Albin. „Se ve da, ko bi se oni imenoval Albin Linek, potem......" Pavla obmolkne in Albina smehljaje in srčno pogleda. „No, potem?" praša Albin in poljubi njeno roko. „Potem ne bi prisegala, kajti prisegel je on, da moram biti njegova Ksantipa, drugače bi bil krivoprisežnik." „Pavla! Pavla!--—" „Vidiš-li,u šali se doktor, „zdaj boš moja Ksantipa in jaz tvoj Sokrat." „Le iz krščanske ljubezni se udam," smeje zagotavlja Pavla, „kajti večnega tvojega po gubljenja nočem prouzročiti. „Moja svojeglavost me je ipak storila srečnega. Umetnost, svoj cilj doseči je, da nam ostane volja vedno krepka in se ne udarno svojim strastim. Na takov način se moramo sreči priljubiti." „Oj, moj ubogi Albin, z menoj ne boš veliko lepih lastnosti j priženil," milo se Pavla smehlja. „Se svojimi napakami bila hi prav slaba soproga, ko bi mi moja ljubezen ne hi tela v pomoč." „Draga mi Pavla, ljubim te tako kakoršna si, in nečem te drugače! Preverjen sem, df bi mi bog ne bil mogel bolj ljubeznjive so progo pokloniti." Leto pozneje bila sta poročena. — riški mir sklenen, njihovo vedenje o rumlinskem vprašanji, kjer se jc porta ravno tako tirani/ovala, kakor denes od Rusije z odpo-klieanjem poslanikov z ultimati, tako dolgo, da so je končno prisilila, da prizna zedinjeno Itumunijo in kneza Kuzo. Tako ne vidite v celoskupnosti porte in njenem vzdrževanji nič druzega, nego ognjišče uporov in vir bodočih vojska v Evropi, in zares je zadnji čas, da se to stanje predrugači, da se ognjišče vojskil razspe; in ako se ga mora, gospoda moja, razsuti, potem mislim, da je uže čas, da se to delo urno začne, da zabranimo, da se tako gromadno klanje, kakor smo je letos doživeli v Bulgrariji, več ne začne. Turški fanatizem je strašan, a le proti ne-oboroženim, proti starcem, ženskam in otro-1 kom, (Pravo ! na desnej.) a ko bi stopila evropska vojska na balkanski polutok, potlej bi se pa kaj naglo do dobrega ohladil; saj nam zgodovina daje dosta dokazov o tem. Ko jo leta 1829 Dibič v Adrijanoplu stal pred vratini Carigrada, bil hi kdo mislil, da ae bo islamitski fanatizem gonil, da odpodi tega Bovražnika od stolice, in sultan Selim je to tudi mislil, in je tudi zeleno zastavo proro-kovo razgrnil, in je vernike v sveti boj za Islam pozival; a nikogar nij bilo; Dibič je pa svojo vojsko v Adrijanoplu stal! No, gospoda, kakor vidite, nij celoskupnost porte niti možna, niti pametna, niti zaželena. Kar je pa popolnem nemogoče, in kar je moj gospod predgovornik uže omenil^ .je ohranjenje porte in miru ob jednein. 0 tem ne bodem dalje govoril. Ako se jo pa nam in našim nazorom nasproti kazalo na pravice, katere ima Turčija na svojo legitimnost; da, ako se je celo drznilo potezati paralelo rnej osodo Poljske in Turčijo, potem gospoda, vam moram vendar pojasniti, da se tukaj no nahaja nijedne podobnosti. Tukaj krščanska država, narod, naseljen odkar pomni zgodovina evropska, tvrdnjava krščanstva, kar je na tem-le mestu dokazal Jan Sobieski; tam pa barbarična druhal, katera je najstarejša mesta omike v Evropi po-inendrala in uničila. Gospoda moja! Hnzde-Ijenje Poljske je bil zločin, za katerim Evropa nij več našla miru ! Odpravljenje in razdejanje porte je pa historična potreba, ki oddaljuje ognjišče vojska iz Evrope. (Pravo! na desnej.) Kako pa vendar gospoda, prihajate do tega, da se pozivate na pravice, in na legitimnost porte? Ali hanoveranski kralji, kurhesenski knezi, ali avstrijski vojvode v Italiji nijso bili ravno tako legitimni, kakor skromni ostanki Ostnanstva ob jBosporu? (Pravo! na desnej.) Ali takrat nijste slavili aneksij? (Klici na levici in v centru: Kdo? — Čujte! čujte! na desnej.) No, gospoda! kaj ste pa vi sami storili ? Ali nijste prezrli zapisanih, starih pravic, kraljestev in dežela? (Oho! na levej), ali oijs:e prelomili zapored ustave, prelomili zapored pravice ? Qui tulerit Gracchos de seditione quaerentes? (Veselost na levej.) Gospoda! Tudi prizvanje na pogodbe se mi zdi nesrečno. Eden gospodov z nasprotne (leve) strani je bil tako dobrosten, da je omenil, kako je Turčija pogodbe s krščanskimi državami razumela, da je premirje sklenila le zato, da ga je prelomila, kadar se ji je zlju-bilo. Zdaj bi se Turčija se ve da rada okle nila teb pogodeb, ker so se jej zobje ol.ruš li, a tudi zdaj menda nemamo uzroka, zaupati državi, katera celo narodo pravnih pogodeb s FeUvaniuftijem ne pripoznnje, češ, da mosle-inoni nijso ugodni, dakle po koranu neveljavni. (Pravo ! na desnej.) Gospoda! Napram takemu nasprotniku velja: Adversus hostes aeterna auctoritas , in ta na-protnik je podedovani sovražnik Avstrije; avstrijska zgodovina to na vsakem listu svedoči, in to zgodovino prosim, da prema trate. In tu bi rad onemu gospodu poslancu, ki je dopuščal predvčerajšnjem aneksije le v onem slučaji , ako se tičejo državne dežele, omenil, da je Bosna naša stara dežela, ki je od Karlovskega miru naša last bila, in da se tukaj zahtevajo legitimne pravice, ki jih ima Avstrija o tej deželi. Se-ve da, govorjenje je tu o slovanske j deželi, in to spreminja stvar pri vas, kakor se mi čini. (Veselost.) Zgodovina Avstrije je zgodovina boja proti Turčiji; Ogersko smo jim izpulili, a s kakimi žrtvami, s kakimi težavami, proti volji Ogrov, proti volji Zapo-ljev in Tćikolijev ! Ako se tam tako vzburjenje kaže, me to ne straši; časi Tokiilijev se ne povrnejo, ker Turčija nema moči, da bi na Budo zasadila polumesec. (Pravo! na desnej.) (Konec priti.) Vilfan Je drži* ve. Kje bode knnferenca, ali v Carigradu in k daj, to vse se še ne ve za gotovo. Rusija bode zahtevala, to se vedno ponavlja, da se da obširna avtonomija Bulgariji, Bosni in Hercegovini z zadostnimi garancijami velevlasti. Tako poroča „Nordu. (le je to res, potem se nazadnje še utegne porta mlati. Ali pa Ignatiev zateguje. Iz SfhS'r- pa dohajejo le poročila o novih pripravah za vojsko. Novi oddelki B6 delajo, rezerva se v orožji uri, prostovoljci iz Rusije vedno dohajejo, nihče v mir no veruje. Na fmr.f* v m se množe vojevite demonstracijo in velike množice kličejo živio kralju, vojski, pripravam in vojni. Kralj je jetrne] takej deputaciji odgovoril, da upa. da da božja pomoč bode Grke spremljala, kamor koli uže gredo. To je vojevito. Kiimttitiff* zbira svoje vojne sile največ pri Turn-Severinu. Oddelek 30.000 mož je uže pripravljen, da more vsak dan mejo prekoračiti in ali Srbom na pomoč ti ali pa v Bolgarijo prodreti. Iz Cstfifffftfi«* se „Tr. Z." poroča, da je tam velika poparjenost in potrtost. Skoro vse evropske familije so pripravljene odpotovati. Denes se prav za gotovo vojna pričakuje, jutri se zopet malo upa na mir. Ruski poselnik ie pripravljen odhajati, sultan sam, nikakor tak junak, kakor ga popisujejo, ves je nervozen. V amerfkanskth zjedinjenih državah so tudi volitve. Za predsednika bode najbrž Tilden izvoljen. Dopisi. Politični razgled. V Ljubljani 10. novembra. Državni počiva te dni po hudej orijeutalnej debati. Tudi magjarski listi se hu-dujejo močno nad slovanska poslanca dr. Voš-njaka in dr. Fanderlika, da sta naravnost povedala, da mi Slovani vojske z Rusijo ne maramo. Ali ravno magjarski listi so bili prvi, ki so rekli, da — s Turki oni vojske nečejo. Cemar si je mej debato o orijentalnej politiki dajal od ure do ure poročati, t. j. stenograme govorov nositi. Bral je torej tudi kar je manjšina zbornična proti politiki An-drassyjevej temeljitega rekla. V „Deutsche Ztg." čitamo, da je mini-sterski predsednik sitiersip«*»•*/ razposlal pred tedni uže vsem deželnim načelnikom ukaz, naj Še preko državnega pravdnika pazijo na časnike. Pri nas v Ljubljani menda vendar dovolj pazijo!! M*nt>.ri-i časniki grajajo, da so poljski poslanci v drž. zboru ob priliki orijentalne debate molčali. Nam se pa zdi, da so s svojega poljskega stališča najbolje storili. V hrvatskem saboru je 7. t. m. Ku-kuljovič v budgctnej debati tarnal, kako so Magjari Hrvate pod sebe dobili, kako so z nagodbo hrvatsko pravo pogazili, kako jim povsod svoj jezik, svoj grb, svojo komando vsiljujejo.....Kaj pa Hrvatje store zoper to ? V Pešto hodijo molčat, ali Mag j arom šta tistovat. Ik Dllll*».1&l 8. nov. [Izv. dop.j Slovanska društva na Dunaji počela so svoje delovanje. Največ pozornosti mej slovanskimi društvi zaslužuje slovansko pevsko društvo, ki je tu najbolj znano i ki uže dolgo slovi zarad slovesnosti j i družili zabavnih veselic, ki jih jo imenovano društvo vselej izvrstno aranžirati znalo. Društvo se je tudi zadnji čas za mnogo sodelujočih udov pomnožilo. Vse slovanske narodnosti so v tem društvu zastopane i popeva se tudi v vseh slavjanskih jezicih. Koliko vzvišeno svrho torej imenovano društvo ima, razume le oni, kojega srce gori za bodočnost, ne posameznega slovanskega plemena, temveč vesoljnega Slovanstva. Tu v središču Avstrije, kjer se zbirajo od vseh vetrov slovanskih zemelj slovanski naobraženci, goji se le v slovanskem pevskem društvu ono vzvišeno slovansko domoljubje, ki končeva malenkostne razlike, ki marsikojega napotu-jejo, da slovansko pleme manj slavno, i malo, oholo prezira. Tu v slovanskem pevskem društvu goji se ona ljubezen do vseslovanstva, ki objema vsa slovanska plemena brez razlike z jednako gorečnostjo; i te vzvišene ljubavi je celo dandenes še malo najti; nahaja se le v odličnih duhovih, ki so še bele vrane mej različnimi slovanskimi rodovi izvzemši svete Rusije. Naj še izjavim željo odbora slovanskega pevskega društva: Ker je mnogo Slovencev na Dunaji, osobito mej vseueiliščniki, ki imajo izvrstna grla, a še nijso udje slov. pevskega društva, naj store ta domorodni čin, da pristopijo v slovansko pevsko društvo kot udje. Sodelujoči udje sprejemajo se vsak petek od 7.—9. ure zvečer v vadnici L, Salvatorgasse 12, parterre. Podpirajoči udje (t. j. nepevci, zunaj Dunaja) lehko naznanijo svoj pristop v društveno pisarno L, Bognergasse 3, III. nadstropje. Sodelujoči udje plačujejo na leto 3 gld,, podpirajoči pa G gld. Ustanovnine plača vsak ud 2 gld. Kdor za ustanovnino najmanj 20 gl. vloži, naznani se v zapisniku ustanovnikov. Dijaci, vseučiliščniki, dado se lehko vpisati kot udje; nij jim treba več plačevati kot 25 krajcarjev na mesec; kdor pak tudi tega ne zmore, lehko je zastonj ud; treba mu je le odboru naznaniti, ka ne more plačevati Glavna stvar je: da vsak ud kolikor mogočo vestno obiskuje pevske vaje. Torej slovenski pevci mej vseučiliščniki! dve uri v tednu lehko žrtvujete slovanskej stvari. Vadite se v petji in imate pošteno zabavo. Nad malovredne govorice je pak slovenski vseučiliščnik uže lehko vzvišen, ako mu nij ljubezen do majke Slave prazna in ptthla fraza. Prihodnja velika koncertna beseda, ki jo napravi slovansko pevsko društvo, bode ponedeljek 4. decembra v „Oartenbau-gesellschaflt" (Đlnmensttle) I. Parkring. Vstopni listi dobivali se bodo v „Slovanski besedi", I. DoblhoffgaSBe 9, i „Cnfe Mavredcr, I. Ro-theuthurnistrasse", po 1 gld. 50 kr. — pri kasi velja list 2 gld. Program te velike koncertne besede je zelo zanimiv; naj se torei vsak Slovenec na Dunaji udeleži te res velikanske slovanske slavnosti. Nedavno sem imel priliko pogovarjati se z doktorjem medicine Vladimirom S . . . ., ki je ravnokar prišel iz srbskega bojišča. Omenjeni doktor je vedel zelo zanimivih stvarij povedati. Morebiti bi tudi čitnlco „Slov. Naroda" zanimalo, ako vam najvažnejše iz onega pogovora podam, Boine bolnice, tako je pripovedni dr. S., razdeljujejo se v ruske, angleške, francosko, italjanske, švicarske in srbske. Vsak lazaret ima svojega predstojnika ali šefa; temu podredjema sta dva nrimarija, ki imata zopet nadzorstvo nad prestojniki posameznih oddelkov lazareta ali bolnice. Ta doktor bil je sam predstojnik takovega oddelka. Vojni lazareti angleški se posebno odlikujejo z luksurijozno opravo, mej tem, ko so ruski, srbski itd. po vojaški, malo luksurijozno. a vsem potrebam popolnem zadostujoče urejeni. Sredstev za ozdravljenje ranjencev, kakor bandaže in dr. imajo v Srbiji povsod dovolj, ker se Srbom iz Londona, Pariza, Pe-terburga, Moskve, Prage itd. sploh iz vseh delov civiliziranega sveta mnogo pošilja. Posebno zanimali so ruski doktorji ženskega spola. Skraja si nijso mnogo pričakovali od njih. Nekateri so se jim celo rogali. A ko je prišlo do dela, izkazale so se ruske doktorice medicine kot izvrstne moči. Hladnokrvno, odločno, z izvrstnim ranolno-celnikom lastnim pogumom i praktično se izrezovale kroglje, izpirale rane, obvezavale itd. Celo nemški zdravniki, ki si nijso prav nič pričakovali od teh ruskih zrdavnic, bili so zavzeti i občudovali so njih spretnosti, i duševne zmožnosti. Isto tako jo hvalil požrtovalnost visoko plemenitih ruskih dam (mej temi je več kneginj, grofic itd.), ki so hitele v Srbijo ranjenikom na pomoč. Skraja iih je sicer omedlevica obhajala videče hude rane, a kmalu so se privadile ter bile pravi angelj ranjenikom. Zdravnikov imajo Srbi čez in čez dovolj. Mnogo jih služi srbskej vladi in Slovanstvu na lastne stroške. Največ je ruskih zdravnikov in teh služi velika večina zastonj. Sedaj je v Srbiji posebna legija Francozov, Italjanov, Angležev, celo Nemcev (izmej teh jih je mnogo iz Prusije); Rusov pak jo uže kar na polke. Akoravno imajo Srbi mnogo strahov prestati, kajti proti vojakom velike države iz treh delov sveta bojevati se, nij malenkost, vendar jim pogum nikakor ne upada, tem več je v naraščanji tem večem, čem veća je opasnost za Srbijo. Husi se povsod z navdušenjem sprejemajo in se vseobče hvalijo kot zelo pogumni, da, drzoviti vojaki v na.ihujšej nevarnosti z najveeo pogumtio.stjo boreči. Tako je pripovedaval dr. S . . ., ki je tudi res navdušen za Srbe in še posebej za Slovanstvo. Bog daj, da bi bila v prihodnje boljša sreča Srbom in Slovanom, borečim se s Srbi milejša. Da še bode teklo obilo slovanske krvi za osvobojenje Jugoslovanov izpod turškega jarma, o tem nihče ne dvomi, akoravno si povsod razen v Rusiji žele miru. Da je poslednji čas nemško časopisje hudo začelo zoper Rusijo pisati, znači le, ka se Rusije vedno huje boje. Boljša slovanska bodočnost je pa najhujši strah za nekatore. novan.) V Celje je na isto stopinjo dr. A. Gr-čar imenovan. — (Umrlo) je ta teden do petka v Ljubljani 17 osob; to je veliko za pet dnij ; večjidel zapuščajo različui tuberkulozni ta svet. — (Sneg) nam je prav pošteno in prilično debelo zapadel in še obeta nadaljevati. — (Kamniška čitalniea) napravi v nedeljo dne 12« t. m. veselico s sledečim programom: 1. Igra „Srce je odprla" v enem dejanji 2. Ples. Uljudno se vabijo vsi čast. gg. udje k obilnej udeležbi, ki naj blagovolijo tudi sposobne neude s soboj pripeljati. Začetek ob 7'/a ur* zvečer. Odbor. Domače .stvari. — (V ljubljanskih zdravniških krogih) se je vršila te dni jako zanimiva povestica, katera zaslužuje uže sama ob sebi, da jo obznanimo, posebno pa, ker ima, kakor dandenes vse, tudi malo svoje „naeijonalitetne" strani, ter kaže kako daleč so prišli nekateri naši nasprotniki, da rabijo uže sredstva, katera se z najpohlevnejšim imenom lahko zaznamujejo kot nemoževska in protivna vsej akademičnej kolegijalnosti. V novo ustanovljeno hišo za hirajoče je bil za zdravnika designiran jeden najboljših mej mlajšimi zdravniki, obče priljubljeni dr. Drč, Slovenec, ter je to službo tudi uže provizorično opravljal. Ta stvar pa dvema primarnima zdravnikoma dr. V. in dr. Fuxu (oba nedomačiua, Neslo-venca) nij bila po volji, ter sta sklenila, novega mlajšega konkurenta v svojej pri-vatnej zdravniškej praksi vsakako iz Ljubljane odpraviti, s tem da mu službo odjesta. Dr. ¥u\ je tihotapil tedaj do različnih merodajnih osob v duhovenskih krogih , da si le te kot privrženik „N. Fr. Pr.u in pošten nemški Turek sicer sovraži, in ponudil se „brez-plačno opravljati to službo." Dr. V. mu je akompagniral. Računala sta menda stara' dva gospoda: tako dolgo bova uže prestala, če prav le po vrhu delala, da odpraviva le dr. Drča proč, potem pa nastaviva kogar je naji volja. Je-li to kolegijalno? In oba sta uže stara in onemogla. Fuxu kot primarju deželne bolnišnice sicer tudi absolutno nij mogoče vestno še hiralnico opravljati. Ker sta oba rečena primarja tako daleč dotirala se s prakso v Ljubljani, kamor sta mej nas s tujine prišla, da sta hišna posestnika in bi torej odslej lehko živela celo brez vsake prakse, nikar da imata še fiksne plače, vprašamo še enkrat vse može, ali je lepo, da na tak zahrbtni način uničujeta mlajšega kolega v svetem in lepem poklicu5 Mar je to: „Leben und lebeu lasseu?" — (G. Prof. Šuklje), ki je iz Ljubljane, svojega domačega kraja, „aus dicustes rticksiehten" na Nemško prestavljen, bode, kakor čujemo vsa postavna sredstva poskušal proti temu, do cesarja. — (Premeščenj e.) G. E. Miihleisen je nastavljen v Lj ubij ani za namestnika držav nega pravdnika. (Dozdaj je bil za Celje ime Razne vesti. * (Kmetijska vest.) Thvmol ali ma-terna dušica (preprišč-thvmian) znana, prijetno dišeča rastlina, katera se rabi tudi kot dišava pri jedeh, obsega neko posebno, močno dišečo snov, koja se imenuje „thymola Zu-najno je thvmol podoben kamlitnemu sladkorju, sicer pa ima prijeten duh po materui dušici. Ta snov je veliko sposobnejša od karbolne ali fenilue in od salicilne kisline, da take snovi, katere rade gnjijejo, pogube obvaruje, da zavira vrenje itd. Thvmol bi tudi vino ohranjeval kakor apneni sulfit, a ne more se za ta namen rabiti zarad svoje močne dišave. Izvrstno se pa porablja za ohranjenje reznih prikuh, n. pr. kislih kumar. Če se doloži za to oduienjenemu ocotu (jesihu) nekoliko thvmola, ostanejo kumare trišne in okusne. (Okus po materni dušici je tu celo priljubljen.) Kakor sem se prepričal iz svojih poskušenj, ne splesnijo tako napravljene kisle kumare in se ne pokvarijo. Kdor bi želel o tem kaj natančnejšega pozvedeti, naj se obrne do mene; prav rad vztrezam. „ Kmetovalec." * (Rimljanski general), takozvan „tribunus militum" je dobival od države 100 zlatih Antonijevih cekinov, 1000 zlatih Avrelijanovih cekinov, 1O.0U0 kufrenih denarjev, t. j. vsega skupaj okolo 880 gld., daljo dve rudeei suknji, dva gališka plašča, dvoje spodnjih hlač pa veliko srebrno skledo. Daljo vsak dan 1 funt govejega, G funtov svinjskega, 10 funtov kozjega mesa iu vsak drug dan 1 petelina pa polič olja; dulje vsak dan 9 litrov (10 sekstarij) starega vina. Loja, soli zelišča in drv pa kolikor je hotel, in je poleg tega imel še pošteno prosto stanovanje. 9. novembra: STrsjia Demšar iz Gorenjskega. — Frič iz Litije. — Lavric iz Rakeka. Pri Slonu Baliuit iz Kranja. — Shhwinger iz Zadra. — Kosi iz Trata. — Aljančič iz Iga.. — Ambrož iz Idrije. — Burglart iz Dunaja. Pri Maiiricl Piccoli, Z lekarju, na Uunajakej centi v Ljubljani. Slovenske knjige. V „narodnej tiskarni" se dobo, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige: 1. „Doktor Zober'4t originalen alo-vensk roman od J. Jurčiča. Cona 60 kr. 2. ,,Kaliforn*tke povesti*' od Bret Ilarte a. Cena 50 kr. 3. „Tuyoniet%4*t tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena 00 kr. 4. „Na Žerinjafo", izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 00 kr. 5. ppZupnih IVa/ce/ielil&ki". Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld. Nova, slika. Izšla jo v liuća velika in umetniški izvedena slika § Milan M. Obrenović IV. Nikola I. Petrović Njeguš. Generali: Uf. C«i. Čeruj ajov, Itniiko t limiti«*. Vranjo C'ali in Hoita H. IVoJic*. — Vojvode: IVI ar 1 uKoiie. Hožo Petrovič, llija IMiiineiiuc* in jfla&u Vrbica. — Polkovnici: Horvat ovie, Oreikovlć, llijm Čolak - Antić« Teža i; školi«*, liiidtiiiiir Uekcr, IVI i loj ko l^e&Jamii. — Podpolkovniei: §ava Grujić, VlaJ-ković, ItuMta IIucM'vie. Cm ruj a Mi&kovie.— Major Pa ja Putnik i in arhimandrit 11. Dn&ć. I Slika ima 22 verno po fotografijah narejenih lik z grbom Srbije in Crne gore. I Sliko je litografiral A. Mul»«>rd. I Slika jo 5šJ centimetrov visoka a 90 centimetrov široka. I SHBT Cena je etil.M. ± grl. C20 3sr. ""S^C t Naročbiue ne pošiljajo na ovo adreso: I l3. J iimiliovi<«, Wieu, Vili., Piariblengasse Mr. 40. I Novci so pošiljajo v plačanem pismu, ali po poatmj napotnici; komur je lažjo, nuj na correspondeno-karti javi, pa so nui bo s povzotjom poslalo. ~ Propodavci, koji za gotov novec naročo najmanju 10 komadov, dobivajo fconmd po 1 gld. in traaou pošiljanje. Cona ove velike in umetniško izvedeno sliko je tako majhuna, da jo vsak kupiti more. Brez ovo sliko naj ne bo nijedna obitelj, koja so interesujo za rat Srbijo in M Črno gore s turško carevino. (319—3) ^CX3OO€20000OG0OOGCXX30000OOG0OOO0O 8 O Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in usit -Narodno tiskarne'