ISBD(CR): MEDNARODNI STANDARDNI BIBLIOGRAFSKI OPIS SERIJSKIH PUBLIKACIJ IN DRUGIH KONTINUIRANIH VIROV: Revidirana izdaja mednarodnega standardnega bibliografskega opisa serijskih publikacij (ISBD(S)) Irena Kavčič Dunja Kalčič Oddano: 09.03.2005 – Sprejeto: 03.05.2005 Pregledni znanstveni članek UDK 025.31/.32:025.173 Izvleček Pričujoči prispevek predstavlja novi koncept kontinuiranih virov, ki vključujejo tako serijske publikacije kot integrirne vire, ter opisuje pomembne, v mednarodnem me­rilu sprejete spremembe, ki so posledica razširitve standarda, še zlasti zaradi vključi­tve online dostopnih virov. Predstavljena so nova in spremenjena priporočila, ki jih vključuje ISBD(CR) in so bila potrebna zaradi značilnosti novih virov, ki jih vključuje. Ključne besede: mednarodni standardni bibliografski opis, ISBD(S), ISBD(CR), kon­tinuirani viri, serijske publikacije, integrirni viri KAVČIČ, Irena; Dunja KALČIČ: ISBD (CR): International Standard Bibliographic Description for Serials and Other Continuing Resources: Revised from the ISBD(S): International Standard Bibliographic Description for Serials. Knjižnica, Ljubljana, 49(2005)1-2, str. 27-48 Review article UDK 025.31/.32:025.173 Abstract The article presents the new concept of continuing resources, covering serial publica­tions and integrating resources, and describes important, international decisions which derive from the expansion of standard coverage, especially as the consequence of the inclusion of online resources. New and changed provisions included in ISBD(CR) – in comparison with ISBD(S) ­and required by the nature of the new resources are described. Key words: international standard bibliographic description, ISBD(S), ISBD(CR), con­tinuing resources, serials, integrating resources Uvod Sekcija za katalogizacijo pri IFLI, ustanovljena leta 1935, je do danes pripravila številne bibliografske standarde in navodila, ki so odločilno vplivali na poenote­no obdelavo knjižničnega gradiva po vsem svetu, kar še zlasti velja za mednaro­dne standardne bibliografske opise (International standard bibliographic descriptions, dalje ISBD). Mednarodni standardni bibliografski opis je nastal na podlagi reso­lucije Mednarodnega srečanja strokovnjakov za katalogizacijo leta 1969 v Ko­penhagnu, katerega zahteva je bila standardizacija oblike in vsebine bibliografske­ga opisa. Prvi ISBD, ki je nastal na podlagi zahtev iz leta 1969, je bil mednarodni standard za bibliografski opis monografskih publikacij ISBD(M). Besedilo ISBD(M) je izšlo leta 1971 v obliki priporočil, v naslednjih letih pa so razvili in sprejeli tudi standarde za obdelavo drugih vrst knjižničnega gradiva. Oblikovanja standarda za bibliografski opis serijskih publikacij se je lotila Sekcija za serijske publikacije pri IFLI in s Komisijo za katalogizacijo leta 1971 ustano­vila skupno delovno skupino, ki je pripravila osnutek standarda. Leta 1974 je ISBD(S) izšel kot zbirka priporočil, zaradi pripomb uporabnikov, po katerih naj bi pri prihodnjem delu v večji meri upoštevali priporočila International Stan­dard Data System (ISDS)1 , pa so že naslednje leto sklicali srečanje za revizijo Delovna skupina je pri svojem delu upoštevala nekatera določila mednarodnega podatkovnega sistema serijskih publikacij (ISDS – International Serials Data System) in publikacije Guidelines for ISDS (1973), ki so nastala za potrebe nacionalnih centrov za zbiranje podatkov o serijskih publikacijah. Ti sestavljajo mednarodno mrežo za registracijo in kontrolo serijskih publikacij. Od leta 1995 ima sistem ISDS nov naziv: sistem ISSN, ki deluje v obliki mreže nacionalnih centrov, združenih v mednarodni ISSN center s sedežem v Parizu. ISBD(S) v Parizu. Prva standardna izdaja ISBD(S) je bila objavljena leta 1977 in je bila skladna tudi z zahtevami ISBD(G)2 . Nova izdaja ISBD(S)3 je izšla leta 1988, usklajena je bila z besedili drugih ISBD in z revidiranimi navodili za ISDS (Gui­delines for ISDS), ki so izšla leta 1983 kot priročnik za ISDS (ISDS Manual)4 . Bibliografsko obdelavo serijskih publikacij so torej določala predvsem pripo­ročila in standardi v treh največjih skupnostih – ISBD v okviru IFLE, ISDS v okviru mednarodnega sistema za mednarodno zbiranje podatkov o serijskih publikacijah skupaj s številko ISSN ter skupnosti, v kateri so uporabljali anglo­ameriška katalogizacijska pravila (AACR). Deset let po izidu ISBD(S) se je zaradi velikih sprememb v načinu publiciranja in distribucije publikacij, ki jih je povzročila predvsem možnost publiciranja na in­ternetu, ter zaradi vse pogostejših zahtev po poenotenju vseh treh standardov na področju serijskih publikacij pokazala potreba po oblikovanju novega ISBD, ki bi zajel tudi nove zvrsti virov in čim bolj poenotil priporočila vseh treh standardov. V okviru 63. letne konference IFLE v Kopenhagnu leta 1997 je Komisija za kata­logizacijo ustanovila delovno skupino za revizijo ISBD(S), ki ji je predsedovala Ingrid Parent iz Nacionalne knjižnice v Kanadi. Delovna skupina5 , v kateri so bili poleg članov Stalnega odbora Komisije za katalogizacijo tudi predstavniki Sekcije za serijske publikacije, mreže ISSN in skupnosti, v kateri se uporabljajo anglo-ameriška katalogizacijska pravila, se je prvič sestala na naslednji konfe­renci IFLE v Amsterdamu leta 1998. Cilj delovne skupine je bil že takrat jasen: revidirati je treba standard ISBD(S), tako da bo zajel tudi nove oblike virov, ki imajo tudi določene značilnosti se­rijskih publikacij (konec izhajanja ni predviden, vendar pa publikacija ne izhaja v ločenih zvezkih ali delih, ampak se dopolnjuje in spreminja z novimi vsebina­mi), hkrati pa ga uskladiti z ISSN in AACR6 . 2 Avgusta 1975 je Skupni strokovni odbor za revizijo anglo-ameriških pravil za katalogizacijo pre­dlagal Komisiji za katalogizacijo pri IFLI, naj bi pripravili splošni mednarodni standardni biblio­grafski opis, ki bi bil primeren za vse vrste knjižničnega gradiva. Tako je nastal ISBD(G), ki je izšel leta 1977. 3 Na kongresu IFLE avgusta 1977 v Bruslju je Stalni odbor Sekcije za katalogizacijo pri IFLI sklenil, da naj bi besedila vseh ISBD veljala le pet let, nato pa bi sklepali o reviziji nekaterih ali vseh standardov. Zato je IFLA oblikovala Komisijo za revizijo ISBD, ki se je sestala avgusta 1981 v Londonu in pripravila načrt za revizijo štirih ISBD: ISBD(S), ISBD(M), ISBD(CM) in ISBD(NBM). 4 Resolucija Upravnega odbora ISDS in Generalne skupščine ISDS (Pariz, 1982) je zahtevala usk­lajenost med ISBD(S) in priročnikom za ISDS (ISDS Manual). 5 Delovno skupino so sestavljali strokovnjaki za katalogizacijo iz 9 držav, med njimi tudi - zdaj žal že pokojna - Zlata Dimec iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. 6 Za revizijo standarda je bil pravi trenutek tudi zato, ker je istočasno potekala tudi revizija drugih standardov za opis serijskih publikacij; mreža ISSN je začela s predelavo svojega priročnika, ki je izšel leta 1983, odbor za revizijo anglo-ameriških pravil pa se je ukvarjal s podobnimi problemi pri reviziji AACR2. Skupna prizadevanja vseh treh skupnosti so bila okvirno usmerjena predvsem k naslednjemu: -čim bolj poenoteni katalogizaciji, ki bo omogočala preprostejšo mednarod­no izmenjavo bibliografskih zapisov; -zmanjšanju števila sprememb stvarnega naslova, ki zahtevajo izdelavo no­vega zapisa; -prepoznavanju nove kategorije gradiva, ki so jo poimenovali integrirni viri in ki se dopolnjuje in spreminja z integriranjem novih vsebin med prejšnje; -razširitvi obsega gradiva, ki so ga vsi trije standardi doslej pokrivali, z vključi­tvijo novih virov, kot so npr. baze podatkov in spletne strani, ki zahtevajo drugačno ravnanje kot konvencionalne serijske publikacije v tiskani obliki ali v elektronski obliki z neposrednim dostopom; -razširitvi definicije o tem, kateri viri so upravičeni do dodelitve številke ISSN. Revizija standarda je bila zahtevna naloga in je trajala kar tri leta. Standard je bil pripravljen novembra 2000 na srečanju strokovnjakov za serijske publikacije7 v Washingtonu, končni osnutek pa je bil objavljen na Iflanetu od aprila do junija 2001. Na konferenci IFLE v Bostonu avgusta 2001 so razpravljali o prejetih pri­pombah ter sprejeli še zadnje odločitve, na podlagi katerih je Edward Swanson, glavni urednik revidiranega standarda, pripravil končno verzijo, ki so jo predložili Delovni skupini za revizijo ISBD. Leta 2002 je Stalni odbor Komisije za katalo­gizacijo izdal prenovljeni standard pod novim naslovom ISBD(CR): International Standard Bibliographic Description for Serials and Other Continuing Resources (dalje ISBD(CR)). ISBD(CR) je usklajen s priročnikom za ISSN (ISSN Manual) in 12. poglavjem Anglo-ameriških katalogizacijskih pravil (AACR2), skladen je tudi z revidiranim stan­dardom ISBD(M) ter s priporočili besedila Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (Functional Requirements for Bibliographic Records – FRBR) . V ISBD(CR) so, tako kot v ostalih ISBD, določeni elementi označeni kot neobvezni (bibliografska ustano­va se sama odloči, ali jih bo vključila ali izpustila), pomembno pa je, da so vsi elementi opisa, ki so obvezni po študiji FRBR, obvezni tudi po ISBD(CR). ISBD(CR) je pravzaprav več kot revizija ISBD(S), saj prinaša nekaj revolucionar­nih sprememb. Predmet standarda se je razširil in zajel vse tako imenovane kon­tinuirane vire (continuing resources), ne le konvencionalnih publikacij serijskega tipa. Pojem kontinuirani viri poleg serijskih publikacij vključuje tudi integrirne vire (integrating resources). To je seveda zahtevalo tudi spremembo naslova. Srečali so se predstavniki vseh treh skupnosti: ISBD, ISSN in AACR ter uskladili največje razlike treh nizov pravil za obdelavo serijskih publikacij. Kontinuirani viri Ena prvih in najpomembnejših odločitev delovne skupine za revizijo ISBD(S) je bila torej ta, da novi standard v okviru na novo imenovanih kontinuiranih virov poleg konvencionalnih serijskih publikacij vključuje tudi publikacije, ki se do­polnjujejo in spreminjajo, se pravi tako imenovane integrirne vire. Katalogizatorji smo se že prej srečevali s takšnimi publikacijami (npr. nevezani listi z zamenljivo vsebino), nikoli pa nismo bili zares zadovoljni z njihovo defi­nicijo oz. z načinom obdelave. Vedno znova smo se spraševali, ali so to mono­grafske publikacije, pri katerih izhajanje ni zaključeno, ali serijske publikacije. V zadnjem času je število tovrstnih publikacij, predvsem v online obliki, seveda zelo naraslo, saj je tak način spreminjanja in dopolnjevanja podatkov ena osno­vnih značilnosti publiciranja, ki ga omogoča internet. Nove “verzije” nadome­ščajo “stare”, ni več zaporednih zvezkov... Novi izraz integrirni vir označuje bi­bliografski vir, ki se dopolnjuje ali spreminja z osvežitvami, ki niso posebej označene, ampak so integrirane v celoto. Definicija serijske publikacije se bistveno ni spremenila. Serijska publikacija je kontinuirani vir, ki izhaja v zaporedju med seboj ločenih zvezkov ali delov8 , ki so ponavadi številčeni, konec izhajanja pa ni predviden. K serijskim publika­cijam spadajo predvsem časniki in časopisi, letne publikacije in knjižne zbirke. Serijske publikacije v online obliki bodisi ohranjajo vse značilnosti tiskane pu­blikacije, še pogosteje pa izkoriščajo možnosti, ki jih ponuja internet. Tiskana in online oblika sta lahko popolnoma enaki ali pa se razlikujeta, kot je razvidno s Slike 1 in Slike 2. V ISBD(S) je govor samo o zvezkih. Slika 1: Tiskana in online oblika sta popolnoma enaki. Slika 2: Tiskana in online oblika se razlikujeta. Povsem nov in drugačen pa je koncept drugega tipa virov, ki po novem spadajo med tako imenovane kontinuirane vire – integrirni vir. Integrirni viri ne izhajajo v medsebojno ločenih in/ali označenih zvezkih ali delih, ampak se dopolnjujejo in spreminjajo. Med integrirne vire npr. spadajo predvsem nevezani listi z za­menljivo vsebino v tiskani obliki ter spletna mesta z občasnimi osvežitvami. Lahko so nezaključeni (konec izhajanja ni predviden – za primer lahko vzame­mo npr. spletno stran neke organizacije, kot je razvidno s Slike 3) ali pa zaključe­ni (konec izhajanja je predviden – za primer lahko vzamemo spletno stran neke­ga dogodka, kot je razvidno s Slike 4). Slika 3: Spletna stran se dopolnjuje in spreminja, konec izhajanja ni predviden. Slika 4: Spletna stran se dopolnjuje in spreminja, konec izhajanja je predviden (= konec projekta). Spremenjena pravila za nov bibliografski zapis Pomembna novost v ISBD(CR) so spremenjena pravila o tem, kdaj je potrebno narediti nov bibliografski zapis. Eden od ciljev delovne skupine je bil zmanjšanje števila primerov, ko je zaradi sprememb v naslovu potrebno izdelati nov biblio­grafski zapis. Pri tem so upoštevali tudi potrebe uporabnikov in njihov način iskanja na OPAC-u (Parent, 2003). V ISBD(S) pravila za nastanek novega bibliografskega zapisa niso bila natančno določena. Podatki o manjših spremembah stvarnega naslova9 , navedbe odgovor­nosti10 , prejšnjem ali kasnejšem založniku ali izdajatelju (razen pri serijskih publikacijah z generičnim naslovom, kjer takšna sprememba zahteva nov zapis), kraju izida ipd. so bili navedeni v opombah, v primeru večjih sprememb pa je bil potreben nov zapis11 . 9 Nekatere manjše spremembe naslova, ki po ISBD(S) niso zahtevale novega zapisa, so bile navede­ne v točki 7.1.1.6. 10 Nekatere manjše spremembe navedbe odgovornosti, ki po ISBD(S) niso zahtevale novega zapisa, so bile navedene v točki 7.1.5.4. 11 Večje spremembe, ki so po ISBD(S) zahtevale nov zapis, so bile navedene v točki 0.1.3. V ISBD(CR) so pravila za nastanek novega bibliografskega zapisa obravnavana zelo natančno, vključena pa so v uvodni del pod naslovoma “Spremembe, ki zahte­vajo nov zapis” in “Spremembe, ki ne zahtevajo novega zapisa” (točki 0.12 in 0.13), ki ju spremljajo številni primeri iz različnih držav. 2.1 Spremembe v naslovu, ki zahtevajo nov bibliografski zapis12 Pomembnejše spremembe stvarnega naslova serijske publikacije, ki zahtevajo nov bibliografski zapis, so: -dodana, izpuščena, spremenjena beseda ali spremenjen vrstni red besed v okviru prvih petih besed naslova (oz. šestih, če se naslov začne s členom); -dodana, izpuščena ali spremenjena beseda po prvih petih besedah naslova (oz. šestih, če se naslov začne s členom), če se spremeni pomen ali vsebina naslova; -sprememba naziva korporacije kjerkoli v naslovu. Nov zapis za serijsko publikacijo moramo izdelati tudi v naslednjih primerih: -kadar je naslov generični izraz in se spremeni naziv izdajatelja ali pa se spre­meni izdajatelj; -kadar se spremeni navedba izdaje, ki hkrati pomeni tudi spremembo obsega ali področja, ki ga serijska publikacija pokriva; -kadar se spremeni fizični nosilec, -kadar dotlej podrejeni naslov postane samostojen; -kadar se serijska publikacija dopolnjuje in imajo dopolnitve enak naslov in so v enakem jeziku kot prvi zvezek, vsebina dopolnjenih zvezkov pa je bi­stveno drugačna; -kadar serijska publikacija nastane z združenjem dveh ali več serijskih pu­blikacij; -kadar se serijska publikacija razdeli na dve ali več. Večje spremembe naslova integrirnih virov, ki zahtevajo nov bibliografski za­ pis, pa so naslednje: -sprememba navedbe izdaje, ki hkrati pomeni tudi spremembo obsega ali področja, ki ga integrirni vir pokriva; -sprememba fizičnega nosilca; 12 ISBD(CR), str. 20 (točka 0.12). -nastanek novega integrirnega vira s spojitvijo dveh ali več virov; -razdelitev integrirnega vira (nastaneta dva nova vira ali več). 2.2 Manjše spremembe naslova, ki ne zahtevajo novega bibliografskega zapisa13 Manjše spremembe naslova serijske publikacije ne zahtevajo novega biblio­grafskega zapisa, ampak novi naslov navedemo v opombi. Seznamu iz ISBD(S) so dodali naslednje manjše spremembe: -dodana, izpuščena ali spremenjena besedna zveza, ki povezuje naslov s šte­ vilčenjem; -dodana ali izpuščena beseda ali spremenjen vrstni red besed (pod pogojem, da ni spremenjena tudi vsebina); -dodana ali izpuščena beseda kjerkoli v naslovu, kot npr. “revija”, “časopis” ali “bilten” (oz. ustreznice v drugem jeziku). Na koncu sledi še priporočilo, naj katalogizator v primeru dvoma ravna tako, kot da se naslov ni spremenil. Navodila so skladna z navodili o dodelitvi nove številke ISSN v ISSN Manual. Novost so tudi primeri manjših sprememb naslova integrirnih virov, ki ne zahte­vajo novega bibliografskega zapisa, ampak v obstoječi zapis vnesemo ustrezne spremembe (točka 0.13.2). 3 Predpisani viri podatkov Serijske publikacije in integrirne vire je zaradi njihovih značilnosti treba obrav­navati ločeno, kar se je pokazalo tudi pri izbiri osnove za opis teh virov. Člani delovne skupine so se po daljših razpravah odločili za opis serijskih publikacij na podlagi prvega zvezka ali dela oz. prvega dostopnega zvezka (spremembe so zabeležene v opombah) ter za opis integrirnih virov na podlagi zadnje dostopne iteracije14 . Razpravljali so tudi o možnosti, da bi bibliografski opis serijske pu­blikacije prav tako temeljil na zadnjem dostopnem zvezku (tako bi poenostavili 13 ISBD(CR), str. 23 (točka 0.13). 14 Iteracija je primerek integrirnega vira, bodisi ko izide prvič ali ob vsaki osvežitvi. standard, sedanji založnik pa bi bil naveden v območju založništva in distribu­cije in ne v opombi), vendar predlog ni bil sprejet. O teh dilemah bodo zagotovo ponovno razpravljali ob naslednji reviziji standarda (Parent, 2003). Poglavje o viru podatkov v ISBD(CR)15 se precej razlikuje od istega poglavja v ISBD(S), saj so pravila, ki predpisujejo osnovo za opis serijskih publikacij, in pravila, ki predpisujejo osnovo za opis integrirnih virov, zaradi različnih znači­lnosti teh publikacij različna. Celotno poglavje je v ISBD(CR) nekoliko drugače strukturirano, poleg glavnega vira podatkov za tiskane vire je v posebni točki naveden tudi glavni vir za netiskane vire (v tem primeru je treba slediti navodi­lom za posamezne vrste gradiva, ki jih najdemo v ustreznih ISBD). Standard to­rej predpisuje različne vire podatkov za serijske publikacije in integrirne vire ter različne vire za tiskane oz. netiskane vire16 . Točka o predpisanem viru poda­tkov je dopolnjena z navodilom za opis elektronskih serijskih publikacij z nepo­srednim dostopom (vir podatkov je fizični nosilec ali nalepke na njem). Druge spremembe v ISBD(CR) Zaradi razširjenega predmeta standarda je v poglavju z definicijami17 precej spre­memb. Nove definicije so potrebne zaradi uvajanja novih pojmov, kot npr. kon­tinuirani in integrirni viri. Definicije, kot so URL, WWW, spletna stran, spletno mesto, se pojavljajo že v ISBD(ER). Nekatere definicije so nekoliko spremenjene, npr. v večini definicij v ISBD(CR) je izraz publikacija (publication) nadomestil izraz bibliografski vir (bibliographic resource). Med spremembami definicij naj omenimo še definicijo periodične publikacije (izpuščena je spodnja meja pogostnosti izhajanja) ter definicijo serijske publikacije (izpuščen je del, ki govori o tem, da gre za publika­cijo v tiskani ali drugačni obliki). Pojem serijske publikacije je podrejen novemu pojmu kontinuirani vir, ki vključuje tudi integrirne vire. Druge spremembe v ISBD(CR) glede na ISBD(S) so opisane v takem vrstnem redu, kot si sledijo po posameznih poglavjih oz. območjih. 15 ISBD(CR), str. 16 (točka 0.5). 16 Tudi v nadaljnjem besedilu so pravila za serijske publikacije in za integrirne vire med seboj ločena, kadar je to potrebno. 17 ISBD(CR), str. 2 (točka 0.2). 1 Območje naslova in navedbe odgovornosti 1.1 Stvarni naslov Stvarni naslov je prvi element opisa, primerom iz prejšnje izdaje so dodani pri­meri integrirnih virov, vključno s primeri v elektronski obliki (točka 1.1.2). Primera: A century of lawmaking for a new nation Amazon.com Če je na naslovni strani naslovov več oziroma so v različnih jezikih in/ali pisa­vah, za stvarni naslov izberemo naslov v jeziku in/ali pisavi vsebine kontinuira­nega vira oziroma glede na grafični poudarek ali zaporedje naslovov na naslovni strani. V ISBD(CR) je dodano še priporočilo, da pri izbiri med izpisano obliko naslova in akronimom ali začetnicami izpisane oblike damo prednost izpisani obliki (točka 1.1.4.1.3). Primer: Lorraine, information, encadrement Uredniška opomba: Naslov tudi kot LIEN Pri tiskanih in neposredno dostopnih elektronskih kontinuiranih virih je obvez­na opomba o viru stvarnega naslova, kadar le-ta ni vzet z naslovne strani oziro­ma kadar je vzet iz vira, ki ni predpisani vir podatkov. Pri online dostopnih elek­tronskih virih vir stvarnega naslova navedemo v vsakem primeru (točka 1.1.5). Pri prepisu stvarnega naslova veljajo pravila iz ISBD(S), v ISBD(CR) pa je doda­no pravilo, da prejšnjega, pridruženega ipd. naslova, ki je omenjen v stvarnem naslovu v slovnično povezani ali nepovezani obliki, v stvarni naslov ne vključi­mo. Izpuščanja ne označimo z znaki za izpuščanje. Odnose z drugimi kontinuira­nimi viri opišemo v opombi (točka 1.1.5.1). Primer: International gas report ne: International gas report, including World gas report Pri večji spremembi naslova serijske publikacije je potreben nov zapis (na manjšo spremembo naslova opozorimo v opombi, če se nam zdi potrebno), pri integrir­nih virih pa v takšnem primeru ne naredimo novega zapisa, ampak stvarni na­slov v obstoječem zapisu nadomestimo z novim, starega pa navedemo v opombi (točka 1.1.7.1). 1.2 Splošna oznaka gradiva Za kontinuirane vire, ki niso v tiskani obliki, splošno oznako gradiva izberemo po priporočilih ustreznih ISBD za posamezne vrste gradiva. 1.3 Vzporedni naslov Ker standard vsebuje ločena pravila za serijske publikacije in za integrirne vire, je pravilo o spremembah vzporednih naslovov iz ISBD(S) preoblikovano in do­polnjeno (točka 1.3.4). Kadar je v sledečih zvezkih serijske publikacije vzporedni naslov dodan, izpu­ščen ali spremenjen, opombo o tej spremembi navedemo v območju 7 (če se nam zdi pomembna za uporabnike kataloga). Pri spremembi vzporednega naslova na naslednjih iteracijah integrirnega vira spremenimo opis glede na zadnjo spremembo, prejšnje vzporedne naslove pa navedemo v območju opomb (če se nam zdijo pomembni za uporabnike katalo­ga). 1.4 Dodatek k naslovu V opisu kontinuiranih virov, razen tistih, ki izhajajo kot nevezani listi z zamenljivo vsebino, dodatka k naslovu ne navajamo (razen če menimo, da je pomemben za uporabnike kataloga) ali pa ga skrajšamo. Kadar ga v opisu ne navajamo, ga lahko navedemo v opombah, kadar pa ga skrajšamo, nikoli ne izpustimo katere od pr­vih petih besed (krajšanje označimo z znaki za izpuščanje). Pri nevezanih listih z zamenljivo vsebino dodatek k naslovu navedemo, kadar je potreben za identi­fikacijo ali pomemben za uporabnike kataloga. Dodatka k naslovu, ki sestoji samo iz besed, ki označujejo obdobje, za katero velja vsebina, ne vključimo v opis. Kadar se dodatek k naslovu, ki je zabeležen v območju naslova in odgovornosti, spreminja, bibliografski opis za integrirne vire vsebuje podatke iz zadnje itera­cije, v bibliografskem opisu za serijske publikacije pa so spremembe zabeležene v opombi. 1.5 Navedbe odgovornosti Pri navajanju odgovornosti veljajo pravila iz ISBD(S), v ISBD(CR) je dodano pra­vilo, da navedbo odgovornosti, ki je del dodatka k naslovu, zabeležimo kot doda­tek k naslovu. Primer: The greenwood tree [Splošna oznaka gradiva] : newsletter of the Somerset and Dorset Family History Society Podatka o individualnem uredniku serijske publikacije ni potrebno navajati, urednike nevezanih listov z zamenljivo vsebino pa navedemo v območju nave­dbe odgovornosti, kadar se nam to zdi pomembno za uporabnike kataloga. Pravilo o spremembah v navedbah odgovornosti iz ISBD(S) je preoblikovano in dopolnjeno z navodilom, ki se nanaša na integrirne vire (točka 1.5.6). Če je v navedbi odgovornosti, ki se nanaša na serijsko publikacijo, v sledečih zvezkih ali delih dodano ali izpuščeno ime osebe ali korporacije in ta sprememba ne zahte­va novega zapisa, to ime navedemo v opombi ali pa v opombi navedemo, da je bilo ime izpuščeno. Če se ime osebe ali korporacije v navedbi odgovornosti, ki se nanaša na integrirni vir, v sledečih iteracijah spreminja, opis spremenimo tako, da odraža zadnjo iteracijo, prejšnja imena posameznikov ali korporacij pa nave-demo v opombi. 2 Območje izdaje Predpisani vir podatkov za izdajo vključuje poleg naslovne strani še druge pre­liminarne strani in kolofon, dodana pa je še točka z navodili za navajanje spre­memb podatkov o izdaji (točka 2.1.6). Podatek o dodani, izpuščeni ali spremenjeni navedbi izdaje v sledečih zvezkih ali delih serijske publikacije zabeležimo v območju opomb (če je to pomembno za uporabnike kataloga), razen kadar je zaradi omenjenih sprememb potreben nov zapis. Pri večji spremembi navedbe izdaje integrirnih virov naredimo nov zapis, če pa je sprememba manjša, zapis spremenimo in to navedemo v opombi (kadar je to pomembno za uporabnike kataloga). 3 Območje posebnih podatkov o gradivu (ali o zvrsti publikacije) Ker novi standard ISBD(CR) pokriva veliko več različnih zvrsti virov kot ISBD(S), je območje 3 razširjeno in je dobilo nov naziv. Območje je predvideno za beleženje kronologije in/ali številčenja, za matematične podatke (za gradivo, ki ga obravnava ISBD(CM)), za posebne oblike notnega zapisa (za gradivo, ki ga obravnava ISBD(PM)) in za osnovne značilnosti elektronskih virov, ki jih obrav­nava ISBD(ER). Kadar območje 3 zaradi kombinacije različnih zvrsti in tipov publikacij pona­vljamo (npr. serijsko kartografsko gradivo v elektronski obliki), je na prvem mestu podatek, ki je povezan z vsebino kontinuiranega vira (npr. merilo), sledi mu po­datek o npr. tipu elektronskega vira, na zadnjem mestu je podatek o številčenju serijske publikacije. Primera: Merilo 1:650,000 (W 94°3'-W 88°49'/N 33°1'-N 28°55'). – 1981­ Elektronski besedilni podatki. – Vol. 3, no. 4 (Apr. 1996)­ Številčenja in/ali časovnih oznak, ki pri serijskih publikacijah označujejo časo­vno obdobje med prvim in zadnjim zvezkom ali delom stvarnega naslova (nave­den v območju 1), pri integrirnih virih običajno ne navajamo. Pri prepisu podatkov o številčenju veljajo enaka pravila kot v ISBD(S), dodana pa je točka 3.1.11, ki se nanaša na prvi zvezek ali del brez oznake. Kadar prvi zvezek ali del ni oštevilčen, ga označimo po vzorcu nadaljnjih zvezkov ali delov. Kadar pa podatkov o oznakah na nadaljnjih zvezkih ali delih ni, navedemo [Št. 1]- (oz. ustrezen izraz v jeziku stvarnega naslova) ali ustrezno časovno oznako prvega zvezka ali dela. Primera: . – [Št. 1]- Uredniška opomba: Naslednji zvezki so označeni s številka 2, številka 3 itn. . – [1968]- Uredniška opomba: Letno poročilo, za katerega je ustreznejša časovna oznaka Točke 3.2 do 3.4 predpisujejo način uporabe območja 3 za kontinuirane vire, ki izhajajo kot glasbeni tiski, kartografsko gradivo ali elektronski viri, in sicer v skladu z ustreznimi ISBD: ISBD(PM), ISBD(CM) in ISBD(ER). 4 Območje založništva, distribucije itn. Pri podatkih o navedbi funkcije distributerja, kraju tiskanja ali izdelave, imenu tiskarja ali izdelovalca ter letu tiskanja ali izdelave je v ISBD(CR) izpuščena oz­naka neobvezno. Predpisani vir podatkov je odslej celotni vir. Navedbo založništva prepišemo iz impresuma opisovanega kontinuiranega vira. Pri integrirnih virih leto izida prve in/ali zadnje iteracije navedemo v območju 4, druge časovne oz­nake pa v območju 7. ISBD(CR) uvaja novi točki z navodili za navajanje spremembe kraja izida in/ali distribucije18 ter spremembe imena založnika in/ali distributerja19 . Pri spremembi kraja izida in/ali distribucije v sledečih zvezkih ali delih serijske publikacije kasnejši kraj navedemo v opombi, kadar je to potrebno za identifika­cijo ali pomembno za uporabnike kataloga. 18 ISBD(CR), str. 57 (točka 4.1.16). 19 ISBD(CR), str. 58 (točka 4.2.11). Pri spremembi kraja izida in/ali distribucije na naslednjih iteracijah integrirne­ga vira opis spremenimo in prejšnji kraj navedemo v opombi, kadar je to potreb­no za identifikacijo ali pomembno za uporabnike kataloga (točka 4.1.16). Pri spremembi imena založnika in/ali distributerja je postopek enak, se pravi pri serijskih publikacijah kasnejše ime navedemo v opombi (kadar se nam zdi po­datek pomemben), pri integrirnih virih pa opis spremenimo glede na zadnjo ite­racijo in prejšnje(a) ime(na) navedemo v opombi, kadar se nam zdi podatek po­memben (točka 4.2.11). Območje založništva, distribucije itn. nadalje vsebuje časovne podatke o zgodo­vini izhajanja kontinuiranega vira (točka 4.4). Pravilom za njihovo navajanje iz ISBD(S) je v ISBD(CR) dodanih nekaj novih. Kadar opisa serijske publikacije ne delamo po prvem in/ali zadnjem zvezku ali delu, časovne podatke o izidu prvega in/ali zadnjega zvezka ali dela lahko nave-demo v območju 4 v oglatem oklepaju, kadar ta podatek najdemo v nacionalni bibliografiji ali kakšnem drugem zanesljivem viru. Kadar podatki o izidu prvega in/ali zadnjega zvezka ali dela niso dostopni, v območju 4 ne navajamo ničesar. V takšnem primeru lahko podatke o letu izida navedemo v območju opomb (točka 4.4.2). Kot začetno leto izida integrirnega vira navedemo leto (če ga poznamo), ko je integrirni vir postal dostopen. Kadar opisujemo zaključeni integrirni vir, nave-demo tudi leto, ko je nehal biti dostopen, če podatek poznamo (točka 4.4.3). Za začetno leto izida nevezanih listov z zamenljivo vsebino velja leto, ko je izšla prva izdaja, revizija ipd. Kadar opisujemo zaključene nevezane liste z zamenlji­vo vsebino, navedemo leto prenehanja, ki je navedeno na glavnem viru; navede­mo tudi leto zadnje osvežitve, če ga poznamo (npr.: , 1990-1995 [zadnja osvežitev 1999]) (točka 4.4.3). 5 Območje fizičnega opisa Pri podatkih o posebni oznaki gradiva in obsegu ter pri drugih fizičnih podrob­nostih (element navedba ilustracij iz ISBD(S) je preimenovan v druge fizične podrob­nosti) je izpuščena oznaka neobvezno. Tiskane serijske publikacije opišemo po enakih navodilih, kot veljajo v ISBD(M), v posebni oznaki gradiva pa uporabimo ustrezne izraze kot so “zvezek”, “števi­lka”, “del” oziroma ustreznice v jeziku bibliografske ustanove (točka 5.1.3). Nevezane liste z zamenljivo vsebino, ki se občasno dopolnjujejo in še izhajajo, opišemo kot zv. (nevezani listi z zamenljivo vsebino) ali ustreznimi izrazi v jeziku bibliografske ustanove. Zaključene nevezane liste z zamenljivo vsebino, ki se občasno dopolnjujejo, opišemo kot 1 zv. (nevezani listi z zamenljivo vsebino), 2 zv. (nevezani listi z zamenljivo vsebino) ipd. oziroma z ustreznimi izrazi v jeziku bi­bliografske ustanove (točka 5.1.4). Kontinuirane vire v netiskani obliki opišemo v skladu z navodili ustreznih ISBD (točka 5.1.5). Druge fizične podrobnosti, mere in spremno gradivo navajamo v skladu z navo­dili ustreznih ISBD. 6 Območje zbirke V vsebini območja zbirke so v šestih točkah vsi podatki o podzbirki prikazani skupaj s podatki o zbirki sami (npr.: 6.1 Stvarni naslov zbirke ali podzbirke), v ISBD(S) so bili podatki o podzbirki navedeni posebej20 . Pri dodatku k naslovu zbirke ali podzbirke je izpuščena oznaka neobvezno. Predpisani viri zdaj vključujejo še analitično naslovno stran, namesto drugih začetnih strani pa so nave­deni ostali deli kontinuiranega vira. Vzporedni naslov zbirke ali podzbirke ter dodatek k naslovu in vzporedni doda­tek k naslovu zbirke ali podzbirke po ISBD(CR) vključimo v opis, kadar je to potrebno za identifikacijo oz. pomembno za uporabnike kataloga (točki 6.2 in 6.3.1). Kadar se številčenje pojavlja v več kot enem jeziku, ga ustrezno navedemo za naslovom ali vzporednim naslovom v tem jeziku. Kadar so zvezki ali deli ali iteracije številčeni v okviru različnih sistemov, navedemo vse oblike številčenja (točki 6.6.3 in 6.6.4). 7 Območje opomb V uvodu je navedeno, da z opombami lahko povežemo opis enega kontinuirane­ga vira z opisi drugih kontinuiranih virov ali z opisom monografskega vira. Pri povezavi z monografsko publikacijo navedemo njen stvarni naslov in podatke o odgovornosti, če obstajajo. Pri navajanju opomb, ki se nanašajo na posebno zvrst gradiva (npr. elektronske serijske publikacije), upoštevamo ustrezne ISBD. 20 V ISBD(S) je v vsebini območja zbirke bilo navedenih 12 točk, podatki v prvem sklopu (točke 6.1 do 6.6) so se nanašali na zbirko, drugi sklop (točke 6.7 do 6.12) pa je bil namenjen navedbi podz­birke. 7.1 Opombe k območju naslova in navedbe odgovornosti Pri kontinuiranih virih v netiskani obliki vir stvarnega naslova navedemo v sk­ladu z navodili ustreznih ISBD za posamezne vrste gradiva (točka 7.1.1.1). Opom­be o variantah stvarnega naslova (kot so ovojni naslov, hrbtni naslov, tekoči na­slov ipd.) navedemo, kadar so pomembne za uporabnike kataloga (točka 7.1.1.2)21 . Pri spremembah stvarnega naslova (točka 7.1.1.5) se navodila za opis razlikujejo za serijske publikacije (točka 7.1.1.5.1), integrirne vire (točka 7.1.1.5.2) in elektron­ske serijske publikacije (točka 7.1.1.5.3). Večje spremembe stvarnega naslova serijske publikacije zahtevajo nov opis. Točka je dopolnjena s primeri opomb pri manjših spremembah stvarnega naslova serijskih publikacij22 . Opis integrir­nih virov spremenimo glede na zadnjo iteracijo, prejšnje naslove pa navedemo v opombi. Elektronske serijske publikacije, katerih naslov se spreminja, obravna­vamo kot integrirne vire in prejšnji(e) naslov(e) navedemo v opombi. Točka, v kateri so navedene spremembe navedbe odgovornosti (točka 7.1.4.4), je dopolnjena z navodili, ki se nanašajo na integrirne vire. Navedemo lahko opom­be o prejšnjih navedbah odgovornosti, ki jih na zdajšnji iteraciji več ni, kadar je podatek pomemben za uporabnike kataloga. Če je sprememb veliko, navedemo splošno opombo. Primer: Različni uredniki 7.2 Opombe k območju izdaje in bibliografske preteklosti kontinuiranega vira Opombe o spremembi v navedbi izdaje za serijske publikacije in integrirne vire se med seboj razlikujejo (točka 7.2.2). Medtem ko pri serijskih publikacijah v opombi (kadar je to pomembno za uporabnike kataloga) navedemo spremembe v navedbi izdaje, ki se pojavijo po prvih ali najzgodnejših zvezkih ali delih, pri integrirnih virih v opombi navedemo prejšnje navedbe izdaje, ki jih na zdajšnji iteraciji ni več, ter tiste, ki so se na prejšnjih iteracijah pojavljale v drugačni obliki (kadar je to pomembno za uporabnike kataloga). V točki, ki govori o odnosih z drugimi kontinuiranimi viri (točka 7.2.4), so doda­ni prevodi (točka 7.2.4.1), da bi jasno določili način navajanja opombe, kadar je opisovani kontinuirani vir prevod drugega kontinuiranega vira in izide za njim. V takih primerih je prva (obvezna) opomba naslov (oziroma ključni naslov in ISSN) izvirnega kontinuiranega vira. 21 Po ISBD(S) so bile te opombe obvezne. 22 V ISBD(S) je bil v točki 7.1.1.6 naveden seznam manjših sprememb naslova, vendar brez ustrez­nih primerov. Primer: Soviet radiochemistry Opomba: Prevod dela: Radiohimiâ = ISSN 0033-8311 Ostalo besedilo v točki 7.2 je nespremenjeno, dodan je le primer opombe za različ­ne izdaje, ki se nanaša na elektronski vir: Zvezki od 46-naprej dostopni tudi online 7.3 Opombe k območju številčenja Dodano je navodilo, da navedemo tudi opombo o neobičajnem ali nerednem šte­vilčenju, ki ga ne navajamo v območju številčenja, ali pa katerekoli podatke o posebnostih v številčenju, ki so pomembni za uporabnike kataloga (točka 7.3.4). Primera: Opomba: Vol. 29, no. 3-vol. 39, no. 2 v številčenju izpuščena Opomba: Številčenje se vsako leto začne s št. 1 Opombe od 7.4 do 7.8 ne prinašajo večjih sprememb (posebnosti so bile že omenjene pri posameznih območjih). 7.9 Opombe k naravi, obsegu itn. Opombe o naravi, obsegu ter literarni/umetniški/fizični obliki kontinuiranega vira so dodane z namenom, da omogočijo navajanje podatkov o potencialni oz. priporočeni uporabi gradiva, o uporabnikih, ki jim je gradivo namenjeno, o omejeni uporabi gradiva ipd. 7.10 Opombe k opisovanemu izvodu Poleg obvezne opombe o izvodu, na osnovi katerega je bil izdelan zapis za se­rijsko publikacijo (v primeru, kadar opis ne temelji na prvem izdanem zvezku ali delu), lahko navedemo tudi opombo o zadnjem pregledanem zvezku ali delu, in sicer kadar: a) vemo, da je serijska publikacija prenehala izhajati, vendar za­dnjega zvezka ali dela v času izdelave opisa nimamo, niti ni informacija o za­dnjem zvezku ali delu dostopna v kakem drugem viru; b) ni znano, ali so bili v času izdelave opisa za izdajo pripravljeni še kakšni zvezki ali deli; c) je opis spremenjen in vključuje podatke o poznejših zvezkih ali delih; ali d) je zaželen prikaz veljavnosti opisnih podatkov (točka 7.10.1). Primera: Opomba: Zadnji pregledani zvezek: Nr. 43 (Mai 2001) Opomba: Opis po: 3rd ed. (1980). Zadnji pregledani zvezek: 24th ed. (2001) Če delamo opis za nešteto knjižno zbirko, navedemo opombo o prvem pregleda­nem zvezku in letu izida itn. Če smo pregledovali tudi druge zvezke in lahko določimo, kateri je zadnji, navedemo tudi tega in leto njegovega izida (točka 7.10.2). Kadar integrirnega vira ne opišemo po prvi iteraciji, v opombi navedemo zadnjo iteracijo, ki smo jo uporabili za opis (točka 7.10.3). Pri obdelavi elektronskega vira z dostopom na daljavo vedno navedemo opom­bo o datumu, ko smo si ga ogledali za izdelavo zapisa (točka 7.10.4). 8 Območje standardne (ali druge) številke in pogojev dostopnosti Po ISBD(CR) mednarodno standardno številko serijske publikacije (ISSN) ali mednarodno standardno številko monografske publikacije (ISBN), dodeljeno kontinuiranemu viru, navedemo, če jo poznamo. Zaradi razširjene vrste virov, ki jih vključuje novi standard in med katerimi so npr. tudi zaključeni integrirni viri, v tem območju za razliko od prejšnjega standarda lahko navedemo tudi ISBN, kar pa ne velja za ISBN, ki je bil dodeljen posameznemu zvezku serijske publika­cije. Ključni naslov, določen v sistemu ISSN, tako po ISBD(CR) kot tudi po ISBD(S) navedemo tudi v primeru, kadar je enak stvarnemu naslovu kontinuiranega vira. V ISBD(CR) pa je dodano navodilo, da ključni naslov navedemo samo takrat, kadar navedemo tudi ISSN (točka 8.2). ISBD(CR) vsebuje še tri dodatke. Dodatek A (navodila za stopenjski opis) in Dodatek B (navodila za dvosmerne zapise) sta identična dodatkoma v ISBD(S), v Dodatku C pa je zbranih 76 primerov, ki so razdeljeni v skupine glede na vrsto gradiva (primeri za tiskano besedilo, zaključene integrirne vire, kartografsko gradivo, rokopise, glasbene tiske, zvočne zapise, videoposnetke, elektronske vire, integrirne vire in mikrooblike). Sklep V ISBD(CR), mednarodnem standardu za bibliografski opis kontinuiranih virov IFLE, so opisana v mednarodnem okviru sprejeta priporočila, tako glede serijskih publikacij kot integrirnih virov, ki jih novi standard združuje pod novim skup­nim nazivom kontinuirani viri (v tiskani in netiskani obliki). Potrebo po novem standardu je narekovalo predvsem dvoje: pojav in razvoj novih načinov publici­ranja, ki jih omogoča internet, ter potreba po čim bolj enotni katalogizaciji v svetovnem merilu, ki omogoča mednarodno izmenjavo bibliografskih zapisov. Končna verzija standarda je rezultat dogovorov treh skupnosti: ISBD, ISSN in AACR, upoštevana pa so tudi načela FRBR: Functional requirements for bibliographic records, kjer pa prav na področju serijskih publikacij kar nekaj vprašanj ostaja še odprtih. Prevod standarda ISBD(CR) je šele prvi korak na poti k uvajanju novega koncep­ta kontinuiranih virov. Zavedamo se, da bo njegova uporaba velik izziv za slo­venske katalogizatorje, hkrati pa pričakujemo, da bo olajšala izmenjavo biblio­grafskih podatkov in uporabnikom omogočila lažje iskanje kontinuiranih virov v online katalogih. Citirani viri 1. ISBD(CR) : international standard bibliographic description for serials and other continuing resources (2002). München: Saur. 2. ISBD(S) : mednarodni standardni bibliografski opis serijskih publikacij (1997). Ljubljana: NUK. 3. Parent, I. (2003). From ISBD(S) to ISBD(CR) : a voyage of discovery and alignment. The serials librarian, 4 (43), 73-81. Irena Kavčič je zaposlena v Bibliotekarskem raziskovalnem centru Narodne in univerzitetne knjižnice kot raziskovalka za področje formalne obdelave in nor­mativne kontrole. Naslov: Turjaška 1, 1000 Ljubljana Naslov elektronske pošte: irena.kavcic@nuk.uni-lj.si Dunja Kalčič je zaposlena v Narodni in univerzitetni knjižnici kot vodja Zbirke serijskih publikacij. Naslov: Turjaška 1, 1000 Ljubljana Naslov elektronske pošte: dunja.kalcic@nuk.uni-lj.si