Iz dnevnika 
malega 
Šiškarja
Torek
Ze nekaj tednov smo se v naši cenjeni družini veselili srečnega dogodka, ki se mu pravi regres. Jaz sem bil tako neučakan, da sem celo listal po enciklopediji in iskal, kaj regres sploh pomeni. To, kar sem prebral, me je prizadelo, kajti sedaj sploh ne vem več, zakaj smo se tega dogodka tako vese!ili. Tamkaj namreč piše, da je regres nasprotje od progresa, kar pomeni napredek. Torej je regres nazadovanje! Nazadovanje pa v naši družbi ni pojav, ki bi se ga kazalo prav posebno veseliti in g'a je treba sprejemati, Oe  že pride,  hladno,  kot  da ga ni.
Torej sem vprašal ata, zakaj se veseli nazadovanja, pa mi je kot ponavadi rekel, ¦ da sem mulc in da naj se ne vtikam v zade-i ve  odraslih.
Jaz serp seveda res mulc, zato sem bil po tistem tiho. Naslednji dan pa, ko je ata pri-šel domov ves razkačen in preklinjajoč, češ da je dobil tako ušivo nizek regres, da ga bo kar nazaj nesel, sem vseeno navrgel nekaj konstruktivnih stavkov in me še sedaj uhelj boli.
Meni se zdi, da jaz prestrežem marsika-lero klofuto ozircma lasanje, s katerima bi sicer ata morda raje postregel drugim — če bi si upal...
Sreda
Danes se je ata vrnil k domačemu ognji-šču v zgodnjih jutranjih urah. Zapil je, se razume, ves regres. Je pa seveda kljub temu, da je bil v nogah in glavi že izredno slab, odločno pristavil, da ga kakopak niso žin-gali celo noč zgolj s pomočjo atovega regre-sa, ker bi bili sicer nevarno žejni. Regres je bil safno lajt motiv, potrebne količine al-koholnega gradiva pa je subvencioniral Jo-škotov Eotr, ki je tozadevno občutno bolje opremljen, saj ni zaposlen v gospodarstvu kot naš ata.
Meni se zdi vse skupaj en velik regres, saj je še pred leti ata z regresom lahko kupil bicikJ, s katerim smo se ves dopust vozili na Savc kcroat.. .
                                                    Srečko