ŠT.9 GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXIII. KAMNIK, 9. MAJA 1983 • Delavsko srečanje v Kamniški Bistrici Sedemintridesetič v svobodi Tokrat smo sedemintridesetič praznovali 1. maj v svobodi, v Kamniški Bistrici pa so ga naši napredni delavci in kmetje začeli praznovati že pred štiriinšestde-setimi leti. Že v zgodnjih dopoldanskih urah je toplo prvomajsko sonce privabilo v Kamniško Bistrico številne obiskovalce od blizu in daleč. Tokrat je bil prireditveni prostor prvič pri Jurju, na pro-stranem travnatem vznožju Ka-mniških planin. Ob plapolanju zastav in zvokih Internacionale se je kulturni del prireditve začel ob 11. uri. S krajšim koncertom je sodelovala kamniška godba na pihala, moški zbor Solidarnost, folklorni skupini iz Kamniške Bistrice in Most ter učenci srednje-šolskega centra Rudolf Maister z recitalom. Za prijetno razpolože-nje in ples pa je poskrbel ansam-bel bratov Poljanšek. Po uvodnem pozdravu napo-vedovalca in povezovalca programa Franca Pestotnika je predsednik občinskega sindikal-nega sveta Franc Sikošek v pri-ložnostnem govoru med drugim đejal: »Ceprav se delavci in občani v naši socialistićnj in samoupravni Jugoslaviji srečujemo s težavami, lahko z zadovoljstvom in ponosom praznujemo mednarodni de-lavski praznik v svobodni domovini. Zato praznovanju ne dajemo le formalnega obeležja. Za nas je in mora biti nadaljnji po-memben prispevek v graditvi naše samoupravne socialistične družbe. Ponosni smo, ko pregle-dujemo vso trnjevo in zmagovito zgodovinsko pot našega in sve-tovnega delavskega gibanja, hkrati pa mora biti naš pogled usmerjen naprej, še zlasti v na-daljnja prizadevanja v bitki za gospodarsko in družbeno stabilizacije.« Po krajšem zgodovinskem orisu začetka delavskega praznova-nja, ki se je začel s krvavim poli- cijskim napadom na množico stavkajoćih delavcev v Chicagu, 1. maju 1886. leta in boja kamni-ških delavcev za osnovne pravice, je Franc Sikošek tuđi pouda-ril: »Današnje razmere, v katerih živi in dela svetovni proletariat, so prav zaradi njegovega nene-hnega boja bistveno drugačne, kot tedaj, ko so delavci prvikrat praznovali 1. maj. Z organiziranim političnim bojem so dosegli mnoge ekonomske, socialne in ustvarjalne sile, se prekalil in se spremenil iz naroda sužnjev v narod junakpv. Med največje do-sežke v svobodni domovini brez dvoma lahko štejemo samoupravljanje, ki ga uresničujemo že 33 let. In prav zavoljo velikih uspehov in dosežkov ima Jugoslavija pomembno mesto in vlo-go tako v mednarodnem delav-skem gibanju, kot mednarodnih odnosih sploh. Ob prvomajskem praznovanju pa mora biti naš pogled uprt • V prazničnih dneh sta bili še dve slovesnosti. Pred dnevom Osvobodilne fronte je bila v petek, 22. aprila, slovesna seja socialistične zveze v prostorih izobraževalnega centra, na kateri so podeliti letošnje srebrne znake OF - imena nagrajencer smo objavili v prejšnji številki. Priložnostni nagorov je imela Ana Kastettc, pod-predsednica OK SZDL. Govorila je o ustanovitvi OF in njenem razvoju ter o nalogah socialistične zvezc v današnjih razmerah. V kultumem programu so nastopili Mesani studentski pevski zbor, harmonikarski orkester GŠ Kamnik, mladi glasbeniki iz Ljubljane ter kulturna skupina »Pedenjmožic«. V nedeljo, 24. aprila, pa je bila slovesnost v vaši Buč, kjer je borčevska organizacija iz Tuhinja odkrila spominsko obehžjc Lo-vrencu Berlecu, organizatorju !SOB in prvi žrtvi okupator ja v Tu-hinjski dolini. O liku lovni Berleca, aktivista OF in obveščevaka, je ob tej priložnosti govoril Franc Hribar-lMvro. Ob tem je opozoril tuđi na nekatere sedanje probleme, ki bi jih laže premagovali, če bi nam bile hližje vrednote iz narodnoosvobodilnega boja. Kulturni program so izpolnili mladinci iz Šmartna in pionirji osnovne sole Šnartoo. S seje predsedstva OK SZDL Sklicevanje na objektivne težave ne vodi k cilju politične pravice. V številnih de-želah so z revolucijo zrušili kapi-talistično tiranijo in izkoriščanje ter uveljavili svojo oblast in začeli graditi socialistično družbo. Toda kapitalizem, žal, v mnogih deželah še živi, zato še danes marsikje poteka praznovanje 1. maja v znamenju boja delavcev za izboljšanje njihovega temelj-nega ekonomskega in socialnega položaja... S Hitlerjevim vdorom v našo domovino in njegovim nasiljem se je tuđi za Osvobodilno fronto slovenskega naroda začela ena najtežjih, najbolj krvavih, hkrati pa tuđi najveličastnejših obdobij v njeni zgodovini. V tej borbi je slovenski narod razvil vse svoje predvsem v prihodnost, pri čemer nam mora biti izhodišče, da smo izbojevali revolucijo, vendar jo Še nismo končali. Na to nas opozarjajo družbenoekonomske razmere v naši širši in ožji domovini ter z njimi povezana prizadevanja in aktivnosti za gospodarsko in družbeno stabilizacijo. Pri tem pa gotovo ne moremo mimo razmer v svetu, polnih zaostritev, protislovij, kjer se že dolgo srečujemo z gospodarsko krizo in zaostritvami v mednarodnih političnih odnosih, ki posredno ali neposredno zadevajo tuđi Jugo-slavijo. (Nadaljevanje na 2. strani) Z gospodarjenjem v lanskem letu, predvsem pa v prvih mese-dh letošnjega leta ne moremo biti zadovoljni, saj smo dosegli nekoliko slabše rezultate, kot smo jih načrtovali, predvsem v izvozu. V prvih mesecih tega leta pa gospodarski rezultati zaostajajo tuđi za rezultati drugih občin v naši regiji. S sklicevanjem na objektivne težave in čakanjem na boljše čaše ne bomo dosegli niče-sar, temveč bomo morali vsak v svojem okolju storiti vse, kar je v naši moči, da težave presežemo. Predsedstvo OK SZDL je na zadnji seji namenilo osrednjo pozornost prav problemom go-spodarjenja. Kljub temu, da ne-kateri podatki kažejo pozitivna gibanja, moramo ugotoviti, da v splošnem zaostajamo za načrto-vanimi rezultati. V letu 1982 se ob 4 odstotnem povećanju količine proizvodnje nišo izpolnila pričakovanja glede večjega izvoza, OZD pa so imele precejšnje probleme tuđi z naba- vo repromaterialov in likvidnost-jo. Skrb zbujajoč je tuđi podatek o padanju produktivnosti dela. Še bolj zaskrbljujoči pa so podatki o gospodarjenju v prvih treh mesecih letošnjega leta. Proizvodnja je bila za 1,2% nižja, kot v istem obdobju lani. Dinarski izvoz se je zaradi spremembe tečaja dolarja sicer povečal, toda izvoz, izražen v dolarjih, je kar za 23% nižji kot lani v iste,m času. Ob dokaj ugodni rasti dohodka pa so se pojavile tuđi zelo visoke izgube, še enkrat višje kot v prvem trimesečju lani, saj ima gospodarstvo 28.612 tisoč dinar-jev izgub. Največje izgube so za-beležili v Stolu in Rudniku kaolina Crna. Predsedstvo je kritično spre-govorilo o počasnem uresničeva-nju nekaterih nalog. Navadno pri načrtovanju nalog ne načrtujemo tuđi ukrepov za njihovo uresni-čevanje, povsem pa pozabimo na spretno spremljanje in nadzor nad izvajanjem, ceprav sta to prav tako pomembna elementa procesa odločanja. Zato je predsedstvo dalo pobudo občinski skupščini in izvršnemu svetu, da oceni realizacijo vrste nalog, na primer izdelavo prostorskega nacrta, plana razvoja kmetijstva, drobnega gospodarstva in turizma, da analizira vzroke, zakaj prihaja do zastojev in predlaga ustrezne ukrepe. Predsedstvo je ocenilo tuđi po-tek javne razprave o osnutku zakona o pokojninskem in invalid-skem zavaravanju in spregovori-lo tuđi o pripombah iz javne razprave. Sprejeto je bilo stališče, da ne moremo širiti pravic po-kojninsko invalidskega zavaravanja preko razpoložljivih mate-rialnih možnosti. Prav s tega sta-lišča pa je bila razprava o pokoj-ninsko invalidskem zakonu pre-več enostranska, saj predlagatelj ni v javni razpravi dovolj osvetlil tuđi materialnih posledic posa-meznih predlaganih zakonskih rešitev. JOZE ZAGORC Štafeta mladosti v Kamniku Tuđi letos bo, v soboto, 14. maja, potovala zvezna štafeta skori mesto Kamnik oz, kamniško občino. Štafeto mladosti bomo v Labovčah prevzeli od kranjske mladine. Osrednja kulturna prireditev ob sprejemu štafete mladosti bo v Kamniku na Trgu revolucije ob 15. uri. V kultumem programu bodo sodelovali - godba na pihala - pevski zbori OŠ Tomo Brejc in OŠ Frana Albrehta - folklorna skupina Na prireditev so vabljeni vsi delovni Ijudje in občani kamniške občine, mladina in pionirji osnovnih šol, borci, vojaki kasarne Tone Tomšič in Boris Kidrič, športna društva, klubi, planinci, taborniki, brigadh-ji... Poleg zvezne štafete mladosti bodo mladi na Trg revolucije prinesli tuđi tri lokalne štafete in sicer z Grintavca, iz Tunjic in z Rudnika. S.B. Komunisti si bodo na vseh področjih prizadevali za stabilizacijo gospodarstva Na zadnji seji občinskega ko-miteju ZKS Kamnik, ki sta se je udele/ila tuđi Ivan Godec, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS, in Ludvik Zajc, sekretar medob-činskega sveta ZK, so razrešili dosedanjega sekretarja predsedstva občinskega komiteja ZKS Kamnik Milana Mariniča, ki je to dolžnost opravljal tri leta. Na zadnji seji medobčinskega sveta SZDL za ljubljansko regijo so ga namreč izvolili za predsed-nika tega sveta. Za novo sekre-tarko pa so izvolili triintrideset-letno Jelko Tušar. Ko se je Ivan Godec v imenu CK zahvalil Milanu Mariniču za prizadevno delo, je opozoril na priprave na 7. sejo CK ZKS o kadrovski politiki, na katero naj bi se tuđi v kamniški občini čim bolj temeljito pripravili. Ludvik Zajc pa je v zahvali Milanu Mariniču poudaril, da je kamniška organizacija ZK med najuspešnej-šimi v regiji predvsem zaradi to-variških in odkritih odnosov in zato, ker se ne ogibajo kritike, ki je pogoj za krepitev idejne enot-nosti. Kajti, kjer ni konfrontacije, tuđi ni skladnega dela. Novi sekretarki pa je zaželel čim uspešnejše delo. Sicer pa so na seji sprejeli do-polnitve programskih usmeritev občinske organizacije ZK za na-slednje leto, ki so jih zacrtali na programski seji, ter operativni program dela komiteja do marca 1984. Med temeljnimi nalogami občinske organizacije ZK bo spod- bujanje načrtovanja dolgoročne-ga razvoja občine skladno z dokumenti o dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije. Komunisti si bodo nadalje prizadevali za pravo razumevanje in utrjevanje položaja temeljnih samoupravnih okolij, zlasti tozdov in krajevnih skupnosti. Še bolj si JELKA TUŠAR, novoizvoljena sekretarka predsedstva občin- skega komiteja ZKS Kamnik, je bila doslej zaposlena v Onkolo-škem institutu v Ljubljani in v kamniški Eti, kjer je bila najprej vodja izmene, potem vodja plan-sko-analitskega oddelka, zadnja tri leta pa vodja proizvodnje. Članica ZK je od leta 1979, v samoupravaem in politićnem življenju pa je zelo aktivna že dalj časa. Med drugim je bila pred-sednica delavskega sveta, član delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine, delcgat-ka na 9. kongresu ZKS in 3. kon-ferenci ZSS, podpredsednica občinskega sindikalnega sveta, član delegacije za zbor združenega dela republiške skupštine, član občinskega komiteja ZK. bodo prizadevali za razvoj občine kot samoupravne skupnosti s poudarkom na delovanju dele-gatskega sistema. Ob tem bodo v stabilizacijska prizadevanja vgra-dili še ostrejši boj z nezakonitim ravnanjem, okrepili idejnopoli-tično trdnost in usposobljenost za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Ena od nalog je še izboljšanje kadrovske politike oziroma kadrovske strukture zaposlenih. Komunisti pa si bodo prizadevali tuđi za razvoj in usta-navljanje društev in za njihovo množičnost. Od vsakega člana ZK pa zahtevali, da izpolnjuje statutame obveznosti, aktivno dela in se tuđi idejnopolitično usposablja. OK SZDI. poriva de-lovne organizacije in ob-čane, da ob prihodu zvezne in lokalnih štafet v kamniško občino 14. maja izohesijo zastave v krnjih, skozi katere bodo mladi nosili štatetno palico. KAMNIŠKI OBČAN / 9. MAJA 1983 Dobit hiki srebrnih znakov ZSS Borci bodo vztrajali na doslednosti Miro Jemec -. Kemijska industrija Milena Prašnikar - OŠ Tomo Brejc Jure Slapničar - Gozdno gospodarstvo Franc Smolnikar - Utuk Jernej Spruk - Kočna ' (Nadaljevanje s 1. strani) Zato moramo naša prizadeva-nja še bolj strnjeno usmeriti v-nadaljnji razvoj samoupravljanja v vseh njegovih oblikah in na vseh ravneh naše družbe. Odloč-no se moramo upreti nekaterim mnenjem, da je samoupravljanje krivo za stanje in razmere, da je samoupravljanje učinkovito le v normalnih pogojih. Praksa nam dokazuje, da v okoljih, kjer je samoupravljanje razvito, kjer so razviti delegatski odnosi, hitreje rešujejo probleme in razmere. Razvito samoupravljanje je odgovor tuđi na današnje vse večje administriranje, ki po eni strani oži prostor za samoupravno ure-janje problemov in razmer, po drugi strani pa administriranje ne daje vedno učinkovite odgovore za urejanje zadev, ki so povezane s stabilizacijskimi prizadevanji. Dogovorili smo se za opiranje na lastne sile, kar pomeni uresniče-vanje ustavne družbenoekonom-ske vloge delovnega človeka in združenega dela. To pomeni, da borno bitko za stabilizacijo izbo-jevali le, če borno več in boljše delali, da borno dosegli višji do-hodek, vendar ne na osnovi cen, temveč večje produktivnosti in konkurenčnosti. Pri tem pa po-menijo izvozna prizadevanja eno od prvenstvenih nalog naše stabilizacije. Za premagovanje težav pa je potrebno doseči tuđi odloč-nejše premike v povezovanju in združevanju dela in sredstev v okviru reprodukcijskih verig. Odločneje moramo v akcijo za obvladovanje cen in za ustavitev padanja realnega osebnega do-hodka, kar zaostruje razmere na področju materialne tn socialne varnosti delavcev.« Predsednik občinskega sindi-kalnega sveta Franc Sikošek je svoje prvomajske misli zaključil z večkrat napisanimi in izrečeni-mi besedami, ki naj bi bile tuđi v prihodnje pomembno vodilo: »Sreče nam ne bo dala ne država, ne partija - srećo si moramo skovati sami!« MIRA JANČAR Na slovesnosti, ki je bila 29. aprila v republiški skup-ščini, so podelili najvišja sindikalna priznanja organizaci-jam sindikata in posamezni-kom. Med prejemniki zlatega znaka ZS je bil tuđi JAINKZ REMS, ekonomski tehnik iz Kemijske industrije Kamnik. Janez Rems je leta 1943 postal obveščevalec NOV, naslednje leto je bil sprejet v SKO.I in julija 1944 postal sekretar SKOJ zahodnokoro-škega odreda. Po vojni se je zaposlil in bil že leta 1947 izvoljen za predsednika sindikata v K1K, 1954 pa za pred-sednika občinskega sindikal-nega sveta. Bil je tuđi član republiškega in zveznega odbora sindikata delavcev kemijske in nekovinske industrije. Leta 1950 je bil v KIK izvoljen za prvega predsed-nika delavskega sveta, vse od takrat je aktiven v samoupravnih organih, v Kamniku pa tuđi uspešno vodi klub sa-moupravljalcev. Aktivno je delal tuđi v organizacijah zveze komunistov. Redna letna konierenca kra-jevne organizacije Zveze borcev NOV, Kamnik, ki je bite 14. marca, je proučila vrsto po-membnih in aktualnih vprašanj nanašajočih se na vlogo ZB v sedanjem zelo resnem času. Borci NOV so bili vedno v središču življenjskega dogajanja, zato so tuđi danes pripravljeni s polnim čutom odgovornosti prispevati svoj delež v stabilizacijskem pri-zadevanju in tuđi z osebnim zgle-dom pokazati, kako je treba z odrekanjem, če je potrebno, doseči dogovorjene cilje. Člani ZB so se letne konferen-ce udeležili v izjemno velikem številu, tako da je sejna soba ob-činske skupščine komaj sprejela vse udeležence. Razprava, pred-logi in realno presojanje aktivnosti borčevske organizacije so ponovno dokazali, kako se člani ZB kot celota, prizadeto in z vso od-ločnostjo vključujejo v dogaja-nje kraja ter so še vedno in bodo ostali dosledni uresničevalci vseh sprejetih obveznosti; ne glede na to, da je borcev v delovnem raz-merju vedno manj, ker so skoraj že vsi upokojeni. Zanimivo je dejstvo, da so borci obravnavali številna vpra-šanja, ki so skupna za vso našo družbeno skupnost in je njihovo uspešno reševanje pogoj za naš nadaljnji razvoj, pogoj za mirno in stabilno življenje človeka. Sklepi, ki so bili sprejeti na tej in tuđi prejšnji letni konferenci pred dobrim letom dni dokazuje-jo, da člani ZB vztrajajo na nji-hovem reševanju in zahtevajo od vseh, ki so odgovorni za njihovo realizacijo točno in dosledno iz-polnjevanje. Kritično so obravnavali mnoga odstopanja od do-govorjenih nalog in zahtevali poimensko obravnavanje kršil-cev, ki jih je treba poklicati na družbeno odgovornost, ne glede na to, kje delajo. Sklepi, ki so napotilo in obe-nem obveznost za delo krajevne organizacija ZB Kamnik, so zla-sti naslednji: 1) sklepi, ki se nanašajo na organizacijska vprašanja ZB - evidenca o socialnih in ma-terialnih vprašanjih ZB naj bo taka, da je mogoče iz nje poiskati vse tište člane ZB, ki so take ali drugačne pomoči potrebni ■- ambulanta za borce naj bo organizirana tako, da je možna zdravniška pomoč ob vsakem času, - dokončno bi morali skrb za spominska obeležja z dogovorofn izročiti v upravljanje šolam, de-lovnim organizacijam ali drugim, da bi bila vedno vzdrževana in ne samo pred pomembnimi praz-niki, - tradicije NOB prenašati na mlajše rodove ne samo v obliki razgovorov in predavan), ampak tuđi z obiski, pohodi in srečanji na krajih, kjer so se med NOB odigrali pomembni dogodki, - organizirati popolno evi-denco nad člani ZB (dosedanji uspehi so dobri, zato je treba na-logo le še dokončati in člane, ki še nišo izpolnili anketnega lista ponovno obiskati), - člane ZB vključevati v vse organizirane oblike aktivnosti kot so hišni sveti, potrošniški sveti in drugo, - večjo skrb posvetiti članom ZB - kmetom, ki so bili bolj ali manj v podrejenem položaju, za-gotoviti jim enake socialne pravice, kot jih imajo delavci (zlasti je to pomembno v tem času, ko po-teka javna razprava o zakonu o pokojninskem in invalidskem za-vardvanju v SRS). 2) sklepi in naloge organizacije ZB, ki izhajajo iz statuta ZB in drugih dokumentov obvezujočih zaZB; - člani ZB zahtevajo večjo odgovornost od vseh, zlasti tistih, ki so na odgovornih mestih. Ne-dopustno je, da posamezniki od-stopajo od sprejetih stališe, pa zato ne odgovarjajo. Nešteti so primeri takih ravnanj. Aktivnej-še bi morale posegati v ta dogajanja družbeno politične organizacije, - zagotoviti stabilnejšo in na-črtnejšo rast kamniškega gospodarstva. Premalo je akcij za re-snično povezovanje in združeva-nje tuđi izven občinskih meja, - kadrovska politika, kot zelo pomembno področje družbeno politične aktivnosti, še vedno ni našla svojega pravega mesta, arri-pak je to še vedno pravica ozke-ga forumskega obravnavanja, - člani ZB morajo aktivno s konkretnimi predlogi in akcijami sodelovati pri vseh drugih napo-rih naše družbe za premagovanje stabilizacijskih vprašanj, pri od-pravljanju nepravilnosti v naši družbi in težiti, da kar najhitreje dosežemo načrtovane cilje. Razprava na letni konferenci je pokazala, da člani ZB ne bodo odstopali od svojih nalog, temveč se bodo z vsem žarom lotili od-pravljanja vzrokov, ki so nas pri-peljali v sedanji položaj, seveda odgovorno, vsak na svojem me-stu in delokrogu. Številna vprašanja so bila postavljena v premi-slek skupščini kot npr; ali je prav, da se za borce, ki so padli v NOB, pri izračunu družinske po-kojnine upošteva delovna doba teh padlih borcev, kar je po miie-nju razpravljalcev čisti nesmisel, saj so to bili v glavnem mladi Ijudje, ki so padli za našo domovino. Zelo je bilo izpostavljeno vprašanje sredstev, ki jih družba namenja za borce. Iz raznih ob-vestil in razprav izhaja, da so ta sredstva v mnogočem vzrok za sedanje težko gospodarsko stanje, kar po mnenju članov ZB ne more biti res, saj si je velik del borcev redno zasluži! pokojnino s polnim delovnim časom in le majhen del odpade na tište, ki prejemajo podpore itd. To so vprašanja, ki zahtevajo javen in glasen odgovor, da bi videli, kakšna je resnica. Razprave in sklepi kažejo na izoštren čut organizacije ZB za vsa dogajanja v Jugoslaviji in na pripravljenost, da se članstvo ZB enotno vključi v napore za umiri-tev in konsolidacijo stanja na vseh področjih političnega, "go-spodarskega in duhovnega življenja, saj je le to porok naše varne prihodnosti. STANE SIMŠIČ Anonimnost Dopisu/te v Kamniški občan Ena od osnovnih vrednot našega družbenoekonomskega in druž- j benopolitičnega sistema socialističncga samoupravljanja je enakost pravio, dolžnosti in odgovornosti vseh ljudi na osnovi demokratičnih odnosov, ki omogočajo slehernemu človeku da uresničuje svoje interese, pravico do samoupravljanja in druge pravice, da razvija svojo osebnost, razvija svoje delovne in ustvarjalne sposobnosti ter s svojimi pobudami, predlogi in neposrednim delovanjem v samoupravnih in družbenopolitičnih institucijah prispeva k razvoju naše družbe. Mnoge in različne oblike samoupravnega in družbenopolitič-nega delovanja dajejo najširše možnosti vsakemu, ki želi in hoče ustvarjalno sodelovati pri razvijanju naše družbe in odpravljanju napak, ki se pojavljajo v vsakdanjem delu. Če smo natančni, to ni samo pravica ampak tuđi dolžnost vsakega delovnega človeka in obćana. Seveda se moramo zavedati, da v našem vsakdanjem življenju stvari ne tečejo vedno tako, kot so opredeljene v ustavi, da se pojavlja vrsta slabosti, odstopanja in nepravilnosti, na katere smo pripravljeni reagirati in jih obsoditi na različnih mestih, samo preko institucionaliziranih oblik samoupravnega in družbenopolitičnega odločanja ne. To pa je edina pravilna pot, saj vse druge poti dajejo samo veter vjadra raznim dezinformacijam, pavšalnemu kritizerstvu, slabijo zaupanje v delegatski sistem in krepijo tendence po razreše-vanju stvari mimo delegatskih skupščin. Prav sedaj je primeren trenutek in čas, da kritične razprave, podprte z argumenti prenesemo v delegatske skupščine in organe družbenopolitičnih organizacij in tam najdejo rešitev za probleme. Zavedati se moramo svojih pravic, pa tuđi odgovornosti. Z anonimnim in pavšalnim kritiziranjem zanes-Ijivo ne borno stvari, ki nam nišo všeč, obrnili na bolje. Ob takih anonimnih in pavšalnih kritikah pa se seveda kar samo zastavi/a vprašanje njihovega namena; najverjetneje ni dober in pošten, če se poslužujejo takih načinov. Zato tuđi ne morejo najti odmeva v našem samoupravnem in političnem življenju, kjer so poti poštenega in odkritega dogovarjanja in usklajevanja jasno zacrtane, žal pa večkrat premalo uporabljene. Z. J. Pravic iz pokojninskega in invalidskega zavaravanja ni mogoče širiti Predsedstvo občinske konfe-rence SZDL je na svoji 61. redni seji stmilo javno razpravo o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavaravanju. Razpravo je usmerjal in spremljal posebej za to ustanovljeni koordinacijski odbor, ki je ugotovil, da je bila razprava živahna zlasti v TOZD, zboru dele-gatov SPIZ, društvu invalidov in v KS, kjer so bile oblikovane šte-vilne pripombe, slišati je bilo ra-zlična mnenja in stališca, manj pa so o osnutku zakona raspravljali v posameznih sekcijah. Koordinacijski odbor za spremljanje razprave o navedenem osnutku zakona je pripombe uskladil in. sicer: - podprli so uskladitev z dru-gimi republikami in pokrajinama oziroma nižji odbitni odstotek kot je predlagan v osnutku zakona, torej manj kot 1,5% (26. člen); - nasprotovali so povećanju pokojnin za vsako leto zavarova-nja po izpolnitvi polne pokojnin-ske dobe (27. člen); - opozorili so na nujnost za-nesljivejšega usklajevanja od-merjenih pokojnin s kasne je od-merjenimi pokojninami tako, da bi bile pokojnine odmerjene po preišnjih predpisih, bolj y skladu s pokojninami po sedanjih predpisih (31. člen); - podpirajo varianto, da imajo pravico do denarnega nado-mestila za telesno okvaro tuđi individualni kmetje in člani njihovih gospodinjstev (60. člen); - predlagali so,, da se vdovam še nadalje prizna pravica do družinske pokojnine po sedanjih predpisih oziroma z dopolnjeno starostjo 45 in ne 50 let (64. člen); - predlagali so, da bi zakon omogočil »dokup« let tuđi dru- gim osebam, zlasti ženskam, ki po osvoboditvi zaradi številnih razlogov nišo mogle biti v delovnem razmerju (114. člen); - v razpravi v DO »STOL« so delegatke TOZD zahtevale, da se v osnutek vključi tuđi vsebin-ska rešitev materialnega in so-cialnega statusa odraslih, zmer-no, težje in težko prizadetih oseb. Med pripombami so bile med drugim tuđi naslednje: - v delovno dobo naj se šteje tuđi čas, prebit na delovnih akci-jah, čas visokošolskega studija in čas v jugoslovanski ljudski ar-madi; -osebni dohodek kot osnova za pokojnino se zdi vprašljiv, ker nagrajevanje po delu ni dosledno speljano. Člani predsedstva so ugotovili, da je bilo med delovnimi ljudmi in občani veliko zanimanja za razpravo o osnutku zakona, da so bili vsi dobro obveščeni o temati-ki in so se aktivno vključevali v razprave. Predsedstvo je ob pregledu pripomb iz javne razprave meni-lo, da so pomemben prispevek k iskanju najprimernejših zakon- skih rešitev in podlaga za nadalj-nje usklajevanje v Socialistični zvezi in delegatski skupščini SRS. Ob tem so člani ugotovili, da ni mogoče podpreti pobud iz zahtev po širjenju pravic iz pokojninskega in invalidskega za-varovanja preko obsega, ki ga predvideva osnutek zakona, od-ločno pa so podprli zahteve, da je treba na najprimernejši zakonski način urediti materialni in social-ni status odraslih, duševno priza--detih oseb. ANTON FIŠER 2 Jožica Jeglič - Svilanit Breda Grilje - Zarja Marjan Burja-Titan KAMNIŠKI OBČAN / 9. MAJA 1983 • S seje občinske skupnosti otroškega varstva Nova prispevna stopnja, nov izračun ekonomske cene, nov delovni čas Spremembi, oziroma krčenju programa občinske skupnosti otroškega varstva za letošnje leto in sprejenui nove prispevne stop-nje je bila namenjena osrednja pozornost delegatov, ki so se udeležili aprilske seje občinske skupnosti otroškega varstva (v nadaljevanju OSOV). Program OSOV za letošnje leto je bil sprejet na decembrski skupščini in je bilovrednoten v zncsku 70.970.938 din. Sredstva naj bi se zbirala po prispevni stopnji po domieilnem principu 1,29% i/. BOD in po principu delovnega mesta 1,06% iz BOD. Program skupnosti je že za lan-sko leto prečlvideval adaptacijo centralne kuhinje VVO A. Me-dveda Kamnik, vendar so sredstva zaradi začasne prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za gradnje in adaptacije objektov na področju negospo-darstva ostala neizkoriščena in bi se prenesla v letošnje leto. Zakon o začasni prepovedi uporabe družbenih sredstev za financiranje negospodarskih in proizvodnih objektov za leto 1983 pa je omejil še tište investicije, ki bi se financirale iz prispevne stopnje (izvzete so Ic tište investicije, ki se financirajo v celoti ali 50% iz krajevnega samoprispevka). Glede na navedeni zakon in stali-šča skupščine občine Kamnik je odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo pri OSOV ponovno preveril program in predlagat, da se zmanjšajo sredstva na področju programa inve-sticij za 3.000.000 din. S preosta-limi sredstvi v visini 7,291.306 din pa bi zadostili najnujnejšim potrebam investicijskega vzdrže- vanja. Iz preostanka sredstev se bodo tako opravila samo nujna investicijska vzdrževalna dela v kuhinji VVO (centrala), ki ne ustreza več higiertsko sanitarnim predpisom, slaba je tuđi streha ccntralnega vrtca, ki jo bo potrebno popraviti, da ne bo škoda še večja. Urediti pa je potrebno tuđi igrišča, posebno ob central-nem vrtcu. Na osnovi rebalansa prvotnega programa se bodo sredstva OSOV znižala in s tem tuđi prispevna stopnja po domieilnem principu iz 1,29% od BOD na 1,20%. Po principu delovnega mesta (denarne pomoći) pa iz 1,06% BOD na 1,03% in to zaradi 914.732,00 din presežka sredstev nad dogovorjenim planom za leto 1982. Prescžck je bil ugotovljen januarja letos in se zato poračunava v prispevni stopnji za letošnje leto. Tako bodo delavci v /druženem delu in drugi delovni Ijudje v letošnjem letu združili sredstva v OSOV Kamnik za realizacija progra-mov: - po domicilnom principu 38.129.596 din 1,20% stopnja - po delov. mestu (denarne pomoći) 28.898.610 din 1,03% stopnja - skupaj (izvimi prihodki v letu 1983) 67.028.206 din 2,23% stopnja Delegati so s predlagano spre-membo programa OSOV in novo prispevno stopnjo soglašali, prav tako tuđi s predlogom finančnega nacrta skupnosti za letošnje leto. Ob pregledu poročila o realizaciji programa OSOV za preteklo leto pa so na skupščini opo-zorili, da 32,82% stopnja vklju- čenosti kamniških otrok v organizirano predšolsko vzgojo, uvr-šča Kamnik na rep slovenskih obćin, zaradi izpadle investicije v Nevljah pa ne. kaže, da bi se vključenost lahko izboljšala. Hkrati smo na skupščini slišali, da ima VVO trenutno okoli 150 nerešenih vlog za sprejem otrok v varstvo. Delegati so soglašali tuđi s predlogom izračuna ekonomske cene storitev za otroke v VVO A. Medveda, ki določa plačilo prispevka k ekonomski ceni storitev na otroka v VVO, in s predlogom diferencirane prispevne lestvice za letošnje leto, ki jo v eeloti objavljamo. Na skupščini so soglašali tuđi s pokritjem razlike prihodka VVO med odobreno ekonomsko ceno in predlagano ekonomsko ceno za leto 1983. Zahtevek VVO je predhodno obravnaval odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela skupnosti otroškega varstva, ki je skupščini predloži!, da pokrije nastali izpad prihodka, ki je nastal kot posledica razlike v ekonomski ceni med i>a sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kamnik za srednjeročno obdobje 1981-1985 na področju razvoja zdravstva sprejel naslednje ugotovitve in stališča: 1. Zaradi kasnitve pričetka izgradnje novega zdravstvenega doma na področju zazidalnega nacrta BS-3 se je bistveno povećala predračunska vrednost investicije. Investitor končne investi- cijske vrednosti ne more določiti, ker ni znan končni termin dogra-ditve celotnega zdravstvenega doma. S predpostavko, da bi zdravstveni dom dogradili do leta 1985, je predračunska vrednost 246 milj. din. 2. Do kasnitve pričetka gradnje prihaja zaradi - nedogovorjene in neizpol-njene obveznosti Medobčinske zdravstvene skupnosti, kot prav-nega naslednika regionalne zdravstvene skupnosti; - nepripravljene tehnićne dokumentacije in - "nepravočasno pridobljenega zemljišča. 3. Ker so v času od na referendumu sprejetega samopri-spevka bili sprejeti nekateri in-terventni omejitveni zakoni na področju investicijske negospo-darske porabe, in zaradi še dose-daj nevključene planske obveznosti Medobčinske zdravstvene skupnosti do sofinanciranja izgradnje zdravstvenega doma Ka- mnik, so danes edini znani vir za finančno pokritje IA FAZE investicije sredstva samoprispevka in sredstva investitorja. Sredstva samoprispevka znašajo na dan 31.3. 1983 cea 43 miljonov din. Ob pričetku gradnje jeseni 83 bo predviđenih sredstev samoprispevka 56 milijonov, kar bo sku-paj z dosedaj angažiranimi sred-stvi občinske zdravstvene skupnosti in sredstev investitorja (TOZD Zdravstveno varstvo) zadostovalo za pokritje IA FAZE. Skupna sredstva iz samoprispevka bodo znašala za potrebe zdravstva cea 100 milijonov din. 4. Delovni ljudje in občani Kamnika smo se z referendumom zavestno opredelili za izgradnjo zdravstvenega doma. Izvršni svet zato predlaga, da se s pričetkom del nemudoma prične in sprejema predlog investitorja o fazni izgradnji zdravstvenega doma. 5. Izvršni svet ne more pre-vzeti obveznosti za zagotavljanje sredstev, ki bi dovoljevali poleg IA FAZE (zobozdrav. ambulanta in otroški'dispanzer) dogradi-tev tuđi ostalih faz. Ob aktiviranju investicije pa tuđi zaradi de-lovanja zdravstvenega doma na dveh lokacijah borno morali že pri aktiviranju IA FAZE name- njati zdravstvu večji delež skupne porabe kot doslej. 6. Ker je le izgradnja celotnega zdravstvenega doma dolgo-ročnejša razrešitev problematike zdravstva v obćini Kamnik, izvršni svet podpira prizadevanja Občinske zdravstvene skupnosti, daše dosedanji in zacrtani nacrti re-ševanja prostorskih problemov zdravstva v ljubljanski regiji na-daljujejo. Oglašujte v Kamniški občan RAZPIS štipendij iz združenih sredstev za šolsko leto 1983/84 Samoupravni organ za stipendije v občini Kamnik . razpisuje stipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam za udeležence v usmerjenem izo-braževanju. Za stipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam lahko zaprosijo kandidati, ka-terih mesečni dohodek na družinskega člana (vključ-no z otroškim dodatkom) v letu 1982 ni presegel 55% poprečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za leto 1982, kar znaša 7901 din. Pri kandidatih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazuje-jo donodek tuđi od kmetijstva in so dolžni plaćevati prispevke in davke iz katastrskega dohodka, je donodek na člana družine izračunali tako, da se upošteva ugotovljen katastrski dohodek za leto 1982, pomnožen s količnikom 10. t. V okviru meni iz prejšnjega odstavka bodo imeli prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev: - kandidati, ki so vključeni v izobraževanja v proizvodno tehničnih ussmeritvah, ki so jih v občinah sprejeli samoupravni organi stipendiranja - kandidati iz družin, ki so v slabšem socialno-eko-nomskem položaju in se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati, zlasti tišti, ki izhajajo iz delavskih in kmečkih družin, ki so v slabšem socialno-ekonom-skem položaju - kandidati z boljšim učnim uspehom - kandidti, katerih nagnjenja in sposobnosti omogo čajo uspešno delo v izbrani usmeritvi. Mnenja o tem posredujejo službe poklienega usmer-janja 2. Kandidati za stipendije iz združenih sredstev zaprosijo za stipendijo v občini svojega stalnega bi-vališča, učenci in študentje iz drugih republik, ki prejemajo kadrovsko stipendijo, imajo pravico zaprositi za razliko h kadrovski stipendiji v občini, kjer imajo kadrovsko stipendijo. 3. Kandidati za stipendije iz združenih sredstev se morajo predhodno prijaviti na razpisano kadrovsko stipendijo na območju stalnega bivališča oziro-ma dnevne migracije delavcev. Stipendije iz združenih sredstev bodo podcijene sele potem, ko bodo za dokočen poklič podeljene vse kadrovske stipendije, ki jih razpisujejo organizacije združenega de-la, samoupravne interesne skupnosti in drugi šti-penditorji na navedenem območju. 4. Kandidati morajo prijavi oziroma vlogi za stipendijo (obr. 8,40) prUožiti: - potrdilo o vpisu v solo - overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šol-skega spričevala oziroma potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih - izjavo organizacij združenega dela in drugih šti-penditorjev, da je kandidat pri njih zaprosi 1 za kadrovsko stipendijo, vendar mu ta ni bila pode-Ijena - potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospo-dinjstvu (izdaja oziroma potrjuje ga davčna uprava ali krajevni urad pri skupštini občine) - potrdilo o dohodkih starsev iz preteklega koledar-skega leta: navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki se štejejo za dohodek po predpisih, o pri-spevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Če so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1982 - potrdilo o številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu - izjavo kandidata, da ne prejema kadrovske stipendije Za kandidata, ki še ni dopolnil 18 let, podpišejo izjavo tuđi starši ali skrbniki. Prosilci za razliko h kadrovski stipendiji morajo predložiti tuđi kopijo pogodbe o kadrovski stipendiji. Kandidati za stipendije ali razliko h kadrovskim štipendijam iz združenih sredstev naj vložijo prošnjo s prilogami o materialnem položaju oziroma material-nem položaju svoje družine in učnem uspehu do 5. septembra 1983 osebno strokovni službi samoupravne skupnosti za zaposlovanje Kamnik, Kajuhova pot 11. Vloge bodo predvidoma rešene do 30. septembra 1983. Vsi tišti, ki se naknadno vpišejo, morajo prijavo vložiti najkasneje 15 dni po naknadnem vpisu. Prednost«! pokUd v občini Kamnik - Poklici III. in IV. stopnje zahtevnosti: kmetijci, rudarji, metalurgi, kemijski procesničarji, oblikovala in obdelovalci kovin, monterji (stavbni monterji, monterji hladilnih naprav, monterji TT linij), električarji, elektromonterji, zidarji, tesarji, železokrivci, izolaterji, pleskarji, steklarji, mizarji, živilski delavci, natakarji, strojniki gradbenih me-hanizacij, strojni mehanik; - Poklici VI. in VII: stopnje zahtevnosti: strojni ing., elektro ing., predmetni učitelj matematike in fizike, predmetni učitelj praktičnega pouka, predmetni učitelj glasbe, ekonomist-fi-nančnik, dipl. kmetijski ing., dipl. rudarski ing., dipl. metalurški ing., dipl. ing. kemijske tehnologije, dipl. strojni ing., dipl. elektro ing., dipl. ing. lesarstva, prof. fizike, prof. matematike, dipl. stomatolog. Predlog za skupen razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1983/84 Po dražbenem dogovoru o štipendijski poKttki v SRS tanko zaproajo za kadrovsko stipendijo udeJeženci v usmerjenem izobraževanju, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega 85% poprečnega mesećnega osebnega dohodka na zaposienega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Stipendija bo izjemoma lahko podeijena tuđi mimo navedene omejitve, če za vključevanje v posamezne izobraževabie programe ne bo dovolj ustreznih kandidatov. Prijave za razpis kadrovska« štipendij morajo prosuo vložiti najkasneje do 15. julija 1983 v kadrovskih službah navedenih organizacij. Kandidati morajo prijavi (obr. DZS 8,40) priložiti: - potrdilo o vpisu v solo - fotokopijo zadnjega šobkega spričevala - potrdflo o premoženjskem stanja družine in številu družinskih članov - potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu. Poklič oz. program Stop. Štev. Naslov štipenditorja zaht. štipen. pokliča sad jar III. 2 Kočna - TOZD Prodaja na debelo, Kamnik, Ekslerjeva 8 Rudnik kaolina in kalcita, Kamnik rudar za podzemno pridob. mineral. rv. 10 surovin kemijski procesničar IV. 13 Kemijska industrija Kamnik, Kamnik 2 Donit - TOZD Kemostik, Kamnik vzdrževalec - upravljalec strojev rv. « Kemijska industrija Kamnik, Kamnik strugar rv. 1 Titan - TOZD Orodjama, Kamnik 1 Stoi - TOZD Vzdiževanje, Kamnik 1 Donh - TOZD Trival, Kamnik rezkalec IV. 2 Titan - TOZD Orodjarna, Kamnik brusilec IV. 2 Titan- TOZD Orodjarna, Kamnik orodjar rv. 5 Titan - TOZD Orodjarna, Kamnik 1 v MP Zarja, Kamnik, Molkova pot 5 strojni ključavručar rv. 3 Stol - TOZD Vzdrževanje, Kamnik 2 Donit - TOZD Trival, Kamnik industrijski klepar rv. 1 Stol - TOZD Vzdrževanje, Kamnik stavbni ključavničar rv. 10 Alpretn Kamnik, Usnjarska 9 2 MP Zarja, Kamnik, Molkova pot 5 monter vodovod, naprav rv. 2 MP Zarja, Kamnik, Molkova pot 5 monter ogreval. naprav rv. 1 Kemijska industrija Kamnik, Kamnik 3 MP Zarja, Kamnik, Molkova pot 5 monter klimatskih naprav rv. 2 MP Zarja, Kamnik, Molkova pot 5 finomehanik rv. 1 MP Zarja, Kamnik, Molkova pot 5 obdelovalec kovin n. 3 Stol - TOZD Kovin. in tapec. poh., avtomehanik rv. 1 Stol - TOZD Vzdrževanje, Kamnik kovinar strojnik rv. 2 Titan - TOZD Livama z obdelavo, Kamnik 2 Titan - TOZD Vzdrževanje in energetika, elektroinštaiater rv. 2 MP Zarja, Kamnik, Molkova pot 5 obratovni elektrikar rv. 3 Stol - TOZD Vzdrževanje, Kamnik elektroenergetik rv. 1 Kemijska industrija Kamnik, Kamnik zidar rv. 1 Stol - TOZD Vzdrževanje. Kamnik 10 SGP Graditelj, Kamnik, Maistrova 7 1 SGP Gradbinec - TOZD GO Kamnik, Bakovnik5/a • tesar rv. 1 Stol - TOZD Vzdrževanje, Kamnik 10 SGP Graditelj, Kamnik, Maistrova 7 2 SGP Gradbinec - TOZD GO Kamnik, Bakovnik 5/a tesar opažev a. 1 • SGP Gradbinec - TOZD GO Kamnik, Bakovnik 5/a železokrivec rv. 1 SGP Gradbinec - TOZD GO Kamnik, Bakovnik 5/a gradbinec strojnik gradbene mehaniz. strojni mizar pohištveni tapetnik II. 1 III. 5 IV. 1 IV. 2 IV. 1 mizar IV. 3 3 pohištveni mizar 2 rv. i lesar 3 II. 1 f i. tkalce tekstil, konfekcionar - šivalec barvar tekstilij obdelovalec usnja usnjar šivalec usnjene konfekcije konfekcionar usnjenih oblačil prodajalec 2 4 III. 2 III. 1 m. i u. i in. 2 rv. 4 m. 3 rv. 2 rv. 2 kuhar natakar metalurški tehnik kemijski tehnik strojni tehnik rv. i rv. i V. 1 V. 1 V. 1 elektrotehnik energetik za inudstr. elektrotehniko gradbeni tehnik gradbeni delovodja lesarski tehnik V. 1 V. 1 V. 1 V. 1 usnjarski krznarski tehnik usnjarski krznarski konfekcijski tehnolog ekonomski tehnik V. 1 rv. 2 V. 1 vzgojitelj predšolskih otrok strojni inženir 2 V. 2 VI. 1 ekonomist VI. 1 pravnik razredni učitelj PU tehnike in fizike PU glasbe dipl. rudarski inženir dipl. inženir kemije VI. 1 VI. 4 VI. 1 rv. i VII. 1 VII. 1 dipl. strojni inženir VII. - 1 2 dipl. elektroinženir dipl. ekonomist VII. 1 VII. 1 dipl. pravnik živilec ekonomski tehnik tkalec modelar - konfekcijski VII. 1 II. 2 V. 1 III. 1 V. 2 SGP Gradbinec - TOZD GO Kamnik SGP Graditelj, Kamnik, Maistrova 7 SGP Graditelj, Kamnik, Maistrova 7 Kemijska industrija Kamnik, Kamnik Stol - TOZD Kovin. in tapecirano poh. Kamnik Stol - TOZD Ploskovno poh., Kamnik Stol - TOZD Sloga, Moste Mcnina, Kamnik, Smarca 32/b Stol - TOZD Kovinsko in tapecirano pohištvo, Kamnik Stol - TOZD Sedežno pohištvo, Kamnik Stol - TOZD Kovin. in tapec. poh., Kamnik Stol - TOZD Ploskovno poh., Kamnik Stol - TOZD Sloga, Moste Stol - TOZD Sedežno pohištvo, Kamnik Menina, Kamnik, Šmarca 32/b Svilanit - TOZD Frotir, Kamni k Svilanit - TOZD Frotir, Kamnik Svilanit - TOZD Frotir, Kamnik Utok - TOZD Usnjama, Kamnik Utok - TOZD Usnjama, Kamnik Utok - TOZD Konfekcija, Kamnik Utok - TOZD Konfekcija, Kamnik Utok - TOZD Maloprodaja, Kamnik Metalka, TOZD Trgovina, Kamnik Stol - TOZD Družbena prehrana, Kamnik Stol - TOZD Družbena prehrana, Kamnik Titan - TOZD Livarna z obdelavo, Kamnik Donit - TOZD Kemostik, Kamnik Titan - DSSS, Kamnik Titan - TOZD Proizv. ključavnic, Kamnik Alprem Kamnik, Usnjarska 9 Donit - TOZD Trival, Kamnik Kemijska industrija Kamnik, Kamnik SGP Graditelj, Kamnik, Maistrova 7 SGP Graditelj, Kamnik, Maistrova 7 Stol - TOZD Sloga, Moste Stol - TOZD Sedežno poh., Kamnik Utok - TOZD Usnjama, Kamnik Utok - TOZD Konfekcija, Kamnik Stol-DSSS, Kamnik Utok-DSSS, Kamnik Občinska skupnost otroš. varstva Alprem Kamnik, Usnjarska 9 Donit - TOZD Trival, Kamnik Stol - DSSS, Kamnik Stol - TOZD Prodaja, Kamnik Stol - TOZD Prodaja, Kamnik Občin. izobraževalna skup., Kamnik Občin. izobraževalna skup., Kamnik Občin. izobraževalna skup., Kamnik Rudnik kaolina in kalcita, Kamnik Donit -TOZD Trival, Kamnik Utok - TOZD Usnjama, Kamnik Titan - TOZD Proizv. ključavnicf Kamnik Kemijska industrija Kamnik, Kamnik MP Zarja, Kamnik, Molkova pot 5 Titan - DSSS, Kamnik Stol-DSSS, Kamnik Stol - TOZD Prodaja, Kamnik Svilanit - DSSS, Kamnik Stol - DSSS, Kamnik Živilska industrija Eta Titan Kamnik Eksperimentalna tkalnica Kamnik Svilanit Kamnik KAM NISKI OBČAN / 9. MAJA 1983 Pomanjkanje zavesti, človečnosti, prometne etike -ali samo strah pred odgovornostjo Ljudje, ki v modrih vozilih krošnjo po našem obmocju, so imeli pre-cej već dela kot običajno. Pomlad je tu in po reakciji nekaterih ljudi je videti, da jih vonjave cvetja spravljajo iz tira.Kronika je napisana za mesec marec in april. JAVNI RED IN MIR 2. 3. 1983 ob 20.55 uri je bilo iz restavracije Planinka v Kamniku telefonsko sporočeno da se v lokalu nespodobno vede neki vinjeni gost, ker mu nišo postregli z zahtevano alkoholno pijaco, saj je v lokal pri-šel že vinjen. Na kraju so miličniki pri prekršku zalotili Gorana V. iz Maistrove ulice v Kamniku. Bil je opozorjen in odstranjen iz lokala. 5. 3. 1983 ob 23.15 uri so iz diska Šutna telefonsko prosili za intervencijo s pojasnilom, da tam raz-graja nek pijan moški in da so vrgli vrata s tečajev. Na kraju so miličniki ugotovili, da znana razgrajača Franc Ž. in Miran B., oba iz Ka-mnika, razgrajata in hočeta pretep-sti zaposleno osebje v disku. Oba sta bila opozorjena, odstranjena iz lokala in napotena domov. Cez pol ure sta se oba ponovno vrnila na kraj in zopet začela razgrajati. Miličniki so oba privedli na PM in ker se še na PM ništa pomirla, so ju pridržali do streznitve. Sledi se pozdrav od sodnika za prekrške. 12. 3. 1983 ob 9.40 uri je bilo z Velike planine sporočeno na PM, da neki moški nišo hoteli plaćati za vožnjo z gondolo, da so nesramni in žalijo sprevodnika. Na kraju so mi-ličiniki ugotovili, da so se nedostojno vedli in nišo hoteli plačati vo-zovnice za prevoz z gondolo Mar-jan P. iz Brezovice, Iztok K. in Mi-lan N. iz Ljubljane. Zoper vse sledi predlog, da Se bodo še pri tem učili in spoznali lepo vedenje. 14. 3. 1983 ob 16.40 uri je bilo iz Kavarne Veronika zaproseno za pomoč s pojasnilom, da nek gost razgraja in razbija steklenino. Na kraju so miličniki ugotovili, da je to storil Ferid K. iz Kamnika. 18. 3. 1983 ob 17.15. uri se je vifijeni Ignac J. iz Šmarce v bifeju Šmarca nesramno vedel do nataka-rice in razbijal kozarce, ker ni bil postrežen z zahtevano alkoholno pijaco. Miličniki so ga odstranili iz lokala in napisali predlog sodniku za prekrške. 25. 3. 1983 ob 17.55 urijenastal pretep v menzi Stola na Duplici. Na kraju so miličniki ugotovili, da so se stepli Miran P. iz Duplice, Mile M. iz Kamnika in Bojan Ž. iz Duplice. Med pretepom so povzročili tuđi materialno škodo za okoli 4000 din. 29. 3. 1983 ob 13.07 uri so iz Rudnika kaolina iz Crne telefonič-no zaprosili za pomoč s pojasnilom, da je na delovnem mestu vinjeni delavec Stane D. iz Bistričice, ki se noče odstraniti iz delovnega mesta, se nespodobno vede in ovira delav-ce pri delu. Miličniki so opozorili delavca, ki je nato zapustil delovno mesto in odšel domov. Sledi predlog sodniku za prekrške in pozdrav od disciplinske komisije. 1. 4. 1983 ob 20.35 uri na avto-busu Integrala, ki vozi na relaciji Ljubljana-Kamnik, sprevodnik Franc B. iz Domžal udaril potnika, ker je sedel na sedežu, ki je bil rezerviran. Sprevodnik je bil vinjen in nesramen do potnikov. Mogoče ga bo izučil pozdrav od sodnika za prekrške in disciplinske komisije. 14. 4. 1983 ob 22.10 uri sta vinjeni Nevenka K. iz Jelše pri Blagovici in Brigita H. iz Kleč na Titovem trgu razmetavali prazne zaboje od mle-ka. Ali kršiteljici »razmetovalki« želita spremeniti mnenje o ženski urejenosti in skrbi za red in čistočo? 15. 4. 1983 ob 20.05 uri se je Pavle Ž. iz Kamnika v kavarni Veronika nedostojno obnašal: je kri-čal, vznemirjal in izzival goste ter jedel kozarce. Miličniki so ga umirili, odstranili iz lokala in napotili domov. Sodnik za prekrške mu bo poslal pozdrav in ceno za malico. KAZNTVA DEJANJA 8. 3. 1983 ob 09.40 uri se je na PM zglasil Andrej U. iz Županjih njiv in prijavil vlom v njegovo lese-no barako na kamnolomu v Županjih njivah. Na kraju so miličniki ugotovili, da sta to storila otroka, učenca osnovne sole Stranje ter pri tem vzela razne drobnarije. 21. 3. 1983 ob 9.40 uri se je zglasil Miro L. iz Duplice na PM in prijavil, da so mu neznanci vlomili v zapušteno stanovanjsko nišo v Zgornjih Stranjah. Med zbiranjem obvestil so miličniki ugotovili, da so vlomili v stanovanjsko nišo in odnesli različno gospodinjsko oro-dje ter povzročili nekaj škode otro-ci iz bližnje okolice. 27. 3. 1983 ob 10.55 uri je Janez K. iz Kamnika v samopostrežni tr- ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE PIRŠ iz Starih Sel 9 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem K1K Kamnik in Tovarne nogavic Polzela za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tuđi govornici Mariji Žavbi za tople poslovilne besede in sosedom iz Zg. Šmarce. Žalujočh vsi njeni Stara Sela, Šrnarca, Polzela, Ljubljana, 4. maja 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage MILKE CVERLE se iskreno zahvaljujemo prav vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali v času njene hude bolezni, ob njeni smrti sočustvo-vali z nami, ji poklonili cvetje, jo spremili na njeni zadnji poti in ji izrekli poslovilne besede. Žalujoči: vsi njeni Kamnik, aprila 1983 govini Emona v Kamniku izvršil ta-tvino prehrambnih izdelkov. Pri de-janju ga je zalotila prodajalka. Vestno opravljanje službe proda-jalk bi veliko prispevalo k zmanjša-nju števila storitev tatvin v trgovi-nah. 28. 3. 1983 ob 18.55 uri je bilo sporočeno iz kegljišča restavracije Planinka, da je nekdo vlomil v gar-derobne omarice. Na kraju so miličniki in kriminalisti ugotovili, da je bilo vlomljeno v tri garderodne omare, dve pa je storilec poskušal, vendar mu jih ni uspelo odpreti. Med zbiranjem obvestil je bilo ugo-tovljeno, da je za omenjena dejanja osumljen Slavko Š. brez prebivali-šča in zaposlitve. Iz garderobnih omaric je bil vzet samo denar. 3. 4. 1983 ob 00.20 uri sta To-maž K. in Dušan M. iz Ljubljane na parkirnem prostoru pri disku Štuna trgala kljuke iz parkiranih osebnih avtomobilov. Res na tržišču primanjkuje rezervnih delov, vendar to ni razlog, da bi se na takšen način oskrbovali z rezervnimi deli. V zadnjem času se je bistveno povećalo število kaznivih dejanj -vlomov v stanovanjske hiše, ker storild izkoriscajo odsotnost Usrni-kov, odprta in pripita okna ter ne-samozaščitirno ravnanje lasnikov in stanovakev. Se poseben problem pa predstavlja vse večje število tatvin koles in koles z motorji, katere lastniki pu-ščajo nezaklenjena, brez nadzor-stva in na neprimernih krajih. Da bi zmanjšali število tatvin, predvsem koles, naj lastniki kolesa zaklepajo in puščajo na primernih prostorih. PROMETNE NESREĆE 4. 3. 1983 ob 17.15 je bila PM telefonsko obveščena, da se je na prehodu ceste čez železniško progo na Korenovi poti na Duplici zgodila huda prometna nesreća. Na kraju so miličniki ugotovili, da je voznik osebnega avtomobila Ciril R. iz Milja pri Kranju zapeljal na Korenovi poti na Duplici na železniško progo v času, ko je iz smeri Kamnika pri-peljal potniški vlak, ki ga je vozil Florjan L. iz Mirne peči pri Novem mestu. Ko je bil osebni avtomobil s prednjim delom na tirnteah, je vanj trčil potniški vlak in ga odbil na travnik, kjer se je obmil na streho. V nezgodi so bili poleg voznika po-škodovani še trije potniki iz oseb- nega avtomobila. Nastala je tuđi materialna škoda. 6. 3. 1983 ob 23.05 se je na regionalni cesti Kamnik-Motnik v kraju Poreber pri peti la prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti. Voznik osebnega avtomobila Franc Š. iz Gozda je zapeljal desno izven vozišča na bankino ter nato trčil v drevo. Pri tem sta bila na srećo lažje telesno poškodo-vana samo potnika v tem avtomobi-lu Franc in Jože S. iz Gozda. 9. 3. 1983 ob 12.30 se je na regionalni cesti Kamnik-Motnik v naselju Potok zgodila prometna nezgoda. Na kraju so miličniki ugotovili, da je voznik osebnega avtomobila Janko Š. iz Slovenskih Konjic vozil po regionalni cesti iz smeri Motnika proti Katnniku. Ko je pripeljal v naselje Potok, ga je zaradi neprimeme hitrosti zaneslo na levo stran vozišča, kjer je s prednjim delom vozila trčil v nasproti vozeći tovorni avtomobil, ki ga je vozil Avgust O. iz Titovega Vele-nja. Pri tem sta bili poleg voznika telesno poškodovani dve potnici, nastala pa je tuđi materialna škoda. 10. 3. 1983 ob 13. uri se je na Ljubljanski cesti v Kamniku zgodila prometna nezgoda. Na kraju so miličniki ugotovili, da je voznik osebnega avtomobila Karei K. iz Krivčevega vozil po Ljubljanski cesti iz smeri Duplica proti Kamniku. Zaradi vinjenosti in neprimerne hitrosti je v blizini zgornje bencinske črpalke zapeljal desno, nato pa na levo preko vozišča na pločnik, kjer je s prednjim delom vozila zadel od zadaj pešakinjo Albino N. in Jožefo K. iz Kamnika. Pri trčenju je pešakinjo Albino odbilo levo od vozila in je obležala v žičnati ograji. Pešakinjo Jožefo je nekaj časa potiskal pred seboj po pločniku, nakar se je vozilo obrnilo na desni bok in ustavilo, pešakinja pa je padla na tla. Obe pešakinji sta zadobili hude te-lesne poškodbe. * 2. 4. 1983 ob 7.05 se je v naselju Bela zgodila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc S. iz Bele je vozil iz smeri Kamnika proti Motniku z neprimerno hi-trostjo, vozišče pa je bilo mokro in spolzko in ga je zato v desnem bla-gem ovinku zaneslo desno izven vozišča na bankino, kjer je trčil v drevo. Pri tem je voznik zadobil hudo telesno poškodbo, nastala pa je tuđi večja materialna škoda. 15. 4. 1983 ob 17.20 je Janez Z. iz Kamnika vozil kolo z motorjem po Kovinarski cesti v Kamniku. V križišču s Steletovo ulico je name-raval zaviti desno, vendar ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v robnik. Pri padcu je voznik zadobil telesne poškodbe. Tuđi priklopna vozila morajo biti tehnično popolna. Spomladi se začne tuđi bolj intenzivna gradnja zasebnih ali poćit-niških hišic, zato je na cestah opaziti vse već osebnih avtomobilov, h katerim so pripete manjše prikolice. Čeprav velja predpis o tehnični opremljenosti lahkih priklopnikov že dlje časa, je na naših cestah še veliko zelo pomanjkljivo opremljenih prikolic. Zato ni slučaj, da ob cesti pogosto videvamo pokvarjene ali razbite priklopnike (tuđi prometne nezgode), ki so zaradi te-hnične okvare ali preobremenjeno-sti in pomanjkljivega znanja vozni-kov morali s ceste. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se povečuje število prometnih nezgod s pobegom in to prometne nezgode, pri katerih prihaja do precejšnje materialne škode, da o telesnih po-škodbah in ćelo smrtnih žrtvah ne govorimo. Pomanjkanje zavesti, človecno-sti, prometne etike - ali samo strah pred odgovornostjo? Incidenti nastanejo največkrat zaradi prevelike in neprilagojene hitrosti, kakor tuđi zaradi nespošto-vanja predpisov in etičnih norm v svetu. Posebej se kaže nedisciplinirano obnašanje voznikov, saj je bilo skoraj toliko kaznovanih, kot je voznikov zaradi kršenja cestno prometnih predpisov. Med njimi je tuđi precejšnje število voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola. Takš-no obnašanje je, ražen subjektivnih slabosti, rezultat ncustrezne vzgoje, še premajhne preventivne dejavno-sti in aktivnosti vseh družbenih de-javnikov v sistemu družbene samo-zašćite v prometu. POHVALNO Marca in aprila so pošteni najdi-telji prinesli na postajo milice ua-jrazličnejše najdene predmete od denarnic z denarjem, ur, oblačil, koles, dokumentov itd. Pošteni naj-ditelji so: KUTNAR Karei iz Kamnika, ALBREHT Maja iz Kamnika, HLASTER Metka iz Crne, HRIBAR Feliks iz Homca, ŽUĆ-KO Dragica iz Kamnika, ADRO-VIČ Adem iz Kamnika, GOLE Alojz iz Kamnika, SKUBIC Fanči iz Kamnika, RADOVANOVTČ Je-lenko iz Kamnika, MARTINJAK iz Most, BIJELIČ iz Kamnika, BO-STIČ Slavka iz Zg Stranj, MILIVI-JEVIČ Mile iz Kamnika, KOSIR Marija iz Kamnika, TOPLEK Drago iz Kamnika, ZAMLJEN Ciril iz Zg. Stranj, SKARIČ Miroslava iz Duplice, HARDAS Mehmed iz Kamnika, TIČ Edo in MANDIĆ Pero iz Kamnika, KAKER Tone iz Kamnika, HVALE Alojz iz Kamnika in PODPEČAN Konrad iz Kamnika. K. Z. Povozil pešca do smrti in pobegnil V soboto 30. aprila 1983 približno ob 22.15 se je na regionalni cesti Kamnik--IVIotnik-Ločica v Motniku, v blizini hiše št. I zgodila prometna nezgoda, v kuleri je neznani voznik z neznanim vozilom povozil pešca Hen-drika Piskarja iz Motnika. Neznani voznik je pešca zadel in ga vlekel po vozišču še okoli 7 metrov, kjer je oble-žal na sredini ceste mrtev. Kdor bi karkoli vedel o prometni nezgodi in pobeglem vozniku naj to sporoči naj-bližji postaji milice. V SPOMIN 22. maja bo minilo leto dni, oclkar nam je kruta usoda iztrgala iz naše sredine Ijubega sina in brata DAMJANA VRHOVNIKA Zaman te pričakujemo, da bi se vrnil nasmejan in vesel, kakršen si vedno prihaja! med nas. Vedno bolj te pogreša-mo, povsod je praznina, odkar te ni već med nami. V naših srcih je ostala globoka rana. Vsem, ki se ga spminjate, obi-skujete njegov mnogo prerani grob, prinašate cvetje in pri-žigate svečke, iskrena hvala. Hvala prijateljem in prijatelji-cam, ki se ga tolikokrat spomnijo. Žalujoči: očka, mamica, bratec in stara starša Podgorje, maja 1983 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega moža, očeta, starega ata, sina, brata in strica ANTONA SLOBODNIKA st. iz Volčjega potoka se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja. pođarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za tople besede govor-nikoma in g. župniku za poslovilni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Tilka, hčerki Marija z družino in Mojco, sin Zvone z družino, oče, brat in sestra * družinama ter drugo sorodstvo. Voleji potok, Kamnik, Bojanja vas. Mali Rakitovet, aprila 1983 INTEGRAL, DO Golfturist TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik objavlja po sklepu začasnega kolegijskega organa družbenega varstva z dne, 25. 4. 1983 javno licitacijo osnovnih sredstev: 1. Avtomat za kavo CIMBALLI M 15, izklicna cena 500 din. 2. Likalni stroj, izklicna cena 1.000 din. 3. Delovni pult IGO - rostfrej, izklicna cena 1.000 din. 4. Friteza GORAN - EKA izklicna cena 2.000 din. 5. Nosilna vrv>48 mm - 2.000 m, izklicna cena 150.000 din. 6. Šank (šimnovec), izklicna cena 5.000 din. 7. Stružnica DONAUVERK, izklicna cena 6.000 din. 8. Moto kultivator BERTOLINI, izklicna cena 15.000 din. 9. Traktor FERARI, izklicna cena 30.000 din. 10. Vlečna vrv 16 mm - 1200 m, izklicna cena 10.000 din. 11. Juke box, izklicna cena 5.000. 12. Pralni stroj Gorenje 620 Super avtomat, izklicna cena 2.000 din. 13. Kupperbusch, izklicna cena 1.500 din. Licitacija se bo vršila na Spodnji postaji žičnice Velika planina, dne 24. 5. 1983 ob 8. uri za družbeni sektor in ob 9. uri za zasebni sektor. Ogled možen en dan prej. Prometni davek plačajo kupci (od 1 do 13). ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete PEPCE MASTNAK roj. Erzar iz Kamnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikm. prijateljem in znancem za izražena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Zahvala strežnemu osehju Doma upokojencev Kamnik, govorniku za poslovilne besede. še posebno pa duhovščini župnije Kamnik za pogrebni obred. Žalujoči: sin Ivan z družino, sestra Tonćka z družino in drago sorodstvo Kamnik. Preserje, Ljubljana. Beograd, maja 1983 7 Dobri rezultati lokostrelcev Slovenski lokostrelci so sezonu tekmovanj na pro-stem Sokrat začeti v Gornjem gradu. Prvi letošnji turnir v disciplini hunter + neki je organizira] lokostrcbki klub Kamnik ob materiami pomoći taborniškega odreda IV. operativne cone iz Gornjega grada. Tekmova-nje je bilo na progi ob gozdu ta travniklh nad Gornjim gradom, postavljenih pa je bDo 28 tari; zelo razgiban teren pa je pripomogel, da je proga zaslovela kot »zelo lezka« in temu prbnemi so bili tuđi rezultati. Tekmovanja se je udeležilo 55 lokostrelcev iz vseh slovenskih klubov, med njimi tuđi vsi najboljši, tako v prostem, kot v instiktivnem slogu, med njimi kar 20 lokostrelcev, članov LK Kamnik, ki so dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Dobro pa so tuđi izkoristili prednost »domaćega terena«, kar pa ni čudno, saj se je v začetku aprila, teden pred tekmovanjem, odvijala na isti progi tuđi klubska tekma LK Kamnik. Rezultati so bili tbkrat slabši kot običajno, temu je kriva »težka« proga, pa tuđi začetek sezone na prostem in deloma moćan veter, ki je precej oviral tekmovalce. Kot rečeno so kamniški lokostrelci dosegli nekaj odličnih rezultatov, predvsem med člani prosto in in-stiktivno, kjer je bila konkurenca najmočnejša. Vojc Colnar je v konkurenci instiktivcev osvojil 1. mesto z rezultatom 321 krogov, Boris Jemec je bil četrti z rezultatom 314 krogov, Letnar peti, nastrelil pa je 303 kroge. V konkurenci članov z merilnimi napravami se je tokrat odlično odrezal Emil Andrejka, ki je nastrelil 412 krogov In osvojil 3. mesto, tri kroge manj pa je nastrelil Dušan Orehek in osvojil 4. mesto. V konkurenci mladincev je zelo dobro streljal Drago Desnica, ki je z rezultatom 410 krogov osvojil 1. mesto. Uspešne pa so bile tuđi ekipe LK Kamnik, ki so tako instiktivno kot prosto osvojile prvo mesto. Rezultati: - člani prosto: 1. Podržaj (Ex) 424 krogov, 2. Po-stružnik (Mb) 422 kr., 3. Andrejka (LK Kamnik) 412 kr., 4. Orehek (LK Kamnik) 409 kr., 5. Berlič (Mb) 389 kr., 7. Kraševec (LK Kamnik) 360 krogov. - člani instiktivno: 1. Colnar (LKK) 321 kr., 2. Merhar (Post.) 320 kr., 3. Šor« (Ex) 314 kr., 4. Jemec (LK Kamnik) 314 kr., 5. Letnar (LK Kamnik) 303 kr., 8. Miro Colnar (LK Kamnik) 258 kr. - mladinci instiktivno: 1. Drago Desnica (LKK) 410 kr., 2. Brane Lukan (LKK) 393 kr., 3. Domen Slana (Ex) 212 kr. - mladinci instiktivno: 1, Stradovnik (LKK) 248 kr., 2. Miha Kosec (LKK) 205 kr., 3. Dolinšek (LKK) 185 kr. - pionirji: 1. Zakotnik (Jugobanka) 239 kr., 2. Pod-gornik (Jugob.) 218 kr., 3. Flerin (LKK) 201 kr. - caumpaund: 1. Klemen (Muta) 407 kr., 2. Toma-zin (Ex) 401 kr., 3. Podgornik (Jugob.) 388 kr. - ekipe prosto: 1. Kamnik (AndrejH, Desnica, Orehek), 2. Exoterm, 3. Maribor - ekipe instiktivno: 1. Kamnik (V. Colnar, Jemec, Letnar), 2. Jugobanka, 3. Exoterm. - do- Zmaga Jurefa Lana v Portorožu Teniski klub Kamnik je v zimskih mesedh organiziral tenisko solo za pionirje od 6-7 let Namen Sole je predvsem ta, da se z rednim in stro-kovnim delom vzgoji tekmovalce, U bodo lahko nadomestiH številčno 8b-ko vrsto stareJSh tekmovalcev. Šola, ki je poibni potekab v telova-dnid, se /daj seli na odprta igrisca. Obiskuje jo 25 pionirjev, vodita pa jo trenerja Tone Preseren in Bojan ŠlegL Bojan Šlegl, ki je pobudnik pionirske teniske sole, je v pogovoru pove-dal, da je vadba okrnjena zaradi sko-po odmerjenega časa (enkrat teden-sko dve uri) in tuđi zato, ker ni na razpolago vaditeljev, ki bi pomagali trenerjema pri delu. V teniškem klubu menijo, da je treba takšnim oblikam vzgoje tekmovalcev posvetiti vso pozornost, saj ravno otroci v tej starosti zelo hitro napre-dujejo in tuđi kmalu dosegajo uspehe. Zato bi morali prav njim omogočiti dobre pogoje za vadbo. Pri tem igra veliko vlogo časovni razpored v telo-vadnicah. Najugodnejši čas za naj-mlajše je med 17. in 20. uro, kar pa je zdaj nemogoče izpeljati, saj je ta čas rezerviran za rekreativce. Prav bi bilo, da bi SITKS v bodoče upoštevala tuđi pomen teniske sole pri razporejanju terminov za vadbo. Delo z mladimi teče nacrtno in vse-buje tuđi občasna testiranja, kjer se preverjajo motorične sposobnosti po-sameznikov. S takim strokovnim delom se bo oblikovala naprednejša tekmovalna vrsta, ki bo že letos lahko pomerila svoje moči na manjših tekmovanjih. Ob vsem tem ne gre zanemariti deleža staršev, ki svojim otrokom omogočajo treninge, jih pri delu spodbujajo in spremljajo njihov napredek. Lepo vreme bo omogočilo vadbo na igriščih ob Nevljici in bodo zato tre-ningi lahko pogostejši in temeljitejši. Rezultati načrtnega dela s pionirji so že tu. Predvsem smo veseli zmage Jureta Laha na prvem spomladan-skem turnirju pionirjev Slovenije v Portorožu, kjer je mladi Kamničan ugnal sicer močne predstavnike mari-borskega Branika. Na turnirju je so-delovalo 32 tekinovalcev iz slovenskih klubov. Rezultati: polfinale; Lah : Markovič 6:2, 6:4, Breznik D. : Tome 6:3, 6:0 finale: Lah : Breznik 6:4, 6:4 Andrej Šlegl, ki je sicer naš najbolj obetaven mlad tekmovalec, si je letos poškodoval roko in najbrž nekaj časa ne bo mogel tekmovati. O tem, da ima Kamnik perspektivne mlade tekmovalce, govori tuđi dejstvo, da je bil Jure Lah izbran v reprezentanco Slovenije za tekmovanje za jugoslovan-ski pokal, na katerem so sodelovale ekipe iz vseh republik. Andrej Šlegl je bil izbran v reprezentanco za medna-rodni dvoboj Furlanija — Koroška -Slovenija. Vse to le potrjuje trditev, da je mogoče le z nacrtnim delom z naj-mlajšimi dosegati uspehe. Kamniški teniski delavci se tega zavedajo, zato Kamnik ostaja v vrhu slovenskega pionirskega tenisa. Še velika novica! 28. maja bo v Kamniku teniski turnir, na katerem bo nastopila smučarska ženska in mo-ška A reprezentanca. Pomerila se bo s predstavniki članov jugoslovanskega smučarskega sklada. Pričakujemo napete smučarsko teniske boje in upamo, da si jih boste v velikem števi-lu ogledali. Turnir, ki bo povezan s piknikom bo potekal na teniskih igriščih pri kopališču. Vabljeni vsi obča-ni! Novi člani Teniškega kluba! Članarino lahko poravnate do 31. maja v gostilni Pod skalco. ILUŠ HRIBAR Kemijska industrija »Kamnik« Kamnik, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja TO2D »Namenska proizvodnja« objavlja prosta dela in naloge 1. Zahtevna strugarska dela -1 kandidat 2. Izdeiava in popravilo zahtevnejših orodij - 1 kandidat Kandidati rnorajo poleg splošnih izpolnjevati še na-slednje pogoje: pod 1: - strugar - 3 Seta delovnih izkušenj - poskusno delo 3 mesece pod 2: - orodjar - 3 leta delovnih izkušenj - poskusno delo 3 mesece Osebni dohodek je določen s Pravilnikom o osnovah in merilih za razporejene čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke ter merilih za vrednotenje dela, način izkazovanja, obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov, ostale pravice in obveznosti so določene s Pravilnikom o delovnih razmerjih. Kandidati naj predložijo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov: Kemijska industrija »Kamnik«, Kamnik, Fuži-ne 9 s pripisom komisiji za delovna razmerja TOZD »Namenska proizvodnja«. Kandidate borno o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja. Integral DO LPP TOZD Delavnica, b. o. oglasa prosta dela in naloge za obrat Kamnik čistilke vozil (izmensko delo) Pogoj: NK delavka Pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite v roku 8 dni na naslov: INTEGRAL, kadrovski oddelek, Ljubljana, Celovška 166. OSNOVNA ŠOLA FRANA ALBREHTA KAMNIK razpisuje naslednja prosta dela in opravila - čistilka na centralno osnovno solo Pogoj: končana osemletka Nastop dela 1. junija 1983 - čistilka na podružnični osnovni soli Duplica Pogoj: končana osemletka Nastop dela: 1 september 1983 Za razpisana dela in opravila se delo združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj oddajo pismene prijave v 8. dneh v tiVMStvo sole. Marljivi udelezend nove pionirske teniske sole Teniska igrišča tuđi v Komendi Leto dni je minik), odkar smo se v Komendi dogovorili, da borno zaceli z gradnjo teniskih igri«, maja pa bo objekt zugotovo koncan in v pocasti-tev krajevnega praznika slavnostno otvorjen. . Ideja se nam je porodila iz več ra-zlogov; tenis je v nekaj zadnjih letih postat izjemno popularna zvrst rekreacije, podobno kot kolesarjenje, tek na smučeh, itd., vendar pa je igrišf premalo. Tuđi v Komendi in okolici je vse več krajanov zainteresiranih za ta lep šport, vsesplošna gospodarska kriza pa nam onemogoča redno rekreacijo v oddaljenejših krajih. Odgovorni pri konjeniškem klubu so nam odobrili lokacijo ob hipodromu in nam tuđi sicer veliko pomagajo. Ravno tako je idejo podprla tuđi kra-jevna skupnost in nas finančno podprla. Pri športnem društvu smo ustanovili novo tenisko sekcijo in izvolili odbor, v katerem je najaktivnejši pred-sednik Drago Bricelj, ki sicer tenis igra v kamniškem klubu. Ob strani sta mu podpredsednik Oskar Žnidar in tajnik Marko 1 ah. Poleg njih smo de-lali še skupina dvajsetih. Delovne ak- cije imamo vsako soboto, če nam vreme to dovoljuje. Do sedaj smo opravili približno 1.500 delovnih ur. Velik problem je seveda denar. Od vseh članov, tj. 25, smo že lani in letos pobrali članarino po 1.500 din, kar zncse okrog 7 starih milijonov. Poleg omenjene pomoči krajevne skupnosti in dotacije športnega društva smo si lepo vsoto zaslužili pri lanskoletni tomboli konjeniškega kluba. Odbor za objekte pri TKS Kamnik pa nam je odobril del vsote za plačilo ograje. Za objekt borno do končne dogra-ditve porabili skupaj okroglo 25 starih milijonov, če ne upoštevamo vseh 2.500 prostovoljnih delovnih ur, raz-nega drobnega materiala (barva, zida-ki za steno, železne cevi, les, itd.), ki so ga prispevali člani sekcije in pod-porni člani. Ob tej priliki vabimo vse ljubitelje tenisa, posebno okolišane, da nam priskočijo na pomoč v našem in njiho-vem interesu. Komenda bo tako dobila nov dragocen športni objekt, ki bo v okras vaši in samemu športnemu parku. Za TK Komenda Srećo Lah Kamniški alpinisti v Paklenici Tuđi letos so se kamniški alpinisti udeležili prvomajskega srečanja jugo-slovanskih alpinistov v Veliki Paklenici v Južnem Velebitu. Najbolj zagnani so odšli tja že 16. aprila, večina pa 27. aprila, vračali so se od 30. aprila do 3. maja. Vseh jih je bilo 20, preplezali pa so toliko smeri, kot jih Kamničani doslej še nišo nikoli za prvomajske praznike v Paklenici, kar 229. Od tega je bilo veliko lažjin vzponov, saj so piezali tuđi mlajši pripravniki, precej vzponov pa je bilo tuđi zelo kvalitetnih: Šubara direkt, Albatros, Forma viva, Union, Klin itd. 20. Štuparjev memorial Letos zima ni bila naklonjena smu-čarjem. Zapadlo je malo snega in še tega sta pobirala sonce ali dež. Zato so se kamniški alpinisti že marca s skrbjo ozirali proti Kamniškemu sedlu: bo dovolj snega za tradicionalno, 20. tekmovanje v veleslalomu za Štuparjev memorial. Ko je bilo zaradi slabega vremena tekmovanje prestav-ljeno za dva tedna, je marsikdo že obupal, češ, po skalah pa že ne bom vozil. No, kljub črnogledim napove-dim je bilo 24. aprila še dovolj snega, za tekmovanje. Proga je imela 30 vra-tic in 200 m visinske razlike, kar je bilo sicer manj kot prejšnja leta, vendar je bila zaradi južnega snega dokaj naporna. Tekmovalo je skoraj 90 tek- movalk in tekmovalcev, uvrščenih pa je bilo 64. V kategoriji alpinistk je bila prva Tanja Kocjan iz AO Radovljica, v kategoriji planink pa Katarina Humar iz PD Kamnik. Pri alpinistih je zmagal Luka Karničar iz AO*Jezersko, pri planincih pa Primož Galjot iz PD Kamnik. Ekipno je pri alpinistih zmagala ekipa AO Jezersko, pri planincih pa ekipa DP Kamnik. Lepo vreme je pri-vabilo na tekmo tuđi precej gledalcev, saj jih je bilo na Kamniškem sedlu več kot 300. SMUČARSKA REPREZENTANCA VKAMNIKU 28. maja ob 9. uri bo v Kamniku teniski turnir, na katerem bo nastopila jiigo-slovanska ženska in moška smučarska A reprezentanca. Pomerila se bo s predstavniki članov jugoslovanskega smu-čaiskega sklada. Pričakujemo napete smučarsko teniske boje in upamo, da si jih boste v velikem številu ogledali. Turnir, ki bo povezan s piknikom, bo na teniskih igriščih pri kopališču. Vabljeni vsi občani! Dobro delo - še boljši rezultati Letosnja skupština Planinskega društva Kamnik ni pomembna le zaradi zelo ugodnih rezultatov, ampak tuđi zato, ker sorpada z jubilejem PD Kamnik - 90 letnico ustanovitve. Za-vidljivi uspehi, ki jih beleži društvo v tem letu so plod dolgoletnega načrtnega in marljivega dela velikega Stevl-la đanov PD Kamnik. Uspehi pricajo, da bo društvo častitljivo oblernico proslavilo kar najbolj delovno in s konkretnuni uspehi. V tem vzdušju je tuđi potefcala skupščina, ki so se je poleg številnih canov PD iz Kamnika in okolice udeležili mnogi gostje iz obilne SITKS-a iz sosednjih planinskih drustev, Meddruštvenega odbora PD Ljubljana in Planinske zveze Slovenije. Poročila predsednika društva, na-čelnikov odsekov in drugih organov društva so bila jedrnata in konkretna ter tvorna. Pokazala so na raznoliko aktivnosti PD, od gospodarjenja društva, aktivnosti gradbenega odseka, prizadevanja mladinskega odseka po-membnih dosežkov alpinističnega odseka in gorske reševalne službe. Poročila so govorila o prizadevanju odseka za varstvo narave in gorske straže in o nalogah propagandnega odseka, razvoju zmajarjev ter o vseh drugih vprašanjih in problemih. Vsa poročila kažejo na celovitost iii homogenost ter skladno delo vseh de-javnikov PD. Iz te celote se zrcali enoten pogled na akcije in skupna hotenja za se boljše in dolgoročne uspehe. Stevilo članov je v rahlem porastu -za 54 - v odnosu na leto 1981, tako ima PD Kamnik s stanjem kar 1376 planincev. Od tega je: 924 članov 249 mladincev 203 pionirjev. Možnosti za povećanje članstva so še velike, zato bodo odgovorni odseki storili vse, da v vrste planinskega društva vključijo čim več ljubiteljev gora in narave. Nadvse pomembna naloga zadnjih let je bila dokončanje planinske po-stojanke na Kagmiškem sedlu. Ta bo uresničena v tem letu. Vsi napori in vloženo delo že kažejo končne oblike. Po programu bo 23. julija 1983 koča tuđi uradno odprta. Iz finanćnega poročila sledi, da je PD Kamnik v letu 1982 doseglo. neto finančni rezultat: na Kamniškem sedlu 534.440, lOin na Kokrškem sedlu 340,525,20 skupaj v planinskih kočah 874.965,30 din Vsi netto prihodki društva z vsemi aktivnostmi znašajo 1.398.978,05 din Neto dohodki od planinskih koč so v porastu, v primerjavi s preteklim letom za 31%, če pa upoštevamo še težave zaradi gradnje koče na Kamniškem sedlu, pa je tak rezultat resnično plod nadpovprečnega dela odgovornih delavcev in osebja v planinskih kočah. Ob pregledu skupnih prihodkov in razhodkov za vse dejavnosti društva izhaja, da je čisti neto rezultat 570.905,35 din. To je dejanski znesek s katerim društvo razpolaga v letu 1983, a je bil ustvarjen z lastno go- spodarsko aktivnostjo. Ob tej priliki je potrebno povedati, da je večji del teh sredstev že izkorišČen, ker je društvo kupilo vso potrebno opremo za končno ureditev koče na Kamniškem sedlu. Skupščina je soglasno potrdila vsa poročila in sprejela med ostalimi skle-pi: pravilnik o podeljevanju društvenih priznanj in prižgala zeleno luč za »KAMNIŠKO PLANINSKO POT«. Program dela in finančni nacrt za leto 1983 vključuje vse tište aktivnosti, ki so značilni že dolga leta. Naloge so zelo obsežne in odgovorne. Uresni-čiti jih bo mogoče le s sodelovanjem vseh planincev in ob primerni finančni konstrukciji. Po tem programu naj bi znašali skupni prihodki v letu 1983 4.495.000 din in prav toliko izdatki. Večji del finančnih sredstev odpade na zaključna dela na Kamniškem sedlu, del sredstev pa na redno dejavnost društva, ki sploh ne bo okrnjena, na-sprotno bo v naslednjem obdobju še znatno povećana. Številni razpravljalci in gostje so dobro ocenjevali delo PD, in njegovih odsekov ter povabili vse kamniške planince, da s takim delom še nadalju-jejo in tako z delovnimi uspehi prosla-vijo svoj jubilej. Planinsko društvo Kamnik mora uresničiti še veliko nalog. Obnoviti bo treba kočo na Kokrškem sedlu, dograditi brunarico pri Pastircih, pri-merno opremiti društvene prostore itd. Še bi lahko naštevali akcije, ki jih bodo planinci br.ez dvoma, tako kot do sedaj, reševali uspešno tuđi v pri-hodnje. Dobra in solidna pripravljenost društva, da se loteva še tako zahtevnih nalog, je pogoj njenega uspešnega dela v bližnji prihodnosti in porok za to, da bo planinska organizacija na Kamniškem v polnem razcvetu in razvoju živela še naprej v zadovoljstvo vseh j ljubiteljev gora in lepe narave. STANE SIMŠIC Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-le%iici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ufeja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednil* Franc Mi-he>/f - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in foto-grafij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani. ^aW. /^**^ -~/""^l/ ^Lt tK\ a ^Ž/JL \^^C