261. štev. PoStnina plačana v gotovini. M Uubllanl, v četrtek 17. novembra 1921. Posamezna štev. SO par = K 2, Leto V. Szlsaja razen nedelj ta Brarniisov w s a !i dan eb 10. uri cžopcSdRe. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi: Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notico isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust. Ulegli® iygoslo¥. sotOefus - deietofcrefSšffte stranke. TeieSossska ši. 212« Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 33G, za pol leta K 168, za četrt lela K 84, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno Iv 540. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani. Frančiškanska ulica G/l., Učiteljska tiskarna. Pismo iz Belgrada. (Kriza, ki ni kriza, pa je vendar kriza. —■ Albanska pustolovščina. Socijalno - politična zakonodaja. — Odbori.) V Belgradu, dne 15. nov. 1921. Mi smo brez dvoma originalna 'država. To, česar ves svet ne pozna, iznajdejo naši državniki. Taka je tudi naša sedanja vladna kriza. Ko je mladi kralj položil zakletvo na ustavo, mu je ministrski svet pod-nesel ostavko, ki je pa kralj ni sprejel, ampak prosil ministre, da vodijo svoje posle napi-ej, zagotavljajoč pri tem svoje zaupanje napram vsem ministrom. Način, kako je skušal Pasic to demisijo podati in jo zopet spraviti z dnevnega reda, je originalen, čeprav neparlamentaren, ker skuša krono izigrati. Ali lisjak Pašič vendar ni več tisti gospod, ki bi se mu vsi pokoravali. Pokoravajo se mu sicer demokrati in Turki ter naši samostojni kmeti, a bunijo se mu lastni ljudje. Radikalni klub je, i ako demisija kabineta od kralja ni bila sprejeta, sam postavil rekonstrukcijo vlade na dnevni red: in tako tičimo globoko v vladni krizi, čeprav je formalno nimamo. Parlament počiva, odseki so nesklepčni, nihče ne ve, kedaj bo 'tej krizi konec. Vzrok krize leži v radikalnem klubu, oziroma radikalni stranki. Radikalci so v opasni notranji krizi, povzročeni iz osebnih in stvarnih razlogov. Osebni razlogi leže o želji ene tretjine radikalnih poslancev (vseli je 96), da bi postali ministri. Zato z lastnimi ministri niso zadovoljni, da bi pač sami prišli na njihova mesta. Pa tudi stvarnih razlogov jc nekaj.: Protič ima v radikalnem klubu precej pristašev, ki mešajo Pašiču štreno; oni so posebno nezadovoljni s kooperacijo z demokrati, naročito pa jurišajo na Pri-bičeviča kot ministra notranjih del. Tudi vprašanje agrarne reforme dela med radikalci zmedo. Pašič v radikalnem klubu nima zanesljive večine; a njegovi nasprotniki niso edini. Pašič na nekaj sej radikalnega kluba sploh prišel ni; zato so radikalci zamanj sejali. Ko je nazadnje vendarle moral priti, je zmagal le s kompromisno formulo. Radikalni klub je sklenil, da je za nadaljno koalicijo z demokrati, a na podlagi novih pogojev. Po domače povedano- radikalci zahtevajo za sebe ministrstvo notranjih del. Zato je ta kriza, ki ni kriza, vendarle stopila v kritični stadij. Rešena ne bo kmalu. Končala bo bržčas s tem, da ostanejo demokrati in radikalci še naprej v svojem nesrečnem zakonu. Verjetno je tudi, da bodo radikalci dobili min. notranjih zadev; zato pa bodo demokrati mogoče dobili ministrstvo za zunanjo politiko. Torej ne stvarna osnova ra- dikalno - demokratične koalicije naj se izpremeni, ampak razdelitev političnih korit. Ni izključeno, da v prihodnji vladi naši slovenski samostojni kmeti ne bodo več zastopani. Pri njih obstoja močna proti mi niste ri-jalna struja in morda se kmalu znajdejo tam. kamor jim je mesto — pri zemljeradnikih. Za slučaj pa, da sc radikalci in demokrati ne sporazumejo, so edina možnost nove volitve, ki bi pa sicer ne podale zaenkrat bistveno druge slike v parlamentu, kakor je sedanja, ki je dovelj žalostna. Zdi se, da je vsaka druga kombinacija za sestavo vlade izključena, celo tista, ki jo je zamislil ljubljanski »Avtonomiste:; demokrati, klerikalci, socija-listi in ne vem še kdo... »Avtonomist« pravi, da taki koaliciji nasprotuje s. Etbin Kristan, medtem, ko sta ss. Divac in dr. Korun za njo. Res, zelo nam je žal, da je s. Etbin tako slep: v tako lepo druščino brani socijalistom! Le pomislite si dr. Žerjava, dr. Korošca skupaj v vladi s — socijalisti! K, ne bo kruha iz te moke in žal nam je samo, da ima »Avtonomistov« beograjski dopisnik tako nemirne sanje, ki jih potem prodaja po Sloveniji. H* Napisal sem namenoma nekaj vrstic več o tej vladni krizi, da naši prijatelji vidijo, kako se kuha »viso-ka« politika — na račun ugleda države in vrednosti dinarja. Socijalisti nismo interesirani na krizi; nam je vsejeduo ali je ta ali ta minister. Sistem se v nobenem slučaju ne bo spremenil in naj nastopi kakoršna-koli oseba na čelo vlade. Najstrožja načelna in stvarna opozicija, ki jo je dosedaj zasledoval socijalistični klub, bo naše poslance vodila i v bodoče. Iz resolucij zadnje seje Socialistične Zajednice v Beogradu so naše stvarne zahteve razvidne in Iz njih Izhaja socijalistična parlamentarna taktika. >!< Pred nekaj dnevi je »Jutro« napadlo Vašega beogradskega dopisnika radi tega, ker je povedal o akciji naše vlade v Albaniji resnico. Ta resnica se ne da izbrisati iz sveta: albansko pustolovščino je aranžiraj naša vlada. Da, še več: aran-žiral jo jc g. Pašič sam, ne da bi niti članov kabineta o njej obvestil. Zasigural si je za svojo akcijo sicer Francoze, ki nas v svojem diplomatskem boju z Anglijo izrabljajo. Angleški ministrski predsednik pa nas je sedaj poklical kot neposlušne paglavce pred tribunal Lige narodov, ki nas bo sodil m — obsodil. Albanska pustolovščina bo zopet škodovala ugledu države in ne bo prinesla nikakih koristi. Ali kar je najmanj ravnotako hudo, mislimo pa, da je še veliko hujše: v Albaniji se preliva kri naših vojakov. Vlada, ki je kriva albanskega zločina lit prelivanja krvi, zasluži, da pride na zatožno klop. Med vsemi grehi dosedanjih naših vlad je ta najtežji in najodgovornejši! V resnici žalosten parlament, ki si vse to- pusti do-pasti! * V zakonodavnem odboru sta v odseku prerešetana oba zakonska načrta: o zaščiti delavcev in o soci-jalnem zavarovanju (zoper bolesti, nezgode, iznemoglost in starost). Sprejet je v bistvu vladni zakonski načrt z nekaterimi važnejšimi izpre-membami, ki jih je v delavsko korist predlagal poročevalec s. Divac. Žalibog pa ni moglo socijalistično stališče prodreti z zahtevo, da naj imajo v zastopstvih zavarovalnice večino delavci. Z vso energijo sta se minister dr. Kukovec in dr. Žerjav zastavila proti tej zahtevi. Vodili so ju pri stvari strankarsko politični razlogi, o tem ni dvoma. Zato njuno stališče obsojamo. Če ne pride kaj posebnega vmes, bo tudi plenum zakonodavnega odbora oba zakonska načrta sprejel. In če prav ne bodeta oba zakona odgovorajala vsem našim zahtevam, moramo povdariti, da značita velik korak naprej na potu moderne soci-jalne politike. Delavstvo bo moralo samo gledati, da se bodeta oba zakona tudi res izvajala. Zato pa je potrebno razširiti in poglobiti delavske- razredne organizacije. Kajti le organiziran delavec je čuvar svojih interesov. Naša buržuazija se še ne zaveda važnosti obeh zakonov, zato je precej brezbrižna v vseh soei-jalno političnih vprašanjih. Bati pa sc jc, da bo meščanstvo, ko se zave ! važnosti teh vprašanj, hotelo dati dušita svojim reakcijonarnim instinktom s tem, da bo skušalo sabotirati pridobitve delavstva na socijalno političnem polju, popolnoma napačno razumevajoč i svoje lastne interese i interes napredka celega društva. Kakor priznavamo vrednost pridobitev v teh dveh zakonih, moramo vendar na drugi strani povdariti, da je za moderno državo moderna socijalna zakonodaja samo ob sebi umevna. Država je izpolnila z imenovanima zakonoma le svojo dolžnost napram delavskemu razredu. Delavstvo bo moralo gledati, da država po začeti poti koraka naprej na polju delavske zakonodaje. Iz vida pa ne smemo nikdar izpustiti, da je vsa še tako moderna socijalna zakonodaja le sredstvo za izboljšanje položaja delavstva v meščan- ski državi, da pa nima s končnimi cilji socijalizma ničesar skupnega. >:< V imunitetnem odboru, ki mora čuvati imuniteto poslancev in ki izroča poslance sodišču, se je v zad-nji.ii mesecih nakopičilo nebroj prošenj za izročenje poslancev sodiščem. Zanimivo je, da so poslanci naj večkrat toženi radi razžaljenja časti, bodisi potom besed, bodisi potoni tiska. Posebno, ker se je pri meščanskih listih zopet razpasla na- vada, da so poslanci odgovorni uredniki listov, da zamorejo čašo-pisi bolj nemoteno krasti čast in po-stenje svojim političnim nasprotnic kom. In opombe je vredno, da je »Slovenski Gospodar« iz Maribora, ki v tem oziru prednjači... Verifikacijski odbor, ki naj bi rešil vprašanje spornega mandata Kiibiševega v mariborskem okrož-ju in vprašanje vpoklica s. Naclitn gala na mesto komunista Korena, pa ni bil sklepčen.., n. n. Udarec po vpokojenih rudarjih. Pokojnine in rente rudarjev so bile tako nizke, da ti nesrečneži sploh ne bi mogli živeti ob dohodkih, ki so jih prejemali kot vpoko-jeuci ali kot ponesrečenci. Niti miloščine niso bile. Z ozirom na bedni položaj tega delavstva je Unija slovenskih rudarjev zahtevala pri pokrajinski vladi intervencijo, da se te pokojnine in rente zvišajo. Ppkra-jinska vlada je nato izdala naredbo, ki je stopila v veljavo dne 1. septembra 1919 in uvedla pokrajinski sklad. Po naredbi je morala plačevati Trboveljska družba od centa produciranega premoga po 40 h, iz teh dohodkov se je plačevala višja pokojnina rudarjev vpokojencem in invalidom za 55 K, za družinske člane za 20 K na mesec. Nova tozadevna naredba je izšla potem 3. novembra 1920. Po tej naredbi ministrstva za socijalno politiko se je zvišal prispevek od centa produciranega premoga na 2 K. Na podlagi tega poviška v pokrajinski fond so se tudi prispevki za pokojnine in rente zvišali mesečno na 240 K za vpokojenee, za njih svojce na 84 K. Sedaj p^i, ko je predložil mini- ster za socijalno politiko zakonodaU nemu odboru svoje naredbe in pred*« loge, pa med temi predlogi te naredbe ni. Učividno je, da sc tukaj poprav-* lja atentat na te rudarske siromaka z mrzlo lahkomišljenostjo. To de* lavstvo, ki ga je izžela kapitalistična družba do zadnje kaplje krvi, pahne sedal minister za socijalno politiko v teh neznosnih sooljalnlli razmerah v popoln obup. Ce torej za tem grmom tiči ta Zi>jec, kar najbrže bo, potem je potreba, da delavstvo energično pove* da se tako tudi v današnji družbi ne rešuje socijalno vprašanje najbcdi nejših, izmozganih in v največji bedi živečih ljudi! To je nov atentat proti delav« stvu! Našteli smo jih žc mnogo, a tudi ta ni najmanjši. Kam nas vede ta socijalna politika? Ali je to tista modra socijalna politika, ki jo zagovarjajo demokrati po vseh vogalih? Atentat sledi atentatu na delav« sivo, ta je goršl kakor oni, toda šo vedno govore o — socijaini pravičnosti. Kdaj bo konec teh brutalnosti t'! Dajte nam naš vsakdanji kruh... K vprašanju viničarjev. temu Pisali smo že večkrat k vprašanju. In danes vnovič! Na naši severni meji živi narod najnižjih in najbednejših, narod lačnih in raztrganih. Okolo trideset-tisoč jih je. viničarjev in njih svojcev. Z njih neplačanim trudom so obrodile vinske trte bogato, v hotelih in gostilnah se radujejo oni, ki imajo denar, ob ivnski kapljici, vinogradniki pa spravljajo težke tisočake ?a dobro prodano letino, si nabavljajo tega in onega — vsi, vsi pa pozabljajo na one. ki danes pod golimi vinogradi gladujejo in sc pripravljajo strgani, bosi na selitev. Vsi pozabljajo pijani in obogateli na one tisoče našega naroda, ki poginja danes na severni meji! Ko je pred dobrim poldrugim letom naša Kmečko-delavska zveza lAnton Podbevšek: 20. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. ... Umetnost je tisti inštrument, Jd daleč prekaša filozofijo, katera gre najbolj globoko in visoko, za-kaj, kjer neha filozofija s svojimi razumskimi sestavnicami, tam pričenja umetnost s svojimi duhovnimi. Filozofija predira namreč ko J‘ak za korakom, medtem ko umetnost skokoma in vrlin vsega žc davno doseže in opredeli svoj cilj, kar pa pri filozofiji skoro ni mogoče, ker potrati neizmerno veliko časa za proučevanje terena, ki ga mora ravno prekoračiti Samoobsebi jc razumljivo, da jc tehnična stran pri umetniškem delu že postavljena. Zakaj, kdor ne obvlada tehnike, se ne bo mogel uveljavljati s svojimi duhovnimi linijami. V tem oziru je popolnoma napačno naziranje, da recimo ta ali oni ekstremni umetnik ne obvladuje tehnike! Zakaj, pravi-3o: Le poglejte, kakšni ljudje so to, jih riše! Ali so to ljudje s pravimi započela akcijo za pomoč viničarjem, tedaj so planile pokoncu vse stranke, vpile, kričale, prirejale shode in jih hotele reševati. Vedeli smo, da je vsaka njih izrečena be-i seda laž, vsak zapisan stavek sleparstvo. Nikdar pa si nismo mogli predstavljati, da bodo vse te stran-« ke s tako komodnostjo prešle rešitev viničarskega vprašanja in ga celo zavestno onemogočile, kot je to storila Samostojna kmečka stranka in nje organi, v prvi vrsti minister. Pucelj. Tudi klerikalci so rešenje zavlačevali in nosijo danes sokrivdo na bednem položaju viničarjev. Ko je bil poverjenik za socijalno skrb še klerikalec dr. Gosar, je pustil ležati mesece in mesece izdelan Viničar« ski red in predlog o bolniškem ža- glavami? Ne dobite človeka na vsem božjem svetu s tako nogo itd. Vsi ti ljudje pozabljajo, da je slikar že davno prišel preko prvih »tehničnih stopenj" in da se je od njih že zelo oddaljil, zakaj duhovne linije so sovražne tkz. »pozitivnemu znanju", s katerim se tako radi postavljajo naši umetniki, ki pa pri tem ne pomislijo, da bi bila umetnost ^ po njihovem naziranju čisto odveč, ker bi mi na ta način samo ponavljali oz. umetnost bi postala s tem samo uporabljanje umstvenih rezultatov, ki jih je našlo pozitivno znanje, in sicer uporabljanje v dekorativne ali zabavne svrhe. Umetnost pa je vstvarjanje, umetniško delo je samo tedaj res umetniško, če vsebuje duhovna gledanja z »Rootgenivimi žarki«, doživetja, linije itd. Sicer so kretenski izdelki podobni fotografijam, ob katerih človek niti sentimentalno vzdihniti ne more. Seveda je čisto vseeno, v kašnem slogu je komponirano delo, pa naj bo to v ekspresionističnem, simbolističnem, futurističnem, kubističnem, naturalističnem itd, Mi se oziramo samo na njegovo kakovost, ali vsebuje duhovna doživetja, ali jih ne vsebuje. Ta duhovna doživet-! ja pa so mogoča šele onstran pozi-j tivnega znanja. Seveda nastane sedaj kočljivo vprašanje: Kje pa se neha ta meja pozitivnega znanja? To vprašanje pa ni tako pikantno, , če pomislimo, da vsaka malenkostna misel ni že duhovno doživetje, cd katerega zahtevamo predvsem, da je kolikor mogoče elementarno, od njegovega izraza pa, da je kolikor mogoče samostojno. Ker če nas umetnine spominjajo na te ali one izdelke, teh ali onih mojstrov, potem so umetnine manjvredne, čeprav je prišel umetnik do njih na .svoj čisto poseben način, neuplivnn nd umetnika v njegovem slogu, ki ga lahko niti ne p02na. Umetnost je nadalje izmed sredstev, ki jih imamo na razpolago za probujanje etične zavesti, najsilnej-?c in najbolj uspešno, potom nje pridemo na najbolj izdaten način do naše najvišje etične stopnje. Iz vsega navedenega je potem tudi jasno, da nimajo izdelki »pozitivnega zna- nja“ ničesar skupnega z umetnostjo. Oni nam kvečjemu pokažejo, da zna individuum razpolagati s svinčnikom, čopičem, kamnom, in-strumentacijo, o pravem umetniškem hotenju nas pa ne more niti najmanj prepričati. Da se taki izdelki ne bi smeli razstavljati v umetniških razstavah, je seveda jasno kakor beli dan. Če pa je človek prepričan, da je umetnik in misli, da so njegova dela prenatrpana z duhovnimi doživetji in če že čuti potrebo dodajati jim komentar, naj v tem komentarju res govori o duhovni vsebini umetnin, ne pa o zgodovinski utemeljenosti njegovih tehničnih pomožnih ved. Na praznik vseh vernih duš, se je ob 11. dopoldne otvorila v prisotnosti maloštevilnega občinstva 20. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. Večji del razstavljenih „umetnin“ je prišel iz Osijeka na iniciativo „poznatega jugo-slovcnskega estetičara« prof. Ojii-rlča D. Milenka, ki je seveda tudi odgovoren za to svoje junaško dejanje, Jakopič mu je dovolil raz- stavo v svojem paviljonu, ker je kakor nalašč ustvarjena za vse tiste, ki se hočejo prepričati na lastne oči, kakšni reakcionarji se pojavljajo, po svetli poleg duševnih mojstrov, ki jih pa na tej razstavi ni, čeprav; moram pravično omeniti, da dajejo razstavi umetniški sijaj samo dela Veno Pilona, ki pa je preveč razstavil in pa dela Božidarja Jakaca, ki je precej slabejši od Pilona in ki je tudi preveč razstavil. Priporočal bi sploh malo več avtokritike. Ljubše bi mi bilo, da visi v poedini sobi pet umetniških dei, kakor pa še cela kopica osnutkov, ki ubijajo vtise prvih petih. Vsak umetnik žc dovolj jasno pokaže na sebe z eno samo umetnino, čemu bi prihajal občinstvu na pomoč še s svojimi osnutki!, Prav dobro se je označil še mladi Marijan Trepše, z enim samim razstavljenim umetniškim delom. Na podlagi vsega omenjenega prejšnjega. pa moram odločno odkloniti dela sledečih slikarjev, ki dokazujejo potom njih, da so potočki, ki se niso niti enkrat vprašali, kam pravzaprav tečejo: A. Aleksa, V. Boj- Stran 2. NAPREJ. Stev. 261. varovanju viničarjev, Ker so se interesi klerikalnih velegruntarjev in vinogradnikov križali; je dr. Gosar nemarno zavlačeval rešitev viničarskega vprašanja, in ko je zapustil vladno korito in stopil kot velik kričač brez stolca na cesto — je izvlekel več načrt in ga predal svojemu nasledniku Ribnikarju. Vršila sc je zopet v Mariboru enketa, ki je ponovno soglasno sklenila na predlog naših zastopnikov, da se nujno reši to vprašanje in v soglasju z vsemi zastopniki sc je naprosila vlada, da z živili, čevlji ixi obleko trenotno pomaga temu ljudstvu. Ribnikar ni storil ničesar! Na moledovanja in na razne spomenice z naše strani je vlada dovolila 40 tisoč kron, reci štiridesettisoč kron podpore, za skoraj ravno toliko bro-ieče viničarje. In to v trenotku, ko je Samostojna kmetska stranka žrla milijone vladnega denarja, ko je viada z milijoni kupila peščico muslimanskih poslancev, da so skupno s Samostojneži glasovali za vlado in 1'jeno ustavo. Ko se je predložil izdelani od vinogradnikov, viničarjev in vseh strokovnjakov sprejeti Viničarski red in načrt za bolniško zavarovanje ministru Kukovcu, da ga uveljavi, tedaj je prišel minister Pucelj, načelnik Samostojne kmečke stranke, torej stranke, v katere imenu so se izjavili Mermolja, Zabavnik, Kirbiš, Zupanič in drugi zastopniki za ta Viničarski red, in izrekel, da ga ne podpiše, ker daje viničarjem premalo. Minister Pucelj govori neresnico! Minister Pucelj ni hotel podpisati tega novega Viničarskega reda, ker je videl v njem tudi pravice viničarjev in dolžnosti vinogradnikov. On je z mesarsko brezvestnostjo prečrtal izboljšanje viničarjem, in jc glavni krivec današnjega položaja. Minister s takim socijalnim naziranjem ne spada v vlado, ampak na zatožno klop in ž njim vsi oni, ki so igrali z našjm slovenskim ljudstvom dvojno igro, to je Samostojna in klerikalna stranka in zavezniki Samostojnežev, demokratje! Slovenske gorice je pokril sneg. V kočah zmrzujejo danes viničarji, v neštetih slučajih ne morejo njih otroci v šole, v par dneh se prično — selitve! Ali razumete Vi možje na \ fadi, Vi mogočneži v Ljubljani in Belgradu, kaj jc viničarska selitev? To niso parade in deputacije, kjer našemljeni gospodje, ki se Vam v deputacijah klanjajo, brbljajo naličene fraze, to niso banketom pogrnjena omizja, o katerih točno poročajo Vaši listi, to niso selitev delavcev, ki nalagajo svoje borno imetje; te selitve so pogrebni izpre-vodi živih mrličev, onega slovenskega naroda, ki m rje na severni meji! Gospod pokrajinski namestnik! Videli ste ob Vašem prihodu v Slovenijo mesta, trge, deputacije, V katerih so Vam farizeji govorili o vdanosti državi in druge take besede. Ali ste videli in slišali gospod namestnik obraze in besede teh tiso-čev... Pridite k nam, pridite, kjer je doma glad, beda, bolezen, degeneracija, da vidite sužnje svojega naroda. Pridite, da vidite in tam pomagate... Gospod minister Kukovec! Ali ste že videli svoje volilee v svojem okraju? Ali poznate viničarje, ki Vas že dve leti prosijo. Pripeljite s seboj Vašega mesarskega kolego Puclja, ki nam hoče več dati, mogoče bo zardel sramu, če ima še sploh toliko čuta. In ti slovenska javnost, ki se tepeš in prepiraš toli za brezpomembne fraze o narodnosti, ne vidiš pa svojega lastnega naroda, ki čaka na Tvojo pomoč. Kje so Vaši rodoljubni listi, ki bi dvignili svoj glas, kje so Vaši veliki rodoljubi, ki bodo nastopili za svoj narod! Ne bomo danes posegli v detajle našega vprašanja. Povemo samo, da so naše plače od 2 do največ 7 K na dan. Tako nas plačujejo nemški in slovenski vinogradniki bogataši, brez razlike, od škofa Napotnika pa do Zangerja, od Zupaniča pa do Pc-tovarja, Brenčiča itd. itd. En sam primer: Trgovec Z. iz Celja je pridelal letos 72 polovnjakov vina. Polov-r.jak ima 300 litrov, torej 72 X 300 1 — 21.600 litrov. Ker je vino izredno dobro letos obrodilo, ga prodaja po 30 K liter, in znaša izkupiček 21.600 litrov po 30 K = 64,8.000 K. .Njegovi ivnogradi se nahajajo na Črešnjevcu pri Frankolovem. — In veste koliko so dobili viničarji, ki so mu to bogastvo pridelali poleg običajne, ne dobre hrane na dan: po 4 krone. In danes ti viničarji ne morejo poslati svojih otrok v šole, ker jim ne morejo kupiti — najpotrebnejšega. Na tisoče še imamo teh slučajev od vinogradnikov, pričenši pri škofu Napotniku in končavši pri »trdnjavah« narodne in politične veličine Brenčičev, Petovarjev in drugih takih »velmož«! Končamo za danes in pozivamo vlado v imenu vseh teh trpinov: Stori svojo dolžnost in daj svojim državljanom vsakdanjega kruha! Sever. Kriza kemične tovarne v Mostah. Po izbruhu italijanske vojne si je prilastila avstrijska vlada pravico do te tovarne, k oje lastnik je Italijan. Ali pustimo! Kar jc bilo, je bilo; čeravno je delavstvo marsikatero bridkost med vojno občutilo. V času oktobrske revolucije i9 iS, še predno si je narodna viada to mislila, je takratni tehnični vodja, dr. Frucht, šel in izročil imetje tovarne takratni vladi, akoravno bi jo bil lahko prepustil usodi. Da ne bo kdo mislil, da hočem dr. Fruchta braniti, ali toliko pa moram konsta-tirati, da je bil poštenjak, ki mu je v času prevzemanja sam inž. Remec, takratni poverjenik, izjavil zahvalo in zaupanje. Ali prišla je druga doba, ko se je moral boriti z gospodo okoli ljubljanske vlade. In od takrat imamo v naši tovarni krizo na krizo: enkrat manjka surovin, drugič odjemalcev, in zopet ni premoga ali denarja itd. Jaz pa mislim, ako bi merodajni krogi imeli saj malo smisla za napredek tovarne, pa bi bilo kmalu teh večnih kriz konec. Vzroke je treba najti! Pred nedavnim so prinesli dunajski listi vest, da se vse kemične tovarne v Nemški Avstriji karteli-rnjo (trust). Kmalu potem jc šel inž. g. R. v Nemško Avstrijo ponujat blago. Ali žalibog, prodal ga je prav malo — nekaj vagonov čeravno je celo Nemško Avstrije prebredel. In ko je prišel čas odpošiljat-\e, pa dobi tovarna brzojav, da ni treba pošiljati, da pismo sledi. (Ga ni bilo! To se da misliti zakaj!) Res! Prodalo se je nekaj izdelkov, ki so šli preko Trsta. Nemška Avstrija pa, ki je bila venomer odjemalka, ne kupi sedaj niti enega kilograma izdelkov iz te tovarne. Mislim pa, ko bi se izpopolnilo in napravilo obrat in bi se lahko izdeloval pravi aluminij, ko v celi Jugoslaviji ni tovar-re tega izdelka, bi bilo podjetje takoj zopet na nogah. Skrajni čas je, da krene vlada ia vedstvo tovarne na ta pola ali pa prepusti podjetje kaki družbi, ki bi imela več pojma in vrije do obratovanja. Dasiravnc socijalisr, sem zato. Potovanje g. Pinu,ta ni v zabavo. Ali je šel tudi v obisk k tistemu, ki mu je bil v Jugoslaviji trn v peti, ne vem. Brzojavi. SPOR V VEČINI. LDU. Zagreb, 16. nov. »Večer« poroča iz Belgrada, da je Ljuba Da-vidovič posetil na .povabilo ministrskega predsednika Pasica. Pasic je Davidoviču sporočil, da je radikalni klub načelno za koalicijo, da pa soglasno zahteva, da sc mu mora prepustiti listnica notranjega ministrstva. Nadalje je izjavil, da ni potrebno, da bi vlada predložila dc-misijo, pač pa naj dela s parlamentom in se naj medtem izvedejo nagajanja. Davidovič je izjavil, da so bile na seji demokratskega kluba odklonjene zahteve radikalcev, naj se jim pripusti listnica notranjega ministrstva. Sklepe in odgovore demokratskega kluba bo sporoči Davidovič ministrskemu predsedniku Pašiču danes zvečer. VPRAŠANJE INOZEMSKEGA POSOJILA. LDU, Belgrad, 16. nov. »Jutarnji List« poroča iz poučenega, vira, da je naši državi stavil belgijski konzol cij zelo ugodno ponudbo za najetje zunanjega posojila. Belgijci zahtevajo samo obres.tovanje ter nobenih drugih koncesij ali privilegijev. Ta ponudba je izmed vseh ostalih najugodnejša. Medtem pa prina- ničičeve, V. Bnumeria, D. M. Gju-riča, J. K.tmpke, R. La ude, A. Neumanna, J. Oreškovičeve, M. Račkega, M. Rašice. V. Silovskcga, H. Smrekarja, S. Šantla, T. F. Simona. M. UzeJaca. K. Vira in F. Zupana. V očigled razstavljenim ubož-nini umetniškim izdelkom moram seveda oprostiti dobrohotnemu našemu patriarhu R. Jakopiču, ki ni »tvoril razstave s slovesnostjo, kakor se to godi drugod, kjer otvar-jajo razstave z godbo kr. pešpolka i:i duhovitimi idejnimi govori, s čemur pridobi umetnost zelo veliko na svoji veljavi. « Povodom II. predavanja g. prof. Ojuriča sem poprosil imenovanega gospoda za informacijo, čemu je pred občinstvo prišel kot „esteti-čar“, od katerega bi bilo pričakovati razglabljanja o duhovni vsebini umetnin, s svojim nesmiselnim zgo-govinskim predavanjem. G. prof. sc je popolnoma po nepotrebnem grozovito razburil in ni hotel na noben način odjenjatl od svojega razburjenja, čeravno je bilo v interesu občinstva, da pridemo do jasnosti. Svoje misli o 20. umetnostni razsta- bilo ljubše, da bi uveljavil svoje mi- vi tedaj objavljam, čeprav bi mi sti tudi praktično na posameznih razstavljenih izdelkih. Toliko na znanje »Pondeijkovcmu« poročevalci-, ki si je izmislil, da sem jo moral odkuriti urnih krač iz razstavnih prostorov, sicer bi me vrglo razburjeno občinstvo na cesto. Končno pa tudi odločno protestiram proti nesramnemu postopanju »Jugoslavi-je“, katere kulturni urednik me je pozval, da napišem kritiko o 20. umetnostni razstavi, kar sem tudi storil, ki pa ni imela toliko takta, da bi pustila poročilo prof. Šantla o grafičnem predavanju nedotaknjeno, temveč se ji je zdelo potrebno, da doda temu poročilu vklub jasnem dejanskem položaju sledečo vrinjeno opazko, prav gotovo inspirira-no po našem dičnem prof. R. Kregarju: »Vkljub aplavzu po predavanju je pa končala prireditev z rezko disonanco. G. Podbevšek je namreč smatral za potrebno insultirati g. predavatelja in ironizirati predavanje. Čudimo se, da ni vodstvo Jakopičevega paviljona ukrenilo najbolj umesten korak in pognalo neotesanca preko praga itd.« befgrajskega dopisnika z belgijskim poslanikom, ki ni samo izjavil, da ni dobil nobenega potrdila te vesti, temveč tudi, da je gotovo neosno-vana. Belgija je sedaj sama vezana pri obnovi svojih opustošenih pokrajin oziroma pri plačevanju obveznic v Ameriki tako, da bi tako posojilo v tem trenotku ne bilo mogoče. PREISKAVA O ATENTATU SE BLIŽA KONCU. LDU. Belgrad, 16. nov. Preiskava o atentatu v Belgradu bo te dni definitivno končana. Mestni sodnik bo od 180 oseb, ki se nahajajo v zaporu, tožil 80 oseb, glede katerih obstoji največ in najzanesljivejših dokazov. Sodna razprava se bo pričela za mesec dni. KONGRES ZEMLJORADNIKOV. LDU. Velika Plana, 16. nov. Koncem drugega dne svojih posvetovanj je sprejel kongres zetnljorad-nikov nova pravila zemljoradniške-ga saveza ter izvolil 26 delegatov okrožnih svetov in kooperiral 6 članov intelektualcev v vrhovni svet. Kongres je poleni izvolil začasni izvrševalni odbor 10 članov, v katerega so bili imenovani zastopniki iz vseh naših pokrajin, medtem ko bo za predsednika bržkone izvoljen g. Komadinič. Kongresa se je udeležil tudi delegat češke agrarn_e stranke, član češkoslovaške gornje zbornice in tajnik zelene internacionale Fr. Ilvbš. Zvečer jc odpotovala skupina zemljoradnikov v Belgrad, kjer sp priredili pred kraljevo palačo velike ovacije kralju, ki jili je z okna prisrčno pozdravil. Kralj bo baje danes sprejel v avdijenci 12 Seljakov iz raznih pokrajin naše države. PRODIRANJE MIRlDiTOV V ALBANIJI. LDU. Podgorica, 16. nov. Miri-ditske čete s.o prodrle do 8 km jugovzhodno pred Skadrom. Čete Bja-ram-Čure so bile poslane iz Skadra, da bi branile mesto pred Miriditi. katerim pa niso mogle onemogočiti prehoda preko Drina. Z druge strani prodirajo Miriditi uspešno proti reki Mači, kjer so zbrane tiranske čete. AVSTRIJSKA ZASEDBA BURŠKE. LDU. Dunaj, 16. nov. Vzhodno od Nežiderskega jezera se nadaljuje pohod po programu in so čete zasedle kraj Valla. "r’" ZASAČENO TIHOTAPSTVO. LDU Dunaj, 16. nov. (DtmKU). Kakor poroča »Korrespondenz .VVilhclm«, so včeraj zjutraj na dunajskem vzhodnem kolodvoru prijeli 32-letnega trgovca Maksa Ko-niga, rojenega v New-Yorku, ko je ravno hotel stopiti v odhajajoči vlak. Našli so pri njem mnogo nevdelanih briljantov v vrednosti več milijonov, katere je hotel KOuig izstihotapiti v inozemstvo. Obsojen je bil na globo 14 milijonov kron. Za svojega primeroma kratkega bivanja ,na Dunaju je nakupil dvajset hiš. NEPRESTANE VELIKE STAVKE V ITALIJI. Rim, 15. nov. Radi mezdnega gibanja kovinskih delavcev je bila proglašena splošna stavka v Liguri, Posadi in Julijski Benečiji. Sta\vka železničarjev v Napolju ponehuje. INTERVENCIJA KARLA IN ZITE. LDU Gibraltar, 16. nov. Angleška križarka »Cardiff« z razkraljeni Karlom in razkraljieo Žito ie včeraj dospela semkaj in ie Po prejemu zalog takoj odplula proti Madeiri. LDU Pariz, 16. nov. Poslaniška konferenca je določila vsoto vzdrževanja za Karla Habsburga in njegovo obilelj kakor tudi pogoje po katerih bodo nasledstvene države plačevale te stroške. NOV SOVJETSKI ZASTOPNIK V BERLINU. LDU. Nauen, 16. nov. Včeraj je sprejel državni kancelar novega zastopnika sovjetske Rusije, Krestin-skega, povodom nastopa njegove službe. RUSI JA KAPITULIRALA PRED ANGLEŠKIM IN FRANCOSKIM KAPITALOM. LDU. Moskva, 16. nov. Angleška vlada jc v posebni noti povabila rusko vlado, naj pojasni posamezne točke obveznosti za poravnavo predvojnih dolgov. Sovjetska vlada jc nato predlagala Angliji, naj se v to svrho skliče mednarodna konferenca. LDU. Nauen, 16. nov. Po neki vesti iz Rige. so v sovjetski Rusiji pričeli sestavljati sezname ruskih predvojnih dolgov, kakor tudi sezname onih nacionaliziranih industrijskih in trgovskih podjetij, ki so bila prej last inozemccv. OBOROŽITVENA KONFERENCA. I.DU ;Ne\v-Vork, 15. jiotv. (Brezžično). Po ppročil-ii; iz VVasliiiistona so izjavili člani japonskega odposlanstva: Japonska meni, da njen delež pri tonaži vojnih ladij po ameriškem predlogu ni dovolj veiik, Izrazili so nado, da bo odsek izvedencev uniel njih zadevo. Politične vesti. + Glavni odber radikalne stranke v Belgradu jc sklenil, da sc vrši kongres stranke za vso državo dne 11. decembra tega leta. + Radikalci za draginjo. Radikalni klub jc sklenil, da se mora ukiniti naredba za pobijanje draginje. In naši klerikalci se tako prijazno spogledujejo z radikalci! + Kapitalisti »razorcžujeic«. Na seji \vasliingtonske razorožitvene konference ie Balfoar formalno izjavil, da Anglija načelno in v duhu (!) sprejme amerikanski predlog glede omejitve oboroževanja na morju. Admiral Kato ie izjavil v imenu Japonske, da sprejme njegova vlada ame-rikanski predlog s pridržkom. Sehanzer ie izjavil, da Italija odobrava ameriški predlog. -r Italijanska zbornica je sklicana za 24. t. m. Bn@ra@ vesti. Dijaški po-ust na železuicalt. »Rijcč« poroča iz Beograda, da je minister za promet odobril dijakom vseh srednjih šol in učencem ljudskih šol 75/2 popust na železnicah in ladjah. Dijaki, ki prosijo za ta popust, morajo predložiti šolske legitimacije s fotografijami. Nov socialističen list. Socijaidemor kratska stranka Jugoslavije jc pričela v Sidu v Sremu zopet izdajati »Pravo Naroda«, ki izhaja za sedaj štirinajstdnevno. Celoletna naročnina znaša 12 dinarjev. Navijanje cen kruhu. Po vseli ljubljanskih kavarnah in hotelih računajo kruh po SO vinarjev, le v restavraciji na peronu glavne postaje morate plačati za enak kruh in enake velikosti 1.20 K. Cernu ta velika razlika v ceni? Mar li zato, ker so potniki, Jii potujejo skozi Ljubljano, navezani edino na to restavracijo in jih zato lahko brez strahu pred izgubo gostov, lahko odirajo?! Zelje v glavah za Ljubljano, Mestna aprovizaclja prične dne 17. novembra razprodajati prvovrstne zeljnate glave po 7 kron kg. Raeprodaja se vrši vsak dan od 8. do 11. dopoldne in od 2. do 5. popoldne na Poljanski cesti štev. 15. Zeljnate slave se bodo razprodajale tudi na trgu poleg krompirja. .Vsaka stranka dobi do 20 kg zelja brez nakaznice. Stranke, ki žele večje količine, naj se zglase takoj pri mestnem tižncm nadzorstvu. Za izvoz iz Ljubljane' se ne oddaja nikakega zelja. Druga seja aprovizacijskega odsck-ii ljubljanskega se je vršila dne 15. novembra 1921. Razpravljalo se je predvsem