Celje - skladišče D-Per glasilo delavc 539/1983 sozd lin m m in m iii revirski energetski koLni9830!97'9 edvarda kardelja COBISS © september 1983 leto XIX št. srečno Gradnja (nadkopa v Frančiška polju premogovnika Trbovlje Največji investicijski objekt, ki je trenutno v izgradnji v jami Trbovlje je izdelava nadkopa od K. 227 do kote'315 oziroma do površine. Izgradnja nadkopa je predvidena v sklopu jamskih raziskovalnih del, lociran pa je tako, da bo služil kot transportno-zračilna zveza pri vseh ostalih odpiralnih delih oz. pri odkopavanju. Po projektu je predvideno, da nadkop izdelajo v podaljšku glavne izvozne proge na Savskem obzorju pod jaškom 275/225 in 252/225, proti površini pa naj bi bil usmerjen tako, da bi potekal v skrajnem južnem delu raziskovalnega področja jame Trbovlje in bi glede na znane podatke potekal po dolomitu ter v odseku pod vrhom od K. 290 po talnini oz. nasipu. Kasneje so na podlagi rezultatov raziskovalnih vrtin v Lakonci in začetku del ugotovili spremembo konture med premogom in dolomitom oz. peščenjakom, tako da se je ustje nadkopa na površini premaknilo za približno 55 m proti jugu. Celotna dolžina nadkopa skupaj z oblomnimi progami in jaškom za nepenjalno postajo gumi traku bo tako znašala cca 580 m. Nadkop izdelujejo v profilu 3.5 x 2.5 v do- Površinski kop Lakonca avgusta 1983, potem ko je plaz začasno onemogočil večjo eksploatacijo premoga na tem območju. Foto: B. Klančar lomi tu oz. v drugih hribinah v o-kroglem profilu 25 3.5 m. Permani-zacijo nadkopa izcajajo z litim betonom marke M-25. Izkop nadkopa delajo klasično z razstreljevanjem od spodaj navzgor. Rudarsko-gradbena dela so se pričela v letu 1981, izvajalec del pa je DO RGD — TOZD RIG. Od začetka del pa do danes so za izvajanje podpisane tri pogodbe, po katerih smo skupno porabili oziroma angažirah sredstev v višini cca 60 milijonov din. Predvidevamo, da bo za dokončanje del potrebno še okoli 50 milijonov din, tako da bo celotna investicija znašala okoli 110 milijonov din oziroma 11 starih milijard. Fizični obseg do sedaj izvršenih del je naslednji: — izvršena so vsa potrebna pripravljalna dela; — izdelan je podaljšek savske proge do vznožja nadkopa; — izdelane so oblomne proge in jašek za napenjalno postajo; — izvršen je izkop 207 m nadkopa, od tega je permanizirano cca 110 m nadkopa v slabši hribini. Do konca tekočega leta se je izvajalec obvezal, da bo izdelal še 120 m nadkopa in izvršil permani-zacijo nadkopa tam, kjer je to še potrebno glede na stanje hribine. Vsa dosedaj pogodbena dela imajo v svojem seštevku približno trimesečno zamudo, ki pa ne bo tako iz- razita, če bo do konca leta izvajalec izdelal še predvidenih 120 m nad-kopa. Vzroki za dosedanje zamude so bili naslednji: —■ koncem leta 1982 in v začetku leta 1983 težave pri pridobivanju potrebnih garancij oz. finančnih sredstev; —• težave pri dostavi gradbenega materiala, oz. odvoz izkopnine (slabo sodelovanje s strani skupnega prevoza); — pomanjkanje ustrezne transportne mehanizacije v nadkopu; — slabša hribina (drobeč dolomit — peščenjak), še posebej v stropu; — nekatere slabosti izvajalca. V času pisanja tega prispevka je RESD Trbovlje pričel montirati začasni gumi trak v dolžini cca 140 m, ki naj bi izvajalcu omogočal hitrejše odstranjevanje nakopanine oz. napredovanje do konca leta. V kolikor bodo vzroke dosedanjih kasnitev del odstranili oz. vsaj delno eliminirali, potem bi lahko do konca leta končali -predvidena dela ter v letu 1984 z deli nadaljevali, končali pa bi jih v začetku II. kvartala naslednjega leta. Če bomo to dosegli, bomo lahko pravočasno pristopili k izvajanju ostalih investicijskih oz. odpiralnih del v tem delu- jame. i, Aljoša Kink Na čelu AB polja v jami premogov- _ nika Trbovlje, ki je opremljeno s SHP Hydromarell in rezalno glavo Eickhoff. Proizvodnja premoga v ZPT v osmih mesecih letošnjega leta Za letošnje leto smo načrto- jam, 160.000 ton pa s površiin-vali proizvodnjo premoga v vL škega kopa Lakonca. V prvih šini 1,510.000 ton, in sicer osmih mesecih je bila dosežena 1,350.000 ton iz posameznih sledeča proizvodnja: TOZD Plan Doseženo Razlika Došež. v 'Vi Pr. Hrastnik 208.580 Pr. Ojstro 147.420 Pr. Trbovlje 374.440 Pr. Kotredež 149.600 Lakonca 96.500 156.472 —52.108 75,0 123.187 —24.233 83,6 450.724 + 76.284 120,4 153.766 + 4.166 102,8 87.107 — 9.393 90,3 DO*— ZPT 976.540 971.256 — 5.284 99.5 Ta proizvodnja je bila dosežena v 176 rednih delovnih dneh ter 5 2/3 prostih sobot (TOZD Kotredež 7 in 1/3 sobot). Jamska proizvodnja je znašala 848.456 ton, površinski kopi pa so dali 122.800 ton, in sicer Retje 17.959 ton, Ojstro 9.540, Blate 8.194 in Lakonca 87,107 ton. Iz tabele je razvidno, da i_ majo izpad proizvodnje jama Hrastnik, jama Ojstro in površinski kop Lakonca. Primerjava proizvodnje za e_ nako obdobje v letu 1982 je naslednja: TOZD 1983 1982 Razlika ton/8 mes. ton/dan ton/8 mes. ton/dan Pr. Hrastnik 156.472 889 222.881 1.266 —66,409 Pr. Ojstro 123.187 700 146.471 832 —23.284 Pr. Trbovlje 450.724 2.561 408.079 2,319 + 42,645 Pr. Kotredež 153.766 874 156.238 888 — 2.472 Lakonca 87.107 552 — — + 87.107 DO — ZPT 971.256 5.576 933.669 5.305 + 37,587 Pri proizvodnji ton/dan so v tabeli upoštevani samo redni delavniki, lansko leto 176 dni. V prvih osmih mesecih je proizvodnja višja od lanskega leta za 37.587 ton, predvsem na račun površinskega kopa in jame Trbovlje, ki je povečala proizvodnjo za 42.645 ton. Največji izpad proizvodnje je v jami Hrastnik in sicer 66.409 ton. To pomeni, da se je proizvodnja znižala od 1.266 ton/dan na 889 ton/dan. V jami Hrastnik so normalno odkopavanje ovirali pogosti vdo_ ri vode in mulja, predvsem v vzhodnem Talnem skladu kjer je moralo čelo večkrat napredovati zaradi varnostnih ukrepov le s podkopnim delom. Celo s podgradnjo Becorit pa je večkrat zadelo v stara dela (pre- sipni' jašek, izogibna proga — v se zidano z betonskimi obliko, vanci, enako velja za čelo v D-polju. Tudi v jami Ojstro so bili večji in manjši izviri tekoče ma_ se, kar je povzročilo občutna očiščevalna dela in o-mejeno pridobivanje premoga iz nadkopnega dela, oziroma celo čas brez pridobivanja. Zadnji vdor — vendar planirani, je bil na »dolgem stebru« v Terezija II. polju k. 160 dne 17. 6. .1983. Namenjen je odko_ pavanju 100 m dolgega, leta 1979 opuščenega stebra zaradi vdora vode in mulja čim bolj varnem brez vdora akumuliranega blata. TOZD Premogovnik Trbovlje je presegel plan za 76.284 ton, kljub občasnim težavam zaradi povečanega dotoka vode na od_ kopnih deloviščih. TOZD Premogovnik Kotredež je dosegel 102,8'Vo planirane proizvodnje zaradi izboljšanih pogojev odkopavanja v Zg. VII. polju jame Trbovlje in boljših pogojev v jami Loke. V primerjavi z lanskim letom za e-nako obdobje šo bile storitve sledeče. dvignila na 2.750 iton, kar je za 4 0/o nad planom. Stanje v mesecu septembru ne bo bistveno drugače, seveda pod pogojem, da nas ne preseneti, kakšen povečan dotok ali morebiten vdor vode. TOZD Odkop Jam. III. Rud. II. 1982 1983 1982 1983 1982 1983 Pr. Hrastnik 17.30 13.22 3.47 2,53 2,66 1,91 Pr. Ojstro 12.57 10.87 3.46 2,83 2,58 2,11 Pr. Trbovlje 16.2G 16.52 4,69 4,80 3,78 3,95 Pr. Kotredež 9.71 8.35 2.28 2,20 1,55 1,50 DO —- ZPT ' 14.80 13.77 3.80 3,67 2,94 2.90 Kot'je razvidno iz tabele, so bovl j e, ki je tudi občutno preše vse storitve v posameznih ja- segla planirano lansko prodzvod-mah znižale, razen v jami Tr- njo. Alojz Pavčnik Zaradi pomanjkanja sredstev lastne amortizacije za investicijske naložbe, odpiralno investicijska dela močno kasnijo. Investicijski program, katerega izdelujejo Tehnične strokovne službe v REK EK navkljub zagotovilom, da bo izdelan najkasneje v mesecu juliju še sedaj ni izgotovljen. Navedeni program je osnova in pogoj za pridobitev investicijskih sredstev iz vira združenih sredstev za investicije v premogovništvu. Problematika PROIZVODNJE PREMOGA V RUDNIKU LAŠKO Planirana proizvodnja premoga v osmih mesecih letos je bila 26.800 ton. Dosežena proizvodnja v tem času je bila v višini 23.100 ton, kar je za 3.700 ton manjša od planirane. Že v šesti številki glasila Srečno sem navedel, da je glavni vzrok nedoseganja planskih obveznosti v pomanjkanju razpoložljivih produktivnih delovišč, ker pomeni izpad pro- izvodnje v Lisa polju že izpad vse proizvodnje, ker le tu eksploatiramo premog. Dne 27. 6. je vdrla voda na pripravni progi na 2. etaži pod osnovnim obzorom Glavnega rova, kar je imelo za posledico izpad celotne pet dnevne proizvodnje premoga. Posledice tega so bile prisotne tudi v naslednjem mesecu. Poleg tega je bilo v mesecu juliju odkopano polje Liša na 2. etaži v fazi razvijanja pri prav brez produktivnih odkopnih delovišč, zato smo v tem mesecu proizvedli le 1.900 ton namesto planiranih 3.150 ton. V mesecu avgustu so se priprave razvile v odkope, proizvodnja se je Če bomo z investicijskim programom še dalje zamujali bodo posledice nepopravljive. Odprtih zalog premoga za odkopavanje je le še za 6 mesecev. Problematika proizvodnje je že sedaj pereča, prisotna pa bo vse dotlej dokler ne bomo z intenzivnim odpiranjem novih zalog premoga vzpostavili proizvodnjo še v drugih jamskih poljih. Franc Teršek Težave pri odpiranju Južnega polja v rudniku Kanižarica Rudnik Kanižarica sedaj odkopava v območju »Kadunje«. Preostale rezerve premoga v tem območju o-mogočajo proizvodnjo predvidoma le še za leto in pol. Nadaljne možnosti odkopavanja so v Južnem in Severnem polju »Kadunje«. Za južno polje je izdelan projekt in investicijski program za izvedbo rudarskih raziskav in odpiranja v južnem polju Rudnika rjavega premoga Kanižarica, izdelano v letih 1980 in 1981. Zaradi negotovosti in slabe raziskanosti nahajališča ter tektonske Posnetek iz rudnika Laško izključno raziskavam. Odkopne rezerve premoga v južnem delu kadunje so ugotovljene po projektu in znašajo 1.300.000 ton premoga, kar zagotavlja pri proizvodnji 120.000 ton/leto, življensko dobo 12 do 13 let. Z odpiralno-raziskovalnimi deli v južnem polju smo pričeli že leta 1980. Za ta dela so bila odobrena investicijska sredstva v višini 240.000.000 din z rokom izvajanja del dve leti. Danes ugotavljamo, da zamujamo več kot leto dni in to v glavnem zaradi zamude pri sprejemanju programa in zagotovitvi sredstev, zaradi uvoza potrebnih črpalk in zaradi izredno težkih pogojev pri izdelavi jamskih prog. Do sedaj je v južnem polju izdelana glavna zračil-na proga, kar predstavlja le polovico jamskih del predvidenih s programom. Kljub izdelavi raziskovalnih vrtin s površine v območju južnega polja in sedaj izdelanih jamskih prog, je bilo zaradi močno tektonsko porušenega in razgibanega območja ter stalne prisotnosti vode, potrebno dodatno raziskati južni del kadunje (iz izdelane zračilne zanke) z jamskim vrtanjem v obliki pahljač. Do danes smo za te raziskave za določanje lege slojev izvrtali 5591 m vrtin, za določanje kredne podlage 713 m, sanacijskih vrtin 711 m in vrtine za varno izdelavo jamskih objektov 5454 m, torej skupno 3 2.469 m vrtin. Pri tem raziskovalnem vrtanju smo na več mestih naleteli na večje količine vode z velikim pritiskom, kar trenutno predstavlja velike težave pri izdelavi jamskih objektov. Raziskovalno vrtanje v južnem delu kadunje še traja. Trenutno jamska raziskovalna dela na izdelavi jamskih prog stojijo, dela pa potekajo skupno z Geološkim zavodom Ljubljana na sanaciji izvorov vode. Če bodo rezultati sanacije pozitivni bo možno nadaljevati z delom po programu odpiranja južnega dela kadunje. V. Breznik Težave s Tehnološko vodo na separaciji v Trbovljah V tehnološkem procesu proizvodnje premoga se voda uporablja le pri zadnji fazi, t.j. pri separiranju premoga. Ker je separacija locirana v neposredni bližini reke Save, tehno-Ško vodo črpamo iz reke Save in sicer 8—10,5 m3/min s štirimi do-vajalnimi črpalkami: št. 1 — And-ritz I —■ 19 m3/min, št. 2 Andritz II —- 19 ni3/min, štev. 3 Vogel 5 m3/min in št. 4 Andritz 8 m3/min. Načrpana voda se zbira v bazenu 310 m’ pod savskim črpališčem, od koder jo črpamo za potrebe separi-ranja s tremi črpalkami v 6,1 m3 bazen nad staro separacijo, od tu dalje pa jo prečrpavata dve črpalki v 11,3 m’ rezervoar na zgornjem nivoju težkotekočinske separacije. Od tu dalje vodo uporabljamo za prhanje na predklasirnih sitih 101 in 103 ter poklasirnih sitih 110. Težave so nastopile v poletnih mesecih, ko ni bilo padavin in je bil vodostaj Save tako nizek, kot ga ne pomnijo zadnjih 40 let oziroma je bil za 20 °/« nižji od dolgoletnega povprečja. Navedeno je povzročilo TOZD RIG — DO RGD, sodelavci popravljajo tir na progi v jami Ojstro na koti 120. da so ostali sesalni koši vertikalnih črpalk brez zadostne količine vode. Vodo je zagotavljala le črpalka št. 3 s kapaciteto 5 m3/min, ki ima cevovod s sesalnim košem napeljan direktno v reko Savo. Vgraditi je bilo potrebno potopno črpalko Flygt BS 2151 s kapaciteto 2,5 m3/ min, kar pa ni zadostovalo in je bilo separiranje na izmeno 2—3 krat prekinjeno. Vodostaj se je še nadalje nižal, tako da smo še naknadno vgradili dve potopni črpalki Flygt BS/DS 2201 s kapaciteto 3—3,5 m3/min nad ustje savskega kanala in sta potopljeni direktno v Savo. V tem času pa je prišla do izraza tudi zrabljenost črpalk, kajti nekatere črpalke obratujejo od leta 1910 in črpajo vodo s 0,65 ”/o izkoristkom od nazivne vrednosti. Za reševanje te situacije je bila vstavljena v pogon remontirana črpalka št. 12 s kapaciteto 10 m3/min, kar pa je povzročilo počen je dovodne cevi iz črpališča Save v rezervoar na stari separaciji in skoraj 5-urni zastoj pri separiranju. Pomanjkanje tehnološke vode je imelo za posledico tudi slabšo kvaliteto deputatnega premoga, ki je prišla do izraza takrat, ko so zvra-čali premog z dnevnih kopov. Premog z dnevnih kopov vsebuje več glinastih primesi in le-te povzročajo tudi slabšo kvaliteto medprodukta in težave pri transportu oz. mešanje presipnih mest. Z obilnimi padavinami se je stanje izboljšalo, vendar pa ostaja bojazen, da če se bo opisano stanje ponovilo, kajti naprave za črpanje (predvsem cevovodi) so zastareli in dotrajani, po investicijskem programu iz leta 1979 pa ne predvidevajo nobenega vlaganja oz. obnove teh naprav, s prehodom na suho odse-j a vanj e po letu 1985 v celoti odpadejo. Albin Hauptman Površinski odkop premoga Lakonca Po izredno uspešnem obratovanju površinskega odkopa Lakonca v mesecih juniju in juliju, ko je bila mesečna proizvodnja 30 000 t premoga ugotavljamo, da se je stanje v avgustu izredno poslabšalo in da tudi za september ni dobrih izgle-dov. Avgusta je bilo iz Lakonce prodanega 16976 t premoga, v septembru pa do 20. v mesecu 7051 t. Navedeno stanje zahteva ugotovitev vzrokov izpada proizvodnje in na osnovi teh ukrepanje za zagotovitev proizvodnje načrtovane do konca leta. Vzroki za nastale težave tako objektivne kot subjektivne narave so zlasti: —- na koncu meseca julija so se na jugovzhodnem delu odkopa, na robu odkopa pojavile' razpoke v zemlji. Te so bile prvi znak kasneje sproženega plazu, ki je onemogočil pridobitev cca 20.000 t na tem področju že odkritega kvalitetnega premoga. Poleg že odkritega pa b; bilo na tem področju v primeru, da bi dela lahko izvajali po projektu z malo odkrivanja mogoče dobiti še nadaljnjih 20 000 t. Preprečitev odkopa na vplivnem področju plazu je izvajalca del prisilila, da je kopal premog na ostalem področju povr-' šinskega kopa. Na tem področju pa je bilo odkopane premalo odkrivke za normalno pridobivanje. Pridobivanje premoga je bilo tik za petami odkopavanja odkrivke. To je nekaj časa sicer šlo, zdaj pa se je ustavilo, tako da bo treba odkrivanje premoga prekiniti dokler ne bo odkopane dovolj odkrivke. Da je bila Stvar še slabša, je sloj premoga na tem področju večkrat prekinjen s sloji gline, poleg tega pa se strmo spušča v smeri proti brežini odkopa, kar pomeni da je premog vse globlje. — v mesecu avgustu in septembru je bilo nekaj deževnih dni, v katerih delo ni bilo mogoče. ■ Dež zdaj poleg težav pri odkopu in transportu povzroča tudi težave pri kla-siranju, kajti sejanje vlažnega premoga je dosti bolj počasno kot se jan j e suhega premoga, pogosto celo nemogoče. — nekajkrat se je v avgustu in septembru zgodilo tudi to, da ni bilo mogoče sejanega premoga voziti iz klasirnice. Temu so botrovale težave z vagoni ali pa zastoji pri sprejemanju debelejše vrste premoga na separacijo v Trbovlje. Istočasno s pojavom težav smo le-te tudi skušali bolj ali manj u- spešno reševati. Žal rezultati očitno še niso pozitivni. Ena izmed prvih akcij je dodatno raziskovalno vrtanje v zvezi z reševanjem problematike plazu. To kaže, da se dejanske geološke razmere na področju plazu razlikujejo od prognoze. Trenutno kaže, da bomo na tem področju lahko pridobili bistveno več ali bistveno manj premoga od tistega predvidenega po rudarskem projektu. To je odvisno od oblike dolomitnega masiva, ki meji s premogom in njemu pripadajočimi sloji kritine. Ves čas, ko smo ugotavljali, da Raziskave iz »NAFTNEGA DINARJA« 1983 —SREDSTVA V prejšnji številki našega-glasila »Srečno« je bil objavljen članek, kako in katere raziskave se v letošnjem letu izvajajo iz sredstev »naftnega dinarja« za leto 1983. Omenjeno je bilo, da so za izvedbo celotnega programa raziskav, ki še vsako leto izva_ ja od 30. 3. do 30. 3. naslednjega leta, potrebna sredstva v višini 264,226.200,— din in da nam je PO—ISE na 51. seji s sklepom št. 777 odobril le sredstva za leto 1983 v višini 198 milijonov din, ne pa tudi sredstva v višini 66 milijonov din za izvajanje raziskav v prvem kvartalu 1984. Na osnovi navedenega šklepa je bila med LB — ZB Ljubljana in ISE sklenjena garancijska pogodba št. 90/83 in 1. 8. 1983 še pogodba št. 162/83 — ND med LB — ZB Ljubljana in REK EK za odobreni znesek po tranšah in delovnih organizacijah. -odkrivanje ne napreduje po želenem planu smo pritiskali na izvajalca del, da naj pospeši oziroma poveča kapacitete odkopavanja odkrivke, kar pa žal ni dalo praktično nobenih rezultatov. Po zaostritvi problema pričakujemo, da se bo stanje izboljšalo vendar hkrati ugotavljamo, da bi bistveno večji odkop odkrivke zahteval bistveno spremembo načina dela, večje število odkopnih mest in večje število deponij škili mest, kar pa je zaradi naravnih danosti in znanih tehničnih pogojev nemogoče. Srečko Koritnik Kvartalni zneski so bili zaokroženi in to za III. kvartal na 118.000.000.— din in za četrtega 80.000.000.— din, ker so bila tudi sredstva za leto 1983 zaokrožena na 198.000.000 od prvotnih 197,728.200.— din, ker je bil naknadno vključen tudi strošek za izdelavo projekta raziskovalno-odpiralnih del za premogovnik Globoko. Za izvedbo že odobrenega programa raz_ iskav so nam potrebna še sredstva za izvajanje del v prvem kvartalu 1984, in to v višini: din DO ZPT 50,529.000 DO RRP Senovo 4,469.000 DO RRP Laško 7,500.000 DO RRP Kanižarica 4,000.000 • Če nam ne bodo odobrena še ta sredstva, bo nemogoče izvršiti letnega programa raziskav v celoti ih večina raziskovalnih nalog bo ostala nedokončana. O tem smo še seznanili Pošlovni odbor ISE. Poleg navedenih sredstev »naftnega dinarja« bomo v letu 1983 koristili še sredstva RSS — enote za odkrivanje in razi- 1983 ____ din BO ZPT 102.530.000 DO RRP Senovo 39.399.000 DO RRP Laško 37.000.000 DO RRP Kanižarica 19.071.000 SODZ REK EK 198.000.000 Id. kvart. IV. kvart ____ ____din______ din 52.630.000 49.900.000 28.000. 000 U.399ČOO0 25.000. 000 12.000.000 11.071.000 8.000.000 116.701.000: 81.299.000 skovanje surovin Splošnega po_ mena, ki so bila odobrena za raziskovalna dela v naslednjih višinah za posamezne delovne organizacije. din DO ZPT 10.500.000 DO RRP Senovo 6.872.800 DO RRP Laško 2.500.000 DO RRP Kanižarica 2.500.000 SOZD REK EK 22.372.800 Ker se raziskave na najvažnejših območjih financirajo iz sredstev RSS in naftnega dinarja in so bila sredstva RSS operativna že z začetkom leta, smo ta koristili in pravočasno pričeli z raziskovalnimi deli, zato so že škoro v celoti korišče_ na. Sedaj raziskovalna dela nadaljujemo iz sredstev »naftnega dinarja«, ki je postal operativen šele po 1. 8. 1983. Na ta način nam je bila omogočena kontinuiteta izvajanja raziskovalnih del posebno, ker smo pravočasno izbrali potencialne izvajalce raziskovalnih del in pripravili pogodbe za izvajanje teh del. A. J. Vzroki in posledice OKVARE NA BLOKU 4 (125 MW) v TET DOKONČANJE DEL Dne 5. 8. 1983 je ob 00 uri in 27 minut prišlo do eksplozije parovoda sveže pare desno na kotlu 4 (125 MW). Eksplozija je nastala na merilni zaslonki za pretok pare, popustil je zvar. Pri eksploziji je bilo poškodovano: —: parovod sveže pare & 244,5 x 28 v dolžini cca 30 m, — parovod naknadno pregrete pare — vroči vod 0 406 x 10 v dolžini cca 4 m, — parovod naknadno pregrete pare — hladni vod ® 406 x 10 v dolžini cca 2 x 3 m, — merilni sklopi (zaslonke) za meritev pretoka, — obešala parovodov, — termoizolacija v dolžini cca 150 m, — salonit plošče fasade in streha objekta, —- kopelit steklo kotlovnice, — streha in izolacija strehe in nekaj drugih manjših naprav in o-preme. Komisija je ocenila škodo na 50.000.000,00 din. Poškodovano merilno zaslonko smo dali v preizkavo, zato vzroka eksplozije še ne vemo. Ce pa bo potrebno, bo imenovana še komisija, ki bo po analizi preizkave merilne zaslonke in ostalih analiz dala svoje mnenje. Ker so bile poškodovane cevi dobavljene iz Poljske oz. merilne zaslonke iz Avstrije, smo takoj pričeli z akcijo za dobavo "poškodovanih delov. Po dobri akciji naših strokovnjakov in velikem posluhu poljskih dobaviteljev so bile dobavljene cevi iz Poljske do 26. 08. 1983. Ker so za dobavo merilnih zaslonk Avstrijci ponudili dobavni rok 5 tednov, smo prejeli ponudbo Poljakov, .ki so nam merilne sklope dobavili v enem tednu po dobavi cevi. Razlika pa je tudi v sami kontsruk-ciji, saj poljski merilni sklop ni varjen (nima zaslonke), in je tudi možnost poškodbe zaradi tega manjša. >13 ŽI3H '■ Vsa montažna dela izvaja Hidro-montaža iz Maribora ob prisotnosti poljskega strokovnjaka in IMK (Industrija za metalne konstrukcije). Planiramo, da bo blok iz pogona do 25. 09. 1983, vendar bomo v TET, skupno z izvajalci, napeli yse sile, da se bo čas popravila čimbolj skrajšal. Za nabavo cevi, merilnih sklopov in ostalega materiala in stroškov smo odprli akreditiv v višini 200.000 dolarjev. Ostali stroški bodo v dinarjih. Stroške bo pokrila Zavarovalna skupnost Triglav. Z izpadom bloka 4 (125 MW) je Slovenija prikrajšana za 2 milijona kWh električne energije na dan. Zaradi težav z električno energijo smo vstavili v pogon kotel Pauker, ki proizvede 500 tisoč kWh električne energije na dan, ki vsaj delno omili izpad bloka 4. Zaradi remonta NEK, izredno nizkih vod in defekta bloka 4 so nastale tudi redukcije električne energije. Proizvodnja premoga v rudnikih zaradi tega ne bo ovirana, ker ga imamo na deponiji cca 80.000 ton, kapaciteta deponije pa je 120.000 ton. in do začetka obratovanja ne bo prekoračena. Torej, v TET bomo napeli vse sile, da čim prej usposobimo blok za normalno proizvodnjo. Upam, da bo konec del zaključen prej kot predvideva plan, ker se čuti velika angažiranost vseh, ki sodelujejo piri odpravi posledic. Leopold JAMŠEK Termoelektrarna Trbovlje. Eksplozija je tudi na zunanji, savski strani povzročila škodo. Foto:S. Weiss Gospodarski položaj REK EK je kritičen Izvršni odbor deliavskega sveta SOZD REK Edvarda Kardelja je na svoji zadnji seji dne 6. 9. 1983 med drugim obravnaval poslovni rezultat v prvem polletju. Poslovni rezultat kaže zelo kritično situacijo za DO Zasavski premogovniki Trbovlje in DO TET pa tudi premogovnike Laško, Kanižarica in Senovo, medtem ko je poslovni rezultat DO Rudarska gradbena dejavnost in DO Industrijske montažne delavnice ugoden. Vendar pa je bilo u-gotovljeno, da se tudi za poslovnim rezultatom RGD in IMD skriva vrsta problemov. Današnja cenovna politika omogoča presojo uspešnosti poslovanja samo skozi ugotavljanje uspeha, ker način, kako se cene določajo, bolj vpliva na poslovni rezultat kot gospodarjenje v TOZD. Glede na ugotovitev, da je cela vrsta kritičnih problemov v vseh DO, in da delavci REK sprejemamo stabilizacijski program, se je IO odločil, da predlaga delavskemu svetu SOZD REK EK sprejem,ukrepov, ki bodo koreniteje posegli v gospodarjenje s ciljem, da dosežemo večjo produktivnost, zmanjševanje stroškov ter racionalizacijo skupnih o-pravil. Na IO so prisotni zelo kritično obravnavali sedanji gospodarski položaj in ugotovili, da je skrajni čas, da z ukrepi razrešimo nekatere probleme, ki so že dalj časa prisotni, in ki zmanjšujejo učinkovitost gospodarjenja. Naravni pogoji gospodarjenja kot osebni napori delavcev v TOZD in DS se izkažejo ovrednoteni v cenah izdelkov in uslug, ki jih lahko ponudimo navzven ali znotraj REK. Te pa so zelo neugodne. Večina delavcev REK daje zadovoljiv osebni prispevek pri delu. Skupni učinki pa niso odraz naporov posameznika, ker so zaradi vrste problemov zmanjšani. Ukrepi bodo torej usmerjeni predvsem v povečano skupno učinkovitost temeljnih organizacij, delovnih organizacij in delovnih skupnosti. Janko Koritnik STROKOVNA POSVETOVANJA V dneh 13. in 14. oktobra t. 1. bo v domu inženirjev in tehnikov Jugoslavije v Beogra, du VIL strokovno posvetovanje o transportnih procesih v industriji. Organizira ga Zveza strojnih in elektrotehniških inženirjev in tehnikov Srbije. Cilj tega posvetovanja je, da bi tudi pri nas čim hitreje uvajali sodobne metode pri reševanju problemov notranjega transpor, ta in skladiščenje v industriji. Na posvetovanju bo govor o splošnih problemih transportnih procesov, nadalje o metodah pri projektiranju in opti-mizicaciji, praktičnih izkušnjah pri reševanju problemov notra_ njega transporta, transportnih sredstvih in mehanizaciji, izra- čuna nosilnih konstrukcij, tran_ športa po ceveh, skladiščenju in distribuciji blaga ter mehanizaciji in modernizaciji transportnih procesov. Na koncu je predvidena razprava. Prijave za udeležbo sprejemajo organizatorji do 5. oktobra tega leta. Premog iz Kaknja za široko potrošnjo Kot je znano v SRS še vedno pri-mankuje cca 300 000 ton premoga za široko potrošnjo. Ta premog u-porabljajo gospodinjstva za ogrevanje stanovanj. Ker so količine lignita in rjavega premoga, ki jih dobi široka potrošnja iz T. Velenja in iz rudnikov rjavega premoga, še vedno premajhne, je rešitev v dovozu premoga iz drugih republik. Rudnik Kakanj je sam ponudil, da bi dal SR Sloveniji večje količine premoga, ki ga pridobiva na dnevnem kopu. Po družbenem dogovoru je naš REK zadolžen za oskrbo SRS z rjavimi premogi. K tej zadolžitvi spada tudi nakup premoga iz drugih republik. Tako je bil sklenjen _do-govor, da preizkusimo separiranje na Separaciji Zagorje. Premog iz Kaknja pride v SRS namreč nesepa-riran. Pri izvedbi poizkusov pa je bilo ugotovljeno, da bi lahko pridobili za komercialno porabo za široko potrošnjo samo 20—30 °/« nabavljene količine. Ostalo je možno uporabiti le kot energetski premog. Nekaj pa je tudi jalovine. Toplotna vrednost separiranega premoga je zelo dobra (18 G J/tono), le pepela vsebuje nekoliko več kot naš premog. Izračun stroškov pa kaže, da je taka operacija izredno draga, saj nastane poleg separiranja še cela vrsta drugih stroškov. Kakanjski premog tudi ni primeren za separiranje na zagorski separaciji. Najtežji problem pa še vedno ostane kako in kje uporabiti energetski del premoga. Glede na stroške je uporaba energetskega premoga v naši termoelektrarni neracionalna .zaradi visokih transportnih stroškov pa tudi sami imamo dovolj energetskega premoga. Najbolj sprejemljiva varianta bi bila, da bi postavili pri ljubljanski toplarni klasirnico. V tem primeru bi premog direktno iz Kalc-nja transportirali v toplarno, kjer bi ga še Masirali. Energetski premog bi uporabili v toplarni, komercialni premog pa za potrebe Ljubljane. V tem primeru bi bili stroški, tako za energetski kot komercialni premog nižji. Zadeva je še vedno v fazi ugotavljanja tehničnih in poslovnih možnosti. Naš laboratorij ugotavlja toplotno vrednost in kemijsko fizikalne lastnosti pepela, strokovno ugotavljajo optimalne možnosti separi-ranja in transporta, plansko analit-sM sektor pa ugotavlja stroške za posamezne variante in iz njih izhajajoče cene. Janko Koritnik Površinski kop premoga na polju D REIK Kolubara, s transportnima postajama. Zadaj sloj premoga. Foto: H. Hroič IZPOLNJEVANJE DELOVNEGA NAČRTA V ČASU OD 1. L DO 15. IX. 1983 1. PROIZVODNJA PREMOGA (ton) ob dela TOZD načrt doseženo dos. + — % prostih DO ton ton ton sobotah PH 222.980 163.792 —59.188 73.5 6.018 PO 157.260 129.836 —27.424 82,6 4.482 PT 399.880 479.657 + 79.777 120,0 13.289 PKO 159.164 168.338 + 9.174 105,8 5.934 SKUPAJ 939.284 941.623 + 2.339 100,3 29.723 PK Lakonca 112.700 94.328 —18.372 83,7 1.556 DO ZPT 1,051.984 1,035.951 —16.033 98,5 31.279 RPS 85.050 85.306 + 256 100,3 RPK 79.550 87.396 + 7.846 109,9 RPL 28.550 24.890 — 3.660 87,2 SOZD REK EK 1,245.134 1,233.543 —11.591 *§9,1 2. PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE (Mwh) TOZD načrt doseženo Vo PEE — PP 12.000 15.632 130,3 PEE —N 370.000 314.409 85,0 KE — — 397 DO TET 382.000 329.644 86,3 3. PROIZVODNJA OSTALIH PROIZVODOV TOZD letni načrt doseženo % GRAMAT opekama (enot) 10,000.000 4,692.668 46,9 kamnolom (m3) 50.000 40.628,5 81,3 Pričetek izgradnje NADOMESTNIH PROSTOROV ZA TOZD SIMD Zamisel o izgradnji sodobnejših proizvodnih prostorov na platoju Gvido je stara že dobrih trinajst let. V dosedanji hali, bolje- rečeno baraki, so v začetku popravljali stare jamske vozičke, nakar so sMadno s potrebami premogovnikov pričeli izdelovati tudi ostalo opremo, , predvsem konstrukcije in izdelke iz pločevine. Popravljali so stojke, ločno podporje in seveda tudi železne jamske vozičke. V ta namen so bili dobavljeni tudi nekateri stroji ko: hidravlična stiskalnica »Alpina« za popravilo ločnega podporja in udarne škarje za razrez pločevine. To so stroji, ki so bili dobavljeni okrog leta 1954 in obratujejo še sedaj. Ta proizvodni prostor je nemogoče o-grevati, ker je brez kakršnekoli izolacije, tako da so delavci v zimskem času na mrazu, poleti pa na vročini. Zaradi teh vzrokov je Rudarski inšpektorat večkrat zahteval ukinitev del v tem prostoru. Po izločitvi TOZD Komunalna energetika Trbovlje iz sestava DO IMD je TOZD SIMD v letu 1981 prvič ustvarila omembe vreden ostanek dohodka za materialni razvoj. Del teh sredstev smo razporedili za izgradnjo nadomestnih prostorov, preostali del pa za dobavo nekaterih strojev, kot so: čelna stružnica PA JO, hidravlične škarje za razrez pločevine do 20 mm, fotocelični rezalnik, konzolna dvigala, poltovorni avto TAM 1,8 t, viličar in še nekatera potrebna osnovna sredstva. Pričeli smo iskati tudi možnost sovlaganja ostalih TOZD v okviru REK Edvarda Kardelja v predvideno investicijo. V ta namen je bil izdelan tudi osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev, toda dlje od tega ni prišlo. Zaradi tega , smo navezali stike z Delovno organizacijo DINOS Ljubljana, ki je pokazala interes, izdelali samoupravni sporazum o združevanju sredstev in dela, ga sprejeli z obeh strani in združili sredstva v višini 3.000.000,— din. Ker je TOZD tudi v letu 1982 ustvarila ostanek dohodka za materialni razvoj, smo resno pristopili k izdelavi gradbenega projekta in pridobitvi gradbenega dovoljenja. Vse to nam je do konca maja 1983 u-spelo pridobiti. Najugodnejši ponudnik za izvedbo vseh gradbenih ključavničarskih in kleparskih del je bil »GRADIS« Ljubljana TOZD Gradbena enota Celje. Nova montažna hala bo široka 16 in dolga 35 m, to je površina 560 m2. Stala pa bo neposredno ob cesti na mestu dosedanjih lop. Nadomestni prostori bodo montažne izvedbe. Nosilna konstrukcija bo izdelana iz jeklenih stebrov, na katerih bo montirana tudi žerjavna proga, nosilnost 5 ton. V hali bodo montirani predvsem stroji za preoblikovanje pločevine in za plamen-ski razrez. V njej bomo izdelovali pločevinasto opremo jn profilne konstrukcije ter razrezovali material za nadaljnjo strojno obdelavo. V hali bo delalo od 20 do 30 delavcev, ki so pred tem delali pod »barako« v neprimernih 'delovnih prostorih. Z izkopom temeljev smo pričeli 1. 8. 1983, vsa gradbena dela pa bodo končana do 31. 12. 1983. Vrednost vseh gradbenih del znaša 12.000.000.— din. Investicijski program predvideva fazno izgradnjo, vsaka faza pa pomeni zaključe- Avtoprevoz »Zasavje« (t/km) 9,200.000 6,484.281 70,5 PKO kamnolom (m3) 110.000 69.754 63,4 RESD H toplarna mwh) 26.200 12.595 48,1 4. STORITVE (do zadnjega v preteklem mesecu) TOZD letni načrt doseženo I — VlII/83 %> DO ZPT RESD H (din) 241,695.000 138,392.359,00 57,3 RESD T (din) 182,180.000 130,914.003,55 71,9 RESD Z (din) 108,999.000 75,356.126,85 69,1 PJL (din) 82,576.000 57,516.368,85 69,5 DO RGD RIG (din) 804,500.000 445,702.578,25 55,4 ESMD (din) 142,000.000 99,459.824,85 70,0 Avtoprevoz »Zasavje« (din) 102,374.000 71,354.872,75 69,7 GRAMAT opekarna (din) 46,136.000 25,258.956,00 54,8 kamnolom (din) 8,171.000 5,848.437,50 71,6 gradb. skup. (din) 7,743.000 10,972.226,05 141,7 DO TET vzdrževanje naprav (din) — 74,821.118,00 — DO IMD SIMD (din) 102,424.000 89,103.030,20 87,0 EIMD (din) 57,956.000 38,982.863,55 67,3 Erika Kavčič Pred 30. leti so premog na površinskem kopu Dobrna nakladali tudi s »pik asi« v lesene vozičke. Sedaj pridobivajo premog z buldožerji, nakladalci, odvažajo ga z avtomobili, itd. no celoto z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Prepričani smo, da bomo v letu 1984 delali v sodobnih in predvsem primernih delovnih prostorih. Adi Polak Avtomatska OBDELAVA PODATKOV — DELO IN PROBLEMATIKA S tem člankom želimo seznaniti člane kombinata SOZD REK EK z nalogami, ki jih opravlja sektor za obdelavo podatkov in probleme, ki se pojavljajo ob vsakdanjem delu. Sektor AOP je za leto 1983 planiral izvajanje naslednjih nalog: —■ zajemanje, kontroliranje in obdelavo podatkov za DO ZPT in DO RGD; •— zajemanje, kontrola in obračun osnovnih sredstev za DO ZPT, DO RGD in DO IMD; — uvajanje in obračun materialnega poslovanja za DO ZPT skladišče Zagorje, Trbovlje, Hrastnik; —- zajemanje vhodnih podatkov prodaje DO ZPT; — zajemanje vhodne dokumentacije za finančno poslovanje DO RGD, DO IMD, DS ASO, DS TSO. 1. V začetku leta 1983 je bil na računskem centru DO ZRC, kjer se vršijo vse obdelave, instaliran nov računalnik IBM 370-148. Prenos ' programov na ta računalnik je bil uspešno zaključen v mesecu aprilu, tako sedaj obdelave uspešno tečejo na novem računalniku. Velike zmogljivosti računalnika in pravočasne priprave vhodnih podatkov nam o-mogočajo doseganje rokov obdelave in dostavo dokumentacije v obračun OD. Problem, ki se pojavlja pri tem, je dostava podatkov in dostava dokumentacije na TOZD. Kljub velikemu številu avtomobilov v SOZD je ob datumu obračuna težko dobiti prevozno sredstvo za dostavo dokumentacije na TOZD, kjer so delavke za obračun OD. 2 2. Obračun osnovnih sredstev Zasavski računski center Trbovlje teče brez problemov in v predvide- Zasavski računski center —- operaterska konzola z računalnikom. V tem centru obdelujejo nekatere podatke tudi za potrebe delovnih organizacij združenih v SOZD REK EK iz revirjev. tiih rokih. Upamo, da nam bo s skupnimi močmi knjigovodij za OS in programerjev za OS uspelo še izboljšati organizacijo priprave podatkov in analitično evidenco osnovnih sredstev. 3. S 1. januarjem leta 1983 smo pričeli z uvajanjem obračuna materialnega poslovanja DO ZPT skladišč' Zagorje, Trbovlje, Hrastnik. Za uvedbo te obdelave je bilo potrebno izdelati nomenklaturo materiala, na novo šifrirati ves material po skladiščih ter prenesti inventurno stanje na računalnik in uskladiti začetno stanje. Izdelali smo nove obrazce za prevzem, dvig in predajo materiala. Priprava za obračun (šifriranje) so nam vzele precej časa, zato teče obračun še paralelno (ročno in strojno), dokler se ne odpravijo vse nepravilnosti in napake. Je pa razveseljivo, da so delavci po skladiščih in v knjigovodstvu skupno z našimi organizatorji pripravljeni na vse napore, da čimprej realiziramo zastavljen projekt obračuna materialnega poslovanja. Težko pa je razumljivo omahovanje DO IMD in DO RGD, da se ne vključita v aktivnosti za pripravo skladišč in materiala za prenos na automatsko obdelavo podatkov. skupina tračnih enot. 4. Ostale naloge zajemanja in priprave vhodnih podatkov potekajo po planu in ne predstavljajo večjih problemov, saj se ob konicah ali izpadu kakega delavca ostali aktivno vključijo in tako niso ogroženi roki obdelave in dostave podatkov. Na kratko bi se dotaknil še problematike, ki se pojavlja ob organiziranju informatike v SOZD REK in slovenski energetiki ter naporih posameznih struktur v SOZD in izven nje po spremembi organiziranosti ter uvajanju podatkov za AOP po DO. S sprejetjem družbenega dogovora in zakona o energetiki so bile dane osnovne usmeritve in določila za ustanovitev organizacij združene-nega dela skupnega pomena ter njihovo združevanje v sestavljene organizacije združenega dela. Tako družbeni dogovor določa, da se poleg ostalih dejavnosti organizira kot DO skupnega pomena tudi obdelava in posredovanje informacij (poslovni in tehnični informacijski sistem). Na osnovi teh usmeritev je dokončno oblikovan sklep o ustanovitvi skupne DO za informatiko v slovenski energetiki, ki povezuje vse tri SOZD. Taka oblika organiziranosti zavezuje SOZD REK EK za enotno izgradnjo informacijskega sistema, za uporabo enotne programske in teh- nične opreme. Vsaka decentrilizacija na področju informatike bi imela negativne posledice. Večja angažiranost in sodelovanje delavcev ZRC z našimi delavci bi zato dala pozitivne rezultate in pospešila uvajanje posameznih aplikacij, kar nam omogoča tehnično sodobna računalniška in terminalska oprema. Nanizali smo samo nekaj podatkov iz dela in problematike informatike, nekaj težav, ki se pojavljajo ob tem, pa tudi uspehov, ki so nagrada vsakega dela. Srečno! Alojz Bizjak PREGLED PROIZVODNIH ELEKTROENERGETSKIH OBJEKTOV PO REPUBLIKAH IN POKRAJINAH Po stanju koncem leta 1982 so imele posamezne republike in avtonomne pokrajine naslednje elektroenergetske zmogljivosti z nominalno močjo na generatorju v MW. Struktura Bosna in Her. Črna gora Hr- vat- ska TE na premog Te na tekoče 1.127 210 125 gorivo in plin Združene TE — — 1.115 skupno 1.127 210 1.572 NE Krško — — 332 Pretočne HE 449 — 350 Akumulacijske HE 466 649 1.295 Crp, akumulac. HE 420 — — Distribucijske HE 20 7 20 Združene HE skupno 1.355 656 1.665 Združene HE+TE skupno 2.462 859 3.217 Industrijske TE 245 24 105 Skupaj TE 1.372 234 1.677 Skupaj HE+TE 2.727 890 3.342 Make- Slo- Srbija Ko- doni- veni- brez po- • so- Vojvo- SFRJ ja ja krajin vo dina Skupno 330 991 2.356 800 — 5.939 210 158 96 — 203 1.782 540 1.481 2.452 800 203 8.385 — 332 — — — 664 54 634 1.545 35 — 3.067 329 — 287 — — 3.026 — — 600 — — 1.020 29 38 15 8 — 137 412 672 2.447 43 — 7.250 923 2.115 4.884 834 203 15.497 57 45 150 52 115 793 597 1.526 2.602 852 318 9.178 1.009*' 2.198 5.049 895 318 '16.428 Program GOSPODARSKE STABILIZACIJE — IMENOVANA JE KOMISIJA Izvršni svet Skupščine občine Trbovlje je na svoji seji dne 18. avgusta t. 1. sklenil, da u_ stanovi komisijo za pripravo in izvajanje načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Tr_ bovl j e. Član te komisije je tovarišica Martina Djokič kot predsed_ nik komisije, sicer predsednica Izvršnega Sveta Skupščine občine Trbovlje, ostali člani komišL je pa so: a) iz Izvršnega sveta Skupščine občine Trbovlje Franc Perme, podpredsednik IS, Jože Bertole, podpredsednik IS, Toš Polc, član IS in predsednik komiteja za gozdarstvo družbene zadeve in planiranje, Franja O-cepek, Zvone Hribar in Anton Marinko, vsi člani IS; b) iz občinskih iz medobčinskih organov in organizacij šo člani komisije: Rado Perger, predsednik Občinskega sveta zveze sindikatov, Ivan Maleš, predsednik Občinske konference SZDL, Branko Lukšič. izvršni sekretar za družbeno-ekonomske odnose pri občinskem komiteju ZKS, Bojan Kovačič, sekretar Občinske konference ZSMS, Jure Drnovšek, podpredsednik Skupščine občine Trbovlje, Ciril Urek, sekretar Skupnosti revirskih občin, Jože Zorčič, predsednik Medobčinske gospodarške zbornice, Maja Sluga, vodja zavoda za planiranje in analize, Janez Drnovšek, direktor Ljubljanske banke — Temeljne banke Zasavje; c) iz organizacij združenega dela in strokovnih služb pa šo člani komisije Boris Malovrh, predsednik KPO Poslovne skupnosti RUDIS, Ivan Srebot, direktor Strojne tovarne Trbovlje, Janko Savšek, član KPO SOZD REK EK, Adi Pajtelj, direktor ISKRE — TOZD Polpre, vodniki Trbovlje, Stane Hodej, vodja strokovne tehnične Službe SIS in Franc Ložina, vodja skupnih Strokovnih služb SIS. Posebna delovna skupina, ki jo bodo tvorili nekateri člani komisije, bo pripravila predloge in spremljala njihovo realizacL jo. Sicer pa so naloge komisije v grobem opredeljene s tem, da na temelju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije Jugoslavije, družbenega plana občine, resolucijskih usmeritev in ocene možnosti gospodarske, ga razvoja v letu 1984 pripravi in predloži načrt dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Trbovlje. Nada_ Mje ima komisija nalogo, da spremlja aktivnosti za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini, zavzema do njih stališča in daje Izvršnemu svetu občine Trbovlje mnenja in predloge. Končno pa komisija tudi Sodeluje š koordinacijskim odborom za stabilizacijo pri OK SZDL Trbovlje ter z uštreznimi drugimi delovnimi telesi v občini, regiji in republiki. DEJALI SO Marjan Orožen ■— predsednik Zveze sindikatov Slovenije »V obdobju stabilizacije se seveda zaostrujejo pogoji gospodarjenja, torej možnosti za pridobivanje dohodka in za njegovo delitev. Naloga vseh družbenih dejavnikov je zato v tem, da vsi, vsak na svojem področju, vsak na svojih pristojnostih — in dolžnostih — odpravljamo vse tiste slabosti, ovire, pomanjkljivosti, ki zavirajo proizvodnjo, boljše gospodarjenje, rast dohodka. . . Vsak sam in vsak na svojem delovnem področju mora torej izpolniti svoje naloge in obveznosti. Če bomo tako ravnali, vestno opravljali vsak svoje naloge, usmerili vsa prizadevanja v ključne obveznosti, bomo res lahko rekli, da nosimo tudi vsak sorazmerni del stabilizacijskih obremenitev.. . V program sindikalne aktivnosti za uresničevanje gospodarske stabilizacije smo zapisali, da bo zveza sindikatov na vseh ravneh tvorno sodelovala pri oblikovanju politike cen in se opredeljevala do predlogov novih cen, ki se pojavljajo. Ko sem rekel, na vseh ravneh, sem mislil najprej na osnovne organizacije sindikata pa na občinske svete in na organe republiškega sveta. Sindikati ne odločajo o cenah. Seveda pa sodelujejo v samoupravnih skupnostih za cene, kjer imajo možnost povedati svoje mnenje, stališče, svoje predloge, sprožiti pa tudi akcijo za samoupravno sporazumevanje o cenah. Zal pa pri vseh takšnih vprašanjih običajno vedno pozabljamo, da je treba opazovati cene vedno z dveh plati. Po eni strani dosegajo v organizacijah združenega dela s cenami dohodek. To v administrativnem sistemu pomeni, in to je zelo pomembno, da ima tisti, ki je izsilil višjo ceno, torej večje prednosti pred tistim, ki je ravnal drugače, včasih temu rečemo tudi pošteno. Z administriranjem torej nekomu daješ prednost, drugega pa potiskaš ob strani, zaviraš, ga postavljaš v neenakopraven položaj. Zdaj je to za nami. Pred nami pa je naloga, da sistem, kot je predviden v zakonu, uveljavimo tudi v praksi. Tu pa je zdaj velika odgovornost organizacij združenega dela in tudi sindikatov, v: V nedeljo 21. avgusta 1983 se je od pokojnega častnega člana kolektiva našega kombinata, natodnega heroja in revolucionarja Mihe Marinka poslovila večtisočglava množica občanov iz Trbovelj in drugih krajev pred Delavskim domom. Pri zadnjem slovesu se je od pokojnika poslovila Delavska godba Trbovlje in moški pevski zbor Zarja ter mešani pevski zbor Slavček, uniformirani rudarji, zastavonoše in številni njegovi soborci. Letošnji vpis v RŠC Z letošnjim vpisom učencev v rudarsko usmeritev smo lahko zelo zadovoljni. Kljub temu, da v zadnjem obdobju beležimo dober odziv učencev za vpis pa je bil letošnji izreden, saj se je vpisalo v rudarsko usmeritev 152 učencev, ki so razporejeni v pet oddelkov in sicer: štirje srednji (kopač in rudarski tehnik) in en skrajšani (pomočnik rudarja). Akcijo vpisa smo pričeli že na začetku lanskega šolskega leta oziroma lansko jesen, ko so dobili učenci 8. razredov prve informacije o izobraževanju v rudarski usmeritvi. V tem času smo za njih organizirali tudi oglede nekaterih rudniških objektov, skupina učencev pa n je ogledala tudi jamo. Z akcijo smo nadaljevali preko celega preteklega leta in predhoden vpis je že pokazal, da je zanimanje in interes mladih iz naše regije za rudarsko usmeritev precejšen. Tudi odziv na informativnem dnevu je bil velik, saj se ga je udeležilo 67 učencev. S takšno akcijo želimo nadaljevati tudi v prihodnje. Načrtujemo, da bi že v tem času obiskali šole v naši regiji in tudi izven, da bi učencem dali brošure in lepake, ter jim dali prve informacije o izobraževanju v rudarski usmeritvi. Tudi vpis učencev iz BiH je letos doberZaključimo lahko, da je vpis zelo uspel in da smo v letošnjem šolskem letu glede na število učencev na prvem mestu v Zasavju. številčni prikaz učencev v rudarski usmeritvi: Štev. odd. Slov. (žen.) BiH uč. sk. 5 50 11 102 152 J. LETNIK Ul 1. A SREDNJI 1. B SREDNJI 1. C SREDNJI i. D SREDNJI 1. E SKRAJŠANI PROGRAM od tega v internatu: 107 II. LETNtK Ul Štev. odd. Slov. (žen.) BiH uč. sk. 4 38 9 64 102 2. A SREDNJI — TEHNIKI 2. B SREDNJI — RUDAR 2. C SKRAJŠANI PROG. — POMOČNIK RUDARJA 2. D SKRAJŠANI PROG. — POMOČNIK RUDARJA od tega v internatu; 68 III. LETNIK Ul: Štev. odd. Slov. (žen.) BiH uč. sk. 3 27 10 55 82 3. A SREDNJI — TEHNIKI 3. B SREDNJI — RUDAR 3. C SREDNJI — RUDAR od tega v internatu: 43 Jože Omahne Dijaški dom v Hrastniku je pričel z delom Dijaški dom v Hrastniku je končan. V last in upravljanje ga je prevzel TOZD RŠC Zagorje v prvi polovici meseca avgusta takoj po tehničnem prevzemu in na podlagi sklepa DS DO ZPT. Dom je sodobno urejen in je vsekakor velika pridobitev za usmerjeno izobraževanje v naši regiji, kakor tudi za počutje učencev. V domu je 80 troposteljnih sob, v vsakem nadstopju je učilnica v kateri se učenci učijo in pripravljajo na šolsko delo, moderno urejena jedilnica, zdravstveni trakt, mladinska soba s knjižnico ter hobi soba in večji prostor, katerega naj bi u čenči izkoriščali za svoje dejavnosti. Pomanjkljivost je mogoče samo v tem, da v domu ni manjše telovadnice v kateri naj bi se učenci rekre-irali. Dom je sprejel prve učence zadnje dni avgusta. Trenutno jih v domu biva 205. V domu so samo učenci rudarske usmeritve, kljub temu, da lahko v njem bivajo tudi učenci ostalih usmeritev. Organizacija dela je stekla v skladu z načrtom. Oblikovane so vzgojne skupine, ki so heterogene, njihov sestav pa je dokončen. Vzgojnih skupin je sedem, kar pomeni na vsakega pedagoškega delavca ena. Spremenila se je tudi organizacija učenja. Pri- prava na pouk se izvaja vsak dan razen ob prostih dneh, ki so namenjeni za množično rekreacijo učencev. Povedati moramo tudi, da potekajo priprave v zvezi z ustanovitvijo domske skupnosti in aktiva mladih v domu. Prav tako smo se dogo vat j ali s predstavniki družbeno političnih, družbenih organizacij in društev v občini in KS glede vključevanja učencev v interesne dejavnosti, v življenje krajevne skupnosti in občine. Njihovi predstavniki so za to pokazali velik interes in razumevanje. Pripravljajo se skupni programi dela, ki bodo odpirali u-čencem precej možnosti za njihovo množično vključevanje v interesne dejavnosti. Za izvajanje nekaterih dejavnosti so zadolženi tudi zunanji sodelavci, od katerih bo tudi precej odvisno, kako bodo znali učence pritegniti k sodelovanju, z njimi pravilno delati, jih pravilno usmerjati. Skratka, delo je zastavljeno tako, da bi se učenci čimbolj e počutili v novem okolju v času šolanja in se vanj čim manj boleče vživeli, spoznali nove prijatelje ter medsebojno skovali trdne vezi in prijateljstvo. Pojavljajo pa se tudi vsakodnevni problemi, ki jih sproti rešujemo. Izvajalca del opozarjamo na pomanjkljivosti, ki se sedaj kažejo, vendar velja poudariti, da jih odpravlja. Naj na koncu poudarimo, da so učenci z novim domom izredno zadovoljni, da so disciplinirani, saj se zavedajo, da so bila v izgradnjo doma vložena precejšnja denarna sredstva in da dom ni namenjen samo njim, ampak tudi številnim bodočim mladim generacijam, ki se bodo vključevale v usmerjeno izobraževanje rudarske in drugih usmeritev. Jože Omahne Problematika alkoholizma v REK EK Preventivna je abstinenca — Martin Kralj, socialni delavec na tozdu Premogovnik Trbovlje. Iz svojih bogatih izkušenj, ki ši jih je nabral pri svojem dvajsetletnem delu na tem področju, nam je posredoval le nekaj misli. Tema je tako obširna in je vse, kar bi morala zajemati, težko napisati\ le v nekaj vrstah. Martin Kralj se ni posve. čal svojemu poklicu samo na delovnem ■ mestu, pač pa tudi v prostem času, saj je pomagal alkoholikom in zdravljenim alkoholikom. To delo pa je včasih nehvaležno dolgotrajno in ne kaže vidnih rezultatov, ki bi jih lahko izmerili. Kje so vzroki za pojavljanje alkoholizma — Alkoholizem ni bolezen, kot pogosto mislimo, pač pa za dru_ žbo nesprejemljivo vedenje posameznika. Bolezen postane še_ le takrat, ko se pojavijo zdravstvene okvare v organizmu. Iz_ jemna družbena klima pa alkoholizmu omogoča razvoj in sto_ pnjevanje. To pa ne velja za ljudi, ki so sposobni obdržati zdrav in razumen odnos do uživanja alkohola do tiste (zdrave) količine, ko organizma ne preobremenjujejo. Po statistikah Svetovne zdravstvene orga_ nižacije nima sposobnostii zmernega uživanja alkohola vsak deseti človek. Tragika pa je v tem, da človek ne ve, ali je prvi, peti, deveti ali deseti. Preventiva je abstinenca. Tudi preko, merno delo in naprezanja, premalo prostega časa povzročajo pogostejše seganje po alkoholu, češ saj nimam drugega zadovo, Ijštva kot pijačo. Kako ukrepati proti alkoholizmu na vašem tozdu? Leta 1978 smo predložili delavskemu svetu gradivo, v katerem smo analizirali po šestdeset kroničnih alkoholikov, šestdeset alkoholikov v zgodnji fazi In šestdeset nealkoholikov. V analizi šmo ugotovili, kako bremeni alkohol ljudi v času njihove največje delovne sposobnosti. Prvi znaki so neopravičeni izostanki z dela, bolniški dopusti, zmanjšana delovna sposobnost, sčašoma manjši osebni dohodek, posebno poglavje pa je tragedija v družini in končno invalidnost. Ti pojavi so pri nealkoholikih dvakrat manjši. Kljub predloženemu materialu pa delavski svet ni ukrepal oziroma o problemih navzoči sploh niso razpravljali. Ce hočemo al_ koholfzem odpravljati, moramo imeti vzornike — abstinente. To bi morali biti v prvi vrsti predpostavljeni. .. Nered in neodgovornost prispevata k pospeševanju alkoholizma, Tisti, ki so najbolj od_ govorni za preprečevanje alkoholizma, menijo, da se bodo stvari same uredile brez zamer. Ko je človek podvržen pijači', praktično izgubljen, ga pripelje, jo k socialnemu delavcu. Njegov nadrejeni pa ni ničesar pravočasno ukrepal, kljub temu, da ga je lahko vsak dan opazoval. Ze prvi dan, ko nek, do izostane zaradi pijanosti, bi moral pomisliti na to, da je to> že začetek alkoholizma. . . Boj z alkoholikom ni enostaven. Kadar alkoholiku vzameš pijačo, postane nasilen. Ce bi hoteli stanje spremeniti, bi bilo potrebno veliko žrtev. Včasih smo klicali ljudi, ki niso bili trezni na delovnem mestu, na odgovornost zaradi disciplin, skega prekrška. Po vrsti so padali očitki, če so predpiši samo za fizične delavce. .. Hud alkoholik napravi na le, to tudi po štirideset neopravičenih izostankov. Štirideset de, lovnih dni manj za neko delovno organizacijo pomeni tudi padec proizvodnje. Od leta 1970 do 1973 smo pri vseh treh področjih v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku v okviru rudnika, pa tudi za ostale zdravljene alkoholike ustanovili klub alkoholikov. Imamo od petnajst do dvajset ljudi, ki šo abstinenti že škoraj dvajset let, od deset dio petnajst pa jih ne pije pet let. Da bo zdravljeni alkoholik vztrajal v abstinenci, ni odvišno samo od socialnega delavca, psihiatra, zdravnika, ampak predvsem od okolja. Kako pomagate zdravljenim al-alkoholikom — Delati bi morali po načelu, da je bolje preprečevati kot zdraviti. Na to, da segajo ljud, je po alkoholu, vpliva več dejavnikov v okolju stanovanja, rekreacije, športa do ureditve samskih domov. Ravno tem, mladim ljudem, ki so še potrebni vodenja, smo ponudili le posteljo in krožnik, pa razmeroma visoke osebne dohodke, ki jih večina ne zna pravilno vlo, žiti. So brez ciljev in največkrat sežejo po alkoholu. Dr. Srečko Koren pravi, da je alkoholizem splošen družbeni problem in pojav in ga je treba kot takega obravnavati. Ce bi se okolje alkoholiku pravočasno uprlo, bi ta spremenil svoje vedenje iz bojazni, da ga bo družba izločila. Ta pa je vse preveč in predolgo tolerantna. Kakšna je naloga socialnega delavca? — Naša naloga je, da na probleme opozarjamo, jih prikazu, jemo, da lahko tisti, ki so- za to odgovorni, pravilno ukrepajo. Boj proti alkoholizmu je široka akcija, kot sem rekel, je po, vezana z žrtvami. Ljudje, ki se s tem ukvarjajo, so marsikdaj izolirani, prikrajšani za družbo. To je tudi nehvaležno delo, saj se zdravljeni alkoholik še po desetih letih čuti za nekaj prikrajšanega, zato ne smeš pričakovati hvaležnosti za pomoč pri zdravljenju. Telo, prepojeno z alkoholom, je treba počasi odvajati od alkohola, zato je zdravljenje dolgo in povezano. z velikim potrpljenjem. Socialni delavec je sam, brez sodelovanja prizadetega, to je alkoholika, in okolja v katerem živi in dela zelo nemočen. Alkoholizem je danes tako razširjen pojav, da bi mu morala širša družba posvečati večjo po, zomoist. Svetovna zdravstvena organizacija je v svoj kodeks bolezni vnesla tudi alkoholizem. Je potem razumljivo, da pa zdravstvene organizacije v tej smeri ničesar ne storijo. Dragica Bregant BHBBBBBB Odlikovani rudarji v Hrastniku Dne 7. septembra ob 17. uri je bila v prostorih poslovne stavbe v Hrastniku slavnostna seja delavskih svetov do ZPT — TOZD Premogovnik Hrastnik, TOZD Premogovnik Ojstro, TOZD RESD Hrastnik in DS Pomožna dejavnost Hrastnik. Na njej je Marjan Orožen, predsednik slovenskih sindikatov, - izročil državna odlikovanja 40 rudarjem, ki jih je odlikovalo Predsedstvo SFRJ za zasluge in dosežene uspehe pri delu, pomembnem za napredek države in za prispevek k socialistični izgradnji naše družbe. Državna odlikovanja so prejeli: a) red zaslug za narod s srebrno zvezdo: Adam Baloh, Kazimir Grešak, Jože Kandolf, Ivan Kolar, Franc Romih in Jože Vidmar b) red dela s srebrnim vencem: Franc Horvat, Leopold Hriberšek, Od pokojnega revolucionarja Mihe Marinka se je v Trbovljah poslovila 21. 8. 1983 v popoldanskih urah vrsta članov kolektiva našega kombinata tudi v rudarskih uniformah. Miha Jakopič, Jože Lenart, Adam Lukmar, Ivan Matek, Ciril Moko-tar, Avgust Povežnik, Karel Planko, Jože Potočan, Drago Resman, Franc Ribič, Jože Rutar, Drago Sivka, Anton Sketako, Ludvig Škorjanc, Alojz Trbovc, Vinko Ulaga, Stanislav Urh, Anton Vidmar in * Ludvik Završnik c) odlikovanje zaslug za narod: Alojz Bratec, Bego Hergič, Rafael Homšek, Alojz Janc, Ziad Kasumo-vič, Miroslav Kerndl, Franc Klopčič, Kazimir Močilar, Branko Pek-lar, Alojz Varga, Anton Volavšek, Alojz Zavrl, Alojz Zupanc V svojem govoru je Marjan Orožen med drugim dejal: . . . »Vsekakor je nenavadno, da tolikšnemu številu rudarjev naenkrat izročamo visoka odlikovanja, s katerimi jih je odlikovalo Predsedstvo SFRJ. Sam sem začel delati v ojstrški jami in sem zato še toliko bolj vesel, da danes podeljujem odlikovanja rudarjem, ki delajo v težkih razmerah, se stalno spopadajo z vodo in vdirajočim muljem, kljub vsemu pa dajejo družbi dragocen premog, oziroma nadvse potrebno energijo. .. Veliko vprašanj o rudarstvu še vedno ni rešenih. Spopadamo se z njimi in jih kolikor je mogoče rešujemo. Težke delovne razmere v premogo-kopnih jamah vsekakor vplivajo tudi na splošno razpoloženje. Treba bo, kot kaže, spremeniti način dela in proizvodnje v zasavskih jamah, da bo delo lažje, pa tudi zato, da bo delo v jamah postalo zanimivejše mladim zaradi dela samega, in ne le zgolj zaradi možnosti za višje zaslužke. . .« V nadaljevanju svojega govora je pohvalil kolektive hrastniških tozdov za uspehe, ki so jih dosegli pri izvajanju delovnih in drugih nalog ob najtežjih razmerah, posebno pa še odlikovance. Tem njegovim čestitkam se pridružujemo tudi ostali člani kolektiva kombinata in želimo, da bi bila podobna priznanja podeljena najzaslužnejšim članom kolektiva tudi na ostalih področjih in drugih delovnih organizacijah in tozdih kombinata. 25 let Zagorske Varnosti Dne 3. septembra 1983 je kolektiv tovarne Energoinvest — Varnost iz Zagorja praznoval svoj 25 letni jubilej. Kot vemo so bili začetki tega mladega kolektiva in sedanjega jubilanta v takratnih rudniških delavnicah v Zagorju. i Na slavnostni seji delavskega sveta je govoril Štefan Korošec, član Predsedstva CK ZKS. Ob tej priliki so prejeli priznanja delavci tega kolektiva, bilo jih je skupno 47, ki so pričeli z delom v tem kolektivu do leta 1958, podelili pa so tudi 58 priznanj poslovnim partnerjem in sodelavcem za plodno in ustvarjalno sodelovanje. Predsednik Skupščine občine Zagorje, Franc Kovač, pa je izročil na slavnostni seji delavskega sveta kolektivu listino Zaslužni občan. S tem priznanjem je občinska skupščina dala priznanje tovarni Varnost ob svojem letošnjem občinskem prazniku. Hkrati pa je izročil občinska priznanja tudi posameznim članom tega kolektiva. Kolektivu tovarpe Energoinvest — Varnost čestitamo ob njegovem 25 letnem jubileju! Vinko Trinkaus Knapovščina III. (peto nadaljevanje) Odlkop je bil izropan. Zdaj se je Čile spomnil, kako mu je kopač Gustelj iz nočife izmene, ko ga je povprašal, kakšen je odkop le zamrmral, da je vse dobro. Nato se je hitro potulil v kopalnico. Imel je slabo vest, kanalija, ker je pospravil ves premog. Najbrž ga je k temu prisilil Zagožen, komisni nadzornik. Divje se je pridušal, nato je še nekajkrat ponovil kletvice v vseh jezikih, ki se jih je spomnil. Zgrabil je lestev in jo prislonil na steno odkopa. Privil je cev za stisnjeni zrak, pograbil strojček, namestil vrtalno krono na sveder in se začel vzpenjati po lestvi navzgor. V hipu ga je oblil pot po vsem telesu. V glavi je začutil zbadajočo bolečino, kot bi mu tanke iglice zabadali v možgane. Tako je to s pijančevanjem. Prijetno če piješ, še prijetneje, ko se pogovarjaš, ko se ti zdi, da je ves svet tvoj in si njegov gospodar. Nato pa pride plačilo. Kot zmerom. Saj. če se ne bi Alojzij tako želel pogovarjati, opiti, bi zanesljivo spil dva litra manj. To bi bilo ravno prav. Treba bo preboletit, se je tolažil in računal, da bo vsa_ ko minuto lažje. Knap ne popusti, si je rekel, bentil, stiskal zobe in togoten pritiskal na vrtalni strojček. Zamotil se je z opazovanjem, kako se iz vrtine usipa črnikast premogov prah. pri soju jamske svetilke je bil premog videti črn, Smolasto svetleč. Ko je za trenutek zaustavil strojček, je slišal, kako premog nalahno pršketa. To je bil domač, prijeten zvok, ki mu dober knap ni dolgo prisluškoval. Tega, da poslušaš, kako diha premog, kako ti govori, tega niso plačali. Vrtanje Ciletu ni povzročalo težav. Tokrat pa je čutil, kako se mu v ramena in komolce zajedajo bolečine. Najraje bi spustil strojček, udušil bolečino, pa -tudi drhtavost, ki ga je hudo • prizadela. Vseeno jih bom naložil vsaj dvajset se je zaklel. Moram! Popoldne bo imel sestanek odbora sindikalne podružnice rudarjev. Članom bo naročal, kaj morajo napraviti, kako navdušiti knape, da bi nakopali več premoga. Pred volitvami se morajo še posebej potruditi. dokazati, da razumejo gospodarske težave in želijo pomagati novi oblasti. Mora jih naložiti dvajset, je v hipu šla-bošti pomislil. Kako rad bi plačal kazen, če bi lahko posedel pri jašku dihal boljši zrak in se nalahno oddihoval. Prismo_ doval bi in čakal na boljše po_ Ijše počutje. Ampak knap je trmast. Ce še bode z bikom, žival potegne krajši konec. Nenadni, žgoči bolečini, ki jo začutil na temenu, se je pridružila rahla omedlevica. V strahu, da bo omahnil z lestve, se je spustil po klinih navzdol. V zadregi se zlagal Milanu: »Premišljam o Alojziju. Ne morem razumeti, da je tak nekdo izmed nas. Rasel je v isti dolini, isti koloniji, a je povsem drugačen. Čuden čuden človek. Ne vem, kako bi rekel: sram me je pred njim, a najboljši prijatelj mi ne bo nikoli; Preveč sva si različna.« Milan je zadihan prenehal nakladati. Prislonil še je na voziček in se čudno zmrdoval. »Poznam ga dolga leta. Velikokrat sem ga srečal in se čudil, kakoi je drugačen. Do včeraj nisem z njim spregovoril niti besede. Tudi jaz sem o njem premišljal. Zares čuden človek. Pa misliš, da je res tako dober, kot je včeraj namigoval?« je zvedavo vprašal Milan. »Je, je! Saj to je hudič, dani samo dober, ampak tudi hoče biti dober. Kako bi rekel, nekakšne posebne vrste vera. On, kot se mi zdi, malo moli, živi po svoji zamisli, kot bi čutil, da mora biti najboljši. To, kar je povedal, mu verjamem. Začudilo pa me je, njega pa najbrž pretreslo, da je v koncentracijskem taborišču prvič začutil, kako bi rad ubil esešovca. Prvič bi udaril, stresel jezo. Moralo je biti strahotno, če so Alojzija obšle takšne misli. Govorila šta o Alojziju. Kakor je Čile drugače rad govoril, skoraj nikoli potiho, tako je zdaj želel, da bi govoril Milan. Njemu je govorjenje povzročalo velike težave. Ob globljem dihanju se mu je dvigovalo v želodcu. Vendar se je na tleh, ko je trdneje stal, ko se mu kolena niso šibila in mu v glavo ni pritiskala sparina, bolje počutil. Z veliko težavo je zvrtal vse luknje. Prvič ši je želel, da bi se strelni mojšter M inče, nizek možak, dobrodušen knap, ki se je tako rad potihoma smehljal, dolgo zadržal na drugih odkopih. Drugič ga je za vsako minuto čakanja nadrl. Naročil je Milanu, naj pripravi ilovnate zatiče za strelnega mojstra, sam pa je sklonjen hitel proti jašku. Kot bi nenadno zadihal sveži planinski zrak, tako prijetno še je počutil ob jašku. O, zagamana knapovščina, se je grizel, nato pa nasmehnil, ko se je spomnil, kako razvneto in zaupno so se pogovarjali v gostilni. Stopinje po lestvi so naznanjale, da M inče noče zamuditi. Sele pred dvema mesecema, odkar je prišel iz partizanov, je bil postavljen za strelnega mojstra. Zelo se je trudil, da mu ne bi očitali, kako se je zaradi boljše plače in lažjega dela— polenil. Nasmejan ga je pozdravil in prisedel k njemu na hlod. Precej je začel iz velike usnjene torbe jemati škatlo z vžigal-nimi kapicami in klešče ter pripravljati zažigalne kapice za odstrel." »Koliko lukenj si zavrtal?« je vprašal M inče. »Koliko? Vse!« je zdražen kriknil Čile in začel preteče mahati z rokami. »O. jutri jih na-' pojem Gričarju, ko se srečava. Malo sem mačkast, pa se mi ni posvetilo, zakaj se je pesjanu tako mudilo v kopalnico. Ni tipal povedati, da je izropal ves premog. Vse visoke vrtine sem moral zavrtati z lestve. Majal sem še kot opica. Ti, Minče veš, kako prijetno je vrtati na lestvi, če si ga imel prejšnji večer vsaj liter preveč. Minče se je tako prisrčno, ši_ roko zasmejal, da je razpoložil tudi Cileta. Gledal je veselega hrusta, vodeno sivih oči, doma nekje s Kozjanskega. S srcem je bil Minče knap, kot bi se rodil na odkopu. Sam sebi se je zdel Čile za knapa previsok, celo prekoščen, čeprav je bil na srečo1 dovolj močan. Minče pa nizek, naseden, močan, ki je veliko lopato občutil kot i_ gračo. Ni nalagal hitro. Počasi, vzdržema, enakomerno kot bi nihala stenska ura. Odpravila sta se na odkop, kjer je Minče zelo spretno, a "jno previdno, miniral vrtine. Speli so žice,, še pomaknili v jašek in prisluhnili močnemu poku in izbuhu, ki je zatresel rov. Pognali so se na odkop, da bi ugotovili, če se ni s stropa preveč zrušilo in bi morali strop takoj podpreti. Streli šo dobro vrgli. Našmejani so si prikimali in iz dušečega smod, nikovega dima odhiteli nazaj do jaška. »Ce tale pospravita bo pa tudi dovolj,« še je zarežal Minče in se s toplim nasmehom poslovil. Tako rad bi Čile še posedel, ampak strah, da ne bo mogel tako hitro nakladati, kot je bil vajen, ga je gnal na odkop. Na njegov klic, da bosta šla nakladat ga je Milan začuden premeril. Prvi voziček sta še kar hitro naložila. Potem pa je bilo vse huje. Zaradi trme in knapovskega ponosa Čile ni hotel Milanu pokazati, da. ga je zmoglo. Škilil je k tovarišu in čakal, da bo Milan morda poprosil, da bi malo predahnila. Pogledoval je Milana, kako opotekajoče se zaganja v premog, kako dolg zamah ima z lopato. Zdelovala ga je utrujenost, a fant se ni dal. Kaj pa ta na odkopu, ga je začudilo, ko je zagledal Minčeta, še bolj, ko je videl, da je brez srajce. »Drugod imajo majhne težave, pa bi jih moral čakati. Pri Ciletu je dovolj premoga, sem ši rekel pa sem prišel, da še jaz naložim kak voziček premoga. Moram, drugače se mi bodo sklepi zasušili. Včasih me zami, ka, da bi zgrabil za lopato in kladah Posebej, če zagledam velik kup premoga. Takrat ne vidim premoga, ampak dinarje. Zgrabi me, da bi jih čim več pobral,« se je zarežal Minče In prijel Ciletovo lopato. Ko je Čile še ni hotet izpustiti, ga je Minče pokaral: »Trije bi težko nakladali. Bolje, da še jaz naložim voziček ali dva. Saj si zadnjič govoril na partijskem sestanku, da premlog potrebujemo« (nadaljevanje sledi) Kirurškega oddelka V SPLOŠNI BOLNIŠNICI NE UKINJATI Izvršni odbor SOZD REK EK jc na svoji 11. seji v tej mandatni dobi dne 6. septembra obravnaval predlog Zdravstvene skupnosti Slovenije, med drugim tudi za ukinitev kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Trbovljah. Do 1. septembra je razprava o tem predlogu potekala nekaj časa večinoma v zdravstvenih krogih, javna razprava pa se je pričela v začetku septembra t.l. Glede na to, da smo člani kolektiva našega kombinata, predvsem s področja revirskih občin živo zainteresirani za nadaljnji obstoj in delovanje ki turškega oddelka, pa tudi drugih oddelkov splošne bolnišnice v Trbovljah, se je izvršni odbor na seji podrobno seznanil s predlogi Zdravstvene skupnosti Slovenije. Nujno je, da so o tem seznanjeni, tako družbeno-politične organizacije, kakor tudi samoupravni in poslovodni organi ter delavci kombinata, predvsem s področja revirjev. Že iz dosedanje razprave, ki je potekala na raznih ravneh, tudi v javnih občilih, lahko povzamemo, da je predlog Zdravstvene skupnosti Slovenije za ukinitev kimrškega oddelka pri Splošni bolnišnici v Trbovljah neprepričljiv in nezadostno utemeljen. Splošno bolnišnico v Trbovljah so zgradili rudarji iz revirjev v letih 1923 do 1925 z lastnimi sredstvi in prostovoljnim de- lom z namenom, da bi imeli zdravstveno pomoč takoj pri roki zaradi narave njihovega težkega dela, predvsem pa zaradi številnih nesreč pri delu. Upravičenost obstoja splošne bolnišnice s kirurškim oddelkom v Trbovljah sc je pokazala v vseh letih njenega delovanja, saj je nudila sprva rudarjem in njihovim družinam zdravstveno pomoč in bolnišnično zdravljenje, kasneje pa tudi vsemu zasavskemu prebivalstvu. Bolnišnica se je kasneje namreč izpopolnila in prerasla v splošno bolnišnico. Predlog Zdravstvene skupnosti Slovenije za ukinitev tega oddelka v Trbovljah ni dovolj dokumentiran, ni dovolj utemeljen, niti prepričljiv, zato ga ni mogoče sprejeti. Pač pa se je izvršni odbor odločil, da podpre tisti del priporočil Zdravstvene skupnosti Slovenije, da je treba zmanjšati število postelj do opravičljive meje, ki ne bi škodila prebivalstvu, da se zmanjša število dni ležalne dobe v bolnišnici, da se zmanjša število specialističnih pregledov, da se zmanjša poraba zdravil, itd. V nobenem primeru pa naj ne bi prišlo do ukinitve kirurškega oddelka za katerega obstoj in nadaljnjo neokrnjeno delovanje je zainteresirano vse zasavsko prebivalstvo, predvsem pa rudarji. Strokovne pripombe so bile Zdravstveni skupnosti Slovenije posredovane s strani strokovnih služb občinske zdravstvene skupnosti pa tudi Sploš ne bolnišnice Trbovlje, svoja stališča v korist nadaljnjega obstoja kirurškega oddelka pa so posredovali tudi Izvršni sveti občinskih skupščin in družbeno-politčne organizacije. V primeru, če bi ukinili kirurški oddelek v tej bolnišnici, bi morali ponesrečenci oziroma bolniki potovati bodisi z vlakom, .avtobusi ali drugimi prevoznimi sredstvi v kako drugo kirurško ustanovo, kjer pa bi nastajali v vsakem primeru dodatni stroški, za potovanja in nadomestila, nepopravljiva škoda pa lahko nastopa na zdravju bolnika oziroma človeka zaradi transporta in zamujene takojšnje kirurške pomoči. Že po grobi oceni lahko ugotovimo, da bi bilo takšno zdravljenje v drugih bolnišnicah po Sloveniji v vsakem primeru dražje, zato je nujno, da Splošna bolnišnica v Trbovljah o-stane neokrnjena s svojimi oddelki. Iz aktivnosti MLADINSKE ORGANIZACIJE SOZD REK EK Obravnava predloga nove samoupravne organiziranosti in dohodkovnih odnosov v SOZD REK EK Člani predsedstva koordinacijske konference OO ZSMS SOZD REK EK so se na svoji zadnji seji 5-septembra na kratko seznanili s predlogom nove samoupravne organiziranosti in dohodkovnih odnosov in skleniU, naj OO ZSMS predlog obravnavajo in posredujejo stališča do naslednje seje predsedstva. Delovna akcija v KS Center Trbovlje Predsedstvo koordinacijske konference OO ZSMS SOZD REK EK je tudi sklenilo, da se bomo mladi našega kombinata udeležili delovne akcije v krajevni skupnosti Center Trbovlje, ker zaradi objektivnih o-koliščin ni bilo mogoče organizirati akcjie na Partizanskem vrhu. Delovna akcija bo v soboto 17. 9. 1983 z začetkom ob 8. uri. Urejali bomo športno igrišče, ki bo odprto ob dnevu pionirjev konec septembra, in okolico. V primeru slabega vremena se akcija preloži na naslednjo soboto. Poenotenje in povišanje mladinske članarine in skupno Pokrivanje stroškov mladinskih akcij SOZD Osnovne organizacije ZSMS SOZD REK Edvarda Kardelja so na podlagi predloga koordinacijske konference sklenile, da se poenoti in poviša mladinska članarina. Nova enotna višina članarine za vse zaposlene mladince je 30,00 din, za učence RŠC, ki prejemajo denarne nagrade 15,00 din, za dijake, ki te nagrade ne prejemajo pa 10,00 din in se upošteva pri obračunu OD za mesec avgust. Zaradi tega, da bi akcije mladinske organizacije potekale pravočasno in nemoteno so osnovne organizacije ZSMS našega kombinata sklenile, da bodo pokrivale stroške skupnih akcij po naslednjih deležih (%) — od višine stroškov akcije: TOZD Premogovnik Hrastnik 7,97 0/0, TOZD Premogovnik Ojstro 5,44 "A, TOZD RESD Hrastnik in PD Hrastnik 4,50%, TOZD Premogovnik Trbovlje 14,53 %, TOZD RESD Trbovlje 5,25 "A-, TOZD Separacija Trbovlje 6,47 %, DS PD Trbovlje 1,03 "A, TOZD Premogovnik Kotredež 8,25 %, TOZD RESD Zagorje 3,00”/», TOZD Separacija Zagorje 3,00 %, DS PD Zagorje 0,47°/», TOZD RŠC 1,41°/», TOZD RIG 15,09 %, TOZD Gra-mat 2,44 TOZD Avtoprevoz 1,02 %, TOZD ESMD 2,53 °/», DS SS RGD 1,12 ”/», TOZD SIMD 2,16 %>, TOZD EIMD 1,87 %, DS SS IMD 1,87 °/», DS ASO, DS TSO DS SS ZPT 4,96 ”/», TOZD PEE-T 2,81 °/», TOZD VN 1,22 %, DS SS TET 1,59”/«. Mladi v TOZD Premogovnik precej ' angažirani Mladi iz TOZD Premogovnik Trbovlje vsekakor sodijo med najaktivnejše v kombinatu. Tako so v soboto 10. 9. 1983 izvedli delovno akejio v Vode polju. Na zadnji seji osnovne organizacije ZSMS TOZD Preomgovnik so se mladinci iz Premogovnika in DS Pomožne dejavnosti soglasno odločili za združitev mladincev iz DS PD v DO ZSMS Premogovnik Trbovlje. Mladinska organizacija Premogovnika Trbovlje pa je ob sodelovanju z delavskim svetom pripravila slikarsko razstavo Jožeta Potokarja v Brajkovcih, kraju pri Lazarevcu v SR Srbiji. Razstavo so organizirali ob krajevnem prazniku in novem kulturnem domu. Volilno-programska konferenca OO ZSMS TOZD Separacija Trbovlje V skladu s programom koordinacijske konference, da oživi delovanje osnovnih organizacij v nekaterih sredinah v kombinatu in na pobudo OO ZS TOZD Separacija, je bila 30. 8. 1983 volilno-programska konferenca OO ZSMS. Izvoljeno je bilo novo predsedstvo in sprejet nov okvirni program dela in izražena trdna odločenost mladih, da realizirajo ta program. Sestali so se tudi mladi iz TOZD RESD Trbovlje Tudi mladi iz TOZD RESD so sklenili prekiniti s pasivnostjo. Na seji osnovne organizacije, ki je bila po dolgem času v sredo 7. 9. 1983 so se trdno dogovorih, da predsedstvo pripravi do naslednjega tedna program dela, ki naj bo osnova za delovanje OO ZSMS v prihodnje, osnovna organizacija pa se sestane koncem septembra, da se mladi TOZD RESD opredelijo konkretno o uresničevanju svoje naloge. OO ZSMS DS ASO, TSO, DS SS ZPT je organizirala izlet na Triglav Mladi iz DS ASO, TSO in DS SS ZPT so organizirali izlet na Triglav, ki je bil 27. in 28. avgusta. Izleta se je udeležilo 14 članov. OO ZSMS TOZD Premogovnik, TOZD Ojstro, TOZD RESD Na skupni seji predsedstev so razpravljali o vključitvi mladih iz DS SS DO ZPT ih DS Pomožne dejavnosti v vse tri osnovne organizacije. Podan je bil predlog o organiziranju delovne akcije v oktobru in o skupnem mladinskem izletu v Novigrad in Postojnsko jamo. OO ZSMS DO RGD Aktiv mladih ZSMS DS SS DO RGD je za novega predsednika aktiva mladih izvolil Aleša Zupana, ker je prejšnji predsednik odšel v TOZD RIG. OO ZSMS DO TET Mladi iz Termoelektrarne so se na svoji zadnji seji odločili, da bodo v jesenskih mesecih nadaljevali z delovnimi akcijami pri izgradnji vlečnice na Smrekarjevem. Božo Marot V avli Delavskega doma v Trbovljah so se 21. 8. 1983 v popoldanskih urah poslovili od pokojnega Mihe Marinka tudi najvišji predstavniki našega družbeno-političnega življenja. Med njimi sta bila tudi Sergej Kraigher, član predsedstva SFRJ in Lidija Šentjurc, članica sveta federacije, oba častna člana našega kolektiva. Srečanje s štipendisti Da bi navezali tesnejše stike med štipendisti SOZD REK EK in štipenditorjem (še posebej mladino) ter se dogovorili za konkretne, oblike sodelovanja in povezovanja, je koordinacijska konferenca OO ZSMS SOZD REK EK pripravila srečanje s štipendisti. Dejstvo je namreč, da tudi v našem kombinatu do sedaj, kakor v večini organizacij združenega dela v naših občinah, sodelovanja in povezovanja praktično ni bilo oz. se je omejevalo zgolj na izplačevanje štipendij, kljub temu, da bi moralo biti to povezovanje zasnovano precej širše, imeti globlji smisel glede na pravice in odgovornosti obeh strani. Ugotovljeno je namreč, da so štipendisti premalo seznanjeni z osnovnimi načeli štipendiranja, da ne poznajo organizacije združenega dela, katere štipendisti so in njenih problemov, da je vključevanje štipendistov v življenje in delo OZD slabo, da priprava štipendistov za bodoče delo ni zadovoljiva, sodelovanja z osnovnimi organizacijami ZSMS v OZD ni. Reševanje problemov, ki smo jih omenili, naj bi bila vsebina dela aktiva štipendistov kot stalne oblike dela OO ZSMS v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, zato moramo čimprej pristopiti k formiranju aktiva štipendistov. Z organizacijo srečanja s štipendisti SOŽD REK EK smo storili prvi korak k temu. Srečanje je bilo v soboto, 3. 9. 1983. Začelo se je z razgovorom. Uvodoma smo predstavili štipendistom delovanje mladinske organizacije. Tovariš Janko Koritnik, član PO za finančno področje, je seznanil štipendiste z dejavnostjo našega kombinata in samoupravno organiziranje, o pravicah in obveznostih štipendistov in štipenditorja je spregovoril vodja kadrovsko-socialnega sektorja DS ASO Anton Hančič, vodja TOZD RŠC Jože Omahne in vodja oddelka za izobraževanje Marija Žorž pa sta povedala, kako je z izvajanjem štipendijske politike. Potem se je razvil razgovor. Navzoči štipendisti (14) so izrazili začudenje zaradi neodzivnosti ostalih štipendistov — vabljenih je bilo 36 štipendistov, višji letniki srednjih šol in vsi štipendsiti na fakultetah, visokih — višjih šolah v vsem SOZD — hkrati pa dodali, da se je potrebno prizadevati za pogostejše stike in razvitejše odnose. Sprejeta je bila pobuda, da se v oktobru ustanovi aktiv štipendistov SOZD REK EK v okviru mladinske organizacije SOZD. V okviru programa srečanja je po razgovoru sledil ogled trboveljske jame, za večino prvo srečanje z jamo. Pod vodstvom poslovodje jame Lada Žunka, nadzornika Jožeta Glavana in predsednika OO ZSMS TOZD Premogovnik Trbovlje Bojana Skrlepa, smo odšli v AB polje. Kljub temu, da smo videli le del trboveljske jame, smo se iz jame vračali enakega -mnenja, da rudarji trdo služijo kruh. Po vrnitvi je pred vhodom v jamo Bojan napravil skupen posnetek. Sledil je razgovor, v katerem so nas predstavniki TOZD Premogovnik Trbovlje in TOZD RESD seznanili z razvojem trboveljske jame, s proizvodnimi dosežki, problemi in plani. Nato so nam pokazali še reševalno postajo in nas seznanili z organizacijo reševalne službe. S tem je bila zaključena izredno dobro pripravljena ekskurzija Foto: S. Weiss na Premogovniku in tudi srečanje s štipendisti. Razšli smo se z rudarskim Srečno. Božo Marot Delovna akcija na premogovniku Trbovlje Delovno akcijo na Premogovniku Trbovlje smo izvedli mladinci OO ZSMS Premogovnika Trbovlje dne 10. 9. 1983 v dopoldanski izmeni na odkopnem področju »Vode« polje v Savskem horizontu. Na roke smo spravljali jamsko železje do transportnih postaj. Posebno moram pohvaliti naslednje mladince, ki so se udeležili akcije z nočne izmene: Milislav Vukovič, Milan Jakšič, Marinko Aščerič, Zvonko Bendra, Megdin Hasanovič, Hasan Selimo-vič, Janez Borštnar, Stanko Volaj, Cvijan Kuzman in Bojan Škrlep. Ostali udeleženci pa so bili še: Rade Markovič, Nurija Vukovič, Milan Marinovič, Stefan Gorza, Hasan Hrvič, Drago Smode, Jezdimir Krnjič, Adem Merdanovič in Kemal Davtovič. Na kratko bi navedel spravilo železja v številkah: TH podporja STT stojke SPP stropnice EVT korita objemke 170 kom 45 kom 25 kom 10 kom 2 vozička Vsi udeleženci akcije upamo, da ne bomo v posmeh ostalim mladincem Premogovnika Trbovlje, ki se le prostovoljne akcije niso udeležili. Bojan Škrlep Poročilo z mladinske delovne brigade V prostorih Izvršnega sveta SR Slovenije v Ljubljani so se 22. 8. 1983 s častno stražo poslovili od svojega častnega člana kolektiva tudi rud,, našega kombinata. Foto: Delo Mladinska delovna akcija LJUTOMER ’83 se je začela že koncem junija. Trajala pa je do 27. 8. 1983. V tem času je na MDA sodelovalo devet brigad iz vseh koncev Slovenije in-tudi iz Hrvaške. Pionirska delovna brigada »Rdeči revirji« je na akciji LJUTOMER ’83 sodelovala prvič, ni pa bila to njena prva udeležba na akcijah. Dosedaj je la brigada že dosegla vidne u-spehe, in tudi letos ni razočarala. PDB »Rdeči revirji« jebi_ la sestavljena iz 42 pionirjev in 5 mentorjev. Struktura brigade je bila zelo mlada, saj je bila povprečna starost brigadirjev komaj 13,5 let. Starost mentorjev pa je bila nekoliko višja, in sicer 20,3 let. PDB »Rdeči revirji« je sodelovala v tretji izmeni skupaj z brigadami iz Čakovca, Celja in brigado rdečega križa. Vzdušje na akciji je bilo po mnenju mentor, jev in brigad enkratno. Brigadirji so kmalu navezali stike z ostalimi brigadami, in med nji_ mi se je razvilo prijateljstvo, kar pa je tudi zamisel teh akcij. V popoldanskem času so organizirali razne aktivnosti kot so surfanje, streljanje z zračno puško in lokom, foto tečaj, tečaj OZD, marksistični krožek, folklora, plesni tečaj in drugo. Vsi pionirji so radi obiskovali te tečaje, saj so si v njih pridobili znanje, veliko pa je bilo tudi poudarka na praktičnih znanjih. Življenje v naselju je potekalo spontano, brigadir j i naše brigade so skrbeli za red in čistočo okolice, kakor tudi v spalnicah. Pripravljali smo si večere ob ognju, bili šo kar trije, skrbeli so za radio, za kar smo bili iz štaba posebej pohvaljeni. Skratka pio_ nirji so v naselju po pridnosti in marljivosti krepko prekašali svoje prijatelje mladince iz o-stalih brigad. Tudi na trasi je bilo enako. Kopali smo v vasi Mota, ki je od naselja oddaljena približno 3 km. Naša naloga je bila, da izkopljemo splet vodovodnih po_ vezov. Skupaj naj bi jih izkopali 2,2 km, jarke smo kopali v širini 60 cm in 130 cm v globino. Poudariti velja, da je bil teren izredno zahteven in trd, toda to ni omajalo volje pionirjev. Se z večjo zagnanostjo šo pristopili k delu. Tako smo v vasi Mota izkopali, položili in zasuli 2,2 km vodovodne napeljave, in samo z nami je krajevna skupnost Mota prihranila 70 starih milijonov dinarjev pri izvrševanju del. Seveda ra ves ta trud ni bil zaman. Pionirji so bili iz dneva v dan poplačani S procenti, ki so krepko prekašali procent MDB. Tudi na zaključku akcije smo prehiteli obe MDB za 84,7 % in tako osvojili »trak akcije«, hkrati pa je osem najbolj zaslužnih pionirjev prejelo značko »brigadirja — udarnika«. Trud je bil poplačan. Dnevi so tekli in napočil je čas odhoda. Tesne vezi prijate. Ijstva šo se še bolj poglobile, v oči je stopila marsikatera solza in roke so zadrhtele pri zadnjem stisku. Kajti, ni tako eno. stavno zapustiti prijatelja, ki bo čez eno uro oddaljen 100 in več kilometrov, saj ši še z njim en mesec družil, skupaj delal, jedel z njim pri isti mizi, s prijateljem ki ti je za en mesec zamenjal družino in domače. Mi smo odšli, toda vezi prijateljstva, ki so se ves mesec kalile in utrjevale, bodo ostale v večnem spominu. Na koncu pa še brigadirski ZDRAVO! Karlo Tabor ml. ODHOD NA ZMDA SLOVENSKE GORICE ’83 Najbrž v vsakem mladem človeku tli misel spoznati življenje in srečo in vse tiste drobne stvari, ki nas napravijo tako majhne in tako srečne. Pripravljeni smo za odhod na ZMDA Slovenske Gorice 1983. Tisto jutro, ob deveti uri pred muzejem v Trbovljah, je vse šumelo. Kdor bi šel mimo bi rekel: »Spet eden od končnih izletov«. Kdor pa bi nas pogledal od blizu, bi videl v nas tiste iskre življenja, ki tle v brigadirskih očeh. Počasi smo se odpravili na avtobus, vsi veselih obrazov. Med potjo smo poslušali stare in »prežvečene« vice, pa tudi nekaj novih je bilo. Pustimo podrobnosti. Važno je, da smo se imeli lepo in da nam je vožnja hitro minila. Prispeli smo v naselje, s katerim smo še kar zadovoljni. Res je zelo majhno, je pa gosto naseljeno. Čudovita priložnost za sklepanje novih poznanstev, in če se bomo potrudili, nam tudi žul-, jev ne bo manjkalo. Mladinca iz premogovnika Trbovlje Štefan Gorza in Lado Leskovšek Obisk mladincev PREMOGOVNIKA TRBOVLJE1 V KOLOBARI Vabilu OO ZSMS Polje D REIK Kolubara v Lazarevcu smo se dne 4. 8. 1983 odzvali in se udeležili proslave ob dnevu rudarjev Srbije dne 6. 8. 1983. Mladinci Lazarevca sc* nas lepo sprejeli in v treh dneh, ki smo jih • preživeli z njimi, smo si ogledali dnevni kop Polja D, manjše mesto Oplenac, ki je znan v Evropi po cerkvi, kjer so pokopani slavni srbski vojščaki »Karadžordževiči« in nad grobnico mozaike, potem radijsko postajo v Lazarevcu, prisostvovali smo tudi otvoritvi novega nogometnega igrišča. Lazarevčani so zelo aktivni v ^nogometu in so v letošnjem letu začeli z nastopom v drugi zvezni ligi z imenom kluba »Kolubara«. Z enominutnim molkom in šopkom cvetja smo s prireditelji počastili izgnance iz Slovenije, ki so svoja življenja darovali za svobodo med NOB v letih 1941— 1945. Zadnji dan smo pospremili brigadirje, ki so se udeležili ZMDA »Zagreb ’83«. Iz premogovnika Trbovlje smo se obiska udeležili naslednji mladinci: Marinko Aščerič, Hasan Hrvič, jezdimir Krnjič in Rade Markovič. Na koncu smo se domenili za skupne delovne akcije, ki bi jih izvedli v letošnjem in prihodnjem letu. Domov smo se vrnili z lepimi vtisi. Marinko Aščerič Počitnice v pobratenem Sallauminesu Občina Trbovlje je pobratena s kraji iz domovine in tujine. Med pobratenimi mesti je »tudi mesto Sallaumines iz Francije. Ker se eni in drugi želimo še pobliže spoznati, vsako leto pridejo k nam francoski otroci, potem gremo pa mi k njmi. To pobratimstvo in izmenjava otrok poteka že več let. Otroci iz Salla-uminesa so bili pri nas v mesecu juliju, mi pa smo odšli v Francijo avgusta. Med drugimi sem bila v Franciji tudi jaz. Z nami je bila tovarišica Sonja Laznik in prevajalka Mari Skočir. Odhod iz Trbovelj smo imeli 5. avgusta ob 12.14. Zaradi zamude vlaka smo bili vsi nestrpni, obenem pa zadovoljni, saj smo toliko dlje ostali s starši. Ob prihodu vlaka smo se na hitro poslovili. Tu in tam se je zaiskrila kakšna solza v očeh in že smo se peljali proti Ljubljani. V Ljubljani smo se presedli na mednarodni vlak, s katerim smo se peljali do Pariza. Vozili smo se preko Italije in Švice. V Parizu smo se presedli na vlak za Brest. V Brest smo prispeli ob 1.03 zjutraj. Na postaji ni bilo nikogar iz kolonije, toda tovarišica Mari se je takoj znašla. Nekemu moškemu je naročila, naj pokliče policijo. Miličniki so kmalu prišli in po dolgem času priklicali ravnateljico, ki se je pripeljala z mini avtobusom. Odpeljali so nas v kolonijo blizu Saint Renana, kjer smo preživeli štirinajst dni. Prve dni v koloniji je bilo malo težje za nas, ker nismo razumeli njihovega jezika. Pogovarjali smo se angleško in s pomočjo prevajalke Marice Skočir, ki nam je prevajala iz francoščine, se je to medsebojno spoznavanje hitro ugladilo. Mnogo pa so k našemu razpoloženju prispevali . francoski vzgojitelji ter nam ustregli vsepovsod. Zaradi zelo pe- V času od 5. do 27. avgusta t.l. se je 10 učencev in učenk 7. in 8. razredov osnovne šole Trbovlje mudilo na počitnicah v pobratenem mestu Sallaumines v Franciji. Vmes so si ogledali tudi jamo bližnjega francoskega rudnika. strega programa našega bivanja v koloniji, izletov v naravo, plavanja v Atlantskem morju, družabnih iger ogledovanja zgodovinskih znamenitosti, družabnih srečanj, plesov itd. nam je teh štirinajst dni zelo hitro minilo. Če iz nekega kraja odneseš tako lepe vtise in spomine na okolje ter na ljudi, ki si jih komaj dobro spoznal in vzljubil, je slovo težko in boleče. Takšno je bilo tudi naše zadnje družabno srečanje v koloniji Saint Renan. Polno veselja, smeha, obenem pa tudi solz in žalosti, ker smo že isti dan odšli k našim rojakom v Sallaumines-. Zjutraj smo se odpeljali z vlakom. Po osmih urah vožnje smo se pripeljali v pobrateno mesto Sallaumines, kjer smo na postaji slišali prvo domačo besedo. Po kratkem sprejemu na občini mesta Sallaumines so nas razdelili k družinam. Skupaj s tovarišico Sonjo Laznik sem bila pri družini Kurent, ki ima sorodnike v Zagorju. Dnevi v Salla-uminesu so minevali zelo hitro. V teh dneh smo videli mnogo znamenitosti. Ogledali smo si mesta Lens, Avion, Lille, Arras in celo Pariš. Vozili smo se po reki Seni, bili smo na Eifflovem stolpu, s katerega se je nudil enkraten pogled na Pariz. Bili smo v znameniti cerkvi Notre-Dame, ki je zelo poznana, ne samo v Franciji, ampak po celem svetu. Ogledali smo si tudi spomenike, ki ponazarjajo zgodovino Francije. Ker sta naši pobrateni mesti rudarski, so nas peljali v jamo na mehanizirano samohodno čelo. Tako smo vsak dan po napornih izletih še doma pri Kurentovih po večerji, ki js bila vedno obilna in dobra, posedali pozno v noč. Pogovarjali smo se o življenju pri nas in v Franciji. Vsi zaključki teh pogovorov so bili vedno enaki, da kdor je delaven, lahko živi kjerkoli v svetu. Iz vseh krajev, ki smo jih videli teh sedem dni, imamo trajen spomin, kajti povsod smo se skupaj z gostitelji slikali. Slike imamo v lepem albumu, ki so nam ga podarili. Zadnji dan so nam priredili slovesno večerjo, na kateri smo bili Trboveljčani, naši gostitelji in predsednik občine Sallaumines. Želja nas vseh je, da se še v bodoče goji to lepo pobratimstvo. Bojazen naših gostiteljev pa je, da se to pobratim- stvo ne bi skalilo, tako kot se je pri nekaterih mestih. To bivanje v Franciji bomo za vedno ohranili v lepi luči in prenesli naše vtise domačim ljudem. Po večerji so nam podarili že omenjene albume in žepne računalnike. Nato smo še plesali in kramljali. Po zadnji prespani noči pri Kurentovih sva s tovarišico Sonjo odšli na zajtrk. Zaradi bližajočega slovesa sem bila potrta, kajti hudo mi je bilo, ker sem morala zapustiti družino. Rada sem jih imela, ker so bili odkriti, prijazni in pošteni, skratka taka kot sta moja starša. Tudi od njih sem dobila nekaj daril, nato pa smo se s solzami v očeh in s toplimi stiski rok poslovili. Obljubila sem jim, da bodo vrata mojega doma v Trbovljah vedno odprta, če se kdaj oglasita pri nas. Za zaključek pa bi se v imenu nas vseh, ki smo bili v Franciji, toplo zahvalila OŠ Trbovlje, občini Trbovlje in vsem, ki so kakorkoli pomagali in prispevali, da smo brezskrbne počitnice' preživeli v tako lepih krajih daljne Francije. Vsem ljudem, ki so odgovorni za izvajanje in urejanje pobratimstva z našim mestom pa priporočam, da še v bodoče gojijo ta lep običaj, posebno še sedaj, ko je v svetu toliko napetosti in, nesoglasij. Zahvaljujemo se tudi našima tovarišicama, še posebno tovarišici Skočirjevi, ki smo jo preimenovali v »mamo Mari«, ker smo z njeno iznajdljivostjo in hrabrostjo povsod potovali brezskrbno kot bi bili doma. Darja Krajnik 8. f OŠ Trbovlje PF Revirski borci - Umrl je Franc Kimovec-ŽIga Dne 12. septembra t.l. je umrl v Ljubljani Franc Kimovec-Žiga, ugleden družbeno-politični delavec, član predsedstva Republiške konference SZDL Slovenije. Smrt je iztrgala iz naših vrst še enega naših najpomembnejših tovarišev — učitelja, komunista, revolucionarja. Ob smrti tovariša Kimovca smo delavci našega kombinata poslali predsedstvu RK SZDL sožalno brzojavko. V njej smo še posebej obžalovali, da je odšel iz naših vrst tovariš — sodelavec, ki je odšel iz naših vrst po več kot polstoletnem delovanju v naprednem delavskem in revolucionarnem gibanju. V tem času je prebil del življenja tudi v Trbovljah kot učitelj pred zadnjo vojno. Učiteljeval je v Osnovni šoli v zgornjih Trbovljah, sedanji šoli —• pedagoški enoti Ivana Cankarja. V tem času je deloval tudi pri Kulturno prosvetnem društvu Vzajemnost, v dramski sekciji. Ilegalno se je družil z naprednimi delavci, pred vsem komunisti. In prav v času službovanja v Trbovljah, je bil L 1940 sprejet v komunistično partijo Slovenije. Starejši Trboveljčani se ga spominjajo kot prijaznega, vedno vzravnanega in skrbno oblečenega človeka, domala asketskega značaja. Poznamo pa ga tudi kot predstavnika republiških družbeno-političnih organizacij, ki je v 1. 1958, po januarski stavki urejal najrazličnejše naloge v Trbovljah, z namenom, da se razmere čimpreje stabilizirajo in smotrno urede. Tovariš Kimovec pa zaradi neštetih svojih lepih lastnosti in opravljenega dela, ostal tudi nam v revirjih v najlepšem in trajnem spominu. Posebno zaradi svoje skromnosti, nesebičnosti, zavzetosti in doslednemu prizadevanju za vsestranski napredek naše domovine, hkrati pa tudi revirjev. V sredo, 14. septembra ob 17.30 uri so se od pokojnika poslovili na ljubljanskih Žalah predstavniki raznih organizacij in skupnosti, v četrtek, 15. septemb^ pa so ga pokopali v družinskem krogu v Ljubljani. V odboru za pripravo žalnih slovesnosti so bili številni javni in politični delavci Slovenije, med tem tudi Drago Sotler, predsednik medobčinskega sveta SZDL revirskih občin. Kulturniki pričenjajo z delom Pevski zbori so 1. septembra pričeli z rednimi vajami. V glavnem so imeli dvomesečne »počitnice«. V tem času so se dodobra spočili, tako da bodo lahko spočiti nadaljevali s svojim kulturnim poslanstvom. Vsi zbori, pa tudi drugi ansambli — godbe, dramske sek_ cije, lutkarji, likovniki in drugi vabijo v svoja društva in sekcije vse občane, posebno še_ veda še mlajše z namenom, da se vključijo v njihovo dejavnost. Med tem časom pa so imeli nekateri ansambli tudi že nastope. Tako je moški pevski zbor Zarja v času petdnevnega letovanja na Rabu od 8. do 13. septembra trikrat nastopil. Naj-prvo so pod vodstvom Riharda Majcna pripravili v našem počitniškem domu REK EK koncert popularnih pesmi za naše letovalce. Že takoj naslednji dan pa so sodelovali na prosla. vi ob 4(Hetniei osvoboditve slovenskih internirancev na Ra_ bu, kar je organizirala ZZB NOV Slovenije. Tretji dan so sodelovali na osrednji proslavi občine Rab pri spomeniku o-švoboditve, ob 40-letnici osvoboditve otoka Rab izpod Italijanske okupacije. Ob tej priliki so sodelovali v programu tudi drugi kulturniki iz Raba. Zadnji dan pred odhodom pa so nastopili š koncertom popularnih del v mestni loži. Povsod, na vseh nastopih so poželi viharno priznanje vseh poslušalcev. Zarjani so tako združili prijetno s koristnim in še tudi tokrat predstavili v svoji najboljši luči. Mešani pevski zbor Slavček pa je pod vodstvom Jožeta Skrinarja gostoval v soboto 17. 9. v Dornberku na Primorskem. Tudi tokrat jih je povabil v goste mešani pevski zbor Bojan iz Dornberka. Pred trgatvijo organizirajo vsako leto pevsko srečanje štirih zborov. Le- tos so se tega srečanja udeležili moški zbor iz Doline pri Trstu, mešani pevški zbor iz Pr-vačine, mešani pevski zbor Slavček kot gost iz ostalega dela Slovenije in domači mešani pevski zbor Bojan. Vsak od teh zborov je zapel po šest pesmi. Peli so narodne in umetne pesmi. Likovna sekcija RELIK Svobode Center, Trbovlje slavi letos 20-letnico svojega obstoja. V ta namen se intenzivno pripravljajo na svojo jubilejno razstavo, ki jo bodo pripravili ob letošnjem dnevu republike. Poleg likovne razstave imajo v načrtu organiziranje širšega po- svetovanja o likovni dejavnosti ter vrsto drugih okcij, s katerimi bodo obeležili svoj 20-letni jubilej. Mešani pevski zbor Svoboda II Trbovlje je pod vodstvom Helge Briner v času petdnevnega letovanja v Fiesi v domu Karto,nažne tovarne pripravil koncert popularnih del, nastopil pa je s posebnim koncertom tudi v Portorožu na srednjeveški tržnici, nadalje v domu IMP in v počitniškem domu velenjskih rudarjev. Zbor se intenzivno pripravlja na svoj jubilejni koncert, ki ga bodo imeli sredi septembra tega leta ob svojem 30-letnem jubileju, (tl) Dne 22. 8. so se udeležili osrednjih žalnih svečanosti v Ljubljani za pokojnim Mihom Marinkom tudi številni člani našega kolektiva kombinata v rudarskih uniformah. Foto: Delo Maks Marinčič ' MIHI MARINKU (1900 — 1983) Viharnik Nemo zro v nebo ti suhe veje, iz korenin boleče ti Sokove žene neka temna sila, ki nekoč, ah, res kmalu bi te pogubila. Vihar in burja vzela sta ti lesk zelenja, a toplina zemlje, sonca vetra, z juga ne pojenja. Ril si mlad, močan, kljuboval si strelam in ledeni toči, zdramil se zravnan ob siju severnice. A glej, zdaj tvoje seme klije, v poljih in gozdovih, širom travne ruše, čeprav sedaj viharnik, življenje iz zemlje —to ne mine! Tretje nagrajeni prispevek ob letošnjem dnevu mdarjev in prazniku našega kombinata Boj rudarjev za dosego socialnih pravic Tam na moji omari stoji kot okras in hkrati na stare čase rudarska svetilka, že dolgo neuporabna. Stoji kot opomin na težke čase naših rudarjev od vsega začetka pa tja do druge svetovne vojne. Seveda je ta poklic še danes težak, vendar je delo precej olajšano z raznimi stroji in drugimi pripomočki. Tudi moj ded je bil rudar, pa tudi njegovi predniki so bili rudarji. . . Vidim, kako prihajajo počasi s trudnimi koraki iz jame. Njihovi obrazi- so črni od zemlje in premoga, na licu pa jim puščajo sledi kapljice potu. Vidim njihove oci, ko prvikrat tisti dan pogledajo v sonce, ki bo zopet kmalu zašlo. Pozdravljajo ga s priprtimi očmi in s smehljajem na ustnicah. Končno so spet enkrat dočalcali konec dolgega, predolgega garanja. In tisti dan je bil lep že zaradi nečesa: dobili bodo svoje plačilo, ki ga potem odnesejo domov svoji materi ali ženi in kopici otrok, ki se lačni stiskajo v majhnih sobah. Kljub utrujenosti smeje odhajajo k upravnikovi pisarni. Z očmi, u-prtimi v vrata, željno čakajo, da se pojavi z njihovimi krvavo zasluzenimi mezdami Zdajci se odpro vrata in vse potihne. Upravnik, ki se pojavi na pragu, spregovori: »Žal mi je, ampak danes so vaše plače nižje kot ponavadi, ker premog ni šel tako dobro v promet, kot smo računali.« Med rudarji završi. Oglasijo se najpogumnejši s svojimi vprašanji, pripombami in celo grožnjami. Potem tudi ti potihnejo, boječ se, da še tistega denarja ne bodo dobili. Ko prejmejo zaslužek, se polagoma odpravijo domov. Sami, v dvojicah ali pa v skupinah. Vsi molčijo. A v njih kipi srd. Vedo, da je šel premog dobro v promet, vedo, da je zanj dobil lastnik rudnika dovolj denarja za njihove mezde in vedo tudi, da je ves ta denar obdržal lastnik sam zase. Orkan v njih vse bolj in bolj divja. Nato nekdo vendarle spregovori naglas: »Jutri ne grem kopat.« Oči vseh se ozro vanj, kakor da je črna ovca med belimi in da je rekel nekaj, kar ne bi smel. Vendar njihovi pogledi govorijo: »Tudi mi ne!« Ih drug za drugim se po premoru o-glasijo: »Jaz tudi ne!« Spogledali so se in ti pogledi so povedali več kot sto besed: zjutraj pred rovom, brez orodja in brez malice. Tako so se razšli. . . Stali so tam na dežju, ki jim je močil revne obleke. Vsak je stiskal pesti ali pa celo kakšno gorjačo. Čakali so, da se vsi zbero. Ni bilo treba dolgo čakati, ker so bili enotni in so prišli pravi čas. Niso kričali, niso grozili, le nemo so stali pred pisarno ter čakali na lastnika rudnika. Dolgo ga ni bilo, ker jim je hotel ohladiti jezo z dežjem, ki je neprestano lil. A tega srda m bilo mogoče kar tako ohladiti. Preden se je lastnik pojavil pred svojimi delavci, je obvestil žandarmerijo o tem, kaj se dogaja. Zdaj so jih žan-darji počasi obkoljevali, a lastnik jih je skušal na miren način pregnati. Govoril jim je, da je dobil premalo denarja za njihove mezde, da tega denarja ni in ga zato ne more dati. Vrnejo naj se na delo, ker bo drugače zopet premalo denarja za njihove prihodnje plače. Vedeli so, da so to laži in da jih hoče le preslepiti z besedičenjem. Zdaj jim je bilo dovolj. Množica vzvalovi in zaslišijo se najprej posamezni klici, potem pa vse pogosteje: »Dol s kapitalisti! Dajte nam naše mezde!« Žandarji, ki so do sedaj le stali z gumijevkami v rokah, so prežali na ta trenutek. Planili so na rudarje in jih bili z gumejevkami. Udarci so padali po vsem telesu. Nekaj trenutkov je bila to le neka gomazeča krogla, iz katere sredine so prihajali kUci bolečin. Ni se vedelo, čigava je roka, čigava noga in čigava glava. Vse se je prepletalo. Nato so se posamezni rudarji ločili od te gmote in se poskušali razbežati ter poskriti pred žandarji. Večini ni uspelo. Te so odpeljali, drugi pa so počasi in s sklonjenimi glavami odhajali domov. Njihove družine so jih pričakale na »gankih«, starih, že skoraj razpadlih hiš. Že od daleč so njihove žene in matere vedele, kaj se je zgodilo. In vedele so tudi, da bodo sedaj še bolj lačni kot doslej. Drugi dan bodo njihovi možje, sinovi, očetje, bratje in strici najverjetneje odpuščeni. Tako ne bo v bodoče niti tistih revnih mezd, ki so jih dobivali do zdaj. Začelo se bo stradnje in vrgli jih bodo tudi iz njihovih bornih sobic. Potem se začne zopet novo iskanje dela. A če ga bodo dobili. . . In vse se zopet ponovi in se ponavlja in se bo ponavljalo, dokler bodo še kje na tem svetu izkoriščevalci. Manca Starina, 8. d OŠ Revirski borci Trbovlje Lojzka Mikanovič Maks Marinčič RUDARSKA ŽENA POZIV ZA AKCIJO Moj oče bil knap je, rudar je moj mož. Življenje jima ni sejalo rož. Ko v zemljo vsak dan sin se moj podaja, verigi tej nikjer ne vidim kraja. Delu čast in oblast geslo vpili smo naglas, besede te vzemimo v last, rešilni to je pas. Pred mano dnevi vsi so polni brige, kaj z mojimi bo moškimi tam doli? Bodo vrnili se, bodo zdržali v tem rovu črnem, trudni, mokri, goli? V akcijo pojdimo, v boj za lepši čas. Problemov se lotimo — Na delo! Mar strah je nas? Ko se zvečer sonce v zaton nagiba, se s strahom proti jami jaz oziram. In z mano vsaka žena tam ugiba, če vrnejo se knapi zdravi s hriba. Samo besede ne bodo obrodile in težav rešile, ki morijo nas. Za spoznanje je že skrajni čas. In dan za dnem je dnevu dan enak, zvečer razveseli me njih korak. In srečni ob večerji pokramljamo z otroki, skrbi svoje ne priznamo. Z glavo zmajuje delu vdan, lenuha spodbuja, a vse je zaman. Tako življenje meni dalje teče, neredko rana v srcu me zapeče, ko v rudniku zatulijo sirene, saj jaz sem žena, s knapom poročena. V akcijo pojdimo, v boj za lepši čas, po delu si delimo! Mar strah je nas? Rudarstvo in energetika doma in po svetu TIMOŠKI PREMOGOVNIKI NAPREDUJEJO Doslej so na območju Timo-škega bazena opravili obsežna raziskovalna dela. Na podlagi doslej zbranih podatkov strokovnjaki cenijo, da obstajajo na področju te regije velike zaloge premoga, posebno v oko_ lici Bogovine, Ljubnice, Avra-mice, Sokobanja in drugih kra_ jih. Potrjene rezerve zadostujejo za nadaljevanje dela štirih premogovnikov na tem območju za najmanj nadaljnji dve do tri desetletja. Na področju Bogovine obsta_ jajo rezerve za normalno delo v naslednjih 15 letih pri letni proizvodnji 220.000 ton. Ob investicijskih vlaganjih v višini 280 milijonov din v moderniza. cijo in razširitev proizvodnih zmogljivosti rudnika antracita Vrška Čuka, še bo Sedanja proizvodnja od 40.000 ton povečala na bodočih 80.000 ton. Moder-nizTani bodo tudi ostali premogovniki na tem območju, ta_ ko da bo sedanja škupna proizvodnja okoli 460.000 ton pre_ moga letno v naslednjih letih bistveno večja. TUZLA — PLAN PRESEŽEN V razdobju januar — avgust t. 1. šo tuzlanski rudarji nakopali 9.571.000 ton premoga. Na_ črt proizvodnje šo tako dosegli V; višini 101,5 °/o. Napram istemu obdobju lanškega leta šo rudarji v Titovih premogovnikih proizvedli preko 720.000 ton premoga več. Letos je rudarje tega kombinata poleg pomanjkanja rezervnih delov in reprodukcijskega materiala ter šred_ štev za nabavo nove mehaniza- cije težko zadelo kronično po_ manjkanje železniških vagonov. Od 20. marca do konca avgusta so jih prejeli 16.000 manj, kakor bi jih potrebovali, zato je bila manjša tudi proizvodnja premoga za 450.000 ton. Prav tako so zaradi neredne dostave železniških vagonov kupcem do_ bavili 20.000 ton premoga manj. DRMNO DALO PRVE TONE PREMOGA Industrijski energetski kombinat Kostolac gradi termoelektrarno in premogovnik Dimno. Moč termoelektrarne bo po dograditvi znašala 700 MW, premogovnik Drmno pa naj bi dajal letno po 6,5 milijonov ton premoga. Skupna vrednost investicijskih del bo po dokončanju znašala 60 milijard din. Objekte grade iz združenih sredstev združenega elektrogospodarstva Beograd in Elektro Vojvodine iz Novega Sada. Sre_ di leta 1986 naj bi bil zgrajen prvi blok TE z močjo 350 MW, rudnik pa naj bi pričel dajati takrat 3 milijone ton premoga. Končna izgradnja je predvidena za drugo polovico leta 1987. Koncem avgusta so pričeli z deli v rudniku Dramo, tako da bodo do konca leta nakopali že 340.000 ton premoga. BRITANSKA RUDARSKA OPREMA NA KITAJSKEM Britanska družba Anderson Str. LTD_ ki proizvaja rudarsko opremo, je sklenila, dolgoročni sporazum s Kitajsko za proizvodnjo opreme za pridobi, vanje premoga. Kitajska že več kot deset let uvaža rudarsko o-premo te britanske družbe pa tudi nekaterih zahodnonemških družb. Nova oprema je Kitajski neobhodno potrebna, ker namerava do leta 2.000 podvojiti proizvodnjo premoga, in to od sedanjih 630 milijonov na bodo, čih 1,2 milijarde ton. Da bi lahko te cilje dosegli, iščejo Kitajci različne vire financiranja. Tako bodo zahtevali od japonske izvozno — uvozne banke, da jim odobri kredit v višini 3 milijarde dolarjev. S temi sredstvi bi opremili kitajske premogovnike s sodobno rudarsko opremo, s tem pa bi pričeli izvajati dolgoročni načrt postopnega poviševanja izkopa premoga. PORABA ENERGIJE NA SVETU V LETU 2000 Poraba energije na svetu bo leta 2000 manjša kot so do nedavnega predvidevali. To so u-gotovili na svetovnem kongresu o nafti, ki je potekal v septembru oziroma v avgustu v Londonu. Delež nafte v skupni po_ rabi energije bo do konca tega stoletja zmanjšan, medtem ko se bo delež premoga in nuklearne energije povečal. Po ocenah, ki so bile podane na svetovnem kongresu o nafti, bo svetovna poraba energije do le_ ta 2000 dosegla 10 do 12 milijard ton ekvivalenta nafte, medtem ko so leta 1981 ocenjevali to porabo na 12 — 14 milijard ton. V letu 2020 bo svetovna poraba energije znašala od 13 do 18 milijard ton ekvivalenta nafte, po ocenah iz leta 1981 pa naj bi znašala ta poraba od 18 — 23 milijard ton. Hkrati z zmanjšanjem porabe nafte pa se bo povečeval delež premoga in nuklearne energije v skupni porabi od 25 % v letu 1978, na 28 0/° v letu 2000 in 32 °/o v letu 2020. Delež zemeljskega plina v višini 17 0/° in hidroelektrične energije od 6 do 7 0/0 bo ostal nespremenjen, medtem ko bo delež novih e-nergetskih virov, v prvi vrsti sončne oziroma solarne, v letu 2000 znašal 3 0/0, v letu 2020 pa 6%>. PLEVLJE — REKORD RUDARJEV Površinski kop Borovica rudnika Plevlje je letos dal 650.000 ton premoga, kar je 35 % nad načrtom. Ta najuspešnejši kolektiv v Plevi j ah je avgusta letos dosegel rekordno mešečno proizvodnjo v višini 129.343 ton. ENERGETIKA V ČSSR Temeljna orientacija čehoslo-vaške politike v energetiki predvideva največje možnosti varčevanja, naslonitev na lastne vire in na zgraditev jedrskih elektrarn. Čehoslovaško gospodarstvo računa nato, da bo zagotavljanje goriva v prihodnje vse dražje. Tudi proizvodnja premoga, predvsem črnega,, bo v tem petletnem obdobju ostrav_ skega bazena za 45 l°/o dražja od sedaj, cena rjavega premoga pa za okoli 40 0/0. V preteklem letu je Čehoslovaška proizvedla 124,5 milijona ton premoga, letos pa računajo, da bodo nako, oali vsega premoga skupno 127 milijonov ton. Težave nastopajo pri redni oskrbi z električno energijo, ker kasni izgradnja dveh novih blokov jedrskih elektrarn. Do konca tega stoletja naj bi jedrske elektrarne v tej državi pokrivale 50 0/0 vseh potreb po električni energiji. KOSOVO — ZAMENJAVA TEKOČIH GORIV Na Kosovu je danes 59 delovnih organizacij, ki uporabljajo kot kurilno sredstvo mazut, pri čemer najmanjši porabniki niso upoštevani. V zadnjih 12 letih je v tej pokrajini poraba mazuta porasla od 12.450 na 121.170 ton oziroma skoraj 10-krat. Po energetski bilanci države naj bi letošnja poraba znašala 147.000 ton, medtem ko po nekaterih ocenah znašajo potrebe 446.000 ton. Možnost za zamenjavo tekočih goriv s trdimi gorivi ali plinom so na Kosovu velike, saj vemo, da je ta pokrajina izredno bogata s premogom. Lansko leto so ko-šovški premogovniki nakopali skupno 6,600.000 ton premoga. Od te količine je elektrogospodarstvo koristilo 6,081.000 ton. Poleg tega so proizvedli preko 100 milijonov m3 plina. V načrtu imajo razširitev zmogljivosti za plinifikacijo na 500 milijonov m3 plina, kar naj bi u-stvarili v naslednjih 4 do 5 letih. Za zamenjavo 150.000 ton mazuta potrebujejo 356.000 ton sušenega lignita ali 570.000 ton običajnega premoga. Če bi zamenjavo mazuta nadomestili s plini, bi bilo treba v nove zmogljivosti vložiti preko 8 milijard dinarjev, pri čemer pa niso všteta sredstva za dodatno izgradnjo plinovodov in rekonstrukcijo energetskih inštalacij. RUDNIK MOSTAR NA NOVI LOKACIJI Rudnik rjavega premoga v Mostarju se bo- s sedanje lokacije Vihoviči preselil v bližnji Cim. Na stari lokaciji so rezerve premoga pošle, na novi lokaciji pa se nahaja okoh 20 milijonov ton premora. Sklep o 'preselitvi so sprejeli potem, ko so obravnavali in spreieli mnenje skupine jugoslovanskih stro- kovnjakov, ki so potrdili, da je možno istočašno obratovanje premogovnika kljub naselju v Cimu. Pogoj je. da upoštevajo mostarsko odkopno metodo, ki zagotavlja minimalne deformacije tal, in da eksploatirajo le 5 milijonov ton premoga. Tudi ta količina zagotavlja 20-letno življenjsko dobo premogovnika š sedanjo letno proizvodnjo 250.000 ton. Za odpiranje nove. ga rudnika v Cimu bo potrebnih 4 — 5 let in vlaganja v višini 960 milijonov din. Odpiranje rudnika na lokaciji Bij el o Polje severno od Mostarja, kjer je preko 100 milijonov ton pre_ mogovih rezerv, so preložili na poznejši čas. POSOJILA SVETOVNE BANKE ZA DRŽAVE V RAZVOJU Svetovna banka bo skupno s svojimi podružnicami povečala posojila za energetske projekte v državah v razvoju na okoli 3,5 milijard dolarjev v tem poslovnem letu, ki se konča 30. junija 1984. Banka bo tudi nadalje povečevala posojila za projekte za ekšploatiranje nafte, plina in drugih energetskih vi_-rov v državah v razvoju, tako da bi letno dosegli znesek od 5 do 6 milijard dolarjev do leta 1985. V poslovnem letu 1979 je za podobne projekte banka odobrila državam v razvoju 1,5 milijarde dolarjev posojila. PREKORAČENI NAČRT PROIZVODNJE PREMOGA Rudarji rudnika rjavega pre_ moga Soko pri Soko Banji so v prvi polovici tega leta izkopali in dobavili kupcem 38.486 ton premoga, kar je za 1.100 ton več kot je znašal načrt. Tudi v drugi polovici leta bodo rudarji tega premogovnika dobavili tržišču okoli 80.000 ton premoga. Prekoračitev načrta dokazuje, da je ta kolektiv sta. biliziral svoje poslovanje, in da so investicijska vlaganja dala pričakovane rezultate. V teku s.o- nove akcije zaradi razširitve proizvodnje premoga, zato računajo, da bo premogovnik lahko povečal proizvodnjo po letu 1985 na 260.000 oziroma 300.000 ton premoga letno. KONKURENCA OGROŽA AMERIŠKI IZVOZ PREMOGA Izvoz premoga iz ZDA bo le. tos malenkost višji kot pretekla leta. Stagnira predvšem za. radi hude konkurence. V preteklih letih se je izvoz premoga iz ZDA povečal zaradi težav na Poljskem in štrajkov v Avstraliji in drugod. Sedaj pa so še vnovič pojavili na trgu premogovniki iz Poljske, Južne Afrike in Avstralije, in to z ni. žjimi cenami. BiH — IZGRADNJA ELEKTROENERGETSKIH OBJEKTOV V SR Bosna in Hercegovina bodo v naslednjih sedmih letih predvidoma vložili v izgradnjo elektroenergetskih objektov 96,2 milijarde din, oziroma letno povprečno preko 13 milijard din. To ntenzivno izgradnjo elektro-energetskh objektov terja velik porast potreb po električni e-nergiji. Po sedanjih ocenah poraba električne energije v tej republiki hitro narašča. Da bi lahko zadovoljili vse potrebe po električni energiji, bodo proizvodnjo povečali od sedanjih 11.383 na bodočih 19.111 GWh električne energije, kar pomeni, da jo nameravajo povečati za okoli 60 0/0. Pred kratkimk so na prvem svetovnem kongresu za izkoriščanje sončne energije v avstralskem mestu Pert omenili, da bo treba naprave za proizvodnjo solarne energije izpopolniti, ker so sedanje deloma že nevarne. Na tem svetovnem kongresu so strokovnjaki nekaj dni razpravljali o dosedanjih u-spehih na tem področju, pa tu. di težavah, ki jih spremlja pridobivanje šolame energije. Ta. ko so naprimer naprave na nekaterih zgradbah v Pertu povzročile več požarov v mestu, ki je sicer zelo primemo za to- vrstno eksperimentiranje. Večerno sonce pa se je pogosto odbijalo z nekaterih naprav, ki so stale v prometnih ulicah in so ti svetlobni odboji ogrožali promet. Naloga strokovnjakov je, da te hibe odpravijo. Do konca tega stoletja namerava Avstralija proizvesti 20°/o sončne energije od skupnih potreb. KOLUBARA USPEŠNA REIK Kolubara, kombinat, s katerim imamo prijateljske sti. ke, je v letošnjem prvem polletju uspešno posloval. Najboljše učinke so dosegli rudarji. Na površinskih kopih so nakopali preko 9 milijonov ton premoga, kar je za 1,8 %> več kot lansko leto v istem obdobju, vendar za 6 °/o manj kot so načrtovali. Razlog je v tem, da kasni izgradnja TE Nikola Tesla B katero bo Kolubara o-skrbovala s premogom. Kombinat v celoti je uspešno posloval, medtem ko je 6 delovnih organizacij v njegovem sestavu ustvarilo izgubo v višini 66,189.000 din. Nobena od teh DO ni proizvajalka premoga. IZKORIŠČANJE PREMOGA NA ŠVEDSKEM Na Švedskem so tri družbe izdelale tehnologijo za proizvodnjo pulpe premoga, katero bi koristili v elektrarnah. Pobudo za to je dalo švedsko mi. nistrstvo za premog z namenom, da bi naj večja mesta koncem tega stoletja ogrevali ob čim manjših Stroških, s tem, da bi za polovico zmanjšali porabo nafte. V ta projekt bodo vložili okoli 1,5 milijarde dolarjev. Delo naj bi opravili do leta 1986. Toplarne za ogrevanje mest bodo hkrati izkoristili tu. di za proizvodnjo električne e-nergije. Pomembnost teh na. prav bo narasla koncem 90 let, ko bo Švedska začela zmanjševati izkoriščanje jedrskih elektrarn. Le — te namreč sedaj o-skrbujejo Švedsko s 40 % potrebne električne energije. Izdelovanje pulpe premoga je ter. jalo posebno tehnologijo, ki jo bodo po vsej verjetnosti prodali tudi kot. DOMAČI krt ZA IZGRADNJO PREDOROV MIN — Mašinska industrija Niš projektira in namerava tudi izdelati ter montirati prvega domačega »krta« za izdelavo predorov. Stroj je vreden okoli 220 milijonov dinarjev in ga bodo koristili predvsem za izkop predorov za dovajanje vode za potrebe HE Zavoj pri Pirotu, ki jo pravkar gradijo. MIN izdeluje ta stroj skupno z zahodno-nemško firmo Scheferurbach, ki je za potrebe izgradnje beograjske podzemne železnice že izdobavila dva kompletna podobna stroja. V bistvu predstavlja ta stroj »malo tovarno« za izkop predora ter oblaganje in betoniranje obodnega zida ter transport materiala. Vse to pa je povezano z najsodobnejšo tehniko in elektroniko. Nov stroj bo zamenjal več deset delavcev, ki sodelujejo pri izgradnji predora omenjene hidroelektrarne. REKORDNI SKOK PREMOGA V AVGUSTU Rudarji jugoslovanskih premogovnikov so avgusta letos nakopali 5,461.436 ton vseh vrst premoga. Doslej še nikdar niso jugoslovanski rudarji nakopali tolikšne količine premoga v enem mesecu. Zato lahko trdimo, da je to rekord. Letos so ga v enakem mesecu nako_ pali 848.157 ton več kot avgusta lani. Boljši uspeh je bil do_ sežen zaradi večjega števila delovnih dni, deloma pa boljši re_ zultat pripisujejo boljši organizaciji dela, boljši oskrbi z rezervnimi deli in reprodukcijskim materialom, pa tudi zagnanosti rudarjev. Proizvodnja premoga pa bi bila še večja, če bi bilo na voljo več železniških vagonov. Skupna proizvodnja premoga od januarja do avgusta letos je znašala v Jugoslaviji 37,821.000 ton premoga vseh vrst. TE KOSOVO V OMREŽJU Dne 11. septembra letos so po kratkih priključitvah v prvih dveh dneh vključili v jugoslovanski elektroenergetski sisten prvi blok nove TE Kosovo B v Obiliču. Novozgrajena termo, elektrarna že dobavlja prve kWh električne energije. Blok ima zmogljivost 339 MW, dejansko pa dela s 50 MW, ved-dar pa je ta manjša izkori. ščenost zmogljivošti le začašna. Po določenem številu obratovalnih dni bodo agregat ustavili in v 7 dneh pregledali vse naprave ter odpravili eventuel. ne napake ali okvare. Nato bo blok pričel obratovati s polno zmogljivostjo. VDOR VODE IN BLATA V JAMI PRELOGE V prvih dneh septembra 1.1. je v jamo Preloge rudnika lig. nita v Titovem Velenju vdrla voda v raziskovalno progo hkrati z muljem in plinom. Takoj so pričeli s sanacijskimi deli, vendar je dejanske škode, na. stale na opremi po prvih predvidevanjih za okoli 20 milijonov din. Končno škodo pa bo možno ugotoviti šele po končanih sanacijskih delih. PETROVDOL JE DAL PRVE TONE PREMOGA V Petrovdolu pri Koprivnici so že od nekdaj kopali premog. Rudnik so zaprli pred 13 leti zaradi splošne akcije o zapiranju manjših rudnikov. Sedaj so vnovič začeli raziskovati in i-skati premog. Raziskovalna de. la izvaja SOZD Bilokalnik iz Koprivnice. Radi bi vnovič aktivirali bivši rudnik. Pri raziskovalnih delih so zaposlili večje število nekdanjih rudarjev. Pripravljajo ustanovitev novega rudnika. Računajo, da je na tem območju v zemlji tudi do 4 milijone ton lignita. Čez dve leti bodo pričeli z normalno proizvodnjo. BANOVICI —-TEKMOVANJE RUDARJEV Dne 1. septembra letos je delavski svet rudnika rjavega premoga Tito Banoviči sprejel sklep o uvedbi tradicionalnega rudarskega tekmovanja, ki se prične 1. oktobra in traja do 30. novembra. Letošnjega tekmovanja se bo udeležilo blizu 3.000 rudarjev, ki si bodo prizadevali zvišati storilnost, zmanjšati stroške poslovanja, ter zmanjšati izostanke z dela zaradi bolezni ter drugih odsotnosti. LJUDSKO POSOJILO ZA ELEKTROENERGETSKE OBJEKTE Skupščina SR Makedonije bo kmalu razpravljala o predlogu svojega Izvršnega sveta, da bi v tej republiki razpisali ljudsko posojilo za gradnjo elektroenergetskih objektov, nadalje za zagotavljanje pitne vode v 15 me. stih in za preprečevanje onesnaževanja Ohridskega jezera. Naj večji del sredstev bodo namenili za postavitev novih hidro in termoelektrarn. ZVEZNI IZVRŠNI SVET O ENERGETSKIH RAZMERAH Dne 1. septembra je izvršni svet na svoji seji proučil energetske razmere v državi. Ugotovil je, da so skrajno resne. Zaradi lepega, dolgotrajnega su_ šnega vremena se je dotok v akumulacijska jezera v HE izredno zmanjšal in je bil vodostaj zavoljo tega najnižji v zadnjih 40 letih. Akumulacijska jezera se hitro praznijo, tako da primanjkuje po podatkih koncem avgusta za okoli 1 mili. jard o kwh električne energije. Elektroenergetske razmere pa so slabe tudi ha račun nepravočasne zgraditve novih energetskih objektov. Deloma pa tudi zaradi zmanjšanega uvoza nafte. Po drugi strani pa je bila tudi poraba električne energije manjša zaradi poletnega časa in kolektivnih dopustov y tovarnah. Z nastopom jesenskih mesecev pa se je poraba električne energije izredno zmanjšala. Proizvodnja premoga je sicer večja za 8,5 °/o napram lanskemu enakemu obdobju, tako da so dani pogoji za normalno proizvodnjo električne energije v TE. Ugotovili pa so tudi, da premogovnikom primanjkuje železniških vagonov za prevoz premoga, kar zelo vpliva na pravočasno dobavo premoga tako TE, kakor tudi drugi industriji in široki porabi. Priporočilo, ki ga je sprejel Izvršni svet, bodo posredovali železniškim transportnim organizacijam z namenom, da zagotove v naslednjih mesecih normalno oziroma redno dostavljanje potrebnega števila železniških vagonov. Priporočal pa je tudi vsem investitorjem novih energetskih objektov, da pohitijo z dograditvijo in usposobitvijo novozgrajenih objektov. V IDRIJI SPET DELAJO Po sedmih letih, odkar so za_ prli rudnik in topilnico živega srebra Idrija, so vnovič pognali eno izmed treh rotacijskih pe_ či. Poskus je takoj uspel in so prvi kilogrami te tekoče kovine navdušili 200-članski kolektiv. ki se je tega vnovičnega pričetka rednega obratovanja, tako rudnika kakor tudi topilnice, izredno razveselil. V Idriji in njegovi okolici leži, po ugotovitvah njegovih strokovnjakov, okoli 10 °/o svetovnih zalog živega srebra, oziroma cinoberit-ne rude, ki vsebuje živo šrebro. Dnevno predelajo po 250 ton rude, tako da bodo do konca le_ tošnjega leta pridobili 45 ton živega srebra za 18 domačih u-porabnikov, ki so združili dela in sredstva za Vnovični pričetek obratovanja tega rudnika. Od svetovne situacije je odvi_ sno ali bodo delo v rudniku razširili ali ne. Predvsem gre za ceno, ki jo ima živo srebro na svetovnem trgu. Le-ta pa seveda odločilno vpliva na obratovanje oziroma neobratovanje tega rudnika in topilnice.(ti) IV. samoprispevek v Hrastniku Občinska skupščina Hrastnik je avgusta tega leta seznanila vse občane občine Hrastnik š tem, da bo III. samoprispevek letos potekel in da bo v decembru 1983 organiziran referendum za uvedbo IV. samoprispevka. Ob osnutku programa IV. samoprispevka šo razpravljali zbori Skupščine občine Hrastnik na skupnem zboru 26. 7. 1983 in ta program v osnutku tudi sprejeli. Javna razprava pa je trajala v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih organizacijah do 24. septembra 1983. V tem času so sprejemali tudi predloge, stališča in mnenja, da bi oblikovali predloge katerih nameni in cilji so sprejemanje odločitev za boljši jutrišnji dan. Občinska skupščina Hrastnika je seznanila vsa gospodinjstva v Hrastniku s pismenim gradivom o nameravanem referendumu in uvedbi IV. samoprispevka. Ta pisna informacija vsebuje uvodno besedo predsednika Skupščine občine Hrastnik Franja Krsnika, inž., poročilo o realizaciji programov dosedanjih samoprispevkov in osnutek programa za uvedbo IV. samoprispevka v občini Hrastnik. Vsebuje pa tudi poročilo o realizaciji III. samoprispevka v obdobju 1979-1983, izhodišča za uvedbo IV. samoprispevka, finančno konstrukcijo samoprispevka, predlog prioritetnega vrstnega reda izgradnje po programu IV samoprispevka in u-resničevanje skupnih dogovorjenih nalog v tem in naslednjem srednjeročnem obdobju. Po oceni predsedstva Občinske konference SZDL Hrastnik je tudi tokrat samoprispevek ena tistih oblik izvirne in plemeni, te solidarnosti naše družbe, kjer občani in delovni ljudje na najbolj solidaren način izražajo svoja hotenja, voljo in pripravljenost do združevanja dela in sredstev za zadovoljevanje najširših potreb in interesov v krajevni skupnosti in občini. Gre za vnovično prikazovanje visoke zavesti občanov za uspešno izvedbo tudi IV. samoprispevka. Prepričani smo, da so se občani, delavci in delovni ljudje občine Hrastnik s programom IV. šamoprišpevka dodobra seznanili in da ga v celoti podpirajo. Na referendumu se bodo zagotovo odločili za nadaljnji napredek občine tudi s svojim samoprispevkom. Žaro s pepelom pokojnega Miha Marinka so v ponedeljek 22. avgusta t.l. v poznih popoldanskih urah položili v grobnico narodnih herojev v Ljubljani. Foto: Delo V nekaj vrstah NA ZASAVSKEM SEJMU JE BILO ŽIVAHNO V času od 10. do 19. septembra je potekal v prostorih Delavskega doma itn na trgu pred njim tradicionalni zasavski sejem. Tudi tokrat ga je pripravila ABC Pomurka — Trgovsko podjetje 1. junij, Trbovlje. Razstavljali so pohištvo, belo tehniko, gradbeni material, tekstil in konfekcijo, živila in pijače, delovne stroje, ozimnico, itd. Obisk je bil razmeroma kar precejšen, kljub vstopnini 40,00 din. Prometa pa ni bilo toliko kot so pričakovali, ker ni na voljo ugodnih kreditov in večjih popustov, pri beli tehniki in akustičnih aparatih pa se pozna zahteva proizvajalcev po devizni soudeležbi oziroma nakupu barvnih televizorjev, pralnih strojev itd. za devizne dinarje. Naj večji obisk je bil na trgu pred domom, kjer pa so imeli gostilničarji večji uspeh. RASTLINJAK NA SIPINI Trboveljska termoelektrarna že dolga leta odlaga elektrofil-terski pepel nad Praprotnim. Na tem odlagališču ki je precejšnjega obsega, nameravajo kmetij ci postaviti poškusni rastlinjak. V njem bi izkoriščali toplo odpadno vodo iz TE in toploto, ki se sprošča pri ohlajanju pepela na odlagališču. Akcije se je lotila Zasavska kmetijska zadruga. V rastlinjaku nameravajo pridelovati zelenja, vo in okrasne rastline. Če bo poskus uspel, bi postavili večji rastlinjak, ki bi imel blizu 3.000 im površine. Če bi v celoti izkoristili všo odpadno toploto, to je toplo vodo, pline in toploto iz pepela, bi lahko ogrevali tudi okoli 4 ha rastlinjakov. U-pajmo, da bo poškuš ušpel, s čimer bi izboljšali preŠkrbo v Revirjih, po drugi strani pa izkoristili odpadno toploto. NEURJE JE NAPRAVILO VELIKO ŠKODO Dne 12. septembra je bilo v Trbovljah in v sosednjih občinah veliko neurje v dopoldanskih urah. Med 9. in 10. uro je padlo izredno veliko dežja deloma tudi s točo. Cestna in druga kanalizacija ni mogla požirati vse vode, zato so bile ceste poplavljene precej višoko. Bile so prave reke. Voda je prodirala v kletne prostore, pa tudi v nekaterih trgovskih poslovalnicah, predvsem na Trgu revolucije, šo še borili z vodno ujmo. Ceste, predvsem makadamske, so bile precej okrnjene. Cesta pri Cementarni oziroma pri železniški postaji je bila nekaj čaša zaprta za ves osebni promet. Tudi cesta med Trbovljami in Zagorjem je bila v Slačniku o-nespošobljena za normalni promet. šaj je nanešla voda na cesto veliko blata, peška in dračja. DERATIZACIJA V TRBOVLJAH Zavod za zdravstveno varstvo— pošlovna enota Maribor izvaja v času od 5. Septembra do 8. oktobra obvezno akcijo deratizacije, to je uničevanja miši in podgan. Dosedanje akcije so bile v glavnem uspešne. Akcija zajema vse stanovanjske, pošlovne, industrijske! in komunalne objekte in naprave na področju občine. Cena je približno enaka kot preteklo leto. Dolžni pa so jo poravnati na temelju posebnega občinskega odloka tišti, kjer so bile položene zastrupljene vabe za uničevanje miši in podgan. VREMENSKA POSTAJA V RAVENSKI VASI že nekaj časa tečejo priprave za pričetek gradnje dveh stanovanjskih stolpnic na Trgu revolucije v Trbovljah, na tako imenovanem KAREJU 3. Tu bo treba prestaviti poslovne prostore DO RGD na drugo lokacijo, preseliti pet družin, vse pa kaže, da bo ukinjena tudi dosedanja rudniška vrtnarija. Tu je stala tudi manjša vremenšika postaja, ki jo je vodil vremenški mojster. Zaradi teh okoliščin je hidrometereološki zavod zaradi kontinuitete dela te vremenske postaje le-to prestavil na Ravensko vas, kjer od 1. Septembra tega leta dalje normalno evidenitirajo vreme in padavine za naše območje. Dela vodi znani vrtnarski mojster Milan Kovač. KRAJANI DOBOVCA SO PRAZNOVALI Krajani krajevne skupnosti Dobovca so 28. avgusta tega leta praznovali svoj krajevni praznik. Praznujejo ga vsako leto v Spomin na pregnanstvo oziroma njihovo izselitev š Strani okupatorja v letu 1941. Popoldan, ob 15. uri, so izvedli pred gasilskim domom kulturni program v katerem so sodelovali domači kulturniki in moški pevski zbor Zarja pod vodstvom Rika Majcna. Slavnostni govor je imel predsednik sveta krajevne skupnosti, nato pa so odprli telefonsko traso—napeljavo med Matico dk> Ključevice in cesto med Troštom in Orožnom na Ključevico. Praznovanje so zaključili s tovariškim Srečanjem krajanov. SIPOREX RAZŠIRJA ZMOGLJIVOSTI Tovarna lahkih gradbenih e-lementov Siporex v Kisovcu v Zagorju je pred nedavnim razširila svoje proizvodne zmogljivosti in to pred rokom in prihranila 3 milijone dinarjev. Šlo je za razširitev proizvodne hale, nabavo in montažo 4. avtoklava, podaljšanje žerjavne proge in postavitev Surovinskega silosa. Predračunska vrednost je znašala 29,34 milijona din. A v- toklav je domačega izvora, medtem ko so prejšnji avtoklavi bili v glavnem uvoženi. Z dosedanjimi tremi avtoklavi šolah, ko letno proizvedli 120.000 ton gradbenih elementov iz plinastega betona s 4. avtoklavom pa bodo proizvodnjo dvignili za 12,5 %, ob nižjih stalnih stroških. Hkrati šo racionalizirali porabo mazuta in njegovo porabo zmanjšali za 20 %. V zadnjem času jim je pristojni organ o-dobril 30 l0/o višje cene. tako d; upajo, da bodo do konca leta lahko izplavali iz izgube, ki je ob polletju znašala 18,7 milijonov din. VEČERNA ŠOLA ZA ODRASLE Osnovna šola Trbovlje organizira v tem šolskem letu večerno osnovno šolo za odrasle za 5. in 6. ter 7. in 8. razred: Vpisovanje je trajalo od 15. septembra, aprejemajo pa tudi naknadne prijave. Osnovno šolo imajo možnost končati vsi delovni ljudje in občani, ki lete doslej niso končali. V REVIRJIH VEC TELEFONOV PTT podjetje Trbovlje, ki pokriva zasavske in nekatere druge sosednje občine in kra, jevne skupnosti, je tudi letoš nadaljevalo z akcijo, da v skladu s svojim srednjeročnim načrtom razvije telefonsko omrežje in ga tako potegne iz zaostalosti. Še ni dolgo tega, ko je veljalo, da je prav zasavsko področje eno naj slabše razvitih področij v Sloveniji v pogledu telefonskega prometa. Investitor je združil sredstva za razvoj osnovnega telefonskega o-mrežja, nameščanja novih avto, matskih telefonskih central, ter v povečevanju zmogljivosti obstoječih telefonskih central. Na Podkumu še imajo ročno telefonsko centralo, sicer pa je drugje avtomatizirana telefonija. Tudi v Podkumu bodo že predvidoma v oktobru tega leta s kablom povezali njihovo centralo na zagorsko avtomatsko te- lefonsko centralo. Omogočenih bo 20 novih priključkov v Podkumu, medtem ko bodo v Šklendrovcu priključili še 35 novih telefonov. Ta medkrajev, na povezava bo veljala nekaj nad 8 milijonov din. Istočasno poteka v tej krajevni skupnosti' akcija za razširitev naročniškega telefonskega omrežja za 80 novih naročnikov. Uresničitev pa bo možna po tem, ko bo sedanja zagorska avtomatska centrala nadomeščena z vozliščno centralo. Investitor pa še srečuje z novimi težavami, ne le denarnega, pač pa tu, di materialnega značaja. Zaradi pomanjkanja kadrov skupnosti Boben Prapretno v Hrastniku, Čeče v Trbovljah in Cemšenik v Zagorju, (tl) NOVI BANKOVCI Zvezni izvršni svet je predlagal, da bi izdali bankovce za 2.000 in 5.000 dinarjev. Za ta predlog so se odločili zato, ker se je v zadnjih sedmih letih obtok gotovine povečal za petkrat. Zato se je Narodna banka odločila povečati tiskanje bankovcev predvsem 'za 1000 din. V letu 1975 je bilo teh v obtoku 2 “/o od vrednosti vseh bankovcev, lani pa že 70 */». Bankovec za 5000 din bi ustrezal petkratnemu obtoku, ki je nastal zaradi višjega družbenega proizvoda, pa tudi zelo visoke inflacije. Bankovec za 2000 din pa raj bi nadomestil prehod med bankovcem za 1000 in bankovcem za 5000 din. Po vsej verjetnosti bomo bankovce dobili že letošnjo jesen. Kova višina denarnih pomoči Občinska skupnost otroškega varstva Trbovlje je sredi septembra tega leta seznanila vse organizacije združenega dela in druge organizacije, da od 1. septembra 1983 dalje veljajo nove višine denarnih pomoči. Po tem sklepu o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1983, imajo pravico do te denarne pomoči otroci delavcev oziroma delovnih ljudi: —- 1.500 din na mesec,, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 3.900 din na družinskega člana mesečno. i — 1.200 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada, od 3.900 do 4.200 din na družinskega člana mesečno. — 650 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada, od 4.200 do, 4.700 din na družinskega člana mesečno. V dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada še štejejo vši dohodki in prejemki, ne glede na to iz katerih virov ali na podlagi katerih predpisov jih družina ima. Sklep podrobno določa tudi kaj tvorijo podlago za dohodek delovnih -ljudi, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi o^ pravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost oziroma kmetijsko dejavnost. Mnenje o socialnem položaju družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada, daje krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela. Poseben del sklepa določa tudi to, da ima otrok, ki ima pravico do denarne pomoči, pravico tudi do povečane denarne pomoči v znesku 1.000 din mesečno, če je težje telesno ali duševno prizadet, oziroma 5.000 din na mesec, če ima edinega hranilca. Denarna pomoč še praviloma izplača staršem oziroma roditelju, drugi fizični ali pravni osebi, ki pretežno skrbi za otroka. Naj omenimo tudi to, da nove višine denarnih pomoči ne prejemajo starši, katerih otroci obiskujejo vzgojno varstvene organizacije v Trbovljah ali osnovno šolo v Trbovljah. Za te otroke namreč Občinska skupnost otroškega varstva Trbovlje krije ekonomsko ceno v vrtcu ali šoli, starši pa za tone prejmejo denarne pomoči. Metod Lavrini, Avto je pripeljal deputatni premog v Kolonijo, risba, tuš DNEVI KOŠARKE V ZAGORJU____ V času od 31. avgusta do 3. septembra 1983 so potekali v Zagorju . na igrišču na Polju, dnevi košarke 83. Na turnirju kadetskih ekip so nastopile ekipe Gibone iz Zagreba, Libele iz Celja in domače ekipe iz Zagorja. 1. septembra popoldan je bil turnir veteranov. Na njem so nastopile ekipe iz Domžal, Litije, Trbovelj in Zagorja. V petek 2. septembra popoldan , je bilo mednarodno srečanje ekip Olimpije, Osnabriick (ZRN) ter Zagorje.' V soboto 3. septembra so se turnirja pionirskih ekip udeležile ekipe Olimpije, Litije, Rudarja in Zagorja. Isti dan je bila ob 15. uri košarkarska povorka od igrišča TVD Partizan, nadalje met na koš upokojencev, ter Jaka koš sov — košarka prihodnosti. Nekatere prireditve so bile povezane tudi s plesom in tradicionalnim srečanjem SEVER - JUG. Zahvala Ob boleči izgubi nase mame Marije Groboljšek se za podarjene vence in tolažilne besede zahvaljujemo članom kolektiva TOZD RESD in DS pomožna dejavnost Zagorje. Sinovi Milan,Ludvik, Gvido 0 B B B Zahvala Ob tragični izgubi sina Borisa Simončiča, študenta, ki mu je snežni plaz z gore Les Courtes prekinil nadaljno življenjsko pot, smo prejeli z mnogih strani številne izraze sožalja. Vsem, ki so nam ob tej težki uri stali ob strani, poklonili mnogo lepega cvetja in Borisa pospremili na zadnji poti na pokopališču v Zagorju, naša srčna zahvala. Posebna zahvala velja Planinskemu društvu Trbovlje in njegovemu alpinističnemu odseku, Planinskemu društvu Zagorje ter ostalim planinskim društvom v Zasavju, obema govornikoma, Delavskemu pihalnemu orkestru Zagorje, Zagorskemu oktetu, prijateljem in znancem ter članom kolektivov in posameznikom iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika, ki so nam' nudili pomoč in s tem omogočili prevoz ponesrečenega Borisa v domovino. Žalujoči Miro Simončič in Nevenka Beja z družinama Kadrovske spremembe 1. septembra 1983 je nastala v DO ZPT — TOZD Separacija premoga Trbovlje sprememba. Dotedanji vodja Danijel Galuf, dipl. inž. rud., je bil imenovan za republiškega ru-darskeg a inšpektorja. Za novega vodjo TOZD Separacija premoga Trbovlje je bil imenovan Milanko Lučič, dipl. inž. rud. Dosedanji direktor TOZD Splošne bolnišnice Trbovlje dr. Tomaž Vahtar je sredi leta, po preteku mandata odšel v zdravstveni dom Trbovlje na pediatrični oddelek, za vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa pa je bil imenovan Franc Rajšek, inž., strokovna dela pa vodi dr. Rudi Zupan, kirurg. Dolgoletni direktor ABC Pomurka — DO 1. junij Trbovlje Ivan Muhič, ek., je 1. 9. t.l. odšel v pokoj. Vsem organizacijam združenega dela in drugim organizacijam se je zahvalil za dolgoletno sodelovanje. Nasledil ga je Nikola Bojovič, inž. agr., ki je bil dotlej zaposlen kot vodja TOZD v Zasavski kmetijski zadrugi Trbovlje. Drago Sotler je bil imenovan s 1.9. 1983 za direktorja Zasavskega šolskega centra v Trbovljah in je s tem nadomestil dosedanjega vršilca dolžnosti Jožeta Čibeja. Tovarišu Sotlerju je letos potekel mandat predsednika Medobčinskega sveta SZDL revirskih občin. Kadrovske vesti za čas od 1. 8. do 31. 8. 1983 PRIHOD DO ZPT TOZD PT: Širše Milan —vozač, Jelen Bojan — vozač, Ribič Mirsad — zun. del., Ahac Filip — vozač, Vukovič Nurija -— kopač, ‘Štrovs Martin — vozač, Botonjič Fuad — kop. pom. TOZD SEP. — Trb: Sintler Ma_ tjaž — sep. del., Sekili Ivan — šep. del.. Čebin Marjan — sep. del., Uran Milan —izvaj. manj zahtev, tirničar. opravil, Jerman Bogomir — izločanje jalovine iz premoga v drobilnici. TOZD RESD Trb.: Levičar Sandi — kovinar, DS PD Trb.: Hauck Miran — sklad, manipulant, Vigele Mar_ jana -— administrator, Dolinšek Hermina — čistilka, Žunk La-dišlava — izvaj. pomož. zunanjih zunanjih del, Murn Mileva — čistilka. Volaj Andelka — čistilka, RSC: Hodič Nijaz —kopač. TOZD P Hr.: Mastnak Mirko — jam. učnik, LLt-t jam. učnik,Hlastan Rudi — jam. učnik, Trbovc Janez — jam. učnik, Sintler Milan — jam. učnik, Kodrun Anton —jam. učnik, TOZD PH: Leskovar Jože — učnik, Adžaga Jožo — učnik. Beko Akif — učnik, Kovačič Drago— učnik, Perko Jože — kopač, Žilič Juro — kopač. P Ojstro: Avguštin Stanislav — učnik poklic štrugar, Merdano-vič Osman — kopač, Šeho Ba-hrudin — učnik, Vašiljevški Blaž — učnik, Kadič Fuad — učnik. RESD Hr.: Kandolf Alojz — kovinar jam. mehaniz., Sapor janko— pom. del. Lakovšek Marjan — elektrikar, Slapšak Marjan — kovinar. DS PD Hr.: Subašič Mustafa— pom. del., Muhovič Elizabeta — čistilka, Domanj Ruža — čistilka. TOZD P Ko.: Vidovič Ivo — učnik, Kralj Franc — učnik, Ari-faj Enver — kop. pom., Husič Abdulah — kopač, Razpotnik Miran — učnik, Roglič Leopold — učnik. poklic tekstilni tehnik, Topalovič Peter — kopač, Pavlič Franc — učnik, Borišek Miroslav — učnik. TOZD separacija Zag.: Sulka-novič Hajrudin — sep. del., Ka-ragič Uzeir — šep. del., Kajbič Jože — sep. del., TOZD RESD Zag.: Polc Drago — pom. del.. Brate Franc — mi_ zar, O strežnik Alojz — ključavničar, Režun Marjan — elektrikar. DO RGD TOZD RIG: Spahič Bego — kopač, Softič Osman—kopač, Muratovič Osman — vozač, Ha_ tudič Hajrudin — vozač, Gašpe-rua Viktor — vozač, Zaplotnik Janez — kopač, Ejupovič Fadil — kopač, Softič Šefik — vozač, Dedič Enes — kopač, TOZD Avtoprevoz: Fink Alojz — avtomehanik, TOZD GRAM AT: Zupančič Ivan — oprav, drobilca kompres. in Sejalne naprave v kamnolomu. DO TET TOZD PEE: Cvetkovič Rozalija — kemijski tehnik — prip.. Sko-čič Branko — kuhar. TOZD VN: Ostanek Matija — štrugar. DO IMD TOZD SIMD: Požar Vilijem — kovinostrugar, Korošec Matjaž — štrugar, TOZD EIMD: Savič Branko — elektrikar. Transport nakopanega premoga in jalovine je na površinskem kopu Dobrna pred tremi desetletji potekal tako kot kaže gornja slika. Vozički so bili nekoliko večji in so jih imenovali »lore«. Foto: M. Cerinšek DS TSO: Pavšek Miro — rud. nadzornik, Jan Franc — rud. tehnik. ODHOD DO ZPT TOZD PT: Jerman Anton — kopač— upokojen, Boršak Jože, kopač — upokojen, Smajič Ja„ sim, vozač — spor. prek.. Mihelič Stane, kopač — špor. prek., Lozinške Franc, kopač — upo_ kojen, Ribič Mirsad, vozač — konec pog. za določen čas, Jurič Jože, vozač —v zapor. Strniša Rudolf, vozač — spor. prek. TOZD šep. Trb.: Sintler Matjaž, sep. del. — za čaš poč., Popovič Strahija, sep. del. — spor prek., TOZD PH: Bremec Marjan, uč-nik — spor. prek., Petrovič Radoslav učnik — samov. prek., Sladič Marjan, učnik — spor. prek., Bečirovič Mevludin, kopač — samoV. prek., Medved Ivan, kopač — upokojen, Korpar Stanko, učnik — samov. prek., Žlak Stane, kopač — upokojen, Močilar Franc, učnik — v šolo, Subašič Mustafa, učnik — preštav. v DS PD Hr„ Rigler Uroš, učnik — v šolo, Mehmedovič Omer kopač — spor. prek., Samaštur Stanko, kop. pom. — samov. prek., Bečirovič Mesim, zun. del. — samov. prek., Hribernik Boris, zun. del. — špor. prek., Delič Enes učnik — samov. prek. TOZD P Oj.: Ver ko Ludvik, ko_ pač — upokojen, Videc Franc, učnik — v JLA, Lovrenc Janez, kopač — upokojen, Klavžar Anton, vozač — inv. upok. P Oj.: Rutar Dejan, učnik — ^spor. prek., Mušič Osman, pom. del. — šamov. prek., RESD Hr.: Velikonja Jože, pom. del. — spor. prek. DS PD Hr.: Kohne Emilija, admin. — spor. prek. TOZD P Ko.: Vrankar Leopold učnik — v šolo, Vajda Vlado, učnik — v šolo, Vrtačnik Danilo, učnik — umrl, Magaš Marjan, vozač — samov. prek., Zu-bak Ivan, učnik — samov. prek., Gazibara Meas, kopač ;— šamov. prek., Gazibara Mirsad, kopač — samov. prek., Cilenšek Leopold, kop. pom. — upokojen, Kovačič Janez, kopač — samov. prek. TOZD RESD Zag.: Kos Tomaž, pom. del. — poč. praksa, Bregar Andrej, ključavničar — poč. praksa, Fakin Mojca, odmin — poč. praksa. DS PD Zag.: Brate Franc, mizar— prem. v drugo TOZD. SEP. Zag.: Žertek Toni, sep. del.—poč. prakša Juvan Franka, sep. del. —poč. prakša, Brinovec Franjo, šep. del. — poč. praksša, Cukjati Vešna, šep. del. — poč. praksa, Šircelj Modes, sep. del.—poč. praksa, Kos Zinka sep. del.—■ poč. praksa, Majcen Mojca, šep. del.—- poč. prakša. DO RGD TOZD RIG: Grujič Dragoslav, vozač—samov. prek., Veljko-vič Branislav, učnik — šamo prek. TOZD RIG: Mandič Todor, vozač — samov. prek., Gavrilovič Dragoljub, vozač — disc. odpust, Bugarinovič Jovan, vozač — šamov. prek., Kurtič Ibrahim, vozač — samov. prek. TOZD AVTOPREVOZ: Kišek Alojz, vodja Avtoprevoza — u-pokojen, TOZD GRAMAT: Mlinar Olga, zlagalka opeke — samov. prek. Dolinšek Hermina, čistilka — prem. v drugo TOZD, Brvar Milan, pom. pri izvajanju vrtalnih naprav v kamnolomu. DS SS RGD: Jan Franc, rudar, tehnik — spor. prek. DO TET TOZD VN: Kastelic Franc, ključavničar — umrl. TOZD PE: Volaj Mitja, pom. del. — disc. odpušt. NS SS TET: Blatnik Edi, usl. — upokojen. DOIMD DS SS: Vi rt Anton. sam. izvaj. nabav, opravil — inv. upokojen, Mujagič Ljubimca, admin. — konec pogodbe za določen čas. TOZD SIMD: Borštner Ivan, ključavničar — inv. upokojen. Ljuba Poznič IZPOSOJENI TRENUTKI RESNICE Ni brez razloga nasvet, naj se tisti, ki ima slab spomin nikar ne zapleta v lazil. Montaigne Najvišjo mogočo, stopnjo moralne kulture dosežemo, ko spoznamo, da moramo nadzorovati tudi lastne misli. Darwin Jože, kako pa se počutiš kot novo pečeni zakonski mož? Čisto pomlajen kot v svojih deških letih. Sedaj spet na skrivaj kadim. —Marija, ali se nič ne bojiš, da bi srečala svoje upnike na cesti? —Prav nič, ker oni hodijo peš, jaz pa se vozim z avtom. Nikoli ne zaupaj nasvetu člove_ ka v stiski! Ezop Mladi ljudje gojijo strast, da gledajo v starejše senilneže. Adams Kdor je mirne in srečne narave, ne bo čutil pritiska let, za tistega pa, ki ima ravno nasprotno naravo, je mladost e-nako breme kot starost. Platon Nevednež vselej občuduje tisto, česar ne ve. Lombrošo Potrpežljivost je najboljše zdravilo za vsakršne skrbi. —Tovariš, prosim, koliko stane osmrtnica v časopisu? —Za vsak milimeter je treba plačati dinar. —Joj, to po ba drago, saj je imel moj pokojni Miha meter devetdeset. —Včeraj sem bil s tvojo ženo. No, in kaj potem, če si bil? —Nič, samo hotel sem ti povedati, da se je tako smejala vicu, ki sem ti ga prejle povedal, da je skoraj s postelje padla! —Povej mi, Polde/kako naj neham kaditi? Zakaj ne poskusiš z bonboni? Oh, saj sem že poskušal, pa jih nikakor ne morem prižgati. —Brane, kaj boš delal jutri? —Ribe bom šel lovit. -—Kaj ne veš, da je petek nesrečen dan? —O, ja, jaz že vem, ribe pa ne. Plant Pametni ljudje so dobri, a ne najboljši. —Vaša karta, striček, je za Jesenice, ta vlak pa pelje proti Zagrebu! —Hudirja, kaj poveste. Ali se vaš strojevodja večkrat takole zmoti? Carlyle Naj višja življenjska Sreča je prepričanje, da smo ljubljeni. Hugo Lahko je biti pogumen z velike daljave. —Draga žena, če se bo slučajno službena pot zavlekla in se ne bom vrnil zvečer domov, ti bom poslal telegram, reče mož ženi ob odhodu. —Ne bo treba, dragi! Sem ga že našla v tvojem žepu in prebrala. —Jože, zakaj pa nosiš vedno ta stari, oguljeni klobuk? —Še vprašuješ. Žena se je zaklela, da ne bo šla z menoj na cesto, dokler bom nosil ta klobuk. —Peter, zakaj vedno tepeš svojo mlajšo sestrico? —Zato, ker nimam starejše. Ezopf Sodnik kriči v dvorani: —Če bo kdo še kakšno zinil med razpravo, ga bom zapodil iz dvorane. Obtoženec pa zakriči: —Bravo, tovariš sodnik, bravo. . . Marija, spet se nisi ničesar naučila. Ali vsaj veš, kdo se je rodil leta ] 800? —Ne vem, tovarišica. Pa mi vi povejte, če veste, kaj se je zgodilo leta 1943. —Leta 1943? Pa res ne vem, ne morem se spomniti. Ha, takrat sem se rodila jaz! —Tovarišica, ste že imeli kakšno nesrečo? je vprašal uslužbenec zavarovalnice lastnico avtomobila. —Da, sem. V neki garaži sem spoznala svojega moža. —Vem, dobro vem, vzdihuje žena. Samo zato si me vzel, ker sem imela denar. —Kje neki, ljubica. Vzel sem te zato, ker nisem imel denarja. —Kako naj bi vedel, da se žena utaplja, se je branil vdovec na sodišču. —Saj je ravno tako kričala kot doma. —Prosim, ali mi lahko posodite vžigalico? Je nimam, lahko pa vam posodim vžigalnik. —Hvala, tako redkih zob pa spet nimam. —Zakaj se pa ti, Jože, kar naprej režiš? Pa ne, da se meni? Ne, Janja! —Čemu pa potem? Kaj bi bilo lahko še bolj smešnega v naši pisarni? —Drago boš kaj kupil ženi za rojstni dan? —Se še nisem odločil. —Pa ti, Oto? Najbrž tudi nič. —Sodišče je pa res čudno! —Zakaj pa? sprašuje prijateljica. —Ko sva se z možem ločila, je vse tri otroke prisodilo njemu, čeprav ni niti eden njegov. —Mamica, zakaj, se pa naš očka kar naprej gleda v ogledalo? —Veš, ljubica, mora izkoristiti čas, ko ima še kaj las. —Ali se vaš mož drži navodil, ki sem mu jih dal, je vprašal zdravnik bolnikovo ženo. —O, ja, tablete jemlje zjutraj in zvečer, kot ste naročili. Z vinom pa prednjači že za dva meseca. Marinka Strniša 00000000 Glasilo Srečno izdaja SOZD Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja, n. sol. o., 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Družbeni organ glasila je časopisni svet — predsednik Albin Hauptman. Glasilo ureja uredniški odbor: Jože Kirič, Franc Zgalin, Slavi Guna, Boris Jesenšek, Štefan Strok, Vladimir Breznik, Stanko Drnovšek, Dragica Bregant, Janez Oberžan (odgovorni urednik), Tine Lenarčič (urednik). Naklada 3400 izvodov. Tisk KTL — TOZD TIKA, Trbovlje. Za elane kolektiva SOZD REK Edvarda Kardelja je časopis brezplačen. Rokopisov, fotografij, skic, risb itd., ne vračamo. Po mnenju republiškega sekretariata za Informacije, št. 421-1/74 z dne 9. 1. 1974, spada glasilo »Srečno« med proizvode iz 7. točke 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.