Stev. 44.
U Ljubljani, v četrtek, dnč 23. febnivorljti 1905.
Leto xxxm.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13-— za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec )f » 220
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10'— za četrf leta „ „ 5f— za en mesec ,, ,, 1-70
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie w Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—L- Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Državni zbor.
Dunaj, 22 febr.
Volitev predsednika.
Prva točka današnjega dnevnega reda je bila volitev predsednika. Kakor sem že včeraj poročal, je bilo dogovorjeno, da zbornica zopet izvoli grota V e t t r a. Kršč. socialci so sklenili, da oddad6 prazne glasovnice. Isto so storili ali niso glasovali posamezni člani raznih strank. Oddanih je bilo 269 glasovnic, med temi 45 praznih. Veljavnih je bilo 224 glasov ; absolutna večina je torej 113. Grof Vetter je dobil 216 glasov in je torej zopet izvoljen predsednikom. Poslanec Scfconerer je dobil 3 glasove, grof Sternberg 2, Baltazzi, Kaiser in Nowak po 1.
Mnogo smeha je bilo v zbornici, ko je naznanil podpredsednik Kaiser, da sta tudi Schonerer in Sternberg med neprostovolj- ] nimi kandidati za predsednika.
Grof Vetter je bil rojen 22. avgusta i 1856 v Opavi. Njegov oče je deželni glavar moravski. Dovršil je pravosodne nauke ter bil v državni službi na Češkem in Mo-ravskem, od 1 1886. do 1889. v ministrstvu za notranje posle, pozneje pri namestništvu v Brnu Ko je bil leta 1897. izvoljen v državni zbor, je izstopil iz državne službe Že kot poslanec se je na dunajski univerzi posvetil medicini in napravil prvi rigoroz. Po zadnjih splošnih volitvah je bil dne 8. febr. 1901 izvoljen predsednikom s 344 od 360 oddanih glasov. Dobil je bil torej pred štirimi leti 128 glasov več. Grof Vetter je dne 20. febr. 1901 zabranil nenemške interpelacije v zapisniku.
Ko je bil znan izid današnje volitve, so mnrgi ploskali in min. predsednik baron Gautsch je prvi čestital grofu Vettru. Ta takoj prevzame predsedstvo, rekoč : Najtopleje se zahvalim za zaupanje, katero mi je zbornica izrazila z zopetno izvolitvijo, ter izjavim, da sprejmem izvolitev. (Pohvala)
Vojaški novinci.
Nato je ibornica nadaljevala razpravo o brambenem zakonu. Do 4. ure so govorili I r o , dr. F o f t, dr. C o n c i, B i a n-k i n i in S c h r a f f 1. Ker hočejo danes to razpravo, če Ie mogoče, končati, govorili bodo le še Zazvorka, Petelenz in glavna govornika Pogačnik in Schuhmeier
Znamenit je bil današnji govor češkega poslanca dr. F o f t a. Kot obče znani ve-ščak v trgovskih in socialnopolitičnih vprašanjih je dr. Fi Ft obširno utemeljeval, da imajo Ogri sploh v zvezi z Avstrijo mnogo koristi in da si Mažari posebe prisvajajo osobito v narodnem oziru pravice, ki jim ne gredo z ozirom na število prebivalstva v ogrski državni polovici. Dr. Fort je govoril povsem z avstrijskega stališči, to je, s stališča nagodbe iz leta 1867. Tako, kakor dr. Ft ft, govori statistika. Toda večina čeških poslancev s političnega stališči ne soglaša z dr. Fc i tom. Tiho so mu ugovarjali in proti koncu mu na glas zakliči dr. G r e g r: „Vi govorite le v svojem imenu in ne v imenu mladočeškega kluba." Ta medklic je osupnil dr. Fofta in mnoge poslance drugih strank, ki so pazljivo poslušali zanimive podatke govornikove.
Dalmatinski poslanec B i a n k i n i je grajal navado, da morajo orožniki v Dalmaciji vsa svoja uradna poročila pisati v nemškem jeziku, dasi ga mnogi niti ne razumejo. V nadaljnem govoru je obširno dokazoval potrebo, da naša država poveča vojno mornarico, utrdi obal ob Adriji od Trsta doli do Kotora in se tako zavaruje proti mogoči invaziji z italijanske strani. Ta govor, sestavljen po informacijah nekega veščaka, je vzbujal mnogo pozornosti, osobito med jugoslovanskimi poslanci. In v istini je avstrijsko obrežje ob Adriji tako-rekoč odprto za italijanske ovaduhe, preku-cuhe, ogltduhe iu garibalduhe.
Koroške šole.
■ *
Dne 31. jan t. 1. so poslanci P 1 o j , Žitnik in tovariši vložili obširno interpelacijo glede ljudskih šol za koroške Slovence. Včeraj pa so koroški poslanci D o -b e r n i g , dr. Lemisch, Orasch in mnogi člani nemške ljudske stranke odgovorili z interpelacijo, ki je bila po naši sodbi skovana od člana koroškega deželnega šol. sveta ali pa od šolnika, ki bije resnici v obraz. Točko za točko interpelacije slov. poslancev obračajo na glavo, odločno (!) ugovarjajo, da se slovenski poslanci vtikajo v koroške šolske razmere ter vprašajo naučnega ministra:
Ali hoče odgovoriti na interpelacijo slovenskih poslancev, da sedanja uredba koroških ljudskih šol ustreza razmeram dežele, potrebam in željam domačega prebivalstva in da bi bila torej vsaka prememba neopravičena ?
Ali ste jih čuli nemške svobodnjake, ki navzlic raznim prošnjam za slovenski pouk trdijo, da hočejo in žele koroški Slovenci le nemških šol ? O priliki prevedem interpelacijo slovenskih poslancev in odgovor koroškega dež. šol. sveta, ki tiči v interpelaciji g. Doberniga in tovarišev.
Tiskovni odsek
se bavi z vladnim načrtom novega tiskovnega zakona. Danes je bil na vrsti § 9, ki določa, kdo ne sme biti odg. urednik. Pododsek predlaga, da državni in deželni poslanci ne bi smeli biti odgovorni uredniki. Mnenja pa so jako različna med člani odseka in danes se še niso zedinili o tem. Moje povsem osebno mnenje je: Kdor ima potrebne sposobnosti, ki jih zahteva zakon, sme biti odgovorni urednik, osobito pa poslanec, ki je poklican zastopati javno mnenje po svojem prepričanju tudi v zakonodajavnih zastopih. Toda poslanec kot odgovorni urednik, ki uživa imuniteto za čas sesije, naj skrbi, da ne pride navskriž s kazenskim zakonom Ako pa se to zgodi morda proti njegovi volji ali celo brez njegove vednosti, je to stvar njegova in njegovih sourednikov. In v tem slučaju naj imunitetni odsek izroči vsakega brez razlike stanu in politične barve, toda s pogojem, da je prestopek v resnici po zakonu kaznjiv.
Ako pa n pr. „Slovenec" poroča, da je ta ali oni mladi uradnik nemški nacio-nalec, ker v javnih lokalih v veseli družbi poje „Wacht am Rhein", prosim vas, ali mu je s tem kradel čast? Mož je na vse grlo in ponosno krožil in hrulil „prusi-jado". Ko ga pa slovenski list opomni, da je avstrijski uradnik in celo morda v sre dišču Slovenije, tedaj pa nenadoma zasledi svojo napako ali netaktnost in je — užaljen. Mesto da bi molčal, gre tožit. Taka tožba seveda spada samo — v koš Est modus in rebus, sunt certi denique fines ! Sicer pa naj odsek sklene, kar hoče, samo dvojna mera naj se odpravi.
Rusko-japonskn vojska.
Vprašanje o miru.
Govorice o miru se širijo. Zagovorniki miru navajajo zanj mnogo razlogov. Rusija ima težke notranje boje in zato ni popolnoma neverojetno, da si želi na Vzhodu miru.
Japonska armada je na bojišču tako močna, da v slučaju nove velike bitke ni izključena zopetna japonska zmaga. Potoki ruske krvi bi tako zopet tekli zastonj, notranji nemiri v Rusiji pa bi potem le opasno narastli. Tujih vplivov napojeni agitatorji bi za svoje podpihovanje dobili ugodno polje in Rusija bi stala pred resno notranjo revolucijo. Nekateri ruski kiogi so baje zato da naj se poizkusi še z eno odločilno bitko, drugi so pa za takojšnji mir.
Iz Pariza se sicer te vesti dementirajo, a ta*a dementiranja niso do-iti vredna, ker se ve, da je pri stvari močno angažiran francoski kapital. O tej priliki bodi še omenjeno, da listi proglašajo včerajšnjo vest, da
se že bliža velika pomorska bitka v Indijskem oceanu, za jako neverojetno. Iz Londona poročajo, da v japonskem glavnem taborišču menijo, da stojimo tik pred ko odločilno bitko, kave 1 i k e poli-Rusi so utrdili
veliko odločilno tere izidboimel tične posledice.
svoje pozicije ob vsej fronti.
Od včeraj zvečer so nam došla glede miru na bojišču naslednja poročila, o katerih pa seve ni izključeno, da so le borzni manevri.
London, 22. februarja. „Daily Mail« pravi, da so japonski mirovni pogoji sledeči: 1, Cela Mand žur ij a se vrne Kitajski, ki se pa zaveže, da bo skrbela za dobro vlado ter odprla zemljo trgovini. 2. Port Artur dobi japonsko posadko. 3. Prizna naj se japonski protektorat nad Korejo. 4. Japoncem naj se izroče v nevtralnih lukah se nahajajoče ruske bojne ladje „Cesarjevič" ter pet ali šest torpedovk v Kiaočavu, „ A s -k o 1 d " in druge torpedovke v Šangaju ter „ D i a n a ■ v Sajgonu. 5. Rusija plača vojno odškodnino, da Japonska pokrije vojne stroške 6. Japonci imajo zaseden Vladivostok toliko časa, dokler ne bo vojna odškodnina popolnoma plačana Odškodnina se plača v dveh obrokih 7. Japonski se vrne otok S a h a 1 i n.
London, 22 febr. Mirovno vprašanje car sedaj resno proučuje. Glede Koreje, Port Arturja in Mandžurije bi se kmalu do seglo sporazumljenje, težava je le glede vojne odškodnine Rusija bo najbrže še prej poizkusila eno bitko, vendar je jako verjetno, da se bo sklenil mir, z ozirom n a notranji položaj v Rusiji in težkoče, ki se stavijo nadaljevanju vojske.
London, 22. febr. Skoro gotovo bo sedaj Kuropatkin odpoklican, da se bodo pogajanja vršila hitreje. „DaiIy Express" poroča iz Peterburga, da smatrajo ondi cesarja Francajožefa za rešitelja Rusije iz sedanjega bednega položaja, dunajski viri de men t ira j o vest, da posreduje cesar Franc Jožef ter pravijo, da prihajajo vesti o miru iz japonskega vira.
Dunaj, 22. febr. V dunajskih političnih krogih vesti o miru motre jako skeptično. Privatne brzojavke iz Londona potrjujejo dejstvo, da sta obe državi voljni, spustiti se v pogajanja.
l» u n a j , 22 fjbr. Tukajšnje japonsko poslaništvo o pogajanjih za mir še nič ne ve.
London, 22. febr. Tukajšnji japon. poslanik Hajaši je izjavil, da miru ne morejo predlagati Japonci. Rusija bi morda predlagala mir samo z ozirom na svoj notranji položaj. Na mir poslanik ne veruje, dokler ima Japonska intaktno armado južno od Mukdena in dokler baltiško brodovje ni ničesar storilo.
Pariz, 22. febr. Tukajšnje rusko poslaništvo pravi, da so vesti o mirovnih pogajanjih neresnične. Kuropatkin bo v par tednih storil odločilni korak. Rusija ravno tako malo misli na mir, kakor Japonska.
Nemirovič Dančenko o položaju.
Moskva, 22 febr. Nemirovič Dančenko je imel včeraj pri banketu časnikarjev govor, v katerem je dejal: „Sedanja vojska, ki bi je ljudstvo samo nikdar ne bilo dopustilo, je labodja pesem ruske birokracije Sramoto in nečast je prinesla celi Rusiji. To kažejo žalostne postave Stackel-berg, Sasulič in Uhtomskij, ki so sicer dobri diplomatje, ki so pa tudi pokazali svojo nezmožnost kot vojskovodje. Pod varstvom naše birokracije je Japonska študirala hibi; Rusije, ki je ravnotako pro-pala, ko Turčija. Doživeli nismo drugega ko poraze; toda ti porazi niso bili naši, ampak naše birokracije.
15.000 Rusov na kitajskem ozemlju.
London, 20. febr. .Morningpost" poroča, da stoji na kitajskem ozemlju v Sinmintinu 15.000 Rusov s 14 topovi in
500 kazaki. — Kitajska baje kaže na to kot kršenje nevtralnosti.
V Mandžuriji.
N j u č v a n , 22. febr. Skom 3000 Rusov je dospelo v ponedeljek po noči d o železnice med Hajčenom in Dašičaom ter jo razdrlo. Vse kaže, da prebivalstvo Ruse natančno ob vešča, kako so razdeljene japonske sile. Poškodbe na železnici so bile takoj popravljene. Rusi so se umaknili^ ne da bi se bili spustili v boj.	; " \ /
Peterburg, 22. febr. vPeterburški brzojavni urad poroča iz Huanšana : V rajonu Čuenčena so se 20. t. m. male pred-straže polagoma umikale. Južne predstraže so ostale na zasedenih točkah. Naše izgube v teku dneva so znašale 14 mrtvih in 63 ranjenih. Prejšnjo noč in danes so bili Japonci mirni. Sicer je na fronti mir. Žalostni general.
Slovanski listi poročajo: General Grippenberg se je neslavno vrnil v Peterburg in car mu je v avdijenci očital, da na bojišču ni delal pravilno. Tako sodi cela Rusija. Treba je pomniti, da je bil ta 701etni baltiški Nemec po nemškem in drugem časopisju naravnost pozvan, naj bo na bojišču Kuropatkinov predstojnik, nikdar pa ne podpoveljnik. To je zlezlo častihlepnemu starcu v glavo. Na svojo odgovorno s t je pričel bitko pri Sandepu, a pričakovanih lovorik ni dosegel. Trudil se je pa, zvrniti krivdo neuspeha — ki k sreči za Ruse ni imel za nasledek izgube pozicije, pač pa je obžalovati znatne izgube na ljudeh — na Kuropatkina, ki mu ni poslal pomoči, ki jo je od njega zahteval. Celo tako objektivni presojevalec dogodkov, kakor je polkovnik Giidke, je vsled tega karal Kuropatkina in mu očital, da nima odločnosti. Ko je bil Grippenberg pozvan v Peterburg, je to znano časopisje obračalo proti Kuropatkinu, kakor bi bil car klical Grippenberga k sebi, da sliši njegove pritožbe. Da, tudi to so trobili listi, da je Grippenberg pričel ofenzivo na povelje iz Peterburga.
Vse to se je pa izkazalo kot laž, kar je treba konštatirati.
Brzojavke so nam naznanjale razgovor, ki se je vršil v Moskvi med d >pisn kom „Nov. Vremena" in generalom Grippenber-gom. Izpopolniti je treba sledeče: General Grippenberg je izgledal jako žalostno ter se zahvaljeval, da ga je ob skal vsaj en dopisnik, da sliši iz njegovih ust resnico. Žalostno se je nasmehnil, težko vzdihnil in sklonivši glavo, govoril o svojem položaju. Grippenberg je mislil, da je zadostil vojaški disciplini, ko je generalu Kuropatkinu naznanil, da prične ofenzivo.
S tem je rečeno dosti. G r i p p e n -; berg ni imel naznanjati, a m -j p a k čakati višjih povelj.
Peterburg, 21. febr. Generala Grippenberga je včeraj sprejel veliki knez Vladimir. Car ga sprejme jutri. Visoki vojaški krogi sodijo, da Grippenbergove nade niso velike. Kuropatkin je baje pisal Grip-penbergu pred njegovim odhodom 6 pisem, a ni dobil nobenega odgovora; brzojavil je carju podbrobnosti o njujini sporni aferi. Te podrobnosti tvorijo cel zvezek.
Baltiško brodovje.
Pariz, 22. febr. Admiral Roždest-venskij se je izrazil napram dopisniku lista „Petit Parisien", ki ga je obiskal na njegovi oklopnici „Knez Suvarov" v zalivu Nossi-Be, da ne veruje, da bi ga admiral Togo napadel v taki oddaljenosti od japonske operacijske baze. Admiral je še pristavil, da bo zapustil Madagaskar šele, ko bo došlo tretje brodovje
Japonsko brodovje.
Tokio, 22 febr. Vlada je odredila, da se takoj prične graditi 25 rušilcev torpedovk; od teh se jih bo 15 zgradilo v vladnih ladjedelnicah, ostali v zasebnih.
Knez Uhtomskij.
London, 22. febr. »Morning Post" poroča iz Šangaja, da je admiral, knez
U h t o m s k i j odpotoval odondot v San Francisko.
Steselj v Carigradu.
(Poročilo »Slovencu" iz Carigrada.)
Dne 18. februarja je nepričakovano hitro prišel general Steselj v Carigrad. Ze par dni zaporedoma so tukajšnji listi poročali, da se general Steselj ne bo tukaj ustavil, temveč da pojde direktno v Odeso Pa ta poročila se niso uresničila. Sultan je poslal posebno poslaništvo Steseljnu nasproti v Dardanele, kjer je general prišel v turško vodovje in tam je pozdravilo v imenu turškega sultana slavnega junaka. Dae 18. februarja, ob 8 uri zvečer, se je general pripeljal v Carigrad in prenočil v ru skem poslaništvu. Dne 19. t m. je sprejel sultan generala v privatni avdijenci.
nemiri na Ruskem zopet naročajo.
Varšava, 22. februarja. Dijaška stavka narašča. Skerovse srednje šole na ruskem Poljskem so zaprte in zastražene. Stavka se razširja tudi na 1 j u d s k e šole. Kmetje se branijo pošiljati otroke v šolo, plačevati za šolo, dokler ne dobe pouka v poljščini. Vlada je opustila nameravano mobilizacijo v varšavskem okraju.
K o d a n j , 22. februarja. Na kcdanj-skem dvoru so zaradi usode carjeve družine v velikih skrbeh. Carica-mati je namreč včeraj dobila pismo nihilistov, v katerem se ji naznanja, da so jo obsodili na smrt.
Berolin, 22. februarja. »Lokalan-zeiger" poroča iz Peterburga: Nepričakovano je tu zopetvzbruh nila stavka. Stavka 60.000 delavcev. Včeraj so bili spopadi med vojaki in stavkujočimi delavci.
Varšava, 21. februarja. Danes so delavci umorili trgovca z usnjem, zvibelna. Tudi ravnatelja tovarne za čipke, Kirnerja, so poizkusili umoriti, a se je poizkus izjalovil.
L i b a v a , 22. februarja. Tu stavka 5500 delavcev, to je ravno polovica tukajšnjega delavstva.
R o s t o v , 21. februarja. Del železničarjev vladikavkaške železnice je pričel stavkati.
Moskva, 21. februarja. Stavkati so pričeli uslužbenci železnične proge Moskva-Kijev-Voroneš.
Bohum-Kale, 21. februarja. Tu je splošna stavka. Tudi trgovine so zaprte. Niti kruha, mesa in drugih jestvin ni mogoče kupiti. Zvečer sta bili otvorjeni in z vojaštvom zastraženi dve mesnici.
Berolin, 22. februarja. 3Votwarts" poroča : Na Kavkazu je splošna vstaja. Armenci in Cerkezi so se uprli proti carju. Vojaštvo so razkropili. Vstaš i so vzeli vojaškim četamorožje in topove. Vjet je k a v k a š k i guverner Brz oj a vne pro ge in železnice so razdrte. V Batumu ne izlagajo blaga iz parnikov.
Peterburg, 22. februarja. O Tre-povu se trdi, da bo odstavljen. Carica in vdova umorjenega Sergija trdita, da je bil Trepov vzrok Sergije ve smrti. Obe zahtevata, naj car generala Trepova odstavi.
Moskva, 22. febr. Veliki knez Pavel je došel sem.
Varšava, 22. februarja. Vsakdanji dunajski opoldanski vlak se danes ni odpeljal. Pravijo, da bo vzbruhnila do 1 .marca splošna stavka. Uradniki zavarovalne družbe „Rossija" so pričeli stavkati. Policisti so dobili revolverje.
K a t o v i c e , 22. februarja. V aosno-vice ni došel iz Varšave noben vlak. Stavkujoči železničarji so zažugali nekemu inženirju, ki se je peljal brzovlaku naproti, da ga bodo ustrelili, če se ne povrne nazaj. Železniške mostove straži vojaštvo.
K a 1 u g a , 22. februarja. Na Bianski progi železnice Moskva-Kijev stavkajo železničarji.
L i b a v a , 22. febr. Delavci so pričeli zopet delati.
H a r k o v , 22. februarja. Časopisi danes niso izšli, ker stavkajo črkostavci.
Peterburg, 22. februarja. Car je poveril knezu Vasilčikovu preiskavo o nemirih. Knez naglaša v svojem poročilu, da je bil vzrok nemirov generalni guverner Fullon, prejšnji peterburški mestni glavar. Splošne znano pa je, da Fullon ni smel storiti ničesar, ker se je moral ravnati po ukazih Mirskega.
Peterburg, 22.febr. Prometni minister je brzojavil v Varšavo, da se naj stavkujočim železničarjem na carjevo povelje ugodijo vse zahteve. V Rigi so stavkujoči delavci demoli-rali več tovarn. V nekem peterbur-škem predmestju so bili veliki izgredi. Kazaki in dragonci so s sabljami mahali po množici. Iz Bakua poročajo o hudih bojih med Armenci in Tatari. Zatvorjene so vse trgovine. Na brzojavnem uradu so morali ljudje s silo izsiliti, da so sprejeli brzo-
javke. Na petrolejskih poljih Bibi-Eibal gorč petrolejski vrelci.
B a k u , 22. februarja. Vse ceste so polne mrličev. Danes popoldne so se spravili Armenci in Perzi. Mesto je mirno in povrnil se je red.
Moskva, 22. februarja. Stavka lekarniških uslužbencev je končana, ker so lekarnarji ugodili svojim stavkujočim uslužbencem.
Pariz, 22 februarja. Glasilo ruskih vstašev „Tribune russe" p r i o b č u j e sledeči Gaponov oklic: „So-drugi! V krvavih dneh v Peterburgu in v drugih ruskih mestih so se zatirani delavski sloji uprli proti samodržtvu. Velika ruska revolucija se je pri-č č 1 a. Z ozirom na zgodovinsko važni trenutek, v katerem živimo sedaj, sem predvsem prekucuh in mož dela Poživljam vse ruske soc. stranke, da naj se takoj združijo in naj prično vstajo z orožjem proti carju. Na delo, tovariši! Ponovite svoj klic z dne 22. januarja: »Svobodo ali smrt!" Vsako odlašanje in vsak razpor med nami bi bil zločin proti ljudstvu! Ker sem vse svoje moči posvetil ljudstvu, je moja usoda neločljivo zvezana z bojem proti zatiralcem in proti izkoriščevalcem dela. Gapon."
Avstrijsko brodovje pred Solunom.
Dunaj, 22. febr. Dohod avstro-ogf-skega brodovja pred Solun je naredil v Carigradu velik vtisk. Napačna so poročila, da se hoče z brodovjem pritisniti Turčijo, naj izvrši finančni reglement. Brodovje se bo tudi ukrcalo v ornimi in v drugih turških pristaniščih.
Odpoklicanje tirolskega namestnika.
Listi poročajo, da bo odpoklican tirolski namestnik baron Schwartzenau. Tudi poveljnik inomoškega armadnega zbora nadvojvoda Evgen bo premeščen. Za poveljnika inomoškega armadnega zbora bo imenovan dosedanji poveljnik graškega armadnega zbora Succovaty (!).
Položaj na Ogrskem
Na Ogrskem še niso rešili vprašanja o sestavi novega ministrstva. Daranyi in Lang sta izjavila, da 'ne sestavita prehodnega ministrstva Košut je v nekem inozemskem listu izjavil, da je na Ogrskem odločilen vladar, ki pa noče priznati uporabe mažarščine v armadi. Pri novih volitvah bi opozicija s to zahtevo priborila še več mandatov. Včeraj so v ogrskem držav nem zboru izvolili več odsekov. Liberalci se volitev niso udeležili in so zapustili dvorano. V odsekih imajo le po enega ali dva zastopnika. Predsednik Justh je naznanil, da odgodi zasedanje, dokler ne bo sestavljeno novo ministrstvo. Na vsak način bo pa formalna zbornična seja 8- marca.
Umor v Moskvi.
Moskva, 22 februarja. Pogreb velikega kneza Sergija se bo vršil šele v četrtek, t. j. danes, dne 23. februarja, ob deseti uri 30 minut dopoldne, ker se ni mogla rakev prej dogotoviti. Iz Peterburga je prišel vlak z 80 osebami, ki tvorijo ofici-jelne deputacije. Ruska vlada je določila, da pri pogrebu ne bo zunanjih vojaških de-putacij.
Peterburg, 22. februarja. Morilec velikega kneza Sergija je Malorus. Preiskovalnemu sodniku je odgovoril le na eno vprašanje. Sodnik ga je vprašal: „Ste-li vi izvršili umor?" Odgovor se je glasil: »Da, jaz sem izvršil zločin." Dasi še ne vede, kdo je, sklepajo iz njegovih odgovorov, da je izobražen.
Odkrita rojalistična zarota v Parizu.
„Matin" poroča, da je v hiši, katero ima v najemu baron de Vaux, neki arhitekt odkril tri tajna podzemeljska nadstropja. Baron je tajnik rojalističnega društva „Beli nagelj". Ko je bil vprašan, zakaj rabi podzemeljska nadstropja, je odgovoril v zadregi, da za kopelji. Policija sumi, da so bili prostori najbrže namenjeni za zbirališče zarotnikov in morebiti celo za stanovanje vojvoda Orleanskega, ki bi postal rad francoski kralj.
Ruska vseučilišča.
Rusija ima sedem vseučilišč; največe med njimi je ono v Moskvi, na katerem je vpisanih 6000 dijakov. Na Ruskem je gotovo 30.000 vseučiliščnih dijakov. Slušatelji so večinoma Rusi. Za Žide je določeno gotovo število, namreč 5% vseh dijakov. Sinovi plemenitaških družin baltiških pokrajin se uče večinoma v inozemstvu. Tudi število Armencev in Malorusov je relativno malo. Največ je meščanskih in kmečkih sinov, ki pohajajo vseučilišča. Mladi ljudje iz delavskih rodbin delajo danes v tem oziru še izjemo. Učenje na vseučiliščih ni dražje nego n. pr. v Avstriji. Razun mnogih dobrodelnih
zavodov, ki pomagajo siromašnim dijakom, podpirajo iste tudi bogateji dijaki, ki smatrajo za svojo prvo dolžnost, da pomagajo svojim siromašnim kolegom. Dijaki na ruskih vseučiliščih se pridno uče in strogo se pazi na to, da tudi res obiskujejo predavanja. Dijaških zvez, kakršne so na avstrijskih vseučiliščih ne poznajo v Rusiji.
Pruski državni zbor.
Pri posvetovanju o proračunu za bogo-častje je poljski poslanec Jazdzewski očital pruski vladi, da ne drži svoje besede o pravicah poljske narodne samostojnosti. Pritoževal se je, da se duhovščini v nekdanjih delih poljskega kraljestva otežuje svobodna izvršitev bogoslužja. Pruski naučni minister Studt je trdil v svojem odgovoru, da je bila vlada Poljakom vedno naklonjena. Ni res, da bi bila vlada izdala splošni odlok o nadzorovanju verouka. Poljsko časopisje ponižuje našo kulturo. Vsled tega nismo mogli več ostati naklonjeni Poljakom in smo morali izpre-meniti svojo šolsko politiko.
Francoska zbornica.
Pariz, 21. febr. Zbornica je danes nadaljevala debato o mornariškem proračunu. Poročevalec Bos pravi, da je nemška mornarica z enakimi izdatki in v istem času mnogo več storila za gradbo in obo-roženje ladij ko Francija. Zaloge streliva so nezadostne; v teku dveh ur bi jih porabila srednjemorska eskadra. (Velik nemir na klopeh.) Zaloge premoga so istotako nezadostne. Bos obžaluje zapoznenje v zgradbi ladij. Francija potrebuje mogočnega brodovja, da lahko zapoveduje mir. — Admiral B i e -n a i m č napada uradovanje Pelletanovo, ki je v mornarico vpeljal ovaduštvo. Nadalje očita ministru, da je on kriv, ker je mornarica brez discipline ter da je politika zašla med častnike Govornik izraža upanje, da bo novi mornariški minister Thomson popravil vse napake.
Šestdesetletnlca maSnlitva.
Iz Novega mesta, 21. febr.
Včeraj je obhajal preč. gosp. kanonik Josip Hočevar šestdesetletnico svojega maš-ništva.
Sv. oče je na nogah skoraj popolnoma hromemu gospodu dovolil veliko olajšav, da je zamogel darovati sv mašo, kar že devet let ni mogel storiti.
Ob 8. uri so slovesno pripeljali jubilanta z njegovega stanovanja v lepo okrašeno kapelo proštije, kjer so bili že zbrani njegovi sorodniki, prijatelji in mnogo vernega ljudstva.
Ko so pevci pri njegovem dohodu, spremljani s harmonijem, zapeli znano po-zdravljalno pesem: »Diamantni mašnik, Kod' pozdravljen" in ko je bil gospod po preteku devetih dolgih let zopet v lepo razsvetljeni kapeli pred altarjem, ga je premagalo in od veselja in ginjenosti se je začel milo jokati, ker mu je ljubi Bog podelil tako izvanredno milost. Z veliko pobožnostjo je opravljal sv. dariiev ob asistenci g. prošta, drugih gg. kanonikov, čč. eo. gvardijana in prijerja, g. vikarja in o. Viljema.
Po sv. daritvi je jubilant s krepkim glasom zapel „Te Deum", da je kasneje rekel: Ko bi vedel, da imam še tak dober glas in znam še tako zapeti, bi jaz svojo biserno mašo pel.
Pri obedu je gospod, ves ginjen, epom-nil: Že sedemdeset let se nisem več jekal, ne od žalosti ne od veselja, danes se pa nisem mogel premagati".
Vse se je včeraj veselilo z gospodom jubilarjem, da ga je ljubi Bog pustil dočakati to izvanredno slovesnost. Lepo so mu pri obedu napili g. prošt, gg. dr. Detela in Schwinger in v imenu dekanijske duhovščine g. Peterlin. Vsi so bili enega duha in enega srca. Namesto slavljenca, ki je bil preveč ginjen, da bi mogel govoriti, se je vsem udeležencem slovesnosti zahvalil mil. g. prošt.
Gosp. proštu, ki je slavljencu napravil tako lepo slovesnost in vse tako lepo vodil, je napil g. kanonik Povše in se mu zahvalil v imenu kapiteljna, prav posebno pa še tudi g. jubilar sam.
Veliko častitk je gospod prejel iz mesta in od drugod. Posebno ga je veselila častitka presvitlega g. knezoškofa in ona preč. ljubljanskega stolnega kapiteljna. Rekel je, da je bil včerajšnji dan najveselejši in najsrečnejši dan njegovega življenja. Prav iz srca zakličemo blagemu trpinu — jubilantu: „Ad multos annos!"
Dnevne novice.
Deželni odbor kranjski je
sklenil, da bo odslej namestnik dež. odbornika grof Barbo opravljal vsa'deželnoodbor-ska posla po umrlem dr. Adolfu S c h a f -f e r j u. Grof Barbo bo torej tudi član deželnega šolskega sveta, deželne komisije za agrarične operacije, komisije dež. prisilne delavnice itd.
Kje so resnični sužnji?
„Nared" pravi, da smo pri „Slovencu" odvisni od škofa, v resnici pravi škofovi sužnji. To pa ni tako! „Slovenec" je v političnih stvareh popolnoma neodvisen list, ni navezan na nobeno posamezno osebo, kar smo že opetovano dokazali, in služi le stvari, ne pa osebam. Pri „ N a r o d u " je pa drugače. To je oseben Tavčarje v 1 i s t, ki sme le to priobčevati, kar glavni akciionar Tavčar dovoli, in so torej gospodje, ki se zbirajo okolu „Naroda", pravi Tavčarjevi sužnji. Ta ed-visnost gre tako daleč, da niti najnedelž-nejše notice ne morejo spraviti drugi liberalci v list, ako osebnim tendencam dr. Tavčarjevim ne ustreza. Niti k enketi o vseslovenski ljudski stranki se ni smel noben liberalec oglasiti. Pri nas je vsak svobodno govoril, pri liberalcih je pa dr. Tavčar pribil, dane, pa so morali molčati. In tako je zdaj tudi zaradi volitve v veleposestvo: Sužnji molče!
Imenovala je »Kraljeva srbska akademija znanosti" v Belgradu dr. Matijo Murka, vseučiliškega profesorja v Gradcu za svojega člana.
Podpore za vodovode. Za vodovod S l a v i n a - K o č e ■ Ž e j e je poljedelsko ministrstvo dovolilo 40%, to je 21 440 K v štirih letnih obrokih po 5360 K. Deželni odbor je obljubil 25$. Za vodovod v Petelinje, občina Št. Peter na Notranjskem, je poljedel. ministrstve dovolilo 40%, to je 9200 K, dež. odbor 25%, torej bi morali interesentje prispevati 35 %. Glede vodevodev za Trnje in M. Peter morajo se še vršiti poizvedbe.
»Odprto pismo". Piše se nam iz akademiških krogov: Ker so najvišje šolske oblasti poskrbele, da je čudni „strokovnjak8 in „filezoP Grošelj imel v »Mestnem domu" še nekaj poslušalcev, namreč kopo radovednega dijaštva, ne bo nezanimivo, če ta in oni izmed Grošljevega „ob-činstva" — visokih glav ne izvzemši — nekoliko pogleda v »odprto pismo" bogo-slovca g. Fr. Terseglava, ki prinaša zadnja (4) številka „Zore", glasilo katol.-narod. dijaštva. Pismo je namenjeno g. Grošlju in niegevi „znanstvenosti". Z veliko hladnostjo in objektivnostjo ga poživlja, naj utemelji svoje monistovsko svetovno naziranje ki ga je zadnji čas jel razpečavati med slovensko inteligentno javnostjo. Na psihološkem polju je „slavni" deklamator iz »Mestnega doma", kakor se zdi, slabo verziran. A to je umevne; saj so se tu fiziološki materialisti doslej vedno opekli. Niti „moderni" niso več, zakaj moderna psihologija je zgolj empirijska; razen Haeckla in morda Verworna se ne spušča v principielne metafiziške probleme. No, g. Grošelj ima priložnost, da pokaže, kaj zna . .
Dvojezične tiskovine. S Štajerskega se nam piše: Res je že čas, da se v slov. pokrajinah razpošiljajo le dvojezične tiskovine. A treba je tudi dosledno delati! Smešno je od uradnikov, ki komaj slovenščino lomijo, zahtevati slovensko uradovanje, v uradih pa, ki jih zavzemajo rojeni Slevenci, se mirno šepiri nemščina. Zgodi se, da sedi župnik med odborniki pri občinski seji, kjer se sprejme predlog, da bo obč. urad uradoval le slovensko, župnik pa uraduje prej in slej le nemško. Zato ni čuda, da gre na slabše. Torej le dosledno delajmo, pa bomo dobili tudi dvojezičnih tiskovin!
—	Nevarne grožnje in- požig. 461etni samski podobar Franc Bole iz Koč pri Postojini je zelo nevaren človek, ki vsakemu žuga, da ga bo zaklal ali ubil, če se le v njegovo obližje prikaže. Cela fara Slatina se ga izogiblje in boji, in to tembolj, ker je bil vže leta 1878. zaradi hudodelstva umora obsojen v 201etno težko ječo. Janezu Šabecu, posestniku iz Slavine je poslal celo pismo, v katerem mu je zagrozil, da ga bo zaklal, če ga le v reke dobi. Ker je enake grožnje tudi drugim pošiljal, je bil terej strah prizadetih oseb popolnoma upravičen. Zato ga je orožništvo aretovalo in izročilo v sodne zapore v Po-stojino. Dognalo se je dalje, da ima navedeni Franc Bole tudi požig na vesti, ker je dne 23. marca 1877. nalašč zažgal poslopje Jakoba Boleta v Kočah, za kateri zločin se bo moral pokoriti v ječi.
—	Smrtna kosa. V četrtek ob 10. uri predpoldne je umrla v sv. Antonu pri Kopru gospa Marijeta Valen-
nadučitelja Josipa
telji pa kem se voricah
t i č , soproga gosp. V a 1 e n t i č a.
—	Dva brata naenkrat pokopana. Iz Šenčurja se nam piše dne 23. t. m.: V ponedeljek je umrl na Miljah J. Likozar, v torek pa njegov brat, gospodar v isti hiši. Danes ob 10. uri sta bila oba pokopana.
—	Meščanski učitelji baje dobe nove naslove. Ravnatelji bodo menda dobili naslove „šolski svetniki", meščanski uči-
naslove „glavni učitelji". V krat-bo pojasnilo, koliko je na teh go-resnice.
—	Belokranjska novice. P r i
zadnji božični zabavi so krasno predstavljali tudi šolski otroci. Mnogo ubogih otrok je bilo z obleko obdarovanih. In o tej zabavi se upa reči liberalni ,šol-mašter", da je bila neumnost. Tudi napredno, kaj ne?! — Nadležna in-f 1 u e n c a še vedno gospodari po Bslikra-jini. — Poštni voz se je prevr; n i 1 n a b u h o r j i dna 17. t. m. Voznik je prišel pod kolesa ter se precej poškodoval. Druge nesreče ni bilo. — Pet velikonočnih pesmi je poklonil v zadnjem „Cerkvenem glasbeniku" Al. M i -h e 1 č i č milostljivemu gosp. proštu Fran Dovganu.
—	Iz Rima se nam poroča: V soboto 18. t. m. se je pričela splošna stavka pekovskih pomočnikov, ki še doslej ni končana. Nemira ni. Vojaki peko kruh za nekatere stranke in zavode. — Oboževano vednojasno italijansko nebo kar neče postati letos tople. Tako občutne zime ne pomnijo Rimljani že 20 let. — Na Grego-rijanski univerzi sta 17. t. m. umrla naenkrat dva profesorja. Eden izmed njih de Luca je povzročil svoj čas nemškemu parlamentu mnogo viharnih sej zaradi svojih točnih iuridičnih izvajanj v prilog katoliški cerkvi. Bil je izboren pravoslovec. - Pretekli teden so v krasni jezuitski cerkvi al Gesu praznovali na velesijajen način spomin proglašenja Marka iz Križevca in njegovih dveh duhovnih sobratov blaženim. Visoka fasada se je blestela v tisočerih lučih, po katerih so se jasno ločili vsi posamezni arhitektonski deli te veličastne stavbe. V katedrali sami pa je žarelo gotovo nad pet tisoč električnih luči. — V soboto, 18. t. m., je neki laški razposajenec s težkim dežnikom udaril nekega tujega duhovnika preko če ljusti in ga precej poškodoval. Najbolj brez obzirni med vsemi pa so italijanski izvoščki, ki imajo to pogumno lastnost, da dirjajo s svojimi lačnimi kljusami in oguljenimi vozovi naravnost v človeka, ki mora letati kakor žoga, da se jim sproti umika.
—	Slovenske novice iz Amerike. Zadušnico po dr. Matiji Prelesniku so imeli v Puebli 3. febr. Ondi živi dr. Prelesnikov brat, sestra in več sorodnikov. — Poročili so se v Puebli: Anton K r u 1 c od Knežaka z Angelo Blatnik iz Dobrepolja; Jan. K i k e 1 iz Šenčurja z Marijo Kastelec iz Am-brusa; Jožef Hrovat od Krke s Terezijo T i s o 1, ki ima tu očeta in dve omoženi sestri — Dne 11. jan. se je poročil Jakob F r o n t e 1 iz Stnarja s Franco Ž n i d a r-šič, iz Dobrepolja in pa Jane7. S t ar car od Višnje gore z Marjeto T e k a v č i č iz Prevol pri Hinjah.
—	Izobraževalno Šenčurju pri Kranju deljo, dne 26. t. m. veselico s redom: 1. Nagovor tajnika; „Čuk se je oženil", »Miška"; 3. Srečolov V slučaju zelo neugodnega vremena se preloži na pustno nedeljo. K obilni udeležbi vabi odbor
—	Romanje v sveto deželo prirede letos Moravani. Pot od Bfeclave in nazaj stane: I. razred 440 K, II. razred 400 K, III. razred 300 K. Priglase sprejema generalni komisariat za Svete deželo, Dunaj I, Franziscanerplatz 4.
—	Silna burja s sneženim viharjem divja v Postojni in okolici.
—	Ukradel je v Trstu 40 vreč moke pek Makso Gregorič iz Ljubljane
—	Pogrešajo v St. Urhu, občina Zagorje, rudarjev® ženo Frančiško Bajda. Večkrat je rekla, da se bo umorila. Od doma je odšla po hišnem prepiru,
—	Klasifikacija na srednjih šolah. V vseučiliški dvorani na Dunaju je te dni predaval ravnatelj Thumser o reformi klasifikacije na srednjih šolah. Po-stavil je sledeče teze : 1 Učenec naj se izpraša tolikokrat, kelikorkrat je za profesorja neobhodno potrebno, da si ustvari svojo sodbo. 2. Med semestrom odpadejo naznanila o konferencah. 3. Število konfe renc se omeji na dve. 4 Pri redih v izpri-čevalu in pri klasifikaciji med semestrom je mogoče le objektivno merilo. 5. Vrsta re dov ne sme biti preveč obširna, pa tudi ne premala. 6. Da se pravično sodi učenca, se sme rabiti tudi red .komaj zadostne".
društvo
priredi v sledečim spo 2. -Ribniška"
v
ne
1 j i v o s t", za katero veljajo isti redi, ko doslej za .pridnost".
Sneg na Beneškem. Iz Bs-
netk javljajo, da je v ponedeljek tamkaj in po vsem Beneškem snežilo.
Veterancem sablje! V včerajšnji seji drž. zbora je poslanec dr. Hei-linger vložil predlog, naj državni zbor pozove vlado, da dovoli veterancem nositi sablje.
Smrt v tujini. Iz Aleksandrije poročajo: Ta teden sta umrla izmed naše naselbine: Franc Brešar iz Ljubljane in Marija Premru iz Gorice. Oba sta bila previdena.
—	V Zagorju ob Savi ima delavsko bralno društvo" zopet sestanek v nedeljo, 26. t. m. popoldne ob 4. uri in sicer v navadnem prostoru v Drnovškovi hiši. — Društveniki naj ne pozabijo priti! Tudi prijatelji društva so s tem povabljeni! Odbor.
Suša v Istri. Iz Tinjana: Skozi cela dva meseca ni bilo tukaj kaplje dežja, tako, da smo si ga želeli kakor v poletju.
Vsi vodnjaki so se -zpraznili — a naša slavna .podeštarija" ima vkljub temu vedno druge skrbi, kakor da bi poskrbela za pre-potrebno vodo. Vlada je ponujala že tisočake za napravo občinskega vodnjaka, toda signori so mnenja, da je za hrvaškega kmeta dobra tudi kaljuža. Oj tužna Istro pod tujčevo peto!
—	Zadeva z „Lloydom". Trst, 22. febr. V italijanskih financielnih krogih vlada veliko razburjenje, ker hoče vlada, da se Xloyd" reformira in natančneje nadzira z Dunaja. Avstrijsko misleči krogi pa žele, da se tudi tu postopa s tisto strogostjo, ki je potrebna v tukajšnjih razmerah.
Mlekarstvo. Po mlekarnah na Kranjskem se je v preteklem letu skupilo za mleko 719782 kron. Mlekarn je sedaj na Kranjskem 49
—	Metliški fantje prirede v nedeljo, 26. t. m., ples v Čiulnici, pri katerem bo svirala vojaška godba iz Karlovca.
Iz Dola pri Ljubljani se nam po reča: Prva veselica našega „Slov. katol. izobraževalnega društva" je v vsakem oziru izvrstno uspela. Prostori v hiši g. podpredsednika Verbajsa so bili natlačeno polni. Društveni predsednik g. Klemen č i č je v lepih besedah razlagal pomen združevanja in potrebo izobrazbe. Nastopili so trije vrli domači mladeniči J. Bokal, J. Jagodic in Fr. Kuhar z deklama-cijami. V imenu „Zveze" je govoril g. dr. L a m p e. Pohvaliti moramo tudi vrli društveni zbor in g. pevovodja. Tak d«ber za četek nam daje upanja do še večjega napredka.
—	Iz Krope. „Slov. katol. delavsko društvo v Kropi" priredi dne 26 svečana v prostorih gospe Klinarjeve predstavo. Spored : „S a n j e", igra s petjem v 5 dejanjih. 2. Petje. 3. Prosta zabava. — Začetek točno ob 4. uri popoldne. Cena prostorom : Sedeži I vrste 60 v., II. vrste 40 v., stojišča 20 v., otroci 10 v. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor — Delavci „Železoobrtne zadruge v Kropi" se pritožujejo, da jim nekdo krade izdelano b 1 a g o po 40 kg. naenkrat. To se zgodi večkrat. Čudno je, da se to godi samo zadružnim delavcem. Do sedaj še niso prišli tatu na sled.
—	Razpisane so učiteljske službe: na II. gimnaziji v Ljubljai za
š Konkurz sta napovedala v Mariboru trgovec Josip Pichler in pek Avgust Zinky.
š Slov. katol. akad. društvo „Zarja" v Gradcu priredi v petek, 24. t. m. ob 8. uri zvečer pri »Zeleni Štajerski" svoj V. redni občni nim sporedom.
zbor
z običaj-
KoroJke novice.
k Letni občni zbor .Slovenskega krščansko-socialnega delavskega društva za Celovec in okolico" se je zadnjo nedeljo, dne 12. t. mes, nad vse izborno obnesel. Prostori so bili vsi zasedeni. Po pozdravu predsednika gospoda Juga je govoril novi društveni konzulent č g. dr. L. Ehrlich o vladnem načrtu o bolniških blagajnah ter opozarjal na dobro, pa tudi nevarno stran takega načrta. K tej točki se je nato oglasil urednik gospod A. Ekar, povdarjajoč potrebo, da se naj vsa delavska društva zedi-nijo in posvetujejo o skupnem nastopu v tej zadevi. Nato je podal tajnik, g. Al. Kr-žišnik, svoje zanimivo poročilo, iz katerega je razvidno zelo uspešno delovanje društva. V teku tri četrt leta je pristopilo 64 rednih in 26 podpornih članov. Društvo je priredilo od ustanovitve dne 23. aprila 1904 sedem zborovanj, dva občna zbora in 13 od-borovih sej. Dohodkov je imelo društvo 368 K 82 h, stroškov pa 315 K 2 h. V novi odbor so bili izvoljeni gospodje: Jug V., Ekar A n t. , K r ž i š n i k Al., Resman Matevž, Stefic A n t., Ravnik Fr. in Gorjanc Leop.; namestnika: Osana Bo ž. in Martin-j a k F r.; računski pregledovalci: profesor S c h r e y T o m., profesor H u 11 e r J in dr. B r e j c J a n e z. Po izvolitvi odbora je še enkrat povzel besedo urednik ,,Mira", gospod Anton Ekar, o ^ slovenskih matrikah; vsakega Slovenca dolžnost je, da zahteva slovensko vpisovanje. Od društva se je poslovil njega prvi konzulent, č gospod J. Dobrove, zahvaljujoč se za naklonjenost in zaupanje, katero je vžival pri vrlih delavcih. Priporočal je društvu novega konzulenta č. g. dr. L a m b e r t a E h r -1 i c h a , stolnega kaplana. Kakor se je ravno katoliška cerkev vedno trudila za odpravo suženjstva in s tem podpirala de 1 Avstvo v njegovem opravičenem stremljenju po pravicah, katere mu gredo, tako izvršujejo tudi društveni konzulenti v ome njenem smislu svojo dolžnost. Predsednik se v iskrenih besedah zahvaljuje odhajajočemu za njegovo požrtvovalno delovanje in zaključi zborovanje. Pristopilo je društvu na novo devet udov. — Dal Bog, da bi se društvo tudi v bodočnosti tako lepo razvijalo! — Za zabavo so izborno skrbeli vrli tamburaši in dobro izvežbani pevski zbor slovenskega delavskega društva.
k Slovenski shod bo 26. t. m. v Rožeku.
red v nravnosti premeni v
7. Sedanji ▼ redno" se redi ostanejo, n o s t" pride Rubrika .pridnost
j,h v a 1 e -vzorno". Ostali Na mestu pojma „n r a v -»disciplinarno obnašanje". 8.
se zameni v »p a z-
nemščino in slovenščino ; na g i m n a ziji v Kranju za nemščino in klasično filologijo; na gimnaziji vKočevju za klasično filologijo ; na državni realki v Ljubljani za matematiko in geometrijo, za laščino, nemščino ev. francoščino, za nemščino, francoščino ozir. zem-ljepisje in zgodovino. — Prošnje do dne 31. marca na kranjski deželni šolski svet.
— Zagrebčani v Postojni.
Hrvaško pevsko društvo »Kolo" priredi 4. marca t. 1. izlet v Postojno.
Štajerske novice.
š Dr. Dečko. Nemški listi poročajo, da se dr. Dečko nahaja sedaj v nekem sa-natoriju v Gradcu
š Pasji kontumac je odpravljen
v Žalcu in okolici.
š Za častnega občana je izvolil občinski zastop občine Zamaskovo knezoškofijskega duh svetnika č. g. J o -žefajurčiča, dekana pri Sv. Lenartu v Slov. goricah
š V Spielfeldu bodo razširili kolodvor.
š V nož se je zaletel z očesom v Studenicah pri Mariboru 91etni šolski učenec Tripolt. Deček je oslepel na desnem očesu.
š Pred celjskim porotnim sodiščem je bil včeraj obsojen 351etni posestnik Anton Tome iz Poprove na tri leta težke ječe. V Ameriki je Tome ponaredil 50 bankovcev po 20 kron, katere je poizkušal spečati, ko se je povrnil nazaj domov.
Ljubljanske novice.
lj Deželni predsednik Viktor baron Hein se je s svojo gospo sinoči ob 12. uri vrnil iz Rima.
lj „Krščanska ženska zveza"
ima jutri, 24 t. m. popoldne ob 3 uri redno predavanje v navadnih prostorih. — K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Lep vzgojevatelj slovenske mladine je »Slovenski Narod"; ki brani postopanje juristov S v e t k a in Žige V o d u š k a , češ »da se take dijaške nerodnosti in neumnosti gode na Dunaju ali v Gradcu vsak dan, ne da bi se kdo zanje zmenil in da ga ni dijaka, ki bi ne bil kdaj v pijanosti kake nerodnosti storil." — Res je, da se godi veliko dijaških nerodnosti in neumnosti, za katere se nihče ne zmeni, tudi mi ne, a vsake dijaške burke imaio svojo mejo. Znano postopanje Svetka in Žige Vo-duška je pa že brez meje in le žalostno je od »Narodav, da si upa tako postopanje sploh izgovarjati. Lepa družba bo končno zbrana okolu .Slov. Naroda"! — »Narod" pravi: »Ti dijaki naj le napravijo skušnje, potem bodo imeli kmalu priliko »Slovenče-vim" duhovnikom plačati njih početje z obrestmi vred." Tako je! Najprej naj ti go-spodiči napravijo skušnje, predno sploh nadlegujejo občinstvo, mi se jih bomo pa še tudi potem znali ubraniti, posebno če se s skušnjo njihova olika ne bo povečala. »Narodu" priporočamo, naj gre jutri k obravnavi pred okrajno sodišče, pa bo videl kako dostojnost brani in da se skrajne arogant-nosti ne more smatrati za nedolžno »dijaško šalo". Tako postopanje more zagovarjati le stranka surovosti.
lj Pevski večer vojakov združen s prosto zabavo prirede, Kakor smo že poročali, vojaki-pevci in podčastniki tukajšnjih oddelkov 17. pešpolka v soboto, dne 25. febr. t. 1 v »Puntigamski pivnici" (popred »Katol. dom".) Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vspored obsega naslednje pevske točke: »Cesarska pesem" (Haydn); »Kvišku bratje" (Volarič); „Prva Jjubezen" (Hajdrih); .^olničku" (Volarič); »Zelja Slovenca na tujem" (Gerbič) in »S Dinari kršne" (Vilhar). Med posameznimi pevskimi
točkami koncertuje vojaška godba pešpolka štev. 27. Po končanem sporedu prosta zabava s plesom. Upamo, da bo ljubljansko občinstvo v e -e1 o ceniti požrtvovalne domače fante in jih mnogobroj-n o p o s e t i 1 o. Vstop je vsakomur dovoljen — tudi brez vabila.
li Draginjske doklade v tukajšnji ljubljanski tobačni tovarni. Znana je neznosna letošnja draginja. Čuti jo vse in osobito delavstvo. De-putacije iz več oddelkov tobačne tovarne so se predstavile dne 22. t. m. gosp. nad-ravnatelju Mollnerju in ga prosile, naj iz-posluje pri glavnem ravnateljstvu z ozirom na draginjo draginjsko doklado. Gosp. nad-ravnatelj ni bil delavskih deputacij nič kaj vesel in je rekel, da so delavske deputacije zato prišle k njemu, ker zavidajo 17 prejemnicam zvišanje plače. Obljubil je sicer, da bo prošnjo takoj predložil glavnemu ravnateljstvu, a iz njegove opazke že lahke sklepamo, kako jo bo priporočal. Gospod Mollner bi bil storil pametnejše, če bi ne bil rabil neprimernih opazk o zavisti delavstva. Vse delavstvo je privoščilo izboljšanje plače 17 prejemnicam. Nadravnatelju M51!nerju svetujemo, naj gre k mesarjem, naj gre k prodajalcem živil, naj gre k trgovcem in k prodajalcem kuriva in izvedel bo, da so se cene vsem tem predmetom iz datno podražile. Vpraša naj tudi, za koliko so se podražila stanovanja. Tudi upravitelj-stvo tovarniške kuhinje bo potrdilo, da so delavske deputacije ravnale iz potrebe in ne iz zavisti. Toliko za danes na naslov gospoda ravnatelja Mollnerja, kateremu prav toplo svetujemo, naj se zavzame za delavstvo, ki čuti posledice sedanje draginje.
lj Vrsta porotnih obravnav za I. porotno zasedanje pri tukajšnjem deželnem sodišču. Dae 27. t. m.: 1. Jera in Leopold Toporiš iz Tržiča, hudodelstvo goljufije ; 2 France Kotnik, postopač iz Konjic, tatvina iz navade. — Dne 28. t m.: Viljem Ragni in Lucijan Pentericci, laška zidarja, tatvina; Janez Bevčič, zidar iz Sne-berjev in Tine Kokalj, delavec iz Pšate, rop, oziroma goljufija po krivem pričevanju. Dne 1. marca t. 1. Jožef Juričič iz Jel-šane na Primorskem in Marija Smukavo, delavčeva vdova iz Boh. Bistrice, naročeni zavratni umor. — Dne 2. marca t. 1.: Janez Felc, dninar iz Vojske, uboj. — Dne 3. marca t. 1.: tiskovna pravda proti Franju Jakliču. — Dne 4. marca 1.1.: Marija Stare iz Hrušovce pri St Jurju na Štajerskem doma in Francetu Motnikar-ju iz Grada pri Celju, delavec poiskušeui naročeni zavratni umor, ozir. težko telesno poškodovanje.
lj Umrli so: Marija Furlan, vdova glavnega davkarja; Marija Schmelzer, stolarjeva žena, 48 let, Bohoričeve ulice 3; Andrej B e r g a n t, delavčev sin, 14. mes. Streliške ulice 15; Franja Oblak, kroja-čeva hči, 18 mes., Radeckega cesta 1; Ma; rija C r e t n i k, šivilja, 68 let, Gradišče 8, V bolnici: Jera Čuden, dninarica, 74 let ostarelost.
lj Kako se dobi lepšo pisavo. Delavec Ivan Kralj je pripeljal danes v Ljubljano delavca Ivana Kralja z Doba in Jožefa Verbiča iz Glogovce, ki jih je izkušal spraviti v Ameriko z napačnimi potnimi listi Ko jih je stražnik ostavil in pregledal potne liste, je takoj opazil, da ni vse v redu. Jeden je hotel biti star 26 let, dasiravno se mu ni poznalo, da bi bil toliko star. Ko se je drugi podpisal, se pa zopet ni strinjal podpis z onim v potnem listu. Rekel je, da je na potnem listu zato lepša pisava, ker so ga takrat, ko je pri okrajnem glavarstvu podpisal, držali za roko. Stražnik, ki nobenemu ni vrjel, je vse tri aretoval.
li
j j
Katoliško mladeniško
nedeljo, 26. t. m., v zabavni večer.
društvo" priredi v »Rokodelskem domu" Na sporedu je med drugim burka „K 1 e -p e t e c" in »Črevljar", veseloigra v treh dejanjih.
lj Nesreče. Včeraj se je ponesrečil v Zagorju ob Savi delavec Ivan A h č o v iz kamniškega okraja. Padel je z nekega hleva več metrov globoko in se tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico.
lj Zabava ljubljanskih Hrvatov. Prvo hrvaško društvo »Kolo" v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 26 februarja t. 1., v mali čitalnični dvorani »Narodnega doma" svoj pred-pustni ples, h kateremu najuljudneje vabi slavno občinstvo. Pri plesu sodeluje slavna vojaška godba c. in kr. pešpolka štev. 27, kralj Belgijcev. Odbor I. hrvaškega društva .Kolo" ni štedilo niti truda, niti stroškov, da v vsakem oziru zadovolji cenjene p. n. goste in posetnike veselice. Društvo nastopi na plesu v narodni hrvaški noši, tako da bode veselica imela zgolj naroden značaj; želeti pa je, da tudi bratje Slovenci in po-sestrime Slovenke posnemajo ta lepi zgled. P. n. ostali blagovolijo naj priti v prome-nadni obleki. Vsakdo bode imel tukaj vpogled, kako se po hrvaških šegah in navadah pri plesu razveseljuje — seveda pri-
prosto — tako da bode zabava na veselici tembolj domača in neprisiljena. Za postrežbo bo kar najskrbnejše skrbljeno in nam zagotavlja gospod Bogovič, restavrater v »Narodnem domu", slavno občinstvo tako glede jedi, kakor pijače vsestransko zadovoljiti. — Vstopnina za osebo 1 K obitelj treh oseb 2 kroni. — Začetek ob osmi uri zvcččr
lj Nepoboljšljiva tatica, fožtfa Medved, delavka iz Šmartna pri Litiji doma, je bila zaradi tatvine že na pet let težke ječe obsojena. A to je ni poboljšalo, kajti 17. januarja t. 1. je vzela Mariji Baloh v Ljubljani v Kolodvorskih ulicah 10 K gotovine, pa za eno krilo in za en predpasnik blaga. Zadela jo je občutna kazen: trinajst mesecev ječe.
lj Tatvina. Sinoči je bilo Mih. Tra-tarju ukradenih iz spalne sobe 30 kron, ki jih je imel v haveloku. Sumljivega storilca, ki je bil radi tatvine že večkrat kaznovan, je polic ia aretirala.
lj Poneverjenje. Delavec Ivan Potrebin iz Šmartnega pri Lit ji je dal pred nekaj časom neki znanki, ki je šla v Ljubljano, svojo hranilnično knjižico z vlogo 314 kronami in ji izročil 100 kron, naj jih vloži. Ženska je bila prišla v Ljubljano in je bila baje tudi v hranilnici, toda v Šmartno se ni več vrnila Policija sedaj dotično žensko zasleduje.
lj Sneg. Ljubljanske ulice je zapadel zelo visok sneg. Včeraj je sneg opetovano ustavil električno železnico. Mnogo delavcev v Ljubljani nima dela, a magistrat. ne poskrbi, da bi odkidavali sneg. Hoja po nekaterih ulicah je taka, da bi človek mislil, da je v kaki vasi, ne pa v »moderni* Ljubljani. Na nekaterih krajih so delali — prisil j e n c i •
Boris Sarafov.
Boris Sarafov je izjavil, da je njegovo mnenje o turških pripravah to-le: Turki se oborožuiejo v Makedoniji za to, da uduše ustajo. V ta namen bodo morali vojaško zasesti najmanj 350 najvažnejših mest. Vsled tega bo brez dvoma došlo do spopadov med prebivalstvom in vojaštvom. Zato se hoče Sarafov požuriti, da ga dogodki spomladi ne bodo iznenadili. Razni okrožni četovodje že sedaj marljivo delajo, a Sarafov bo potem uredil skupno vse gibanje.
Razne stvari.
Najnovejše.
Katoliška šolska društva francoska. V Orleansu so katoličani ustanovili prvo francosko katoliško šolsko društvo. Francoski katoličani nameravajo ustanoviti še več katoliških šolskih društev.
—	Vohunstvo italijanskega stotnika Ercolessija. Pariški »Eclair" poroča: Kakor znano, so svoj čas zaprli v Messini zaradi vtleizdaje italijanskega stotnika Ercolessija. Stotnik je izpovedal, da sta neki general in polkovnik italijanskega generalnega štaba izdala neki tuji vele vlasti važne vojaške listine. Vsak izdajalec je dobil 500.000 lir Stotnik Ercolessi je jud. — Dva p a r nj k a sta zgorel a v Charlestovnu. Škode je pol milijona dolarjev — Sv o č e je obolel na lahki influenci. — Zmota policije. V Parizu je aretirala policija grofico Gabrijelo de Lanois. Policija je mislila, da ima pred seboj neko damo, kateri je povratek v Pariz radi njene lahkomišljenosti prepovedan. — svojima deklama je zapustila na Dunaju umrla gostilničarka Marija Ham-merl dve hiši, ki sta vredni 300 000 kron.
—	Ogenj v Stingelovi tovarni glasovirov na Dunaju je napravil 10000 kron škode. — Gospe igralke Policija na Dunaju je dobila obvestilo, da več dunajskih gospa igra ,hazard". Naznanil je to policiji soprog, kateremu je prišla žena od take zabave šele ob 6. uri zjutraj domov.
Davek na naslove v Avstraliji. Posebne vrste predlog je predložil pred kratkim neki poslanec v avstralskem parlamentu: vsak kdor hoče nositi kak naslov, mora plačati primeren davek Govornik je tudi takoj postregel z načrtom, predlagal je sledeče zneske: Vojvoda ali vojvodinja 1250 kron na leto; marki ali markiza 1072 kron; grof ali grofica 894 kron; baron ali baronica, lord ali lady 536 kron; tajni svetnik 446 kron; „siru 268 kron; »prečastni" dve kroni.. Narobe svet — Avstralija!
Telefonska ln brzojavna poročila.
Kranj, 23 februarja. Župnik Hofer je umrl. V soboto dopoldne ob 9. uri bo pogreb.
Dunaj, 23. febr. Včeraj je seja drž. zbora trajala do tri četrti na 8. uro zvečer. Govorili so še: Schraffi proti dvoboju in za parlamentarično ministrstvo, Zazvorka, Pe-
telenc in Koral. Zbornica je izvolila za glavnega govornika za predlogo o vojaških novincih Slovenca Pogačnika, za glav-nepa govornika proti pa soc. dem. Schuh-meierja. Nato je zbornica razpravljala nujni predlog o zboljšanju položaja poštnih pomožnih uradnikov. Povdarjalo se je, da se mora pričeti akcijo tudi za zboljšanje položaja telegrafistovk in telefonistinj. Nujnost in predlog sta bila sprejeta. Danes je govoril posl. Pogačnik.
Dunaj, 23. februarja. Biankini je v svojem govoru ostro kritiziral avsstrijsko mornarico. 100 parnikov italijanskega dru štva „Navigazione adriatica- se da izpre-meniti v vojne križarice, stoindvaj-s e t milijonov lir je izdala Italija letos za mornarico, Avstrija je pa zanemarila brodovje. Treba bi bilo najmanj 15 vojnih ladij in 30 križaric, da se Avstrija meri z Italijo, a v resnici je le 9 voj. ladij, od katerih so 3 samo majhne obrežne čuvajke in 8 križaric. Govornik graja, da Dalmacija ni zvazana po železnici z državnim središčem.
Dunaj, 23 febr. (Kor. u) Pogač-nik kot generalni govornik o vojaški predlogi je danes ugovarjal proti neenakemu ravnanju z raznimi narodnostmi v vojski.
Posl. omenja mažarsko zahtevo po lastni armadi in protestira, da bi se na avstrijske stroške ustvarila mažarska armada. — Nobena stranka ne bo glasovala za vojaško predlogo. Pogačnik odločno zahteva, da se človekoljubno ravna z moštvom Govornik zahteva, da se bolj upoštevajo n e n e m š k i prosivci za vzpre-jem v vojaške šole in opozarja, da čast-ništvo ne izvršuje odloka o učenju polkov-nega jezika.
Sofija, 23. febr. Premožnejše prebivalstvo pošilja svoje rodbine v Rusijo vsled strahu pred vojsko.
Peterburg, 23. februarja. »Petro-grajska brzojavna agentura" izjavlja, d a je Reuterjeva vest o mirovnih pogajanjih popolnoma neosnovana.
Dunaj, 23 febr. Povdarja se, da so pogoji, o miru na rusko japonskem bojišču, katera širijo angleški listi taki, da bi jih ne sprejela najslabša država.
Tjencin, 23. febr. Na Furmozo je došlo 20 japonskih torpedovk.
Pariz, 23. febr. Hulska komisija je v včerajšnji popoldanski seji vzprejela tretje čitanje poročila, ki ga je sestavil admiral baron Spaun z sodelovanjem vseh druzih členov komisije. Komisija se ne izreče o navzočnosti ali nenavzočnosti inozemskih torpedovk, ampak izjavi, da je admiral Rozdestvenski imel dovolj vzroka^ da je postopal, kakor je postopal. Zavezo ruske vlade, da bo ista odškodovala žrtve hulskih dogodkov je komisija vzela na znanje. Poročilo se izroči jutri ruski in an-gležki vladi.
Zahvala-
Za mnogobrojne dokaze tolažilnega sočutja, ki so nam došli ob bolezni in smrti naše prerano umrle sestre, stare-matere, matere
Marije Savšek
posestnice
od naših sorodnikov, prijateljev in znancev izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo.
Iskreno se zahvaljujemo vsem udeležencem pri mnogobrojni udeležbi pogreba predrage pokojnice.
Posebno se še zahvaljujemo preč. duhovščini zagorski in sosedom, ki so ob bolezni jih tolažili.
Hvala bodi vsem še enkrat, Bog jim plačaj!
Z a g o r j e ob Savi — Celovec 22. svečana 1905.
Jožef, Janez, posestnika, Aloj'zij, c. in kr. četovodja, France, c. in kr. lovec, sinovi; Frančiška, Antonija, sinahi; Agata, Helena, sestri; Ana, Angela,
Joško, Francka, Dora, Karol, France, Mici, Ivan, vnuki in vnukinje.
Potrti globoke žalosti javljajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žaloistno vest, da je njih najboljša, iskreno ljubljena mati, tašča in stara mati, gospa
Norijo Furlon
vdova c. kr. glavnega davkarja
danes, 22. februarja ob 'M. uri popoldne. po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice se vrši v petek, dne 24. februarja ob '/25. uri popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg št. 17 na pokopališče k sv. Krištofu.	336
Sv. zadušne maše se bodo brale v raznih cerkvah.
Ljubljana, 22. februarja 1905.
Henrik Kenda, trgovec. — Rudolf Persche, c. kr. okr. sodnik, svaka. — Irma Kenda, Jeanne Persche, hčeri. — Harry in Grete Kenda, vnuka.
Izgubil se je
p
srednje velikosti, črno in belo lisast, z marko na vratu: Skofja Loka št. I.
Kdor izve zanj. — se prosi naznaniti na naslov: Skof ja Loka — Kar-lovec št. 59.	337 i-i
Mlekar
oženjen brez majhnih otrok	'
za prevažanje mleka u Ljubljano
kateri je trezen in pošten, se takoj sprejme.
Mesečna plača za oba 36 gld. prosto stanovanje in 1 '/2 litra mleka na dan. Ponudbe z dobrimi izpričevali sprejema Karol Lenče na Laverci pri Ljubljani. 297 4-3
Istrskega vino
<&> črnega in belega ^
o o
lastnega pridelka ima naprodaj Josip Križmanič pok. Vicka, posestnik na Ježenju, pošta Tinjan, železniška postaja: Sv. Peter u Šumi.
325
O
o
208b 12—8
12. januarja 1905.
Gospodu
le kar ju Piccoli
Ljubljana.
Prosim, pošljite mi 12 škatljic Vaših izbornih salmijakovih pastil.
Velespoštovanjem
Julija Milischka, Dunaj XlV.ll, Goldschlagstr. 1.
Otroška vrtnarica
vešča slovenskega in nemškega jezika, želi stopiti v službo v kakem zavodu otroškega vrtca ali privatno podučevati pri kaki boljši hiši. — Pisma naj se pošiljajo na uprav-ništvo »Slovenca".	293 5—4
Samo za 60 kr.
'|2 kile gosjega perja.
To gosje perje je sivo, popolnoma novo, z roko skubljeno, gotovo za porabo. kile stane samo 60 kr., boljše kakovosti samo 70 kr. Pošiljatve na poizkušnjo s 5. kg se razpošiljajo po poštnem povzetju Krasa, trgovina s posteljnim per-fem, Smlchov pri Pragi (810). Zamena dovoljena.
334 1—1
305 Sprejmem dobro izurjenega 6—5
krojaškega pomočnika
Služba stalna. A. Tavčar, Škofia Loka.
Gospoda moja, aH pijete
313 10-4
Cuekou brinovec
iz Kamnika
J
Vedno najnovejši
gram ofo n i
^akor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le vri 3astopniku nemške akcijske družbe ja gramofone
, , , t « ,	"M 100-72
Rudolfu Weber,
urarju v JLjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „£vropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja se na obrok*. — Stare ploiže se jamenjajo.
Ernest Hammerschmidta nasledniki
Hladile Wufscher & K
trgovina železnin in kovin,
~~~	_ Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6.
poljedelskih strojev in orodja.
Velika zaloga
Nizke cene!