Poštnina plačana v gotovini. Št. 26. V IJuMiani, dne a?, jimifa 1936. Leto XIX. mm. Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11, telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročala« u tnzsmstvo: Četrtletno t Dla, polletno IS Dla, celoletno it Dlst u iM>, tenstro ruea Smerlkei četrtletna II Dla, polletno 34 Dla, celoletno <8 Maj' •merita leta* I dolar. — Rafnn noštne hranilnice, pndrainlrr « I.inhllanl, it I0.TII. Za vinogradnike važni sklepi Seja stalnega posvetovalnega odbora za vinogradništvo v kmetijskem ministrstvu .ie končala delo. Glede trošarine na vino je odbor soglasno zavzel stališče, da se mora ta trošarina kot nesocialen davek ukiniti. Trošarino na vino plačajo v resnici vinogradniki, ki morajo toliko ceneje prodajati svoje vino. iz trošarine zbrani denar pa se uporablja v splošne koristi, kj so jih vinogradniki malo deležni. Namesto trošarine nai se uvedejo drugi davki, ki bi enakomerno obremenjevali vse državljane. Ker pa so banovinski in .občinski proračuni zgrajeni v veliki meri prav na trošarini na vino. bi popolna odprava trošarine ne bila mogoča naenkrait. Zaradi tega se je predlagalo. nai se trošarina na vino takoi omeji na en dinar skupno, banovinam pa se nai prepusti. da v lastnem delovnem območju odre- dijo način pobiranja bano vinskih in občinskih trošarin, ki se nai postopno čisto odpravijo. Od tega predloga, sestavljenega od odposlanca dravske banovine, pa je bil sprejet le prvi del, ker so se vsi drugi odposlanci proti vil' samoupravnemu značaju te zadeve. Odbor je soglasno zahteval, nai kmetijski minister takoi odredi in izvede natančen popis vseh ravninskih in hribovskih vinogradov, ki naj se visoko obdavčijo po površini ali do kosih. Iz dobljenih sredstev nai se osnuje v kmetijskem ministrstvu poseben sklad, ki se bo rabil le za pospeševanje izvoza našega vina in povzdigo našega vinogradništva v izrazito vinogradniških legah. Spreieti so bili tudi soglasni sklepi glede omogočenia izvoza vina za žganiekuho v Nemčijo, glede zgra-d:tve svobodnih skladišč za izvoz vina in onemogočenja uvoza suhega grozda iz Grčiie. Kaj je potrebno za uspešnejši izvoz sadja V soboto je bilo v Mariboru na vinarski in sadjarski šoli posvetovanje o zdravstvenem pregledovanju sadja, namenjenega za izvoz. Posvetovanje je sklicala banska uprava, predsedoval pa mu je načelnik za kmetijstvo na banskj upravi inž. Podgornik. Referent za sadjarstvo na banski upravi inž. Flego je poročal o nadah na letošnjo sadno letino in o ureditvi zdravstvenega pregledovanja sadja Po poročilih, ki jih je prejela banska uprava, bomo pridelali nad 5000 vagonov jabolk; od tega bo nad 2000 vagonov primer, nega sadja za izvoz. Po Flegovem mnenju so pa te številke nekoliko previsoke in bo za izvoz le do 1500 vagonov sadja. Kot najvažnejši državi, ki bi uvažali naše sadje, prideta v poštev Nemčija in Češkoslovaška- Zdravstveno pregledovanje sadja bi naj bilo urejeno tako, da bi bilo v rokah strokovnjakov, in sicer bi naj sadje pregledali vsako leto že nekoliko mesecev pred izvozno dobo na kraju, kjer rase. Na podlagi teh pregledov bi se naj določili okoliši, ki so osumljeni, da so okuženi od ušj San Jose- Vagon, ske pošiljke sadja iz takšnih krajev bi se naj temeljito pregledale od strokovnjakov poznavalcev rastlinskih bolezni, a iz neokuženih krajev bi se naj opremile z listinami (certifikati), ki bi jih naj izdajali komisarji za pregled in razredbo sadja. Inž. Flego je nadalje poročal, da je bilo pregledovanje glede na bolezni lani ponekod pomanjkljivo, ker ni bilo dovolj strokovnjakov. Pomanjkljivosti so se dogajale v Lendavi, Murski Soboti, Cankovi, Mariboru in Dravogradu. Zato je poročevalec predlagal, naj bi se za to izvozno dobo namestilo dovolj poznavalcev rastlinskih bolezn; za pregled sadja, in sicer eden s stalnim sedežem v Gornji Radgoni, dva v Mariboru in po eden v Dravogradu in v Ljub. ljani za vse sadje, ki gre skozi Ljubljano in za obmejni postaji Rakek in Jesenice. Ako bi bil ta predlog glede ureditve rastlinskobole-zenske službe težavno izvedliiv. se nai izdela uredba o zdravstvenem pregledu sadja po do. sedanjem načinu. Na podlagi predlogov inšpektorja Maršiča, zastopnika savske banovine, so prečitali osnu- tek o zdravstvenem pregledu sadja, namenje. nega za izvoz. Osnutek je izdelal dr. Kova-čevič, zastopnik nadzorovalne in poizkusne kmetijske postaje v Zagrebu Ta pravilnik so temeljito preučili in ga spiejeli z nek a te. rimi dopolnitvami in izpremembami Po njeni so izvozniki dolžni dajati v pregled za izvoz namenjene pošiljke sadja poznavalcem rastlinskih bolezni. Za vsako vagonsko pošiljko so izvozniki dolžnj plačati pristojbino 60 Din Za vse druge, nevagonske pošiljke pa po 15 Din. Pristojbina se bo zbirala v posebnem skladu za one poizkusne postaje, ki bodo prevzemale pregledovanje sadja Listine o pregledu sadja se bodo izdajale na izvoznih carinskih postajah, pristojbino pa bodo pobi, rale železniške postaje- Sestanek je nadalje sklenil, da se naj prirejajo v vseh izvoznih središčih tečaji o spoznavanju uši San Jose in razpoznavanju sadnih vrst. TP tečaje naj vodijo poznavalci rastlinskih bolezni in sadjarski strokovnjaki. Tečaji naj bodo obvezni za vse izvoznike, posredovalce in sploh vse, ki se pečajo z izvozom sadja. tečaj o pregledovanju sadja, o spoznavanju najner varnejših bolezni, naj bo prirejen na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru obvezno za vse komisarje, k; pregledujejo sadje za izvoz. Kmetijsko ministrstvo naj da denar za zidavo novega modernega skladifJ^ za sadje, in sicer iz trimilijonskega znes^v ki ga je dal PRIZAD ministrstvu za izboljšanje sadjarstva. V Dragi se nam vsiljujejo Nemci Draga pri Čabru, junija. Odkar smo pod sarsko banovino, se še ni o našem kraju v »Domovini« pisalo. Ne bi bilo čudno, če bi jezikovno utonili med Hrvati, vsekakor čudno bj pa bilo, če bi se pre^ levili v — Nemce- Saj ne boste zlahka verjeli, če ne Poznate naših razmer, da imamo tudi Pri nas borbo z Nemci. V slovenski župniji, kjer ni Nemcev, se dela propaganda za nemštvo. Za binkošti je prejel naš gospod župnik od neke nemške gospode iz Kočevja prijazno proš. njo, naj se jim dovoli nemško petje v naši župnijski cerkvi, češ da namerava priti večje število Nemcev na obisk k »bratom« v Dragi. Pa jim je naš g. župnik odločno povedal, da je župnija slovenska. Kljub temu so prišli omenjeni gostje. Kar v dveh avtobusih so se pripeljali in vzklikanja in heilanja ni bilo ne konca ne kraja. Pod milim nebom so sprostili svoje občutke , ker slovenska župnijska cerkev ne potrebuj^ njihovega propagandnega petja- In v tem vzklika nju so njihovi »bratje« iz Drage in okolice prednjačili. Zdelo se nam je celo, da je bilo samo te slišati. Po-turica je slabši od dušmann! Hvala Bogu, nas Slovence iz slovenske župnije Drage bi nP bolela ušesa, če bi vzklikali Nemci raj-hovskemu vodji, toda bolela so nas zato, ker so se drli razni — iči, ki so zatajili svojo slovensko rodno mater in ki hočejo s takimi vzkliki dokazovati svoie nemško pokolenie. Ali morda mislijo, da so vasi Babno pod je* Prezid, Go-rači. Novi kot, Loški potok, Sta. ri kot in druge, odkoder so prišli, v rajhu? Pravili so vsaj, da so prišli iz rajha. Kje so pravi Nemci v naši župniji, vam ne moremo povedati, ker ne vemo zanjo. Imamo samo Slovence, nekaj Hrvatov in na žalost med nami nekaj takih, ki so se za časa Avstrije Prelevili v »trde Nemce«) ki skuhajo zdaj dokazovati z rajhovskimi Nem« ci resnejše sorodstvo ali celo bratstvo. Prej je imel pri tej raznarodovalni akciji veliko vlogo — gozd, namreč gozd bivšega veleposestva- Čisto Po načrtu se je tedaj vršilo raznarodovanje za razne ugodnosti, ki so jih dosegali taki odpadniki od nemških oblastnikov. Kar ni zmoglo veleposestvo, je izpopolnila nekdanja Schulvereinska šola. O, nismo še pozabili, kako so se lovile slovenske duše za prazen nič in kako so se na debelo pretvarjali naši soobčani v »trde Nemce«. Zato se čudimo kočevarskonemški drznosti, da nam tudi zdaj pošiljajo nemške učite, lje; ki se skrivajo pod potujočimi študenti in ki žele poučevati naše ljudi v nemščini. Morda zato, da .je ne pozabijo, ker je že dol« go od tega. ko je Schulvereinska šola vršila; svoje raznarodovalno delo. Odklanjamo najodločneje vse take poizkuse, ki imajo samo namen, umetno ustvarjati dra, eoroden živeli in vršiti nemško propagando. ki naj gradi most k Adriji. Pa ne mislite, da smo slovenski, odnosno jugoslovenski ne. strpneži, ki odklanjamo vse, kar nj naše. Ze io smo strpni in bi mirno prenašali sožitje pravih, mirnih Nemcev, toda teh naših svo. venskih odpadnikov ne bomo nikoli priznali za Nemce in tudi ne dovoljujemo, da bi kdo vplival na naš slovenski živelj. Opozarjamo odločilne činitelje na vse to nedopustno početje, ki hcče preko jugoslo. venskega življa graditi most k Adriji ... Po tujem ne hrepenimo, ali svoje branimo! N. O. Hmeljarji, pazite na rdečega pajka Hleljarsko društvo v Žalcu nam je poslalo: Z vremenom je letos križ. Prej je stalno deževalo, potem pa je nastopila vroč na. Skrajno neugodno vreme od 1. aprila do nedavnega ie zelo pospeševalo razvoj peronos-pore. Obrambnega dela se ie oprijelo precej hmeljarjev z veliko vnemo. Pred dnevi nastala silna vročina pa obeta hmeljarjem prihod novega, zelo nevarnega sovražnika: hmeljske prš'ce ali rdečega pajka. Vesten hmeljar bo dnevno in skrbno opa- zoval spodnje liste hmeljske rastline in vse tiste trgal in zažigal, na kater.h najde na spodnji strani med rebri razpredeno pajčevmo in pod njo drobne živalce, ki so v začetku rjavkaste, pozneje pa rdeče. Pripravil bo tudi takoj obrambna sredstva proti pajku v obliki enoodstotne polibaritove brozge in nemudno žveplenoapnove a!' enoodstotne erisitove ali enoodstotne libaritove brozge in nemudno škropil, a po potrebi škropi ene še Donovil. Hmeljarji, upoštevajte d na navodila in za-branite požar svojih hmeljskih nasadov! Politični pregled V Montreuxu v Švici se vrši konferenca, na kateri se obravnava vprašanje Dardanel. Posvet je sklicala Turčija, ki zahteva, da se razveljavijo vojaške točke lausinnske pogodbe, ki jo je 1. 1923. podpisalo 10 držav in po kateri je morala Turčija odstraniti vojaštvo iz Dardanel. Na posvetu so zastopane razen Italije vse druge države podpisnice. Turčija želi doseči, da bo spet res prava lastnica dar-danelskih morskih ožin, vendar pa v svojih zahtevah ne gre predaleč, ker dopušča v svojih pogojih svoboden promet trgovinskih ladij skozi ožino in tudi drugi pogoji vsaj na prvi videz niso pretirani, tako da je kljub nekim težkočam uspeh Turčije skoro zagotov-len- Po angleških poročilih Abesinci v majhnih oddelkih še zmerom napadajo italijanske čete, tako da je torej položaj v Abesiniji še zme- rom resen za Italijo. Agencija Reuter poroča. da so Italijani navidezni gospodarji položaja samo v večjih mestih, a niti tam se ne čutijo varne. Zveze med temi kraji so poman kljive in po večini še zmerom v rokah Abesincev, ki vodijo po vsej Abesiniji najkrvoločnej-šo četoško vojno. Oddelki četašev napadajo Italijane iz zased celo pri belem dnevu. Na italijanskega podpornika rasa Gukso je bil že dvakrat izvršen napad. Vse kaže, da bo stalo še mnogo truda, krvi in denarje, preden b do Italijani resnični gospodarji položaja. Iz Bruslja poročajo, da stavkovno gibanje v Belgiji zavzema zmerom bolj prevraten značaj Vlada je zaradi tega odredila izredne varnostne ukrepe in je vsa država v obsednem stanju- Na vseh nevarnejših mestih je poštavlje no vojaštvo. Ponekod so stavkujoči delavci razkopali ceste in razdrli železniške tire. Pogajanja s stavkujočimi premogarji počasi napredujejo. V pristanišču v Anversi pa so začeli spet delati, ker so delavcem v ladjedelnici priznali povišanje mezd za 12 frankov na dan. Iz Londona poročajo, da je angleški zunanji minister Eden izjavil, da Anglija ne bo priznala aneksije Abesinije po Italiji, dasi bo sicer na zasedanju sveta Društva narodov za odpravo sankcij proti Italiji glaso. vala, kakor1 je pričakovati. Abesinski neguš Haile Selasi, ki je zdaj v Angliji, je te dni obiskal Edena. V francoski poslanski zbornici in senatu jo bila v torek prečitana izjava o zunanji politiki nove francoske vlade, ki se imenuje vlada Ljudske fronte- Izjava naglaša, da bo Francija vodila politiko odkritosrčnosti, zvestobe do Društva narodov in s tem brambe miru. Dalje poudarja med di%gim potrebo zaključitve dogovora med po. dunavskimi državami in potrebo francosko-nemškega sporazuma. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Na zadnjem ptujskem sejmu so bi" le za kilogram žive teže nastopne cene: volom 3 do 4. kravam 1.70 do 3.65. bikom 2.70 do 3.50, juncem 2.25 do 3, telicam 3 do 4. teletom 3.25 Din. Konie so prodajali po kakovosti od 400 do 5000 Din, žrebeta oa od 700 do 1500 Din za glavo. SVINJE. Na za dnem seimu v Ptuiu so se cene nekoliko dv^Ie; za kg žive teže so bile: pršutar'pm 5.25. svinjam 6. olemenskim 4.75 do 5 D:n. Pra^e so prodajali oo kak ■■ • ' v ' " ,SEVEDA"! Perite prihodnjič tudi Vi s Schichtovim terpentinovim milom. Ono odpravi nesnago temeljito in prizanesljivo iz tkanine, potem je lahko vedno lepo belo!" Vxvv\\w ..... 100 češkoslovaških kron za 181.12 do 182-22 dinarjev. Vojna škoda se je trgovala po 370.50 do "71 Din, investicijsko posojilo pa po 82 Din. avstrijski šiilngi so bili v zasebnem kliringu o 9.05 Din in nemški klirinški čeki po 14 Din. Sejmi junijia: Mozelj pri Kočevju. 29. junija: Čakovec, Ljutomer (samo blago), Ribnica na Pohorju (amo za živino. Št. Janž na Dolenjskem. 30. junija: Šmartno pri Litiji, Mirna P£Č, Rakek, Sp. Polskava, Sv. Peter (srez Ljutomer). Zagorje ob Savi, Ra<;henburg, Črnomelj. 1. julija: Jurklošter, Podčetrtek,. Sv. Bolfenk. Zreče. 2. julija: Kočevska Reka, Petrovče. Ptuiska gora. Rakičan. Št. Gotard prt Trojanah. Št. llj pod Turjakom. 4. julija: Krško. Rečica ob Savinj1. Trava. Veliki Gaber, Vojnik. Vuzenica, Ziri. Drobne vesti = Kmečki dolgovi pri ban'-ah. \ nedeljo je bila v Beogradu skupščina Združenja bank v Beogradu, na kateri ie prišlo tudi do razgovora o vprašanju kmečkih dolgov. Predsednik združ inja dr. Markovič je poudaril, da je Narodna banka začela zbirati podatke o višini kmečkih dolgov pri denarnih zavodih. Po doslej urejenih podatkih znašajo kmečki dolgovi na podlagi menic pri zasebnih bankah 100 milijonov dinarjev. Manjkajo še podatki s področja dveh podružnic Narodne banke, rako da bo končna vsota znašala 1250 do 1300 ;iiljonov. Pred štirimi leti so znašali menični -mečki dolgovi prt bankah 1700 milijonov. V •irih letih so se torej ti dolgovi zrnamšali a 35 do 40 odstotkov. Predsednik dr. Mar-'■">vič je nadalje deafl, da je na pristojnih me-• h razpoložen e, da se kmečki dolgovi kon-ho uredijo. Ce se izvzamejo dolgovi do 2500 n n, ki s* prt nizki obrestni meri in primeram plačilnem roku lahko brez vsega plačan, in če se izvzamejo oni dolgovi, ki ne rresegajo 15 odstotkov dolžnikove imovine, za katere ni treba nikakih ola sav. tečaii bi vsota mervčnih dolgov pri bankah, ki jih na mesec. Tudi velike kuhinje bom naredil-Če hočete dobiti službe vratarjev, Oskrbni, kov ali kuharjev v teh hišah, mi prodajte svoja poslopja, drugače bom pa postavil poslopja drugje, svojim delavcem pa prepovedal zahajati k vam. Do jutri opoldne bom čakal na odgovor.« Seveda so se tudi ti vdali, ker so tako nekaj dobili za svoje podrte bajte. Za razvedrilo delavcev je gospod Vuifran še marsikaj žrtvoval. Dal je ograditi del velikega parka okoli svojega gradu, in tam so se delavci lahko mudili ob opoldanskem odmo. ru. Te nenadne spremembe v vasi so seveda zbudile obilo začudenja in tudi razburjenja- Najbolj so se upirali gostilničarji, lastni, ki hiš in trgovci, ki so kričali, da jih hoče tovarnar uničiti- Veseli pa so bili tega seveda delavci, ki jim je bilo vse to namenjeno. Tudi v bližnji okolici gospoda Vulfrana so te izpremembe zbudile dosti skrbi. »Ali je starec mar znorel?« so se izpraševali njego. vi sorodniki. >Ali hoče sebe — to se pravi nas — uničiti? Alj ne bi bilo najpametnejše, če bi ga spravili pod varstvo? Najbrž je temu vzrok neumna slabost do pritepenega dekleta, ki dela znjim, kar hoče. Saj je prav to najlepši dokaz, da v njegovi glavi ni vse tako, kakor bi moralo biti. Tu bi moralo poseči sodišče vmes ... Vse sovraštvo je padlo tako na Perino. Toda ona se zanj ni zmenila, saj je imela mogočne zaščitnike. Celo Talouel se je postavil na njeno stran. To je bilo najbolj čudno, ker je možak tako hrepenel po tem, da bi postal on neomajeni voditelj ali celo lastnik vsega- Ali je morda slutil, kdo je Perina ali kaj? Ali pa je občutil, da je Perina bog pri gospodu Vulfraniu in se ji ni maral zameriti- In s tem, da je gospodar izdal toliko denarja za poslopja, ki so bila po njegovem mnejiu prav za prav nepotrebna, je na drugi strani povečal vrednost nepremičnin. Toda Perina je imela še več prijateljev, do katerih j; je bilo dosti več kakor pa do Talouela. In ti prijatelji so bili doktor Ru-chon, tovarnarjev osebni zdravnik, gospodična Lepotičnikova in inženjer Ftbry. Tudi vsi delavci so jo imeli radi, ker so dobro vedeli, da je ona tista gonilna sila, ki je gospodarju svetovala vse te izpremembe v njihovo korist Gospodična Lepotičnikova, njena dobra učiteljica, pa jo je imela najrajši in ji je dala največ dobrih nasvetov. Inženjer Pabry, ki se je hitro ogrel za vsako novost, je skoraj neprestano potoval-Kjer je odkril kaj pametnega, je svetoval tovarnarju, naj poskusi napraviti isto tudi v Maraucourtu. Z gospodom Vulfranom se je časih posvetoval cele dneve. Perina se teh posvetov skoraj nikoli ni udeleževala, vendar pa je vse zvedela, kaj se jP tam govorilo-Inženjer ji je vselej vse povedal- Tako je prav vse vodila., čeprav je navidezno stala v ozadju. Tudi zaupniki delavcev so se dobro zavedali njene vloge. Ponosni so bili nanjo, saj je bila nekoč tudi ona delavka- »Da«, so praviil, »nikoli ne bi bilo pri nas teh rzprememb, če on a ne bi bila prišla in sama delala v tovarnah « Seveda pa Perina tudi brez sovražnikov ni bila. Ti sovražniki so bili v glavnem gostilničarji in drugi, ki so zaradi velikih izpre-memb izgubili večji del svojih mastnih za, siužkov- Prej se je pogosto zgodilo, da je kakšen delavec pri njih pustil večino svojega zaslužka, zdaj se pa to skoraj nikoli več ni primerilo. Zabavljali so čez njo in če je šla skozi vas. je pogosto kdo zakričal za njo. Gorje tistemu. če bi ga bil slišal kakšen delavec. Ne bi se mu bilo dobro godilo- To nedeljo je gospod Vuifran spet pričakoval Fabryja, ki je bil odšel na neko potovanje. Skrivaj mu je bil naročil nekaj, česar Perini ni zaupal in je nestrpno čakal, da se vrne in pove, kako je svojo nalogo opravil. Zjutraj je prejel brzojavko, v kateri mu je Fabry sporočal iz Pariza naslednjo vest: . »Izvedel sem vse in dobil tudi uradna potrdila. Vrnem se z opoldanskim vlakom.« Ura je šla že na pol ene. toda inženjerja še ni bilo. Zaradi tega je postal gospod Vuifran proti navadi kar nestrpen- Ko je šel po kosilu kakor navadno v svoj kabinet, je stopil naprej k odprtemu oknu, k, je gledalo na dvorišče- »Pa je res čudno, da Fabryja še ni,« je dejal čez nekaj časa. »Morda je imel vlak zamudo?« je poskušala ugibati Perina. Toda moralo je biti nekaj drugega, Iznenada je pritisnil tovarnar na stikalo električnega zvonca. V kabinet je bil stopil sluga, ki mu je gospod Vuifran naročil, naj ne spusti k njemu nikogar razen inženjerja-Ta ukaz je Perino zelo presenetil, ker ja > Prižgimo kresove padlim dobrovoljcem Akcijski odbor za proslavo razvitja prapora dobrovoljcev v Ljubljani nam je poslal: Pred dvajsetimi leti so v Dobrudži stopili naši dobrovoljci v vrste borcev za svobodo in svet opozorili na narod, ki krvavi pod tujim jarmom. Njihova dejanja so dokazala, da je ta narod vreden svobode. Pred dvajsetimi leti so omahnila v Dobrudži njih mlada, krepka telesa. Vojni plaz je zdrvel preko njih in zasul njihove kosti v daljni tujini. Dvajset let samevajo njihovi grobovi brez cvetja in zelenja, izravnani z zemljo. Bratje, sestre, pot k tem njihovim domovom nam je trenutno nemogoča. Da pa jim pokažemo svoio globoko hvaležnost, naj za-gore na večer med Vidovim dnevom, praznikom vseh za našo svobodo padlih žrtev, na naših gorah kresovi kot spominski plamen vsem onim, ki so pisal' s svojo lastno krvjo , zgodovino našega naroda in zapečatili s svojo smrtjo njegovo svobodo. Prižgimo jim kresove na naših gorah, ki naj oznanjajo vsemu narodu zvestobo 'n hvaležnost jugoslovenskih src do padlih junakov. Pokažimo s temi spominskimi kresovi, da gori tudi v naših. srcih neprestano luč spominu padlih borcev. Kresovi naj bodo vsakomur znak sile, ki druži naš narod in ob kateri se mora zlomiti vsak poskus, rušHi to, kar nam je bilo ustvarjeno s tolikimi in tako drago-cenmi žrtvami. Kresovi naj zagore na vseh naših vrhovih 27. t. m. natančno ob pol 22. uri in naj gore vsaj do 23. ure. Slava spominu padlih dobrovoljcev! Domače novosti * Naš mladi kralj je dovršil tretji razred realne gimnazije. V torek je bila na kraljevem dvoru na Dedtiju majhna svečanost, na kateri so sporočili, da je Nj. Vel. kralj Peter II. končal tretji razred gimnazije z odličnim uspehom. * Knez namestnik Pavle na Bledu. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je s kneginjo Olgo. kne- ževičem Nikolajem in princeso Elizabeto je prispel na Bled. * Udeležencem vidovdanske proslave in razvitja prapora vojnih dobrovoljcev v Ljubljani je prometni minister odobril: popust 75% vsem članom Zveze vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije, ki so državni uslužbenci, na podlagi njihovih uradniških in dobrovoliskih članskih legitimacij in popust 50% vsem ostalim članom zveze in vsem drugim udeležencem te proslave. Udeleženec mora kupiti na odhodni postaji železniško legitimacijo obrazec K 14 in karto za polovično, odnosno celo ceno. ki bo veljavna tudi za povratek. ako ie kupljena železniška legitimacija potrjena od prireditvenega odbora sreske organizacije Zveze voinih dobrovoljcev v Ljubljani, da se ie prireditve udeležil. Popust bo veljal od 25. t. m. do 1. julija za vsg razrede razen IV. in ekspresne vlake. * Jakob Žemljic t. V noči na nedeljo je umrl na svojem domu v Radencih bivši poslanec in župan g. Jakob Žemljic- štel je 63 let. Zadela ga je srčna kap. Pokojnika je poznala vsa Slovenija, saj je bil eden izmed naj. uglednejših mož. ki se je za Slatino Radence in tudi za ves ljutomerski okraj trudil, koli. kor je mogel. Kandidiral je Pri volitvah v narodno skupščino leta 1931. in je Ml tudi izvoljen. Še ves zadnji čas je bil neutrudno na delu kot gospodar. Njegova nenadna smrt je zbudila med rcjaki in znanci mnogo obžalovanja. Lahka mu zemlja, žalujočim iskrene sožalje! * Program proslave lOOletiace rojstva Josipa Stritarja, ki bo 4. in 5. julija v Velikih Laščah in v Podsmreki. Dne 4. julija bo ob 20. slavnostna akademija v Velikih Laščah s slavnostnim govorom, deklamacijami, recitacijami. petjem in igrami. Dne 5. julija Da bo v Podsmreki. rojstnem kraju Josipa Sritara. odkritje sponrnske plošče, ki je umetniško delo kiparja Goršeta. Pri odkritju slavnostni govor, govori zastopnikov in predstavnikov raznih oblastev in društev. Slavnost se začne v Podsmreki ob pol 11. Popoldne istega dne ljudska veselica od 15. ure s pestrim programom. * Pogoji za sprejem v državno moško obrtno šolo za pletarstvo v Ptuju. Naloga zavoda je. dajati učencem obojega spola poleg obče vzgoje strokovno izobrazbo v nletarstvu in vrbogojstvu in iih vzposobitii za pletarske do- je treba urediti, zmanjšala na 400 do 500 milijonov dinarjev. Za konverzijo v takem obsegu pa lahko nudi sredstva Narodna banka. V bančnih vrstah pričakujejo konverzijo teh dolgov v kratkem času, kar bi pomenilo velik korak naprej k rešitvi vprašanja bančne stiske. Seveda bodo morale banke misliti tudi na delne odpise. = Hmeljsko nadzorništvo v Celju. Ban je imenoval sreskega kmetijskega referenta v Celju g. inž. Janka Dolinarja za banovinske. ga nadzornika za pospeševanje hmeljarstva in nadzorovanje hmeljske trgovine. — Izvoz našega vina v Nemčijo- Na trgovinskih pogajanjih z Nemčijo so naši odposlanci predlagali, naj ba Nemčija dovolila uvoz 2.000 vagonov našega vina. Nemški odposlanci so ta predlog sprejeli s pogojem, da bodo nemški strokovnjaki izbrali za iz. voz v Nemčijo prikladna vina. V kratkem prispo v našo državo nemški strokovnjaki, ki bodo vina izbirali- Po pogodbi bi morala Nemčija do konca tekočega leta uvoziti iz Jugoslavie pa okrog 1000 vagonov vina, kar bi izpraznilo mnoge zdaj polne kleti. Izvoz vina v Nemčijo bi znatno olajšal položaj na. šah vinogradnikov. Vprašanja je seveda, če se bo dobilo v naši državi dva tisoč vagonov tipiziranega vina. = Razstava zgodnjega sadja v Litiji. Sre-ski kmetijski odbor v Litiji in številne po-družnioe Sadjarskega in vrtnarskega društva in Kmetijske družbe iz Zasavja in Dolenjske prirede na Vidovo in Petrovo razstavo zgodnjih češenj, višeni in breskev v litijski osnovni šoli. Lepo blago bo odlikovano ob priliki zborovanja sadjarjev na Petrovo ob 15. uri. Poslužite se nedeljskih voznih kart. DOPISI MALA NEDELJA.^Naša gasilska četa bo v nedeljo 19. julija proslavila gasilski praznik s skupno sv. mašo. Popoldne ob 15. bo v Društvenem domu gasilska akademija s petjem, krasno zgodovinsko igro in ljudsko zabavo. Na angelsko nedeljo bo velika tombola, že od nekdaj znana po svojih lepih in Številnih dobitkih. tovarnar navadno v nedeljah rad sprejemal vsakogar, kdor bi se oglasil. Kakor je bil čez teden skop s časom, tako je razmetaval z njim v nedeljo. Naposled je zaslišala na cesti, ki je drža. la na postajo, konjski topot. »Zdaj pa prihaja Fabry,« je hitro rekel tovarnar z glasom, ki je bil hkratu ganjen in preplašen. Kaj je mislil? Kaj je nameraval. Perina si ni vedela odgovoriti. Da, res je bil Fabry, ki je malo nato hitro »topil v kabinet. Tudi on je bil tako nenavadno čuden. Perina je vse skupaj čedalje manj razumela, »Na postaji sem se nekoliko zamudil,« je rekel. »Drugače bi bil prej prišel-« »Glavno je, da ste prišli,« je vzkliknil slepi tovarnar. »Ali ste brzojavko dobili?« je hlastno Vprašal inženjer. >Da,« je potrdil gospod Vulfran. »Malo Upanja mi je zbudila. Toda zdaj je treba še potrdil in dokazov ...» »Dal vam bom tako točne dokaze, da boste hitro o vsem prepričani,« je skrivnostno dejal inženjer Fabry. »Le hitro povejte!« je začel siliti slepi to-Varnar. »Ali smem vpričo gospodične?« je v zadregi vprašal inženjer. »Seveda, če prinašate to, kar obljubljate!« To je bilo prvič, da je Fabry vprašal, ali Sme govoriti vpričo Perine. Doslej je bilo to Iiekaj samo ob sebi umevnega. Prav zaradi tega je bilo dekle še bolj vznemirjeno kakor prej. Ne da bi bil Perino pogledal, je začel Fa-bry pripovedovati: »Kakor Sj je bil detektiv, ki sem mu naročil, naj zadevo zasleduje, takoj mislil, tako je tudi v resnici bilo. Večkrat je izgubil sled iskane osebe, toda potem jo je vselej spet našel. Oseba je prišla v Pariz. V mrtvaški knjigi pariške občine je dobil naznanilo, da je Marija Doresani, vdova Edmunda Pain-davoina, lani meseca junija umrla v nekem predmestju, kjer so jo tudi pokopali. Tu je izpisek iz mrliške knjige. Položil je list tovarnarju v drhteče roke-»Ali naj vam ga preberem?« »Ni treba. Povejte samo, ali veste, da je bilo to njeno pravo ime?« »Da.« »Potem res ni treba brati. Rajši pripovedujte dalje, kako je bilo.« »S tem kar sem izvedel, se pa nisem zadovoljil,« je nadaljeval inženjer Fabry. »Hotel sem govoriti tudi z lastnikom hiše, kjer je gospa umrla. Našel sem ga. Poprovec se je imenoval. Govoril sem tudi z vsemi, ki so se udeležili pogreba. To so bili sami prebivalci Poprovčeve hiše. Neka poulična pevka, ki jo imenujejo grofico, star čevljar Krap in še nekaj drugih ljudi. Vsi so mi potrdili, da ie nesrečna žena umrla od stradanja in onemoglosti. Potem sem obiskal še zdravnika, ki je bil zadnji pri njej, nekega doktorja Cendrieria. Povedal mi je, da je hotel bolnico poslati v bolnišnico, pa n, marala iti tja. ker bi bila morala zapustiti svojo hčer. In da zvem prav vse, kar je bilo mogoče, sem poslal še do staro cunjarco Cano. Z njo sem mogel govoriti šele včeraj, ker se ni Dreii vrnila z de- žele.« Zdaj je inženjer za trenutek obstal, potem pa se je obrnil k Perini: »Veste, gospodična,« ji je rekel, »tudi Pa-Kkarja sem videl in reči moram, da se mu dobro godi.« Perina ie vstala. Kakor ne bi bila poslušala njegovih besed, je strmela v daljavo in blažen nasmešek se ji je igrali na ustnicah. Potem pa so se ji vdrle solze in M začele teči po licih. Fabry pa, je nadaljeval: »Ko sem torej zvedel vse. kar je bilo v zvezi z materjo, sem se začel zanimati še za to, kaij se je zgodilo s hčerjo. To mi je pa povedala Čajna, ki mi je odkrila, kako ie kupila osla in kako je potem dobila ob cesti, daleč od Pariza, vsega prestradanega otroka, ki ie že skorai umiral.« »In ti.« je vzkliknil tovarnar z drhtečim glasom in se obrnil k Perini. »mi nič ne do-veš, zakai se ni dal ta ubogi otrok spoznati. Ko sem tako trpel v negotovosti...« Molčal je. on oa je razprostrl roke. »Zakaj ne prideš v moj objem?« je drhte rekel. In potem je še ves srečen dodal: »V objem svojega starega očeta...« ŠTIRIDESETO POGLAVJE Naposled doma Fabry je še! iz sobe in ie pustil starega očeta z vnukinio samega. Oba sta bila tako ganjena, da dolgo nista mogla izpregovoriti besede. Le stiskala sta si roke in časih šepnila: DALJE močnike. Slednjim pomaga zavod do dovršeni učni dobi tudi do zaslužka, ako ne bi mogli platarstva izvrševati na svojih domovih. Učna doba tnaia trt šolska leta. Šolsko leto se začno 1. septembra. V prvi razred se sprejemajo učenci obojega spola, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šOle in šest razredov (letnikov) osnovne šole in štejejo najmaini 12 let. Prijave, kolkovane s kolkom za 5 Din je poslati do vštetega 3. septembra. Priložiti je prijavi itreba: krstnii list, zadnje šolsko izpričevalo, izjavo staršev (varuha), s katero se zavezujejo, da bodo vzdrževadi učenca za časa učne dobe in plačali vse stroške, ki bi nastali zaradi neopravičenega predčasnega izstopa in potrdilo davčne uprave o višini neposrednih davkov roditeljev. Vsak priiavljenec prejme pismeno rešitev o sprejemu. Stanovanje in hrana se d"-b:ta v Ptuiu od 200 Din mesečno navzgor. Pridnim ubogm učencem se bodo po možnosti preskrbe!- podnore. Podrobnejša ooiasnla daie uoraviteli šole. * Konec šolskega leta. Zaradi slavnosti v spomin velikemu narodnemu buditelju škofu Antonu Martinu Slomšku je prosvetni minister Stošovič odredil, da se bo na vseh osnovnih šolah v Sloveniii končali redmi šolski pouk 27.. v samem Mariboru pa že 26. t. m. * Polovična voznina za hmeljske obiralce. Hmeljarsko društvo v Žalcu je tudi letos zaprosilo za polovično voznino obiralcem hmelja od 1. avgusta do 30. septembra. Narodni posllanec g. Prekoršek je prošnjo izročil glavni direkciji državnih železnic, ker je dobil zagotovilo, da se bo zadeva ugodno rešila. * Babice vsega sveta so zborovale. V dneh od 5. do 9. t. m. se je vršil v Berlinu VII. mednarodn babiški shod, ki se ga je udeležilo okrog 1800 babic iz vseh kulturnih dr-?av na svetu. * Vse šivilje morajo imeti mojstrski Izpit. Ker je bilo sproženo vprašanje o pravicah hišnih šivilj, je izdalo ministrstvo za trgovino in industrijo pojasnilo, ki pravi med drugiim: Jrata Janez in peter Bilo je pred davnimi leti. Brata Janez in Peter, sinova posestnika Brezarja v Vrhovju, sta si bila podobna kakor bob bobu. Ker je nijuna starostna razlika znašala le šestnajst mesecev, sta se lahko še skupaj igrala. Mleko sta pila iz iste skodelice, spala sta v eni postelji, pretepala sta se in skupaj trgala hlače. Ko sta se v osnovni šoli naučila brati in pisati. je njun oče, majhen posestnik, začel tuhtati. kako bi oba spravil do kruha. Eden bo na posestvu, a drugi mora po svetu. Za študirane ni bilo sredstev, a bi bilo tudi sicer neplodno.ker učenost ni kai rada prihajala v glavici Brezarjevih dečkov. Ker je bil Janez natimočne'ši, so njega dali v trgovino, a Petra so določili za bodočega hišnega gospodarja. Janez se je učil najprej v bližnem mestecu. Tu je v trgovini razvijal tak talent, da ga je neki ljubljanski veletrgovec. ki je prišel v mestece. vzel v svojo službo. Še prej pa ie bil Janez šel domov, da se poslovi od očeta, maitere in Petra. Oba brata sta se dolgo držala objeta in sta si med solzami v očeh stiskala roke. »Ti se jočeš, Janez,« je rekel Peter in pogledal skozi okno, da bi skril svoje sOlze. *Ne, ne, zelo... sem ... vesel,« je stokal Janez in si brisal z rokavom oči. »Zdai se ne bova ... kmalu ... videla.« je rekel Peter. In res so potekla leta. da Janez ni mogel priti domov. Oče je umrl; bilo ie prav nekaj dni pred božičem, ko je toliko dela v trgovini. One šivilje, ki jim je delo po hišah glavni poklic, morajo v smislu določb člena 30. obrtnega zakona napraviti mojstrski izpit in svoj poklic spraviti v sklad z določbami obrtnega zakona. * Prevažanje otrok s kolesi. Glede na trdote, ki so se pokazale pri izvajanju predpisov občnega cestnega reda o prevažanju otrok s kolesi je ban odredil, da je dovoljeno jemati otroke na kolesa pod naslednjimi pogoji: 1. Dovoljeno je s kolesi voziti otroke do 14 let starosti le odraslim osebam, če ie kolo opremljeno s posebnim sedežem in držali za noge in roke otroka. 2. Kolesar ne sme z otrokom voziti s hitrostjo čez 15 km na uro. 3. Prepovedano je otroke voziti s kolesom po zelo prometnih ulicah, zlasti kier je tramvajski promet. 4. Kier je začasen večji promet ali ovira, je dolžan kolesar, ki vozi otroke, stopiti s kolesa. dok'.:r ni zapreka odstranjena, odnosno promet spet reden. + Najdba okostnjaka in žare na Vrhniki. Ob veliki cesti med Orosijevo in Oblakovo hišo so delavci pri kopanju na posestvu župnika Javornika naletel'. na človeško okostje in prsteno posodje. Delavci niso pri svojem delu niti malo slutili, da bi utegnili odkriti kake starinske stvari in niso nič pazili. Razbili so posodje. Le, ko so naleteli v globini 80 cm na okostja, so obvestili orožništvo. Za zadevo se zanima tudi vrhniški odvetnik dr. Marolt Marijan, ki se peča s starinoslov-jem. Po njegovem mnenju je posodje zelo staro, morda celo iz rimskih ali keltskih časov- * Hudo razširjenje pižmovke. V treh tednih je bilo v mariborski okolici uničenih pet pižmovk, ena pa je bila celo živa ujeta in je zdaj v gozdarski šoli- Ostale pižmovke je dobil preparator Walner v Mariboru v na-gačenje. Pižmovka se torej zelo širi po naših krajih. Ker je ta glodalec zelo škodljiv, je preganjanje te nadloge potrebno. In seveda je važnejše, prodajati dobrote živim ljudem kakor žalovati za mrtvimi. Tudi mati je umrla; bilo je tisto jesen, ko je trgovina z jabolki tako lepo uspevala. Razume se, da Janez tudi zdai ni mogel na pogreb. Nekoč je imel Peter že prihranjen znesek za pot v Liublano. Toda zmagal je razum, k znesku je še nekaj prihranili in še nekaj, pa si je kupil kravo. Toda pisala sta si vsak mesec. Janezova pisava je postajala vse lepša z vse lepšimi okraski, a Petrova ie bila zmerom boli okorna. tako da so se videle vrste kakor late v razpadajoči ograji. Njuno dopisovane ie bilo preprosto lin brez mnog h besed, vendar pa ie bilo ogledalo velike bratovske ljubezni. Samo- enkrat sta potekla dva meseca. Dre-den je spet dospelo pismo od Petra. Janez je bil neutolažljiv in je pisal in ga prosil, nai saj z dvema vrstama javi. če je že morda mrtev. Peter je odgovoril, da n umrl. nego ie nasprotno začel novo ž:vl:enie. ker se ie za vse življenje zvezal s sosedno plavolasn Ano. za katero mu ie žf dolgo časa tolklo srce. Samo enkrat se Janez dolgih sedem tednov ni oglasil s pismom. Peter ie hodil okrog in vzdihoval in zmerjal vse povprek, dokler ni dobi dopisnice z obvestilom: Janez Brezar in Katrica Smrekarjeva. zaročena. Potem ie dopisovanje bilo spet v redu in se skozi dvaiset let ni ustavilo. Bila je hčerka Janezovega gospodarja, ki se je Janez z njo oženil. S Katričino okrogTo ročico je prejel Janez tudi ključe do skladišč in tako je Pater sredi zime dobil iz Ljubljane izdaten zabojček. v katerem so bile salame, gnjalt in še druge dobrote. Na zabojčku pa ie * Dva otročiča utonila. V Murščaku pri Slatini Radencih se je triletna Štefanija Hval-čeva igrala v bližini hiše, med tem ko so bila starši na polju. Ko so se starši vrnili domov, pa ni bilo o Štefki nikakšnega sledu. Ko so jo začeli iskati, so jo našli v mlaki utopljeno. Na sličen način je doletela smrt triletno posestnikovo hčerko Angelico Klemen-čičevo v Paričjaku pri Radencih. Dekletce se je splazite do mlake na fravniku. padlo v mlako in uton'lo. ♦ Utopljenka z rožnim vencem okrog vratu. Pri Dobovi so potegnili iz Save 20 do 28 let staro utopljenko, ki je bila v sami srajci, okoli vratu pa je imela rožni venec. Utopljenka je 160 cm visoka, dobro razvita in temnih las. * Po nesreči ga je zabodel v prsi. Te dni sta se vračala posestnik Prane Kolšek in posestnikov sin Ernest Bošnak, oba iz Podvr-ha, iz Braslovč domov. Kolšek, ki je bil vi" njen, je hotel Bošnaku pokazati, kako bo zabodel nekega moškega, pri tem pa je zamah" nil tako nerodno z nožem, da je zadel Boš-naka in ga zabodel v levo stran prsi. Bošna-1 ka so prepeljali v celjsko bolnišnico- ♦ Električni tok ga je ubil. V bližini železniška postaje Trzina se je na velenjskem daljnovodu, ki drži s Črnuč proti Kamniku, zgodila huda nesreča. Kranjske deželne elektrarne so pred kratkim odločile, da preple-skajo daljnovod Velenje—Črnuče. V ta namen je bila najeta večja skupina pleskarjev, med katerimi tudi 401etni Mirko Matičič iz Doba. Matičič je dobil nalogo, da pleska železne drogove v smeri proti radijski postaji pri Domžalah. S Črnuč pa vodita v oni smeri nekaj časa vzporedno dva daljnovoda, in sicer oni, ki drži prati Velenju in oni, ki odvaja tok proti Gorenjski. Matičič pa se je v teh daljnovodih zmotil in šel namesto daljnovoda Velenje—čmuče pleskat drogove drugega daljnovoda, ki so bili pod napetostjo bilo ponosno zapisano: Janez Brezar, trgovina z živili in vsakovrstno tkanino. Tudi Peter si je povečal posestvo in bi zdai prav z lahkoto žrtvoval potreben znesek za pot k bratu. Ko se je že pripravljal na pot, je bilo treba hlev popraviti, kar se seveda ne da napraviti brez denarja. In vsako leto. kadar se ie delo na polju malo uneslo in bi imel Peter nekaj več časa, se je kaj zgodilo, da ni mogel od doma. Ko je spet nekoč mislil na pot, je njegova Ana legla na posteljo in kmalu se je iz spalnice zaslišalo drobno vekanje — znamenje, da se je Petrov rod pomnožil za novega člana. Kmallu sq se začeli izmenjavati pozdravi med otroai Breza rje v. Štirje so bili v L: ubija-ni in pet v Vrhovju. Na krstnih listih Janezovih otrok sta bila kot botra zapisana: posestnik Peter Brezar in posestmica Ana Brezar-jeva iz Vrhovja. A na krstne liste Petrovih otrok je župnik pisal za botra trgovca Janeza Brezarja in trgovko Katrico Breza rje vo iz Ljubljane. In redno po vsakem krstu ie vprašal župnik v Vrhovju: »Ali vaš brat in svakinja ne prideta nič gledat svojih krščencev?« In redno ie župnik dobil odgovor: »Da. naj-brže poleti.« Toda v najlepši sobi je visela v lepem okviru tako v Vrhovju kakor v Ljubljani slika ene in "druge Brezarjeve družine. Cesto sta postajala Peter in Janez vsak v svojem domu pred sliko in io gledala, dokler se Hma niso porosi-le oči. Vendar pa so še zmerom bila mesečna pisma edina vez med obema Brezarievima družinama. Bila so pa res tudi prav ljubezniva pisma: 20.000 voltov. Lezel je na drog v bližini trzin- j ske postaje, ga najprej očistil rje, nato pa pričel svoje delo s čopičem. Kc,maj pa je nekajkrat potegnil s čopičem, je z levo (nogo zadel ob žico- V naslednjem trenutku je padel dol in se ujel na spodnji nosilec tako, da sta mu viseli na eni strani navzdol nogi, na drug; glava, z levim komolcem pa se je ujel na žico, kj je bila istotako pod napetostjo 20.000 voltov. Tam je visel precej časa, dokler ga niso opazili ljudje in poklicali transformatorsko postajo v Črnučah. Odtod so prišli uslužbenci, ki so ga s pomočjo vrvi spravili na tla. Pogled na mrtveca je bil strahoten. Razen čevljev je zgorela na njem vsa obleka, po telesu pa je bil ves zogljenel. Pokojni Mirko Matičič je bil oženjen in oče petih nepreskrbljenih otrok. Do zadnjega je bil brezposeln, šele ta teden je dobil delo pri kranjskih deželnih elektrarnah, toda že prvi dan dela ga jP doletela žalostma smrt. Naj počiva v miru! Žalujoči ženi in otrokom sožalje ! + Strela cepi hraste. V soboto popoldne je nad Slovenskimi goricami zadiv.,alo neurje. Med dežjem je udarjala strela. Posestniku Jožefu Urbaniču pri Sv. Ani se je zgodil poseben dogodek. Pospravljal je z delavci poko. šeno seno. Pohiteli so s svojim delom, da bi ušli nalivu. V neposredni bližini travnika je debel hrast. Podenj so se že zatekli vsi delav ci in nameravali tam vedriti. K sreči se je gospodar domislil, da bi to utegnilo postati nevarno in je ljudi pregovoril, da so kljub dežju odhiteli domov. Nekaj trenutkov za tem j€ udarila strela v omenjeni hrast in ga razklala. ♦ Dva rudarja zasuta. V rudniku kaolina V Črni pri Kamniku sta dva delavca kopala navpičen rov. Zaradi deževja zadnjih dni je bila zemlja tako namočena, da se je zdajci velika plast zemlje in kaolina zrušila nanju in ju zasula. To so opazili še ob pravem času njuni tovariši in ju po več urnem napornem delu rešili. Hujših poškodb nista imela, zato pa sta bila duševno izčrpana. Oddali so ju v domačo oskrbo. * Huda toča je napravila v soboto veliko škodo v pasu od Celja skozi Teharje do štor. Posestniku Martinu Rebru v Čretu je strela ubila kravo v hlevu. V Novi cerkvi pri Voj- »Moj starejši sin že zna brati. Tako rad govori o stricu Petru. Cisto ie podoben rajnkemu očetu. Prav tako rjave oči ima. Dragi Peter, ali je na grobovih očeta in matere zasajeno lepo cvetje?« ★ »To poletje smo dali napraviti sobo na podstrešju, kjer je bila prej shramba za suho meso. Saj se še spominjaš! Ana jo je prav lepo opremila. Nekoliko drago je bilo. Lubi brat, če nas boš s svojo družino kdaj obiskal, lahko stanujete v tej sobi.« ★ »Letos sem napravil izvrstno kupčijo. Nakupil sem poceni kave in počakal, da so se cene dvignile. Za deset odstotkov so zrasle. Zato bom tvoji Ani poslal prav lepo obleko. Ali še živi stara Neža v Cešnjevcu. Sai se še spominjaš, kolikokrat sva pila pri nei mleko, ko sva pasla krave na našem travniku oo-leg njene hiše?« * " *Letošnia letina ie bila zame prav dobra. Pridelal sem petdeset metrskih stotov pšeni-ce. Samo na tisti njivi, kjer sva tedaj uiela mladega zajca, sai se še spominjaš, ie ie b;lo čez dvajset metrskih stotov. Pa tri krave sem prodal po lepih cenah.« ★ Na ta način sta se ob° družini vž;vliali v živlienie druge. Na ta način se ie držala vez med obema bratoma, k; nista videla druc drugega že trideset let. Cp'o olv svakinji. P trn-va Ana in Janezova Ka.trica sta pisali druea drugi, kakor bi bili prijateljici izza otroških Jet. | niku je poleg drugega tudi veda vdrla v hiše in hleve- + Med nevihto v Beli Krajini v petek je padala za oreh debela toča in uničila zlasti v Radovici ječmen, grozdje, krompir in turšči-co. + Strela je zažgala na dveh krajih. Nedavno neurje je povzročilo v dolnji Savski dolini veliko škodo zlasti tam, kjer je padala toča. V Radečah je lilo kakor iz škafa in vmes je treskalo. V Lok} je strela zažgala Štravsov kozolec. V Prapretnem pa je udarila v Zidarjev skedenj in ga upepelila. * Otrok ie umrl zaradi kačjega pi«a. 3-letn,i posestnikov sinček z Vrhn.ke Malovašič Ivan je bil v hribu med skalami, kjer ga je pičil v roko gad ali modras. Domači so takoj pohiteli k zdravniku, ki je po prvi pomoči dečka napo-11 v ljubljansko bolnišnico. Strup je pa naglo deloval in nesrečnemu otroku niso mogli več pomagati. * Maitarka mu je razbila glavo. V Ciga-letovi ulici v Ljubljani gradi stavbeno podjetje Ivana Slokana veliko stanovanjsko hišo. Ko je te dni pripeljal tovorni avto za celo skladovnico opeke, je bil med delavci, ki so obstopili voz. da tovor razlože. tudi 27 letni Ignac Boršič iz Deseniča v pregraiskem okraiu. Ko se je Boršič umakni avtomobilu k zidu. pa je z odra priletela težka maitarka (posoda, v kakršni zidarji prenašajo malto) in mu z vso silo treščila na glavo. Posledice udarca so b'le usodne. Težki predmet je Bor-šču glavo zmečkal. Na pomoč poklicani reševalci so ramenca v globoki nezavesti prepeljali v bolnišnico, kjer je umrl. Žrtvi dela Mag spomin! * Neznan utopljenec. Na pokopališču na Savi so Dokooali neznanega utoni jenca. ki so ga našli na levem bregu Save. Eden izmed delavcev, ki so zapodjeni pri popravljani! nasipa zn dovoz k novemu savskemu mostu, je opazil v grmoviu utopljenca, o katerem so presodili, da ie star kveč:emu 35 let. Pokojnik je b'l oblečen v sivo-modro črtasto obleko. v nizke pollakaste čevlje, bil ie srednje močne postave, kratkih b-čic okrog vratu je imel 7eleno kravato. Sodiio. da je bi1' kvečie-mu 14 drr; v vod'. Na truplu niso našli nobenih poškodb. * Ve'ik mlin ie 7°wp' V nednv": n^čV v Trnovski vW nri Sv. Bolfenku v Slovenskih jronir-n'1 zcnrpi do tal velik umptn; mlin. la«t Tedaj pa so tisti kraji okoli Vrhovja dobili železnico. Štiri kiiloinetre od Vrhova so zgradili postajo. Čudne reči so govorili ljudie o železni kači, a najbolj čudna je b la ta. da se lahko z njo v petih urah pripelješ v Ljubljano za poldrug goldinar. Najprej so mislili, da bi se pripeljal Janez z ženo in otroki v Vrhovie in slavil svidenie v stari očetovi hiši. kjer sta očetova zofa in materin naslanjač stala še na tistih prostorih kakor pred davnimi leti. Ker Janez ni utegnil zaradi trgovine od doma, a Ana bi vendarle tako rada videla Liub-liano. so sklen il, da se napoti vsa Petrova družina z vlakom k Janezu. Vlak je odhajal okrog poldneva, a Peter ie bil s svojimi že zjutraj ob osmih na postaji. Se nikdar se iti vozil z vlakom, zato mu ie bilo kar tesno pri srcu. Hlapca, ki ie pripeljal družino k postaji, ie Peter po dolgetra nem opominjanju. nai pazi na živino, in s kupom naročil za dekle, poslal domov. Sedem oseb Petrove družine ie stopilo v nostaho po^Iopie, da si kupi vozovnice. Promet ie bil tedai še ma:hen in zato takrat kar štiri ure pred odhodom vlaka še bilo na postaji ne uradnika, ne nostainega načelnika. Posestnik Brezar pa ni utegnil čakati, zato ie poiskal načelnika v njegovem stanovanju, da se z ni'm porazgovori zaradi cene. »Dobro :ufro. gospod nosta;ni načelnik! Moje ime ie Breza r. Peter Brezar iz Vrhova, če ste že kap slišali o tem kraiu. Potoval b; rad s svojo družno k bntu v Liubliano. k trgovcu lamezu Brezariu. če vam ie znan.« Tak naeovor seveda v tistih časih orv'h železnic nj bil tako čuden, kakor bi bil danes. posestnika in mlinarja Franca Trančarja. Škoda je tem večja, ker je bila v mlinu tudi precejšnja kohčina žita in moke, zavarovan pa je bil posestnik le za 100.000 Din. Kako j« ogenj nastal, ni znano, govorijo pa, da ga je zanetila zločinska roka iz maščevanja. Orožniki so uvedli obširno preiskavo. Na kraju nesreče so bili samo domači gasilci z ročno brizgalno, ki nikakor n' bila kos velikemu ognju. Domači gasilci so rešili, kar se je pač rešiti dalo, zlasti pohištvo *n druge premičnine, ki so jih nosili iz ogroženega poslopja. Pri gašeniu ie bil neki gasilec precej nevarno poškodovan. * Toča debela kakor kokošja jajca, je padala pretekli teden v Tuhinjski dolini med točo, ki je bila sicer debela kakor orehi. Na Vrhpolju in v Nevljah je uničena polovica vseh pridelkov, rž in ječmen pa sta čisto zbita. Na Lokah, Pod Hruško, v Potoku so uničeni vsi pridelki in na strehah ie razbita polovica opeke. Na Lokah so dobili posamezne kose toče do 7 cm debelne. Hudo so dale prizadete vasi od Karavank do Šmartna, Pešaino-vice in Rakitiovca. Pomoč -prebivalstvu je nu;no potrebna. * Dve žrtvi strele. Ze več let ljudje v Cerkniški dolini ne pomnijo, da bi koga ubila strela. Te dni pa je zahtevala dve žrtvi. Pred nevihto so na Uncu pri Cebavcu postavljali podaljšek pri kozolcu. Ko se je dež vlil, so morali delavci prekiniti delo in iti v zavetje. Tedai pa se je zabliskalo in udarila je strela med odhajajoče delavce. Na mestu sta obležala delavca Ignacij Berkin in Franc Znidaršič. Prvi ie obležal mrtev, zadnjega pa ie strela onezavestila. Oba delavca so takoi odpeljali v Cerknico, pa tudi na kozolcu, pri katerem so bili ddavci zaposleni, je strela napravila veliko škodo. Podaljšek, ki je bil pravkar v delu. je strela prerezala na obeh straneh. Kozolec ie začel tudi »ore-ti. a so ogeni pravočasno uduš'li. Nesrečno žrtev Ignacia Berkina so polož;li doma na mrtvaški oder. Druga žrtev. Franc Žnidnvč, pa je moral :skat; zdravtrške pomoč. Kakor poročajo iz vas" Martiniaka pri Cerknici, e tudi tam strela zahteva'a svoio žrtev, in to neko žensko, ki ie delala na pobu. * Strela je udarjala v petek med nevhto v električne naprave v Studencih pri Mariboru in v Kamn>ci. Na hnšo škodo oa je napravila. ko ie udarila v Mrakovo hišo. v kateri iNa podobne reči so bili takrat navajeni. Zato je postajni načelnik tudi prijazno odgovoril: »Gisto prav. Vlak odhaja ob 12. uri 15 minut.« »Da, hotel bi se z vami porazgovoriti tudi zaradi voznine. Slišal sem. da staine vlak za osebo poldrugi goldinar.« »Res ie. poldrugi goldinar.« »No. no, malo boste že popustili. En goldinar bo dovolj, saj se nas pelje sedem, jaz. žena in pet otrok.« »Za otroke pod 12 leti plačate le polovico.« »Vem, a tudi sicer boste morali popustiti od te cene.« »Nemogoče, gospod, mi moramo državi odšteti polno ceno za vsako vozovnico.« »Sati vendar ne boste zaradi nas prikloDili nobenega novega vagona?« »Ne. gotovo ne. toda...« »Pomislite, da lahko najm1a:ša dva. Mihca in Pepco. pošliem s hlapcem domov, sai tako ne moreta ničesar imeti od tega potovanja, ker sta še nremaiihna.« »Lahko. To ie vaša reč«. »A država izgubi potem zaradi vaše trme znesek za dve vozovnici.« ''Cena je tako predpisana, če potujete ali ne.« »Pa nai bo. samo ptw'l bi. da se vlak med vožnjo malo ustavi v Zabrdd. kier bi obiskal prijatelja iz mladih let Jakoba Borštnar-ia.« »Vlak se ustavHa snmo na postajah, ki so zajame v voznem redu.« je pojasnil poštnini načelnik. »Dovolite mi pripombo, da na tako neustT/li-veg"> človeka še nisem naletel,« je menil Pe^ ter Brezar. je znana Ahtigova gostilna. Skozi streho je udarila v sobo Ahtigove služkinje, ki ie bila tedaj k sreči v kuhinji. Razbila in raztrgala je posteljo in vso opravo nato pa ie napravila veliko luknjo skozi steno in udarila v sosednjo, Novakovo stanovanje, kjer pa je k sreči našla skozi odprto okno pot na prosto. ♦ Obesil se je v Dolgi vasi Pri Kočevju 'komaj l&letni sin posestnika Sešarka. Kaj je fanta gnalo v smrt, ni znano. + Ogenj je uničil domačijo. Te dni je ogenj uPepelil posestniku Ignacu Vodušku v Lokah pri Framu vso domačijo. Ogenj je nastal ponoči, ko so bili domači v globokem spanju. Požar je prvi opazil domači hlapec in takoj zbudil domače, ki so v zadnjem trenutku znosili na prosto, kar se je dalo. Na kraj požara so prihiteli domači in okoliški gasilci, ki so se potrudili, da bi ogenj omejili, toda vsa prizadevanja so bila zaman in so ognjeni jeziki uPepelili hišo, hlev, kolarnico in skedenj. Domnevajo, da je ogenj Podtaknila zlobna roka. + Utopljenka v Savinji- Te dni so našli v Savinji ob desnem brsgu blizu Luhnovega posestva v Liscah pri Celju truplo neznane, okrog 25 let stare, kmečko oblečene ženske. Njenega imena še niso ugotovili. Tudi še ni jasno, ali gre za nesrečo ali za samomor. * /letni deček po nesreči ustreli svojega 3-letnega bratca. V Zavrhu, občina Korena, še je dogodila usodna nesreča v hiši posestnika Tomaža Žmavca. Posestnik je bil usodnega dne odsoten, doma pa je ostala žena Helena s štirimi malimi otroki. Ko je šla mati zvečer v hlev opravljat živino, so ostali 71etni Stanko, 61etni Feliks. 4letni Alojz in 31etm Francek sami v hiši. Stanko je vedel, da ima oče shranjeno puško v omari. Poiskal je ključ, odklenil omaro in iz nje vzel puško, ki se nabija od spredaj. Puška je bila nabita, na vžigalniku pa vžigalna kapica. Stanko je meril s puško sem in tja po sobi, nazadnie pa ie napel petelina in nameril orožie proti 31etnemu hraltcu Frančku. Naenhrat se je puška sprožila in izstrelek .ie zadel Francka iz neposredne bližine v trebuh in ga na mestu ubil. Ko se je po končanem delu mati vrnila v hišo. je prestrašena našla namlasega sinka mrtvega.- Ostalih otrok ni bilo niker. Vsa obupana jih ie klicala, pa se j:i niso odzvali in šele oo dolgem iskaniu jih i« našla skr't° v bližnem gozd;čku. O'roc: so bili vsi preplašeni in skra- Naposled so bili v kupeju. Vrata so zaprli za njim', postajni načelnik je zapiska! na piščalko, lokomotiva je zajuckala, starejši otroci so veselo vzkliknili, mlajša dva sta zajokala in žena Ana je padla možu okrog vratu ter za-šepetala: »Peter, če se nani zgodi kai hudega, naj se ti zdaj zahvalim za devetnajst sreč-n h let, ki sem iih preživela s teboi kot tvoia žena.« No, pa se ni zgodilo nič in proti večeru so bili že v Ljubljani. Kai ie res brar Janez ta sivolasi, častitljivi mož z zlato verižico na telovniku. Ali je res svakinja ta elegantna dama v imenitni obleki? In potem otroci! Stiskanje rok. Oko se ie vprlo v oko. B lo je, kakor bi se delali vozli v grlih. Srečne misli so iskale izraza, viharni občutki so hlepeli po besedah, vendar se n'so čule druge besede kakor: »Brait Janez, kdo bo vzel našo prtliago?« Toda nekai trenutkov pozneje, ko so vsi sedeli na balkonu trinadstroon* hiše trgovca Janeza Brezaria v krogu čebliaiočih otrok, so kar sami od sebe prihajali vprašaja in odgovori »Ali se spontniaš?«. »Ali se še spomi-naš?« L;ubeznivi pogledi in poluh: obeh svakinj in ronot otrok so sestavljali Prisrčno skladnost. Vmes se je vriska "oče veselie vča-s'h poleglo in misli so pohitele daleč t;a v Vrhovje. kier tako tiho počivata oče in mati. In trideset let. kolikor časa se oba brata nista videla, ie izginilo. Trideset let! Somrak ie legal na zemlio in na balkonu ie fositaialo hladno. Nastopil je čas, ko je treba k počitku. Janez in Peter naj spiita v isti sobi. ja niso mogli z besedo na dan. Potem pa ie bilo zanimivo, da sta skušalla oba mlajša bratca prevzeti krivdo starejšega Stanka na sebe, in sicer sita se 61etni Feliks in 4letna Loizek pričkala, kdo je sprožil smrtni strel. Šele orož nikom je Stanko priznal, da je bil on usodni strelec. Orožje so orožniki zaplenili, ker nesrečni oče ni imel orožnega lista. Strašna nesreča je zbudila v vsej okolici sočutje z Zmavčevo družino. * Smrtna nesreča na lovu. 16-letni posestnikov sin Pavel Kuheli iz Javorja pri Litiji ie šel na !ov. Med potjo se mu je puška sprožila in ves naboj mu je udaril v trebuh. Smrtnone-vamo ranjenega so pripeljali v ljubljansko bolnišnico, ker ie izdihn i. * V vodo ie skočila. Iz Ljubljanice so potegnili te dni neznano žensko truplo in pozneje ugotovili, da je utopljenka 28-let;na služkinja Ana Mauserjeva iz Plešivice pri Brezovici, ki ie bila več let uslužbena v zavetišču sv. Jožefa. Zadnje čase ie bila Ana precej potrta in tudi duševno zmedena. * Najdeno truplo utopljenca. Na Telovo zvečer se je smrtno ponesrečil 60Ietni občinski delavec Andrei Sinček. V temi je Padel v Dravo in utonil. Njegovo truplo so našli šele te dni. * Toča v Saviniski dol!ni. Pretekli teden je padala v braslovškii občni in drugod debela toča. Naliu.iš° sla prizadeta kraia Do-brovlje in Podvrh. Mnogim posestnikom ie toča unčifla ves polski pridelek. * Strašno neurje v novomeški okolici. V petek se ie med nevihto usula toča v smeri Vavta vas-Jurna vas-Koroška vas-V'n.ia vas in dalje proti Cerovcu. Vse to je traja o kakšno uro. Toča je čisto uničila žito. fižol, tur-ščico in vinograde, ki so letos mnogo obetali. Tudi sadno drevje je uničeno. Nezrelo sadje z listjem vred leži na tleh. Pogled je strašen. Pri vsem tem pa je naboli žalostno to. da je nevihta najbolj oškodovala najsiromašnej-še vasi. * Debela toča pod Krimom je v petek na Igu in tam okoli uničila pridelke. Med strašno nevihto je strela zažgala nekemu po-sestn ku blizu Jezera hlev. v Krimu samem pa je razklala več debelih dreves. + Umor ali smrtna nesreča- V Ploderšnic; v Slovenskih goricah je živel sam zase čudaško življenje 451etni posestnik Karel Ver ' bošt. Zadnje dni Pa so ga Pogrešali. Ko je Vse kakor nekoč. V pol ure je bilo vse tiho v hiši. Le še enkrat je tiho in previdno, da ne bi bil zbudil brata, če je že spal, dvignil Janez svojo sivo glavo in pogledal proti bratovi postelji. Da, še ie bedel. »Lahko noč. Peter!« »Lahko noč. Janez!« (Po Hedensterni M. J.) DOBRA ZETA Gašper: »Kje pa boste živeli zdaj, ko ste obe hčerki dobro oženili?« ŠPela: »Moja dva zeta se o tem prepirata; eden hoče. da bi živela v Ljubljani, drugi pa da v Mariboru « Gašper: »Srečni ste, ker imate tako dobra zeta.« Špela: »Oh, prav nič dobra nista! Ljubljančan hoče, naj živim v Mariboru, Mariborčan pa, naj kar v Ljubljani ostanem-« V NAGLICI A: »Beži no, beži, kaj se boš delal norca iz mene.« B: »O, koliko norcev pa bi se dalo narediti iz tebe?« A (v naglici): »Več že kakor pa iz tebe!« MRTVECI NE GOVORIJO Zdravnik (na javnem predavanju): »To zdravilo prodajam že nad 50 let in še nikdar nisem slišal, da bi se kdo pritožil. Kaj naj to pomeni?« Glas iz občinstva: »• . . da mrtveci ne morejo govoriti!« te dni zjutraj prispel na kolesu v Pioderšni-oq raznašalec kiuha in peciva Josip Šmigo. vec, je stopil tudi v Verboštovo hišo in dobil na postelji ležečega Verbošta vsega krvavega z veliko rano na desnem sencu. Šmigovec je takoj sklical sosede, obveščeni pa so bili tudi orožniki, ki so takoj uvedli preiskavo-Čudno je, da so našli v hlačah, ki so ležale na stolu, 1398 dinarjev. * Za hranilno knjižico jo je opeharil. Ho-mar Janko iz Gradiš pri Tuhinju je pred dnevi prišel v Lahoviče in se oglasil Pri AnJ geli Narobetovi. Pripovedoval ji je, da iima gozd, ki je vreden kakih 50.000 Din, in da namerava v kratkim kupiti posestvo. Ker so bili po njegovem pripovedovanju dani vsi Po„ goji za lepo zakonsko življenje, je Angela pristala na njegovo snubljenje. Povedel jo je nato nekega dne v Kamnik, pred odhodom pa jo je nagovoril, naj vzame s seboj hranilno knjižico v vrednosti 16.000 Din. Ko sta prišla v bližino Kamnika, ji je pokazal neko njivo, češ da jo je kupil. Po prihodu v mesto ji je zauPal, da je prišel Prav za prav kupit Posestvo, za kar mu manjka samo majhna vsota. Angela mu je izročila hranilno knjižico kamniške mestne hranilnice i'n 75 Din v gotovini. Zaljubljenec je pustil žensko na cedilu in začel po raznih kamniških gostilnah popivati, gostom v gostilna11 pa je ponujal knjižico v nakup za polovico njene vrednosti. K sreči se je našel nekdo, ki ga je ovadil, in orožnikj so ga aretirali. Pri njem so dobili samo še 25 par, raztrgajo listnico, potni list in seveda tudi knjižico, ki jo je prevarana nevesta prejela nazaj. Oddan ie bil v sodne zaPore. * Umor je priznal. V ma.u sino poročali, da je kupil v Cešnjicah Škrjančevo domačiio 40-letni Dragan Franc, oče treh otrok. Pri prodaji posestva si ie izgovoril 71-letn; Škrianc dosmrtni kot v h si in užitek. V tein pogledu je preskrbel tudi svoio 38!etno hčer Marijo. Ki ji je v kupm pogodbi izgovoril, da ima tudi ona pri hsi užitek od svojega 50 *eta daiic l~li.de gospodarske razmere so Draganu onemogočile, da bi da;a! Škriancu užitek v toliki meri. kakor je bil določen v pogodbi. Zato so bili v Draganovi h'ši orepiri na dnevnem redu Da b' prišel do celotnega užitka, se ie Škrjanc obrnil na sodišč" in ie mladega gospodar a tožil. Prevzeti ie hotel tudi posestvo od Dragana naza\ čemur se i° na ta uniral Pred enim mesecem oa se i° Dragan dejansko lotili stare-ea ^kranca. n umoril in zanesel truplo v bliž-nii studenec. Ooto"-> ;p mislil d-> bo ost^' n!e-gov z!oč:n prikrit. Prišlo nn rbueačp. T ;e so našli tmolo in rarte na niem so bile dokaz. da je bi starček umorien Sled:la ie takoj po umoru aret^civa D-aeana in nekega njegovega pridela. k; bil osumlen da ie pomakni nositi mrivo Škriančevo truplo v stu-denček. Po pnem mesecu preiskovalnem 7-a-po" -o 7dai nr^grpn nriznal zloč;n * Sleparski ciganki. Nedavno sta so ooiavili v nekem s^anovanu v Oaberiu pr: Celiu stara in mlada cieanka. V stmovaniu sta dobili kuharico Mariio in poprosili za kozarec vode Ko iima ie kuharica postregla ie starejša cig°nka pokrila kozarec z belo ruto nato oa ie začela voda v kozareu šumeti. Ciganka ie razodela kuharici edinih -0 dinariev k' ?h ie imela, a č'!a. mi V prinesp ves svo; denar da ga bo blagoslovila in tudi povedala katere stranke v hiši kuharici niso naklonjen? Ko ie prinesla kuharica ed'n;h 10 dmarev. ki iih i« ime'n. ji ;p dila stareiša cisrnnka nekai poduhati. Ku-ha^r' sp 'p začelo tako: vrfeti v elavi in ie zače'a klicati na pomog Ccmki sta io n^srlo Por>;ha1i. ne da V HI,i pozabi; vzeti s seboj kll^ardm'ori°v * V Pel«*-'" v rhsoi<,n'' lu-poslo^ena. Po ves^h '' T.ieepa ip tnmka-šnie okrožno soHiščp ohsoHilo nq dosmrtno ;pčo iUTsV^vensk" d°lavca Pavla ("!vn-zdanlda in Filim P?d'5ičn W st-> lani nr? nekem ore^eou do smrt: pobila dva svoia tovariši rtnfto pa nobe^ri^a. « T>"Hiievo fShnfonsk? n^lHaSčina n<»! nlača tfi milronov d:nar5»v O FM>W «Wf>nsVj druščin1 smo že zadni? poroča" Olivni krivec dr. Bodi ie pobegn'1 v tuimo D-piskava se je nadaljevala in kakor se doznava. ie bilo doslej zaplenjenih 274 perzijskih preprog, k; jih ie družba vtihotapila poleg nekaterih drugih reči v državo. Za preproge bodo morali plačati globo 14 milijonov in dva milijona dinarjev za vtihotapljeno dragoceno pohištvo, srebrnno in druge dragocenosti. Po vesti iz Beograda se preiskava te zapletene tihotapske zadeve še nadaljuje. + Za 170 Din eno leto robije- Veliki senat v Ljubljani je obsodil na eno leto robije 30. letnega čevljarskega pomočnika Franceta Bodlaja od Sv. Neže. občina Kovor na Gorenjskem, ker je ponoči 3. januarja 'napadel na samotni stezi proti Lokam Ivana Kristana, predilniškega delavca, in mu vzel 170 Din * V skrinji zaprt. Veliko razburjeni]e x zbudil v Crešnjevcu pri Pragerskem dogodek, ki se je odigral na podstrešju posestnika Jožefa Močnika. Močnik ie v sporu s sosedo Ano Kopenovo zaradi nekega pričevanja in ji je iz jeze postavil na svojem dvorišču tik pred oknom njene kuhinje viisok plot. Ko je bil plot postavljen, je Močnik izzivai dva 141etna fanta, bivšega svojega pastirja Albina Mesariča in njegovega tovariša Franca Laha, da nimata poguma plot podreti. Fanta sta zaradi tega izzivanja sklenila, da se bosta spravila nad plot. Močnik je začul zvečer ropot na dvorišču, ki ga je povzročalo podiranje plola, in je prišel gledat. Lah je pobegnil, Mesariča pa je Močnik ujel in ga s pomočjo svoje žene odvedel na podstrešje, kier ga je zaprl v skrinjo za žito in skrinjo prevezal z verigo, da ne bi mogel fant pokrova odpreti. Fantu se je v skrinji slabo godilo, ker mu je začelo primanjkovati zraka. Drl se je na vse grlo, da je vsa vas priletela skupaj. Ljudje so šli po občinskega odbornika Laha Antona, ki je v družbi drugih sosedov osvobodil fanta iz neprijetnega zapora. Močnika so orožniki ovadili. * Zverinski uboj pri Oplotnici. Pred malim senatom v Celju se je zagovarjal 241elni posestnikov sin Simon Sevšek s Padeškega vrha. 331etni posestnikov sin Alojz Vivod in 501etni posestnik Janez Kotnk, oba s Kovaškega vrha. Obtožnica navaja^ da ie šel 26. marca posestnikov sin Viktor Potočnik po končanem delu v Višičevem vinogradu v Gorici proti Oplotnici in se je srečal z obtoženim Sevškom. Oba sta se sporekla. V tem sta pristopila Kotnik in Vivod. Kotnik je začel Sevška in Potočnika miriti, češ naj gresta z njim v njegovo klet. Nato so šli vsi štirje proti Kotnikovi kleti. Pred kletjo sta se Sevšek in Potočnik spet sprla. Sevšek ie izvlekel nož in začeli obdelovati Potočnika. V tem je pnihitel iz kleti Vivod in zabodel Potočnika v hrbet. Kotnik, ki je bil močno vinjen, je stopil tudi iz kleti, a se je kmalu spet vrn' v klet. Potočnik je dobil 31 vbodov, med temi enega smrtonosnega in je na mestu izdihnil. Kotnik je bil obtožen, da je Sevška in Vivoda napeljal k zločinu, česar pa ni blo mogoče dokazati. Sevšek in Vivod sta bila obsojena vsak na pet let robije in v plačilo 600 Din povprečnine in 925 Din odškodnine Potočnikovi materi. Potočnikova mati je bila z ostalimi zahtevki zavrnjena na pot civilne pravde. Predsednik senata je ob razglasitvi sodbe na glasil žalostno dejstvo, da se slična živinska dejanja v koniiškem srezu v zadnjem času strahovito množijo. Kotnik je bil oproščen. * Gnezdo nenravnosti v Zagrebu. V Zagrebu je policija izročila sodišču sedem zvodnic, zdai pa išče še zapeljivce mladoletnih deklet. Sodišču je izročila Margareto Antičevo. ločene žene Katarino Stubičevo. Zlato Hristinsko, Angelo Gvardijanovo in Miro Sturmovo in vdovn Marijo Pavlovičevo. + Pobegel kaznjenec je ubil slovenskega orožnika. Nedavno je bil pred okrožnim sodiščem v Peči obsojen na osem let ječe zločinec Istvan Kurtovič. Ko so kaznjenci šli na sprehod po dvorišču, se je Kurtovič vtihotapil v jetniško stražnico. Tam je vzel vojaško puško in pet nabojev ter pobegnil. Beg so takoj opazili in ga začel; zasledovati. Zasledovanja se je udeležila tudi orožniška pa-trola pod vodstvom podnaredn. Franca Puk šiča, po rodu Slovenca. Pukšič je Kurtoviča dohitel in ga pozval k vdaji- V odgovor je začel Kurtovič streljati ter je smrtno zadel podnarednika, ki se je takoj zgrudil in izdihnil. Orožnikom se je posrečilo, da so zločinca ujeli. * Neznano kako je izginil. Šmartno ob Savi, ki spada pod občino Devico Marijo v Polju, je zadnje dni pozorišče velikega razburjenja. Nedavno je namreč nenadno izginil 28-letni kmečki sant Viktor Mara. Sosedje, ki so vedeli, da se Viktor nikakor ni razumel s svojim tri leta starejšim bratom Alojzijem, last. nikom. domačije, so koj začeli domnevati, da je Viktorja ubil njegov starejši brat. s katerim sta se v usodni noči prepirala. Opozorjeno je bilo tudi orožništvo v Vevčah, ki j^ pod vodstvom g- Sušnika uvedlo preiskavo. Orožniki so ugotovili nekatere važne sledove, ki obremenjujejo starejšega brata. Osumljeni brat je bil aretiran. Osumljenec zanika vsako krivdo. * Vlomilska tolpa razkrinkana. Orožniki na Brezoviai pri Ljubljani so te dni prijeli Podobnika Leopolda, ko je nesel iz Ljubljane neko obleko. Podobnika so privedli y Ljubljano in na podlagi raznih okolnosti so kmalu ugotovili, da je bila obleka ukradena v Ri-harjevi ulici v Ljubljani. Podobnik je tatvino priznal. Na podlagi tega priznanja in na podlagi okolnosti, ki so kazale, da je tatvna samo del večjih vlomilskih .pohodov, so policijski organi uvedli natančnejšo preiskavo; predvsem na stanovanju Podobnika na Drenovem griču pri Vrhniki. Tu so našii veliko množino ukradenega blaga. V zvezi s tem so aretirali tudi znanega tatu. ki je Podobniku pomagal, Jakoba Cimžarja iz Predoslja pri Kranju. Mreža pa se je razpletala dalje in v zapore je morala tudi Podobnikova žena, z njo Pa še neka druga ženska iz Dra-velj pri Ljubljani. Preiskava se še nadaljuje. * Obtožnica proti poslancu Arnavtoviču in tovarišem. Preiskovalni sodnik državnega so. diišča za zaščito države v Beogradu Marinko" vič je izročil te dni državnemu tožilcu gradivo kazenske preiskave proti Damijanu Arnavtoviču in ostalim obtožencem, ki so obtoženi poizkusa umora predsednika vlade in zunanjega ministra dr- Milana Stojadinoviča. * Šnopslanje je hazardna igra- Mariborski mali senat je izrekel mnenje, da spada šnopslanje med hazardne igre- Seveda je to svojo odločitev omejil le na primere, če igrajo za visoke vsote in če se pri igri uporabljajo sleparsko zaznamovane karte. Zaradi tega šnopslanja se je zagovarjal pred sodniki 23-letnj brezposelni mesarski pomočnik Anton Rosenfeld iz Hajdine pq Ptuju. Rosenfeld je znan kvartač, ki se s kvartanjem preživlja-Že dolgo so čuvaji zakona pazili nanj, na. posled so ga pa dvakrat zapovrstjo dobili pri delu. Obakrat je kvartal v Ptuju in snop. sal za stotake. Prvič je obral Antona Kle-menca za 970 Din, drugič pa je osušil Julija Žilavca za 1200 Din. Pred sodniki se je skušal napraviti nedolžnega, vendar so bili dokazi, ki jih je imel državni tožitelj v rokah preveč tehtni. Prisodili so mu tri mesece strogega zapora in 800 Din denarne kazni, odnosno še 14 dni zapora. * Zagonetka vloma v Stožicah. Bralcem je še v spominu vlom, ki je bil januarja letos izvršen v Stožicah pri Ljubljani v hiši železničarja Franca Verbiča in je tat odnesel osem tisočakov in 71 stotakov, skupno 15.100 Din, ki sta jih zakonca Verbičeva prinašala iz hranilnice domov v namenu, da bi zidala. Vlomilec ni zapustil za seboj nobenih sledov, vendar je bilo Jasno, da je izvršila vlom oseba, ki so ji bile razmere v Verbičevi družini dobro znane. Sum je padel na edine sostano-valoe Verbičevili, na Marijo Golobovo in njeno mater Pavlo Senicevo. Tudi je bil brat Golobove, Janez Senica, brez pravega razloga v hiši. Preiskava je dalje dognala, da so omenjene osebe že dalje časa pred izvršenim vlomom vedele, da Verbičeva hranita v hiši denar. Ko jle Verbičeva tatvino odkrila, je to takoi povedala Pavli Šenicovi, ki se je ne- mudno ©dpmvila proti Ježici, da pričaka svojo hčer Marijo Golobovo na povrattku iz Jarš, kamor se je bila prej odpeljala. Pod sumom, da so zasnovali vlom, so bili Janez in Pavla šeniicova in Marija Golobova vpleteni v preiskavo. Ko je Janez Senica dobil v roke obtožnico, je v zaporu sojetnikom povedal, da je res on izvršil vlom, in Jim je tudi natančno razlagal, kako ga je k temu nagovoril krojač in gostilničar France Zaletel. Na podlagi teh njegovih izjav je bilo nato postopanje proti njegovi materi in sestri ustavljeno, uvedena pa je bila preiskava na domu gostilničarja Frana Zaletela, kjer so našli 10.200 Din. Preiskava je tudi dognala, da je Zaletelova družina, ki je bila v zelo siromašnih razmerah, po vlomu živela preko svojih razmer, in da sta Zaletelova kljub denarni stiski podpirala Janeza Ženico, ko. je bit v preiskovalnem zaporu. Janez Senica je bil spoznan za krivega In obsojen zaradi vloma na eno leto in šest mesecev robije in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let. Zakonca Franca in Marijo Zaletel je sodišče oprostilo obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov. Obsojeni Senica si je pridržal rok za premislek, državni tožilec pa je predlagal revizijo glede postopanja proti Francu za krivo prisego v poravnalnem postopanju. * Lovci proti nabiralcem polžev. Doslej je bilo iz Cakovca odposlanih šest vagonov, iz Gornje Radgone pa sedem vagonov polžev v tujino, v glavnem v Francijo. Izvozniki, odnosno zastopnik: franooskih tvrdk, so plačevali za polže precej nizke cene, spočetka 75 par, pozneje pa po 1.25 Din za kilogram. Proti nabiralcem polžev pa se je pojavil nenadno protiven glas. Zakupniki lovšč so začeli borbo proti njim, češ da otroci pri tem uničujejo tudi zalego male gozdne divjačine in s tem povzročajo lastnikom lovišč veliko škodo. Kmetje, ki jim je bil ta tako nenavaden do-, hodek res dobro došel, se na te proteste niso ozirali in so polže še dalje nabirali. Lovski zakupniki pa so začeli sedaj preganjati iz gozdov nabiralce. Poslali so prošnjo tudi na bansko upravo v Zagrebu, naj prepove nabiranje polžev vsaj na pomlad, da se tako zaščiti zallega prepelic. fa.zanov in podobnih živali. * Kavalirski vlomilec. Nedavno je bil izvršen v župnišče v Stranjah pri Kamniku vlom v času. ko je župnik Langerholz bral sv. mašo. Ukradeni so bili okrog 500 Din denarja, težka zlata verižica, trije avstrijski zlatniki in nekaj hranilnih knjižic. Te dni pa je g. župnik prejel pošiljko, ki je bila opremljena le z znamko 25 par z vsebino osmih vlažnih knjižic v zineSku okrog 8000 Dia. Po. šiljka je bila oddana na pošti v Zagrebu. Upati je, da bo vlomilec kmalu v rok; pravi, ce. * Vlom v studenško cerkev. Nedavno noč so tatovi vlomili v kapucinsko cerkev sv. Jožefa v Studencih pri Mariboru, razbili vse štiri puščice in pobrali iz njih gotovino. Ka-pucini računajo, da je bilo v puščicah nad •tisoč dinarjev. Sodijo, da je bila na delu ista družba, ki je vlomila pred dnevi v cerkev v Limbušu. + Zagoneten umor. Te dni je našel razna* šalec kruha Josip Šmigovec že napol razpad, lo truplo 451etnega posestnika Karla Verbo. Sta v Ploderšnici v Slovenskih goricah, in sL cer v njegovi hiši. Orožniki so bili takoj obveščeni o dogodku in so dognali, da je imel Verbošt krvavo rano na desnem sencu, žara. di katere je umrl. Raztelesenje je dognalo, da je dobil Verbošt hude udarce na desno sence z nekim topim predmetom. Udarci so bili tako silni, da je takoj padel v nezavest in da je vsaj pol ure nato umrl za poškodbami-Druga važna ugotovitev pri raztelesenju je bila, da je zločinec gotovo klečal na Verbo. štu, ko mu je zadal simrtne udarce. Za to govore udrtine in podplutbe na prednjem delu telesa, ki kažejo obris« moškega bolema. Ker pa morilec ni vzel žrtvi denarja, je ve. liko vprašanje, kaj je bil povod za umor. Orožniki so nekega osumljenca že aretirali- POPOTNIKOVA TORBA Strela je uničila dvoje življenj Središče, junija. V nedeljo je lepo popoldne privabite mnogo vinogradnikov v Gorice. Tudi posestni-kova sinova Mirko Plepelec in Dogša Jurij, oba iz Središča, sta se kot člana Sokola hotela udeležiti zleta murskega sokolskega okrož ja. Mimogrede sta se ustavila v Goricah, da naročita viničarjem potrebno delo za prihodnji teden. Ko sta to opravila v Dogševih goricah na Kogu, sta e napotila še v Plepel-čeve gorice v Vrablovščah. Ker sta opazila zrele češnje, sta poslalla viničarja ponje. sama pa sta si med tem ogledala nov vinski nasad. Na severni strani so se začeli zbirati temni oblaki, zato je viničar poklical fanta nazaj, češ da se bo vsak trenutek vlilo. Viiničar Franc Vogrinec je splezal s češnje, fanta pa sita se vrnila. Vsi trije so stopili pod kap viničarije. kjer ta se igrali tudi posestnikov! hčerki Veronika in Ivanka Pintaričevi. Komaj so izpregovorili nekaj besed, je udarila strela v dimnik in po ostrešju prešla v kap in odtod v viničarja, odkoder ie preskočila na pose9tnikovega sina Jurija Dogšo. Viničarja je na mestu ubilo. Dogša Jurij pa se je še nekai časa boril s smrtjo. Strela ie omamila tudi sedemletno Ivanko Pintaričevo. Na viničarii'" je nastal požar, ki je privabili mnogo ljudi, med drugimi tudi okrožnega zdravnika g. dr. Lipnjaka iz štrigove, ki je bil v sosedih Koduličevih goricah. Med gašenjem požara, ki ga je že delno pogasila huda ploha, se je g. dr. Lipniak ves čas trudil, da bi obudil k življenju Dogšo Jurija in deklico Ivanko Pintaričevo. Dekletce se mu je posrečilo spraviti k zavesti, a pri Dogši de bil ves trud zaman. Dogša je čez eno uro izdihnil v avtu na potu domov. Vest o njegovi smrti je razžaJostila vso okoflico, sai je bil rajnki povsod pril:ubljen. Kot član Sokola je bil delaven in vesten. UdeOeževal se je telovadbe v starejši vrsti, kjer je kot dober šaljivec zabaval vso vrsto. Užaloščeni narodni rodbini Dogševi, ki io je zadela že druga nesreča, izrekamo naj-iskrenejše sožalje! Pisava je izdala zločince Ščavnica, junija Zločin, ki priča o neverjetni pokvarjenosti, je bil te dni po naključju odkrit. Dne 8. marca je javil posestnik Friderik Kurnik iz Žic, občina Ščavnica, orožnikom v št. Lenartu v Slov. goricah, da mu je zgorela viničarija na Malem vrhu. V vmičariii sta stanovala zakonca Golobova s svojo 5-letno hčerko. 8. marca sta se napotila zgodaj zjutraj k maši. otroka pa sta zaklenila v hišo. Komaj sta prišla kakih 500 korakov od viničarije, sta opazila, da se je dvignil dim nad hišo, iz katere so švignili ognjeni jeziki. Hitela sta nazaj, takrat pa so prileteli tud> sosedje in v zadnjem trenutku se je posrečilo rešiti otroka iz gorečega poslopja. Viničarija je zgorela s hlevom in Goiobovo kravo vred. Dva dni po požaru je dohil posestnik Kurnik prvo nepodpisano pismo, v katerem ga neznanec opozarja, nai nikar vnovič ne gradi vintičarije, ker bo spet zgorela. To pismo ie zbudilo sum. da je b'l ogeni podtaknjen, med tem ko so Ijude prei mislili, da je nastal požar zaradi neprevidnosti, ker sta Golobova pustila zakurjeno peč. ko sta šla k maši. Dne 23. marca ie dobil Kurnik drugo pismo sl'čne vsebine. 30. marca pa ie dobil tako nismo tudi Golob. Njemu ;!e grozil neznanec, da ima pripravljenega tri litre bencina, če se bo spet naselil v Kurnikovi viničartfi. Vsa ti ptam-i so doMli orožn'k;. k; so pa zaman iskali pisca. Kljub grozilnim pismom je Kurnik viničari-Jo spet postavil in Golob se ie varno vselil. Dne 12. maja pa je zadela Goloba nova nesreča. Ko sta bila z ženo na delu. j'ma je nekdo zastrupil kravo, ki sta si jo po požaru kupila z zadnjimi prihranki. Nasul je živali v jasli na krmo "nekega zelenega praška in je krava poginila. Poklicani živinozdravnik je najdeni prašek poslal v Maribor na preiskavo, kjer so ugotovili, da je to Schwein-furtsko zelenilo, ki se rabi za uničevanje ščurkov. Pred nekaj dnevi pa so orožniki jz Št. Lenarta izvedeli, da je bil Golobov sosed, vini-čarjev sin Rudolf Prikl pn nekem pretepu poškodovan. Šli so k njemu, da bi po'zvedeli. kdo ga je napadel. Ko so napravili zapisnik, ga je Prikl podpisal. Komandirju orožnikov naredniku Jelenku pa se je zdela pisava Prikla znana. Doma jo je primerjal s pisavo na omenjenih pismih, ki sta iih dobila Kurnik in Golob in ugotovil, da se ujema s Priklovo. Na ta način so dognali, skrivnostnega pisca nepodpisanih grozilnih pisem. Prikla so prijeli in zaprli. V zaporu je nekaj časa tajil, potem pa je priznal, da je zažgal Kurnikovo vioi-čanijo v družbi z viničarskim sinom Antonom Škofičem. Tudi tega so zaprli. Škofi č ie zanimivo popisoval, kako je Prikl najprej zažgal hišo. Ko pa so začeli sosedje gasiti, sta prihitela še oba požigalca pomagat in sta prav vneto gasila. Prikl je izjavil, da je zažgal Kurnikovo domačijo zaradi tega, ker je Kurnik pred leti odpovedal službo negovemu prijatelju, ki je bil poprej tam za viničarja. Ko so orožniki Je poizvedovali, kdo ie zastrupil Golobu kravo, so dognali, da je napravila to dekla Ana Lorenčičeva. Ana se ie zagledala v 20 let mlajšega Rudolfa Prikla in je mislila, da jo bo vzel. Ko pa je Priklu začela ugajati sestra viničarja Goloba, ie sklenila, da mora Golobove na vsak način odpraviti iz soseščine. Ker ni vedela drugega izhoda, je nasula kravi v jasli strup, da bi tako Golobu zagrenila bivanie v Kurnikovi v%iičariji. Lorenčičevo so tudi zaprli. Vsi trije so Sedaj v zaporih lenarškega sodišča. SIRSKI GLASNIK 301etni bolezni je napravil konec z vrvjo- 551etni posestnik v Gornji Lendavi Jožef Kovač je bil nekdaj bogat posestnik, toda že 30 let je bolehal za neozdravljivo boleznijo in je večji del svojega Premoženja izdal za zdravniške stroške- V zadnjem času je bil zelo potrt in se sploh ni več ganil iz hiše. Ko so te dni domačini šli na polje, je izrabil to priliko in se obesil na podstrešji NAŠI NA TUJEM Iz Marla (Nemčija) nam pišejo: Na Vidov dan bo obhajal v Essen-Stoppenbergu 45-letnico rojstva zaslužni organizator jugoslo-venskega delavstva v Nemčiji predsednik Zveze jugoslovenskih delavskih podpornih društev za Nemčijo g. Pavel Bolha. Ker 45 let ni starost, da bi jo obešali na veliki zvon, g. predsedniku samo iskreno želimo, da bi dosegel še enkrat toliko let! Iz Glrdbecka (Nemčija) nam piše predsednik Jugoslovenskega narodnega društva »Domovinskega zvona« g. Franc Mlakar: Dne 14. t. m. smo imeli javno zborovan e zaradi izleta v Jugoslavijo. Številni rojaki nas z dopisnicami vprašujejo za natančnejša pojasnila, a jim na društveni račun ne moremo odgovarjati, ker ne prilagaV> znamk , za odgovor. Da pa bodo vedeli, kako je, jih obveščamo s tem dopisom v »Domovini«, ki je pri nas zelo razširena. Vlak se bo odpeljal 14. avgusta iz Oberhausena naravnost v L;ubljano. Vožnja bo stala, tja in nazai 48 nemških mark. Izlet bo traial 18 dni: tri;e dnevi so za vož-nio, a 15 dni bomo v Jugoslaviji. Kdor se hoče s tem vlakom voz:.tf, nai se javi pri banki Kiister Ulrtich v Gladbecku in pošlje 48 mark za vožnio in vizum; zraven mora navesti svoi sed^mjn naslov, rojstni dan. mesec in leto in kakšno državljanstvo ima. Po celotnem vplačilu se mu bo poslal vozn' listek, z obvestilom, ob katerem času se bo vlak odpelal in kdai se bo vračal. Pri vnlačilu še mora vsakdo navesti, da ima pravilen poitni list in da vplača za vožnjo v Jugoslavijo 48 mark ped štev. 1200. Za življenje v Jugoslaviji lahko vplača denar, kolikor hoče do največ 500 mark. v vsaki banki v Nemčiji kot Reisc-check. Ta denar doOi izplačan v Ljubljani v banki v dinarjih. S seboj lahko vzame vsakdo 10 mark nemškega denarja. Z nami lahko potujejo tudi Nemai. Ker se je že veliko število javilo za to vožnio, prosimo, da vsi, ki se še nameravajo prijaviti, to čimprej store. Če jih bo vseh čez 600, bo vožnja še cenejša. Zadnji dam prijave in vplačila je 25. julija. Iz Cranbrooka (Kanada) nam pišejo: V oko'ici Cranbrooka nas je nekoliko Slovencev na delu po gozdovih. V mestu Kimber-Ieyju je zlat rudnik, kjer ni mnogo Jugoslo-venov. Več jih je v Invermereju, kjer je bil zaposlen v gozdu tudi Jožef Jevnikar iz Va-hova pri Veliki Loki na Dolenjskem. Pred dne vi je zbolel in prepeljan v bolnišnico kmalu umrl. Štel je šele 39 let. Dne 12. maJa smo ga spremili k zadnjemu počitku iz Inverme-reja na pokopališče v Lake Windlermere:y. Pogreb se je vršil po katoliških obredih. Kako je bil priljubljen pri vseh rojakih, je pokazala številna udeležba na pogrebu. Vsem rojakom, ki so darovali vence, najlepša zahvala. Bodi pokojniku tuja zemlja lahka! BANKA BABUCH 11. Rue Aubet, Pariš (9°) odpremlj denar v Jugoslavijo najhitreje In po najboljšem denarnem kurzu Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi » Belgiii. Franciji, Holandijl ln Luksetnburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64 Bruxel-les; Francija: 8t 1117-94, Pariš; Hotandija. Ster. 1458-66, Ned Dienst; Luksemburg: 5t 5967, Lu-sembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačn-aaše čekovne nakaznice. 5č ŽENSKI VESTNIK Za kuhinje Pomarančna torta. Mešaj, da narase, sedem dek sirovega masla, 10 delk sladkorja v prahu, naribano hipinico ene pomaranče in sok od pol pomaranče. Ko se zgosti, dodaj dve jajci, sedem dek zmletih mandeljnov, orehov ali lešnikov, nato sedem dek moke in noževo konico pecilnega praška. Posoda za torto povrhu obloži s pomarančnimi krhlji, testo, razravnaj in speci. Pečeno in hladno totro povrhu obloži s pomarančnimi krhiji, ki si jih pa že prelj dobro posula s sladkorjem, čez pa pol« s pomarančnim ledom. Pomarančni led: sok ene pomaranče in 15 dek sladkorja v prahu mešaj, da se zgosti. Rezine. Mešaj, da narase, četrt litra kisle smetane in četrt kile sladkorja. Potem pri" mešaj dvajset dek moke, žheo kakava, noževo konico jedilne sode. Kozo dobro pomaži, posuj z moko, noter zliti testo, razravnaj in speci. Pečeno in hladno zreži na poljubne kose. Ko daš testo peči, ne kuri preveč in prve pol ure ne odpiraj pečice. Omaka na poljski način. Tri dieke rozin in tri deke mandeljnov drobno zreži. V lonec vido pol litra rdečega vina, zraven stresi rozine in mandeljne ter zavri. Mešaj pet žlic maTelične mezge, žlico gorčice in naribano limonovo lupinico. Ko se začne gosti« ti in peniti, prilij mešaje vrelo vino, in ko spet prevre in se zgosti, je omaka gotova. Daš z govejim mesom in krompirjem na mizo. Krompirjeva juha. Četrt kile telečjih kosti in četrt kile telečjega mesa pristavi z mrzlo vodo in naj vre do mehkega. Pol kile krom-Ipfrtla (operit olupi inreiži in deni kuhat v drug lonec. H krompirju daj tudi dva korenčka, peteršilj, malo zelene in eno čebulo. Ko je krompir kuhan, ocedi vodo k teleti-ni, krompir in zelenjavo pa pretlači skozi sito. Poberi kosti in meso iz juhe. Meso zreži na kocke in ga deni nazaj v juho, stresi zraven tudi pretlačeni krompir in zelenjavo. V kožici napravi ne p re temno prežganje, ki ga daš tudi v juho. Ce imaš, dodaj še pest dušenih jurčkov. Ko vse skupaj prevre, je juha gotova. Preden daš na mizo, stepi eno jajce in ga mešaje zlij v juho. Praktični nasveti i\ako očistiš čopiče. Kadar barvaš z oljnato barvo, je naiiboiiie, da čopič takoj očistiš barve, sicer postane trd, ker se barva posuši in se dlake sprimajo. Čopič opori v teirpentinu, s papirjem zbriši in potem obešenega shrani. Ce se je oljnata barva na čopiču že posušila, ga pa namakaj nekaj dni v teirpentinu, da se barva zmehča, potem ga še v topli milnici, pomešani s sodo, dobro umi,j in v čisti vodi speri. Nato kam obesi čopič, da se posuši, suhega zaviti v papir in ga tako shrani, da se ne naprašt. Da se sir ne posuši, ga moraš zmerom imeti na krožniku in dobro pokritega. Ce nimaš poveznilka, pa povezni na sir primerno kozo aii skledo, tako da ne pride zraven zrak Da sir ne splesni, položi praven košček sladkorja. Krtača za ribanje postane sčasoma mehka. Da jo spet sit rdiš, jo po vsaki uporabi položi čez noč v mlečno vodo (polovico mleka, polovico vode). Druigi dan krtačo otresi in posuši. Tudi zdbne krtačice ali krtačo za obleko, če je ipremahika, namakaj v mleku in vodi, samo jih potem izpari še v čisti vodi in posuši. Kadar pereš nogavice, dodaj zadnji vodi, v kateri jiili izpiraš, malo soli, in nogavice bodo spet kakor nove, odnosno ne bodo izgubile nič na barvi. Linoleii ne prenese vroče vode. Zato pom -vaj linolej le z mlačno ali mrzlo vodo, nikdar pa ne z lugom. Lahko ga, če je maslen, urniješ z milom, a potem ga pomij še s čisto vodo. In ko je se je popolnoma posušil, ga namazi še s parketnim loščilom in nato z volneno krpo lošči. Beseda o kihanju in zdravju Neki sloveči duna'jiski zdravnik je napisal o kihanju članek, iz katerega povzemamo: • Pri nas, in tudi drugod, ;e navada, da za-kličemo tistemu, ki kline »Na zdravje!« ali pa »B'og pomagaj!« S tem je torej združena domneva, da kilian.e koristi tistemu, ki kline-Ta misel je zelo stara. V Odiseji je izrekla Penelopa željo, da b.i se Odiisej vrnil. Ko ;e nato njen s.m Tekmah močno kilinl'1, sc jC za-smejala in začela znova upati. Neki zgodovinar misli, da je domneva, češ. da kihanje koristi, nele zelo stara, ampalk tudi zelo razširjana. Zasledil jo je pri mnogih divjih narodih. Zdravniki starega veka so menili, da je kihanje pri nekaterih boleznih zdravju koristno, in so ga celo umetno povzročali. Stari Grk H pokrat, oče zdravilstva, večkrat v svoiih nam ohranjenih delih govori, kako je kihanje koristno pri raznih boleznih, zlasti pa. če glava boli. Zato priporoča, naj se khanje včasih umetno povzroči, čeprav ne navaja, kako naj se to zgodi. Sploh je Hipokrat trdil, da so nos in možgani med seboj v -zvezi in da izločanje skozi nos olajša pritisk in bolečine v možgan h. Ker so Hipokratovi nauki še nedavno močno vplivali na zdravništvo. so bila sredstva za kihanje mod zdravniki močno priljubljena. Ali je Hipokratovo mnenje o tej zvezi tned nosom in možgani po današnjih skušnjah ugotovljeno? Ali ,e kihanje za možgane koristno?_ X 40urnik za tkaninsko industrijo sprejet. Havas poroča: Komisija mednarodnega kongresa za delo je s 16 proti šestim glasovom sprejela načrt dogovora o 40urnem delovnem tednu v tkaninski industriji. Šest odposlancev, ki so zastopal) delodajalce, je glasovalo Proti. Odposlanec Jugoslavije se je vzdižal glasovanja. Odposlanci Anglije, Madžarske in Venezuela so bili odsotni. Načrt dogovora o 40urnem delovnem tedinu v železni industriji je bil sprejet z 19 proti 15 glasovom. Štirje odposlanci so se vzdržali glasovanja. Proti načrtu so glasovali delodajalci in vladni odposlanci Anglije in Brazilije. x Letalo je padlo na ladjo. Te dni je iz Londona odplul veliki francoski parnik »Nor-mandie« čez Rokavski preliv v Le Havre. Med vožnio pa se mu je pripetila čudna nesreča. Angleško vojno letalo, ki je krožilo nad Rokavskim prelivom, ie v trenutku, ko je parnik bil v naivečji brzini, letelo zelo nizko, komaj nekaj desetlin metrov nad morjem. Naključje je naneslo, da se zaradi nepazljivosti pilota letalo ni pravočasno vzdignilo više. zato je zadelo ob kliun ladje in padlo nanio. Mornarji, ki so bili na tem delu krova, so se rešili v pravem času. a prav tako se je posrečilo odnesti zdravo kožo tudi pilotu. Letalo ie vozil angileški poročnik Hordev. X Svečan pogreb psa junaka. V Wash'ng-tonu je konča! živlienre kot voini upokojenec pes Raigs, nekdanji iunak francoske fronte. Ameriški polk ga je pobral kot drobno šče- Odgovor na vprašanje je težaven, ker doslej takega vprašanja sploh ni bilo. Zato se bo treba zadovoljita z izkušnjami. Nehote se človek spomni na navodila Hipokratove šole, ki pri glavobolu večkrat priporoča kihal-ni prašek. Vprašati se moramo tudi, ali ni nekdanje njulianje tobaka zato bilo tako priljubljeno, ker je imelo dobre posledice. J Omane ni dunajski zdravnik je večkrat priporočal ljudem, ki jih je bolela glava in ki Jim navadni prašek zoper glavobol ni pomagal, naj njuliao tobak. Tako je na primer priporočal njuhanje tobaka človeku, ki je imel lailino vnetje možganske mrene, ki je bilo najbrž jetičnen narave. To mu je bolečine tako olajšalo, da je dolga leta njuhal tobak in ga morda še danes njuha. Podobne izkušnje je doživeli dunajski profesor v nekaterih drugih primerih. Nekateri mislijo, da nenadno kihanje pomeni začetek nahoda. To pa pri mnogih ljudeh ni res. So ljudje, ki so docela zdravi, pa vsak dan k i halo, tudi večkrat na dan. Nekateri- ne kihnejo saimo enkrat, ampak tudi do osemkrat zapovrstjo. Kadar so nahodni, ne kihajo več. Ko mine nahod, spet kihajo. Kaj povzroča to nenadno kihanje pri zdravih ljudeh, ni znano. Izkušnje kažejo, da marsikdo kihanje prijetno občuti. ne na Ulici v Parizu in odvedel na fronto. Rags je postal pogumen vojak, prenašal med streljanjem nujna povelja, prestal plinsko zastrupljanje 'in naposled izgubil eno oko. Nekoč je bil v košari zrakoplova v družbi pod-oflcirja, ki je oddajal telefonska poročila o legi nemških topov. Nemci so se hoteli rešiti opazovalca. Njihov enokrovnik je zažgal zrakoplov. Podoficr je z Rags oni pod pazduho skočil iz košare s padalom. Nemški letalec se mu je približal s strojnico, a zagledal psička v naročju, pozdravil Američana z žepn im robcem in se odstranil. Tako je reivl Rags poleg svojega tudi podoficirjevo življenje. V ameriškem vojnam muzeju je njegov življenjepis s podatki o vseh zaslugah in s priloženim odtiskom njegove šape. Vojaštvo je spremilo Ragsa v grob In oddalo častne strele. X letalec je zgorel v pričo matere. Mladi Avstralec Norman Keith Field v Melboumu se je izučil letalstva ter je nedavno prvič smel sam leteti. Letel je iz Melbourna naravnost nad svoje rojstno mesto Glen Waverly, nad katerim je napravil več posrečenih vi-jug. Nato se je spustil precej nizko ter je letal nad svojo rojstno hišo. Njegova mati je stala pri oknu ter gledala. Sin ji je iz letala pomahal v pozdrav, nato pa je spet pokazal nekaj svojih letalskih umetnij. Potem se je spet začel dvigati in hotel odleteti- Toda revež se Je premalo dvignil in je tako silno zadel v tvorniški dimnik, da je letalo odletelo nazaj, razdrohljeno padlo na zemljo in obležalo na vrtu očetove hiše. V tistem trenutku se je letalo vnelo. Mati, ki je v letalcu spoznala svojega sina, je planila na vrt pomagat. Letalec je bil še živ in je kar tulil od bolečin, ker je gorel pri živem telesu. Mati je z vso silo hotela pomagati nesrečnemu sinu, a ni mogla, ker ji je branilo goreče tra-movje- Priti so morali gasilci, ki so naglo odstranili vsft ovire, toda letalca so izvlekli že mrtvega iz ruševin. Tudi mati se je hudo ožgala. x V Španiji so požgali 251 cerkev. V španski poslanski zbornic: se je te dni razvila živahna razprava v zvezi z zadevno interpelacijo klerikalnega voditelja Gilla Koblesa. ki je poročal, da je bilo v zadnjih mesecih požga-nih 251 cerkev, ubitih 259 in hudo ranjenih 1287 oseb. Promet na ulicah je postal nemogoč, ker ustavljajo zastopniki skraunih levičarjev vsa vozila in pr,- tem zahtevajo plač'lo posebnega davka za uporabo ceste. x Kenguru domača žival. V avs.ralskem mestu Sidneyju so bogati ljudje iznašli novo modo: ženske a tudi moški vodijo na vrvici s seboj po mestnih ulricah namesto psičkov kenguruje! Ta navada pa je seveda močno draga, ker velja en sam kenguru toliko kolikor 50 psov. Pravico oa, da je kenguru človeku zelo vdan, ko se ga navadi, in zvest in čuieč stražar. Sidnejski veletržec pripoveduje, da mu je nekoč kenguru rešil življenje. Okoli polnoči se je po samotnih uliicah vračal domov v svojo viib, ki stoji precej na samem. Ko je prišel mimo nekega križišča, ga je napadlo več možakov. ki so ga vrgli ob tla in hoteli oropati. Kenguru je nekaj časa mirno gledal, kaii se godi, ker žival očitno ni razumela tega početja. Nazadnje se je pa kenguruju menda vendarle posvetilo. Pognal se je v napadalce in jih tako dolgo obdeloval s silnimi udarci svoih zadnjih nog. da jih ie pognal v beg. X Država brez dolgov. Taka srečna država je v Amer.ki. Zedmjene države, so sestavljene iz več zveznih držav. V severno-zahod-nem delu je država Nebraska, ki ima 1.400.000 prebivalcev. Ta država je redka izjema ne le med zveznimi državami Zednjenh držav, ampak med državami vsega svata. Država Nebraska namreč nima državnih dolgov, pač pa ima v državnem proračunu cet'o več kakor 21 milijonov dolarjev prebitka. Pri vsem tem v Nebraski nista uvedena niti dohodninski niti prometni davek, ki ga morajo sicer plačevati po vseh drugih državah Severne Amerike. Država Nebraska je 1. 1875. dobila za davkoplačevalce zelo koristno postavo, ki prepoveduje, da bi država delala dolgove in najemala poscijia. Podobno postavo, da ne smejo delati državnih dolgov, imao tudi zvezne države Florida, Oh;o in Wiisconsin. Vendar ima o v državah Ohiu in \Visconsinu državni dohodninski davek, ki ie zlasti v VVisconsinu zelo velik. X Srp v sreu. Na nenavaden način je izgubila ob binkoštnih Praznikih življenje 11-letna hčerka nekega posestnika v bližini Feldbacha v Avstriji Že več let si je deklet, ce želelo, da bi šlo na obisk k svoji teti. kmetici Neuherzovi v Birnbac.hu- Na binkoštno nedeljo se ji je ta želji izpolnila in bila je vsa srečna. Pozno popoldne je odšia s svojim 171etnim bratrancem na njivo na gor. skem pobočju, kjer bi moral fant nakositi nekaj detelje. Med tem ko je bratranec kosil in sta se veselo razgovarjala, je sedela deklica kak meter globlje. Nenadno je fantu srp, ki je bil postal od vlage ves polzek, zle-tel iz rok naravnost v deklico in se ji je s konico zapičil v srce Deklica je bila v trenutku mrtva. Takojšnja preiskava, ki so jo izvršili orožniki, je ugotovila, da bratranca ne zadene nobena krivda zavoljo nesreče, zaradi katere je čisto obupan. X Koliko je vode na zemlji. Raziskovalec Kriintnel pravi, da je vode na zemlji 1.350 milijonov kubičn h kilometrov, med tem ko jo celili prof. Halbfass na 1-304 milijonov kubičnih kilometrov. Razlika med cenitvijo obeh učenjakov :e nastala zaradi različne cenitve vode v morjih. ALEKSANDER LIC AN: SPOMINI IZ SIBIRIJE (Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni) Spet sem bil na cesti v velikem mestu, tujec med tujci. Naselil sem se v majhnem hotelu blizu pristanišča. Ogledal sem si mesto in bližnjo okolico. Baku ima večinoma lesene hiše, je pa pomemben industrijski kraj. V velikih stolpih nastavljene črpalke črpajo globoko iz zemlje neočiščeno nafto (kerosin), ki jo razpošiljajo po vsem svejft. V vojnem času je biilo velikansko podjetje v rokah bratov Noblov, ki so, mislim, po rodu Francozi, a silno bogati. Stopili sem torej v tvornico in prosil za delo. Pošiljali so me od Poncija do Pilata in me slednjič vendar privedli v glavno pisarno. Oddal sem listine in čakal, čakal. Okrog poldneva me je poklical uniformiran strežnik: Vasilij Ivamovič, (tako se je imenoval umrli invalid) pojdite k direktorju!« Direktor me je premeril od nog do glave in rekel: »Pogoji so pravilno govorjenje in pisanje v ruskem in francoskem jeziku.« »Seveda«, mu odgovorim. V resnici nisem znal niti besedice francoski. Drugi dan sem že nastopil novo službo. Na glavni postaji sem odpravil dnevno kakih 400 vagonov nafte in prav toliko praznih voz sem prejel. Francoščine nisem nikoli rabil. Tri mesece sem opravljal to službo v popolno zadovoljstvo ravnateljstva. Potem sem bil premeščen v Batum ob Črnem morju. Tu teče še neočiščena nafta po kilometre dolgih železnih ceveh in se izliva v ladijske cisterne v zalivu. Postal sem nadzornik. Dnevno sem morail natančno poročati, koliko nafte je steklo v cisterne, kake barve, maščobe itd. Počutil sem se popolnoma dobro. Vedel sem, da me direkcija ceni kot vestnega uradnika. Nekega dne me pokličejo v pisarno in uradnik mi prebere ukaz, da mora vse listine invalidov v svrho kontrole poslati v Petrograd. Premišljal sem, kaj naj storim. SeVeda svojega invalidskega lista nikakor nisem hotel izročiti, ker je bil njegov pravi lastnik že davno mrtev. Bal sem se, da mi ne pridejo na sled; brez dokumentov bi ne dobil nobene služe. Vdati sem se moral v usodo, zapustil sem lepo službo in Batum ter se napotil naprej. S parnikom sem se odpeljal v Odeso in dolgo tuhtal, kaj naj počnem v tem pristanišču. Polici"i-a me je dvakrat prijela, a vedno takoj izpustila, ko se je prepričalla, da imam dokumente v redu. V časopisu »Rusko Slovo« sem čital oglas, da išče večje podjetje v Odesi kemika. O tej vedi sioer nisem ničesar razumel, pač pa sem doma izdeloval — kremo za čevlje. Ponudil sem se kot specijalist v tej stroki. »Poskusimo«, pravi šef, »saj v vsei Rusiji nimamo domačega izdelka; vse pride iz Nemčije.«. In poizkusili smo. Voska, teroentina. barvila itd. je bilo v Odesi dovoli. Le pločevinaste škatlice je bilo treba naročili v Moskvi. Med-*°m sem si pripravil delavnico, posebno kotel za kuhanje. Po dveh tednih smo delali s nol-no paro. Naročil je bi1 o v=ak dan več. Posebno mnoeo blaga smo pošiljali v Kijev in v Moskvo. Gospodar je bil žid kakor po večini vsi ve-trgovci v Odesi. Tudi mene ■'e Bog postavil na ta grešni svet s k1-»ukastim nosom. Da Vi se gospodarju bo1! prikupil, sem mu oove-(Jsl. da tudi jaz izhajam j7 rodu Mrvfees.«). '»HSli so ve'iki judovski prazniki. de'o je ^o.ralo počivati in šef mi je ukazal ooraviti notrebne molitve z njihovo (moško) družino v templu. Šel sem in se^el v klop. kier ie že več ?Ho". C°rko^ik mi ie rrine«el dolgo leseno škatlico in veliko črno *-"fo z belimi črtami. ZačeV so se mnflitve. Videl sem. da so si ogrnil črne rute čez ramena, zato sem se ravnal no niibovem vzrffdu. Iz p-o izvlekli nekak cilindT in si ea priver-aili na celo; napravil sem tudi to. le da sem iermen preveč nateenil. tako da mi je vsa kri priki-peka v glsivo. Napoved so si pričefli ovijati okoli roke precej velik jermen in ga nato spet razvijati. Pri tem opravilu sem bil nekoliko bolj neroden, pač pa sem tembolj mrmrali, da bi bili vsa prepričani, kako goreče znam moliti hebrejski. Teh molitev pa ni hotelo biti ne konca ne kraja. Razvezal sem si jermen in cilinder raz čelo, a na ruto sem popolnoma pozabil; tako ograjen sem šel proti izhodu. Vse se je oziralo, cerkovnik priteče za mano, mi_ sname ruto z ramen in me prav po domače brcne iz božjega hrama. Ko sem prišel po praznikih na delo, sem bil zaradi škandala v templu takoj odpuščen. Ogledati sem si hotel Ukrajino, zato sem šel v Kijev. Menda se ne motim, če trdim, da je v Kijevu več lepih pravoslavnih cerkva kakor palač. Bil sem tudi v Damici, kjer je bilo največje zbirališče ujetnikov v vsej Rusiji. Tisoči in tisoči počivajo tu — vzemlji. Koliko so ubožci prestali lakote, uši, bolezni, preden so za vedno zatisnili trudne oči. V Kijevu sem na glavnem bazarju začel izdelovati mast za čiščenje samovarov. Ker pa nisem mogel dobiti potrehnih snovi, sem jo izdeloval iz žveplene kisline in magnezita. Pred seboj sem imel izposojen samovar, ki se je po čiščenju svetil ko čisto zlato. Vse vprek je kupovalo čudodelno mast; veselil sem se dobre kupčije. A nekega dne pride k meni mužik in pravi: »V tvoji masti je sam hudič (čort); sveti se ko Majka božia v Čenstohovu, le puščati je začel iz sto luknjic.« Razlagal sem si to na ta način, da je žve-plena kislina raz jedla kositer in samovar je začel puščati. Drugi dan sem dobil že kakih 10 pritožb. Ko. se je pa zglasil pri meni tudi starejši podoficir in mi povedal, da samovar v oficirskem domu pušča ko sito, sem mu zagotovil, da pridean takoj in samovar popravim. Namesto tega sem lepo pobral šila in kopita in neopažemo izginil iz Kijeva. Tudi v Kursku, Orelu in Kalugi sem precej zaslužil s tem izdelkom. Ko so pa samo vari začeli puščati, me je noč vzelia. Kaj se hoče, v sili še hudič muhe žre, pravi pregovor, zato si tudi še danes ne štejem v greh, če sem si potrebni denar služil, kakor sem pač vedel in znal. Bil sem blizu Moskve in ogledati sem si hotel tudi to milijonsko mesto. V Kalugi sem vzel na postaji listek do Moskve in uradnik me je vprašal, na katero postajo se peljem. Odgovoril sem mu, da mi je popolnoma vseeno, samo da pridem tja. Prišedši v mesto sem si dobil malo sobico pri Poljaku Janušarki, kjer sem varil svox> kremo za čevlje in »samovarsko mast«. Za prodajo sem si izbral prostor na Lublanki, a že čez dva dni me je policija spodila na bazar. Tam je bilo mnogo boljših izdelkov in ni čuda, če se ie začel moj žep vidno prazniti. Razen tega je bilo življenje v Moskvi mnogo diražie ko drugje. Tudi moi hišni gospodar, a še boli njegova ž?na, sta me začela po strani gledati, ker nisem redno plačeval stanovanja. Izeinil sem iz Moskve ko kafra in obenem pozabil plačati stanovanje. Že drugi dan sem osrečil Saratov s svojim prihodom. Stanovalo je v njem mnogo bogatih trgovcev — Nemcev. Seznani! sem se r»ri čai.u s trgovcem Schachner'em in mu zpčel razlagati, koliko denarja bi se lahko zasluži'o z izdf^ovamiem kvasa. Ker sem doma im-el sam iz.de,lovalnico kvasa, sem mu napravil iz navadnih diroži. ki sva iih dobila iz Moskve, in s primesjo kromoirieve moke in vode — kvas. Poisiknšnja se ie dobro obnesla. Peki so 1 bi'i s kvasom popolnoma zadovoljni. Moskva ie razpošiljala kvas na tisoče kilometrov daileč v žanr tih vagonih-hladilnikih, a kmetie so uporabljali doma nanravljen kvas, po katerem pa kruh kisli. S Schachnerjem sva naročila potrebne stroje ter po r«reieniu strojev takoj začela. izdelovanje. Pridobila sva odjemalce v raznih krajih: v Pensi. Sisranu, Ro-stovu na Donu in v Novočerkasku. V jeseni je bil poklican Schachner v vojaško službo. Nadaljeval sem trgovino z njegovo soprogo — zelo histerično in jezično žensko. Hotela je vedno več vedeti ko jaz. Ob priliki nekega prepira sem ji v upravičeni jezi zagnal v glavo testo, pripravljeno za kvas. Videti je bila ko polna luna, kričati pa ni mogla, ker se ji je testo razlezlo po vsem obrazu in po obleki. Pobral sem svoje reči in šel na postajo. Tam sem dobil večji vlak novodošlih avstrijskih ujetnikov. Nekateri so prišli pravkar s fronte in prav poceni prodajali svoje obleke. Zelo rad bi bil izvedel novice iz domovine, zato sem si kupil avstrijsko uniformo, svojo rusko pa vtaknil v »mješok« (ruska vreča) in se pomešal med ujetnike. Izvedel sem, da gredo v Murmansk, kjer gradijo novo železniško irogo. Do Petrograda je šlo vse v redu, a tu je prevzel vodstvo transporta drug ruski oficir. Pri pregledovanju listin ni mogel nikjer najti mojega imena. Čudila sva se eden bolj kakor drugi, da je moralo biti pozabljeno prav ime četovodje. Po dolgem pregledovanju in prerekanju so me vpisali v transportno listino. Odpeljali smo se dalje. Murmanska železnica drži skozi velikanska močvirja. Delo smo imeli zelo primitivno. Velikanska debla, ki so jih pripeljali iz pragozdov, smo polagali v močvirje, jih zalagali z vejevjem in na vse to nametaivali gramoz. Spričo velike množice delavcev je delo hitro napredovalo. Stanovali smo v lesenih barakah lastnega izdelka. V prostih urah smo se pogovarjali o vojni in o daljni domovini. Vsak je kaj zanimivega doživel in nas je kratkočasil s prioo- k ovanjem. Ostal sem tam kakega pol leta; počasi sem se že naiveličal discipline in reda. Zahotelo se mi je svobode. Kakor sem si pred časom želel priti med ujetnike, tako sem zdaj z nestrpnostjo čakal trenutka, da jih zapustim. Od ujetnikov sem natančno izvedel, kakšen je položaj na frontah in kako ljudstvo doma strada. Vsi smo si bili edini v tem, da Avstro-Ogrski poje mrtvaški zvon. Domenil sem se z Zakrajškom, Zrinškom in Kobalom, da pobegnemo. Cez nekaj dni smo. se odpraviil v pragozd po debla. Že prvi večer, ko so drugi spali, smo pobegnili. S hrano smo bili preskrbljeni za dva dni. Hodili smo vso noč, a prešli jedva tri vrste. Drevje in vejevje je ležalo vse vprek, o kaki poti ni bilo niti govora. Spoznali smo, da je vsako prodiranje brezuspešno in da nas vodi v pogubo. Sklenili smo se vrniti, a tudi to ni bilo najlažje. Tavali smo sem in tja in iskali izhoda. Začeli smo vpiti in od daleč zaslišali odgovor. Bili so naši tovariši, ki smo jih prejšnji večer skrivaj zapustili. Od Rusov ni nihče opazil našega bega. Oprijeli smo se spet sekanja in se po končanem delu vrnili v barake v zasmeh našim tovarišem. Bruna smo prevažali po ozkotirni železnici z malim parnim strojem. Nekega dne se je nasip podal in parni stroj z nekaj vozovi je zdrsnil po nasipu navzdol. Nekaj ujetnikov je bilo ubitih, med niimi tudi Zrimšek, nekaj pa nas je bilo ranjenih. Odraeljali so nas v bolnišnico. Ker moja rana ni bi1 a nevarna, so me odpravki nazaj v saratovsko bolnišnico. V bolnišnici se na nisem javi'. Skleni' sem, da porabim to priliko za be*% Preoblekel sem se spet v staro rusko uniformo, skrbno pregledal svoje ruske invalidske dokumente in se vrnil takoj na svoie s*aro mesto v Schachner.ievo hišo. Oo»Tia je že poDo'noma pozabila na dogodek pred roe=eci in mi vsa v solzah povedala. da je mož padel v KarnaHh. Prosila me ie, naj ostanem pri ni»i v služM. kaiti ubožioa ni imela nobenega človeka, ki bi ji svetoval, ji šel na roko in vod« trgovino in tvornico kvasa. Ostal sem in polaeoma razširil delovanje tvor-nice tudi na Voronež. Ta m bo v in Tulo. Gosoa je postaiala vedno Driiazneiša z me-noi. Pri vsaki priliki ie vzdihovala, da ni kos tako razširjeni trgovini, da bi bila srečna edi-nrile, če bi dobila za moža kakega tako zanesljivega človeka, kakor sem jaz. Videl sem, da se kuhajo v nienih možeanih čudni načrti. Ko sva bila nekoč sama, me je začela naravnost snubiti: li tvoji naočniki kaj povečajo?« Babca: »Seveda, zato jih nosim.« Vnukinja: »Veš kaj, babica, kadar meni režeš potioo, jih nikar ne imei na očeh!« DOBER DOKAZ Gospodinja: »Pri tistem imenitnem zlatarju ste tedai služil? Ne verjetno.« Skižkina: »To vam lahko dokažem. V košarici imam •- še nekaii njegovih zlatih verižic ...« ŽENSKA SE NE SKRIJE Učitelj ca: »Kakšna ie kreda?« Učenka: »Bela.« Učiteljica: »Kakšna je tabla?« Učenka: »Črna.» Učiteljica: »Kakšen ie moj klobuk?« Učenka: »Staromoden...« PRVI ZNAK LJUBEZNI Janez; »Kdai si se začela zavedati, da me ljubiš?« Neža: »Tedai, ko me ie zabolelo, ker te ie nekdo imenoval bedaka.« DOBROTL.JIVOST A: »Ali je res. da sosed ne zapodi nobenega siromaka od svojega praga?« B: »Da. ker pusti vsakega stati pred vrati tako dolgo, dokler ne odide sam... LAHKA POMOČ Zaljubljenec: »Če mi prineseš šop las svoje sestre, ti dam deset dinarjev.« Fantič: »Gospod, dajte mi dvaiset dinarjev, pa vam prinesem celo nieno lasuljo.« PRI VEDEŽEVALKI Jera: »Bila sem pri vedeževalki. Veš. kaj mri ie povedala?« Špela: »Kai?« Jera: »Da se bom seznanila z lepim mladeničem. ki me vzame za ženo.« Š-Ha: »Kai ti morda tako prerokovanje ni všeč?« Jera: Že. že. a kai naj počnem s svo;im možem?« ČUDNO Nežika: »Včeraj' je minilo 20 let, odlkar sem zagledala luč sveta.« Uršika: »Sirota, kaj si bila prej tako dolgo slepa ?« ZABIT ZA DVA Oče: >Gospod profesor, kaj je moj sin res tako slab? Profesor: »Pa še kako. dragi gospod. Nje. gova zabitost bi zadostovala, da bi padla dva dijaka . . • « PRAV TAKO TEPEC Žena: »Vidiš, Gašper, pri tistem drevesu sva se sešla, ko sva se spoznala-« Mož: »Da, spominjam se . . . Tudi zdaj stoji tam tak tepec « TUDI SEDI A: »Alj je res. da Melhijor sedi:« B: »Res!« A: »Grd lažnik! Rekel mi je, da gre za dva meseca k svojemu bratu « B: »Saj se ni zlagal. Njegov brat namreč tudi sedi.« Vcak nrijatelj ,D O M O V ] IS E' pridobi naročnika LISTNICA St. Janž pri Velenju. Ne moremo priobčiti-Tiskovni zakon je strog. MALI OGLASI SVOJE POSESTVO PRODA Peternelj Janez, posestnik v Zirovskem vrhu sv. Antona- Posestvo je v dobrem stanju; za 12 glav živine. Cena po dogovoru. Lahka LETNA OBLAČILA buret, k a ša, lister i.t.d. v odlični izdelav, si nabavite najceneje pri PRESKARJU, SV. PETRA C. 14. KUPIM HRANILNE KNJIŽICE od 5000 — 4000 Din od Kmetskega hranilnega in posojilnega doma. Ljubljana, pod šifro Ivan Berce. NOROST t samo Din 49*S0l juttJUU. Aamc-Ut. prari ivteu. »uojj Dobra kviUUta. k r • m 11 « o okrcrr g pumeot tftiudje Din 49*50 sv e.an im» j •»»eUjenfmi uiital la tterlbnk«. (Rad. um) Oln 59 SO '•itilerajte cenik (t no oo*1 J< cttj is pnltniM 3 LJUBLJANA 6: lastna protoko-; Umna tovarna! ar i Srid