.'oštnlna plačana ▼ gotovfnL Leto*, št. 279 a Liublfand, četrtek 28 novembpa 1929 Cena 2 Din Upravnittvo: Ljubljau*. Preicniova O 64. Telefon St 1122. 3123. 1124. 3125. 3126. htseratnt oddelek. LJubljana Prešernov* ulica 4 TetetoD St. «92 Podružnica Maribor: Meksandrova cesta 5t 13 Teieton St 455 Podružnica Celje: Kocenova ulica it. 2. Telefon St 190 Kačam prt pošt 6ek. zavodih: Ljubila na št. 11.842; Praha čisto 78.180; VVien Nr. 105 241. Babic in Pospišil pobegnila na Reko Morilca sta se najprej skrivala v okolici Zagreba, nato pa pobegnila preko Sušaka na Reko Sušak, 27. novembra. M. V četrtek 21. t. m. sta okoli 12.30 pobegnila preko mosta s Sušaka na Reko dva moška. o katerih je bilo po opisu m naših izvidih ugotovljeno, da sta bila Babic in Pospišil. za katerima ie zagrebška policija razpisala tiralico z nagrado za izsleditev, ker sta ubila v Zazrebu dva policijska agenta in bila tudi udeležena Dri umoru pokojnega Tonija Sch lezla. Po overovljenih dejstvih je njun bez do Sušaka in s Sušaka na Reko potekel takole: Po umoru policijskih agentov sta se dalje časa skrivala na domu bližniega Babičevega sorodnika v selu Hrašče v bližini Zagreba. Ker jima ie policija prišla na sled. sta se odločila da Dobez-neta proti Sušaku. oziroma italijanski meji. Babičev sorodnik, pri katerem sta se skrivala, je pristal na to. da m z vozom odoelje do neke železniške postaje med Zagrebom in Karlovcem. S pobarvanimi lasmi in preoblečena v seljaško obleko, sta begunca 20. t. m. krenila na pot z vlakom, ki odhaja iz Zagreba o polnoči ter prihaja zjutraj na Sušak. S seboj sta frnela revolverje. da bi jih uporabila v slučajn. ako bi fn policijske oblasti skušale na železnici aretirati. Preden sta 21. t m. zjutraj dospela na Sušak. sta na neki železniški postaji izstopila iz vlaka. Begunca sta uporabila trenutek, ko ie bil največji promet ter sta istega dne ob 12.30 pobegnila s Sušaka na Reko. Beograd. 27. novembra M O begu Babica in Posnišila s Sušaka na Reko se doznavajo še nekateer podrobnosti: Most med Sušakom in Reko obstoji iz treh delov. Na obeh straneh sta ozka prehoda za pešce dočim je v sredi širok prehod za vozni promet. Na prehodih za pešce se nahajajo na naši in reški strani stražnice kjer se pregledujejo potni listi, dočim ie prehod za vozove prost in je samo pod nadzorstvom naših in italijanskih straž. Ko sta Babič in Posnišil neomženo prišla pred srednji prehod, se nista nitf malo zadrževala na naši strani. temveč sta nazlo stekla na reško stran, tako da iih naša policija ni mozla ustaviti, ker se ie vse odizralo v nekoliko sekundah, kolikor je bilo potrebno, da v naglici pretečeta most. dolg 30 metrov. Novi predpisi za finance našh občin Razdelitev komoetenc za odobravanje občinskih bremen Velike občine ostanejo pod finančnim ministrstvom Zaključna pogajanja za sestavo vlade ČSR Težkoče z razdelitvijo portfeljev - Diference med agrar- ci in socialdemokrati Praga, 27. novembra, h. Danes ves dan do 20. so trajala pogajanja ministrskega predsednika Udržala s socijal-nmri demokrati zaradi razdelitve portfeljev. Po 20. uri je g. Udržal odpotoval k predsedniku republike v Lany. ne da bi imel pristanek socialnih demokratov za vstop v vlado. Položaj zaTa-di nepooustljivosti agrarcev rn čeških socMaJnih demokratov še ni razčiščen. Agrarci bodo dctrV najbrž 4 portfelje ta sicer predsedništvo, poljedelstvo, prosrveto in narodno obrambo, število socirajno demokratskih portfeljev še ni določeno, narodni socijafeti bi zasedli z dr. Benešern zima me ministrstvo in z dr. Frankeiem poštno ministrstvo, klerikalci s Tratnikom ministrstvo za javna dela in še en resor, ki še ni določen, narodni demokrati trgovinsko ministrstvo (posl Matoušek). obrtna stranka bi dobila 1 portfelj. ka še ni določen, isto-tako nemški socijalni demokrati. Nemški agrarci bi prevzeli ministrstvo za narodno zdravje. Te številke bi se tz~ premen:'!« le z'ede agrarcev. ki bi eveu-tuelno odstopali en portfelj socijaln-im demokratom. Nemški socijalni demokrati bodo mora'li najbrž sprejeti drugo ministrstvo, namreč ministrstvo za prehrano. ki ie bito leta 1926. ukinjeno. Dunaj, 27. novembra, s. Iz Prage poročalo: V nov, koncentracijski vladi bodo češki ta nemški agrarci. češki klerikalci. češki nerodna demokrati, češki obrtniki, češki socialni demokrati,j češki narodni; socialisti in nemški socialni demokrati « Zasedanje nemškega parlamenta Nezadovoljstvo strank s poljsko -r tmškim sporazumom — Pri« prave za razoravo o Hučenher govem »osvobodilnem zakonu Berlin 27. novembra d. Na današnji seji nemške zbornice je razpravljal zunanjepolitični odsek o poljsko-nemški pogodbi za likvidacijo spornih vprašanj, ki ga bo vla. da predložna zbornici v ratifikacijo skupno 2 Youngovo pogodbo, ker smatra, da je sestaven de' programa za likvidacijo posledic svetovne vojne. Seje se je udeležil tudi nemški poslanik v Varšavi. Ulrich Rauscher, ki je pogodbo podpisal. Rauscher ie Dodal v daljšem govoru zbranim poslancem zgodovino pogajanj bi poskušal razpršiti pomisleke proti pogodbi, ki se je poiavila v vrstah centru-ma, socialnih demokratov ln v opoziciji Ti krogi so zelo nezadovoljni z določbami, da bo nemška država povrnila nemškim izseljencem iz Poljske škodo za njihova po Poljakih zaplenjena premoženja, ker sma. trajo. da bo s tem nemški državni proračun preveč obremenjen. Ob zaključku seje ie bilo sklenjeno priporočati vladi, nai Izposluje pred izvedbo te pogodbe pri Poljakih abolicijo Ulitzo-vega procesa in ustavitev preiskave proti nemškim skavtskim organizacijam v Gorenji Šleziii kot poljsko kompenzacijo za nemško spravijivost. Berlin, 26. nov. AA. Listi poročajo, da je Anglija predlagala Nemčiji neposredna pogajanja glede sekvestriranih nemških posestev. Berlin. 27. novembra, d. Na današnjem sestanku šefov strank vladne koalicije, ki 6e je vršila pol ure pred otvoritvijo »Reichs-taga< je bil izdelan skupen odgovor vladnih strank na desničarski predlog za sprejem »osvobodilnega zakona proti Voungovi po-godbi<, ki ga na zelo kratek in jedrnat način odklanja. Ta izjava bo prečitana na jutrišnji seji zbornice. Desničarji se pripravljajo, da bi ob tej priliki sprovocirali vladno izjavo o Voungovi pogodbi in o zunanji politiki Nemčije, Vlada pa je trdno odločena zavrniti vsak sličen predlog ter vztrajati na tem, da se desničarski predlog po sprejemu »osvobodilnega zakona« brez drugega z glasovanjem zavrne. Po odklonitvi tega predloga bo vlada predložila novi zakon za varstvo republike, ki bo predmet razprav prihodniih sej. Proračun za L 1930. še ni izdelan ter bo predložen zbornici šele po zaključku II. haa« ške konference. Kitajska vlada zahteva intervencijo DN Važni razgovori med kitajskim poslanikom Čangsopi-nom in Drummondom - Rusija odbila kitajski predlog II* • IIVV za sklicanje razsodisca Naročnina maša mesečno 25 Din. n inozemstvo 40 Dm. Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva uiica 5. Telefon štev. 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126 Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 440. Celje: Kocenova at 2. Telefon Stev. 190. Rokopis se ne vračajo. - Ozlasš po tarifa. Ljubljana, 27. novembra. Novice iz notranje politike sovjetsiie Rusue so postale v toku Zadnjega »eta neprimerno obdoe.še. nego poprej. Ali bkrati so vedno bcnj presenečate do svoji vsebini in presenečajo v poslednji dobi še prav posebno. Ako jim svetovni tisk ne posveča primerne pažnje in jih ne giosira s kritičnimi Komentarji, prihaia le odtod, ker .e svet tako rekoč izgubil orijentacijo v ruskih notranjih zadevah. Ravno v toku poslednjega leta pa se ne dado utajiti znaki, ki pričajo, da razvoj ruskega notran;ega stanja kijub dvanajsti obletnici oktoberskesa prevrata še ni dosegel one stopnje, ki bi zagotavljala končno konsolidacijo ter saracijo, marveč kiže prav nasprotno znamenja slabšanja in napredujoče de-strukcije. Skrbno se varujemo pri tem. da ne sestavljamo svojih zaključkov na osnovi poročil senzacije željnih poročevalcev »z obmejnih postaj«, niti pronon-siranih nasprotnikov sovjetskeza režima. marveč nam je prilika, da vidimo neugodno bilanco b Jtjševiškega dela na raznih objektivnih laktih ter pojavih. V prvi polovici letošnjega leta je bila sovjetska vlada prisiljena vpeljati karte za kruh in nekatera druga najpotrebnejša živila, odnosno potrebščine. Marsikdo se je čudil tej uredbi, ki je pač vsakomur v najslabšem spominu iz strašnih časov velike svetovne vojne. Sovjetske oblasti so označevaie svoje izredne ukrepe kot začasne nova žetev bo zopet omogoč'.'d normalno funk-cijoniranije prehrane, tako so se glasili oiicijelni komentarji. Žetev v sovjetski Rusiji ni bila slaba. Vendar se je moglo brezhibno zalaganje mest z živili zagotoviti ie na ta način, da so se s silo pobirali polie-delski proizvodi po kmetih. Po vaseh so sicer le neradi oddajah svoje pridelke: notranja trgovina namreč dotlej ni bila sposobna, da bi uredila normalno zamenjavanje kmetijskih in industrijskih proizvodov, zakaj kmetie so se rajši obračali na zasebne trgovce nego na državne trgovske zavode, pa še na te le v nezadostni meri. Na kmetih se po pravici vsevprek čuje pritožba, da imajo poljedelski oridelki prenizko ceno v primeri z industrijskimi produkti. ki so vrh tega na razpolago tudi v premajhni izbiri in ne vedno v zadovoljivi kvaliteti. Ali oblasti so nastopile radikalmo pot. Zatrle so popolnoma privatno trzovino. usmerile svojo vaško politiko zoper trdnejše kmete in pričele pobirati do vaseh pridelke v toliki meri. da ie. kakor se trd; iz oticijeinih virov. Drehra-na mest zagotovljena. Navidezno bi bil tedaj problem rešen in odpor kmečkega prebivalstva strt popolnoma. Toda za kako ceno se je dosezel ta usDeh kažejo vesti o novih zarotah in uporih zoper sovjetske funkcijonarje po deželi. Res so te in slične vesti včasi morda pretirane, toda razni drugi pojavi, ki iih tudi sovjetske oblasti ne zanikajo so še boljši dokaz, kako veliko nezadovoljstvo vlada po kmetih. Oni kmetje, katerih predniki so se pred davnimi leti priselili v Rusijo, so se pričeli zopet izseljevati. Predvsem so 5e nemški kolonisti oričeli vračati: or-vi izseljenci so se že pojavili v Nemčiji, novi transporti se borijo s sovjetskimi pblastvi za dovoljenje izselitve. Zadnie vesti pravijo, da se tudi desetrisoči grških kolonistov prioravl.iato na odhod. Ti dogodki povedo dovolj. Rusk; kmetie.si ne morejo Domagati in se oač morajo udati v svojo usodo, druzorod-pi kmetje so se spomnili svoie prvotne domovine in iščeio v nje.i pomoči. Močno se je morala omajati vera v uspeh komunistične obnove, da je bilo potrebno tako radikalno čaščenje boli-ševiških vrst. kakor za ie izvedel v toku zadniega leta Stalin Na neštetih mestih prihajajo orzani boljše viške policije na sled tajnim oooziciionalnim celicam. zarotam in sabotažnim aktom, v neštetih primerih so postavili osumljence pred sodišča ter iih obsodili in justificirali. Sodni procesi so se znova postavili v izredne oblike, kakor v dobi najhujše revolucije. Saj ie morala celo druza intemaciionala vložiti protest proti tem justifikacijam v množicah. česar gotovo ne bi storila, ako bi ne imela zanesljivih podatkov. Afera z Besedovskim priča, da je de-fetizem poseže! tudi v diplomatska zastopstva. saj te vrste pojavi niso omejeni na Pariz, marveč so se dogodili tudi v Berlinu, v Varšavi Ln še marsikje. Kljub vsemu vztraja Stalin v radikalni smeri in zadnie vesti pravijo, dn so vodje desmčarske opozicij? kapitulirali Ak jasno ie. da pri kaoitulacij' | ni bilo merodajno objektivno spoznanje. niti svoboden orevdarek. marveč da vse diktira železna sila Stalinovega režima. Vse zmore Stalinov režim, ali prirodnega razvoja vendarle ne more predrugačiti. Kriza sovjetskega režima traja dalje. Beograd, 27. novembra p. Nj. VeL kralj ie na predlog finančnega ministra in po zaslišaniu predsednika vlade podpisal in proglasil zakon o podaljšanju veljavnosti iznrememb in dopolnilnih določb doseda-niih finančnih zakonov, ki se tičeio samoupravnih korporacij. Zakon se glasi: Čl. 1. Izvzetno od predpisov odstavka 1. čl. 76. finančnega zakona za I. 1929/30. zakona o izpremembi čl. 70. finančnega zakona za leto 1929'30 hi zakona o podaljšanju veljavnosti dosedanjih finančnih zakonov in zakona o proračunskih dvanaisti-nah bodo nadalje veljali predpisi dosedanjih zakonov, navedenih v tem zakonu. Čl. 2. Občinske proračune, v katerih niso predvideni dohodki od doklad na neposredne davke, kakor tudi one. v katerih te doklade ne oresegajo odstotka določenega kot maksimum, kateri za predpis doklad ne potrebujejo odobrenla finančnih oblasti odobravajo ban ali organi, ki Jih bo določil. Občinske proračune, pri katerih odstotek doklad presega prej omenjeno z zakonom določeno mejo, odobrava fin. ministrstvo, oddelek za samoupravne finance. ali organi na področju, ki iih bo finančni minister zato pooblastil. Proračune mestnih občin katerih skupni izdatki znašajo 3 milijone dinariev. kakor tudi proračune drugih samoupravnih korporacij odobrava finančno ministrstvo, oddelek za samoupravne finance, ne glede na višino doklad Finančni minister bo izdal navodila za izvrševanie teh noslov ČL 3. Predpis samoupravnih doklad za leto 1929 se bo izvršil na podlagi predpisa neposrednih davkov za leto 1928. Izvzemši na uslužbenski davek se morejo doklade uvesti v mejah ČL 20 in 21 zakona o iz-premembah m dopolnilih zakona o neposrednih davkih od 28. marca L 192& Novim obveznikom samoupravnih doklad. ki se pojavijo v teku leta 1929. se bodo pred. pisale doklade za leto 1929 naknadno poleg predpisa doklad za leto 1929'30 Skupna vsota doklad vseh ^rst, predpisanih po proračunu samoupravnih teles za leto 1929. praviloma ne more biti večja od vsote predpisa v letu 1928, izvzemši slučaje, ki so posebej utemeljeni s potrebami, za katere more finančni minister dovoliti povišanje. Čl. 4. Poleg uvedbe trošarine na predmete, namenjene porabi na ozemlju mestnih občin, sklepa o pravilnikih in tarifni.i predpisih občinski svet oziroma poglavarstvo in odbor občine; sklepe o pravilnikih Oster romunski glas o Bolgariji Budimpešta. 27- novembra. M. Rumunski list >Cuventuk ugotavlja v svoji zadnji številki, da so metode Madžarske prevzeli sedaj tudi Bolgari, ki prav tako protestirajo proti reparacijam. Bolgari izjavljajo, da reparacij ne morejo plačati ter apelirajo na človeštvo sveta. Toda država ki se je obrnila na civilizirani svet za pomoč, mora pokazati. da je tudi sama civilizirana, kar pa se za Bolgarsko ne more reči. Bolgari so daleč od tega in delajo z vsemi silami, da bi vzdržali vojno stanje s eosedi, istočasno pa apelirajo na pomoč v imenu miru. Razplet krize belgijske vlade Bruselj, 27. novembra, s. Kralj Albert je danes dopoldne pričel razgovore s parlamentarci. Sprejel je predsednika senata in zbornice Magnetto in Tibbauda, državnega ministra van de Vivere (katoliška flamska stranka) in državnega ministra Massona (liberalec). V parlamentarnih krogih menijo, da kralj dva ali tri dni še ne bo poveril nobeni osebi sestave kabineta. Danes ves dan so politične stranke imele svoje konference. Razven socijalnih demokratov, ki vztrajajo pri svojih prejšnjih zahtevah, še ni nobena stranka objavila kak načelni sklep in predlog. in tarifah pa odobrava finančno ministrstvo, oddelek za samoupravne finance, čegar odločitve so izvršne. Sklepe in odločitve o trošarinskih prestopkih, določenih. v pravilniku o uvedbi občinskih trošarin, izdaja v prvi stopnji občina, v drugi stopnji za velike občin« finančni minister, za ostale občine pa ban po zaslišanju finančnih direkcij. ČL 5. Samoupravna telesa ne moreio iz-terjevati prenosnih taks na premično ln nepremično imovino izvzemši v primerih, kjer to izjemoma na posebej obrazloženo zahtevo odobri finančni minister. Podeželske občine ne morejo v nobenem primeril dobjti tega odoforenja. ločine velikih mest morejo izdafi kolek« za plačevanj svojih taks- Izdelavo kolekov in nihovo obliko odobrava finančni minister, tiskala pa jih bo dTžavna tiskarna kolekov- čl. 6. S/klepe o zadolževanju občine v svrho izvedbe tlakovanja in regulacije ulic, zgraditve vodovodov, električnih naprav za tuč in pogon in ostalih tehnični.! naprav in zgradb izdaja občinski svet, oziroma občinsko poglavarstvo in odbor. Ti sklepi postanejo izvršni po odobrenju upravne nadzorstvene oblasti, ministrstva notranjih poslov in v poslednji stopnji ministrstva financ. Čl- 7. Proračunska prekoračenja in izredne proračunske izdatlke samoupravnih teles, ako so bili storjeni brez prejšnjega odobrenja ministra fimanc do konca leta 1927.. rešuj« po predloženih dokumentih in zakITučnih računih glavna kontrola. Čl- 8- Občinski svet občine Beograd se pooblašča, da v sporazumu z ministrom za javna dela izda pravilnik, po katerem se bo v bodoče vršilo plačevanje taks od lastnikov zgradb za zgraditev trotoarjev iz asfalta aH drugega gradbenega materi-jala. Čl. 9. Občinski svet občine Beograd se pooblašča, da more v svrho vzdrževanja in pospeševani ogniegasne službe pobirati od lastnikov zgradb na področju Beograda takse v višini 10 odstotkov na celokupen reden iznos, ki ga lastniki plačujejo občini za vodo. Čl. 10. Ta zakon stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih Novinah. Bruselj, 27. nov. g. Kakor menijo belgijski ministri, bo najbrž ponovno poverje- i sestava nove "lade bivšemu predsedni« ku Jaspariu Domnevajo, da bodo liberalci na seji glavnega odbora stranke, ki se vrši v nedelio. sprejeli posredovalni predlog glede uvedbe flamščine na univerzi v Gen-tu. S tem bi bila dana možnost, da se ohrani dosedanja koalicija. Zaradi klevete obsojeni minister Budimpešta, 27. novembra, s. V tiskovni praT- di, ki }o je madžarsko poljedelsko mhristrsitv« naperilo proti bivšem a pol jede tekemt miofetTTj dr. Beti Mez5ssyju. ker j« ta v članku trdSl. da m poMedelsko ministrstvo reč tako nedovzetno za korupcijo, kakor je bilo nekoč. Je bil dr Me-z»ssy zaradi klevete obsojen na 2000 peiigov. Plačah mora tudi sodne stroške. Prodiranje italijanskega kapitala v Tuirč?jo m Grčijo Rim. 27 novembra A A Včeraj j« Mtjssofoi sprejel bvšeea rtatfianskega fmančneza ministra grofa Volpfja, ki se 'e vrnil s potovanja po Turčiji m Orčiji Volpi i« poročal Mttssofatju o možnosti gospodarskih i« trgovski!) stikov mod Italijo tn Turčijo. Oosipodarsk« stadije j« hnel grof Volipi t>rad:; v Atenah. Metodami čiuHetji so se uvedli o možnosti ital&lamsko-grškeza sodelovanja pri gospodarska povndigi Grčije »lasti pa « možnosti Wdro«Jelrtrii5nah obratov Ženeva, 27. novembra s- Kitajski odprav-nik poslov v Bernu, Vookajsing je danes po nalogu berlinskega kitajskega poslanika Čangsopina. ki je stalni delegat Kitaiske pri Društvu narodov, obvestil generalnega tajnika Društva narodov, sira Erica Drum-monda in njegovega namestnika Avenola o položaiu. ki ie nastal zaradi ruskega vpada v Mandžurijo. Pri tem je opozarjal na potrebo, ki Je utemeljena v paktu o Društva narodov In v Kellogovem pakta, da Intervenira Društvo narodov v rnsko-kltajskem sporu- V razgovoru, kj je trajal nad eno uro. so razpravljali o možnostih glede intervencij* kj so predvidene v paktu o Društvu narodov. Generalni tajnik DN sir Drummond i«* izjavil, da more Kitaiska pri kaki demarš' računati na popolno podporo Društva narodov. Po pakta o Društvu narodov mora generalni tajnik pri konfliktu, kakršen j* rusko-kitajski, na predlog člana Društva narodov takoj sklicati svet Društva narodov. Na podlagi členov 4. in 17- more Svet staviti tak konflikt na dnevni red prihodnjega zasedan:a. Kitajski je poleg tega na prosto dano. da predloži ves tozadevni ma-terijal o dosedan ih pogajanjih med Rusijo in Kitajsko ter obrazložiti sedanji položaj cele zadeve- O teh treh možnostih se j«j danes razpravl!alo med kitajskim delegatom in vodilnimi uradniki tajništva Društva narodov. Na podlagi tega razgpvora bo kitajski poslanik v Berlinu informiral nankinško vlado, ki bo nato kot članica Društva na-rodov odločila o tem. katerega teh treh na-činov se bo poslužila pri demarši pri Društvu narodov. Ženeva, 27. novembra g. Ker je kitaj- Moskva, 27. novembra s. Sovjetski ča. sopisi objavljajo izjavo voditeljev desničarjev v ruski komunistični stranki. Riko-va, Buharina in Tomskega, v kateri se ti slovesno odrekajo svoji dosedanji orijen-taciji ter iavno priznavajo da smatrajo kot edino umestno in pravilno politiko ki jo vodi Stalinova grupa. Sočasno s to izjavo objavlja vodstvo kominterne tudi daljši komunike, v katerem sporoča desničarjem, da morajo sedaj po objavi spokorne izjave dokazati tudi z dejstvi, da so se v resnici poboljšali in sprejeli Stalinove smernice, ako računajo še na to, da bodo lahko člani in funkci- ska vlada poslala svoj apel zaradi posredovanja v kitajsko.ruskem koniliktu ne samo Društvu narodov, temveč storila sličen korak tudi pri signatarnih državah Kelloggovega pakta, menijo, da bo ameriški državni tajnik Stimson zopet pričel s svojo posredovalno akcijo. O položaju, ki ie nastal t>o depeši kitajske vlade Društvu narodov še poročajo, da je vsebovala samo nujno zahtevo za intervencijo. Ni pa še gotovo, ali se Kitajska sklicuje na člen 17. pakta Društva narodov V tem primeru bi se moral sovjetski Rusiji takoi poslati poziv, naj se podvrže določbam pakta Društva narodov. Ako bi se le ta na poziv sveta Društva narodov ne odzvala in kljub temu nadaljevala z voino. bi bilo Društvo narodov prisiljeno uporabiti člen 16. statutov DN, ki predvideva finančno >n gospodarsko b'okado voiaško intervencijo in druge ukrepe. V Ženevi upajo, da se bo konflikt rešil brez intervencije Društva narodov. Berlin, 27- novembra s. S posredovanjem nemškega poslaništva v Moskvi ruski vla-d; predloženi pred'osrt klta!ske nacionaln« vlade za rešitev rusko-kitajskega konflikta predvidevajo med drugim, da bi obe stranke tako] ob istem časa umaknile svoie čet« približno 30 angleških milj na obeh straneh meje. Ako bo ruska vlada spre'ela ta predlog, je kitajska nacijonalna vlada priprav-I ena predložiti vso zadevo nevtralnemu razsodišču v odločitev- Iz Moskve pa so že prišle vesti, iz katerih Izhaja, da bo Rusija odklonila kitaiski predlog. London. 27. novembra, g. V spodnji zbornici je izjavil zunanji minigteT Henderson na vprašanje o položaju, ki je nastal zaradi rusko - kitajskega konflikta, da je pripravljen sodelovati pri veaki skupni akciji, ki bi se predlaeala. Razmišljal bo o tem. ako bi Anglija prevzela inicijativo za tako akcijo. onarji komunistične stranke. V zvezi s to kapitulacijo je pričakovati v kratkem velikih izprememb na najvišjih vladnih mestih v Moskvi. Tako bo odložil Rikov predsedstvo sovjetske unije in mesto v svetu ljudskih komisarjev Kdo bo naslednik Rikova. se 'o po-kojmioe v Stari Beoei, kjer bo izvršena oMwVci>a. pristojne organe, da odrede novo skupščino ki bi »e morala vršiti pred 1. januarjem, ker na poslednji skupščini ni bij predviden rok za primer razpusta in je torej razumljivo, da s® mora ta skupščina vršiti še tekom tega leta. Beograjski podsave« se je postavil na stališče, da JNS sploh n« obstoja več in se zaradi tega Beograd ne bo več obračal na JNS v Zagrebu. Zagreb, 27. novembra n. Uprava Jugoslovenskega nogometnega saveza fe z o^-rom na nedeljsko glavno skupščino JNS, izdala danes obvestilo v katerem pravi: »Ker je bila redna letna skupščina v nedeljo oblastveno razpuščena, se ima v smislu veljavnih zakonov smatrati, kakor da se sploh ni vršila. Današnja uprava ima tudi naprej voditi vse posle do nove skupščine. Savez« na uprava poziva celokupno članstvo na složno in intenzivno delo ter opozarja, da bo napram vsem, ki bi samo poskušali ovirati delo in disciiplino v našem nogometnem športu, nporabliala najstrožje odredbe pravil brez vsakršnih ozirov.« Priprave za II. haasko konferenco Berlin, 27. nov. d. V nemškem zunanjem ministrstvu se z veliko intenzivnostjo pri» pravljajo za sestanek II. haaške konference. NemSka vkdla je že sprejela poročila vseh na I. haaški konferenci sestavljenih odsekov, ki 90 obravnavali vprašanja nemških stvarnih reparacijskih dajatev, nemške državne železnice in nemške državne banke ter zastavljenih nemških imetij. Zaključnega poročila ni poslala samo še ko» misija pravdnikov, ker se le ta sestane k zaključni seji šele 3. decembra v Bruslju. V komisiji za Iikvidiranje povojnih vprašanj je ostalo nerešenih še preoej vprašanj, ki bodo sedaj predmet razprav II. haa-ške konference. V prvi vrsti je to vprašanje vzhodnih reparacij, ki je ostalo nerešeno zaradi nepopustljiv osti Madžarske, ki ni hotela pristati na plačevanje reparacij in vprašanje vrnitve nemškega med svetov« no vojno v Angliji zaplenjenega premože-ija, Madžarsko-italijansko prijateljstvo Trst, 27. nov. AA. Današnji »Piccolo« poroča iz Budimpešte, da je bil italijanska mu ministru narodne vzgoje Giulianti prirejen banket, ki sta mu med drugimi prisostvovala madžarski minister prosvete grof Klebelsberg in fašistični poverjenik v Budimpešti. Budimpešta, 27. nov. g. Italijanski prosvetni minister Giuliano se je danes po enotedenskem bivanju v Budimpešti vrnil Rim. Rehabilitacija generala Nobila Praga. 27. nov. g. General Nobile, ki je bil nekaj dni v posetu pri dr. Behouneku, ie izjavil, dla ga je italijanska vlada rehabilitirala s tem, da ga je imenovala za profesorja zrakoplovstva na univerzi v Napo« ljj. Dalje je namignil, da je bil skupno z dr. Behounekom povabljen naj se udeleži ameriške znanstvene ekspedicije na severni tečaj, ki se pripravlja za jesen leta 1930. Italijanski parlament Rim, 27. novembra AA. Veliki fašistični svet se sestane na zasedanje 16. decembra. Smatrajo, da bo zakonski načrt o preureditvi velikega fašističnega sveta proučila posebna parlamentarna komisija. Ministrski svet bo imel svojo prihodnjo sejo 19. decembra. Na tej seji bo razpravljal o pravnem položaju faSistične milice. Italijanski parlament pa se sestane jutri dopoldne. Predsednik parlamenta bo podal parlamentu poročilo o bližnji poroki italijanskega prestolonaslednika Umberta z belgijsko princeso Marijo Jožefo. Listi napovedujejo, da bodo pri tej priliki v parlamentu ve'ike manifestacije. Parlament bo nato izvolil enega podoredsednika. eneea kvestorja in enera tajnika. V razpravi bo v teku tega zasedanja več zakonskih osnutkov. Predvideno je. da bo zasedanie trajalo 20 dni. Papežev dair ftailfjanskemn kralju Rim. 27. novembra A A. Ob priliki obiska Italijanske kraljevske dvojice pri papežu bo le-ta •poklonil Italijanskemu krplievskemu oaru prekrasen mozaik, ki predočuje reprodukcijo Raffaelove slike »Madona della Fiesola« Komunistična aso njegovi uslužbenci lovila celo v prepovedanem času sulce na drstiščih z ostmi, da je za to silno trpelo tudi državno (tedaj oblastno) ribje vališče v Bohinjski Bistrici, ki zalaga vso Slovenijo s postrvjim zarodom itd. Tožitelj, katerega je zastopal pri današnji razpravi odvetnik g- dr. Švigelj iz Ljubljane, je v svoji tožbi v glavnem navedel naslednje: Pri g. Kendi službuje že več tet ribiški čuvaj Anton Pregelj z Bleda, o katerem je bil prepričan, da ga je upravitelj rnegove graščine dal zapriseči, poleg tega je bfl ves čas nastavljen tudi še drug ribiški čuvaj Iz Bohinja. Te bohinjske čuvaje je večkrat izmenjaval, toda vselej le ▼ prid ribarstva, ker je hotel imeti res poštene in zanesljive čuvaje. Očitek pogoste tatvine lastnika ne more zadevati, saj so njegovi čuvaji tn orožniki vsakogar, ki so ga »asačili, takoj naznanili sodišču v Radovljici. Za vsakega zasačenega ribiškega j tatu je bila zasačitelju z javnim oklicem j pred cerkvijo obliubl;ena nagrada 500 Din, ki je bfia vselej tudi izplačana- Sodišče v Radovljici je celo vrsto teh tatov občutno kaznovalo. Zato so se prav v zadnjfn letih tatvine znatno skrčile. Ako torej trdi odločba oblastnega komisarja, da so celo fx oddaljenih krajev prihajali rib}! tatovi lovit rčbe v Savo Bohinjko, je to samo do« kaz, da so dobro vedeli, da se dobi v Savi Bohinjk* več in boljših rib, kakor drugod. Trditev, da t- tožiteH r zadnjih 6 letih ni vlagal nobenih mladic, tudi ne stoji, saj je baš lansko jesen naročil 50 000 mladic pri oblastnem vališču v Bo+iinjski Bistrici a jfa ni dobil, ker so baje vse pomrznile-To sta ugotovila celo gg. Dolinar in Ple-melj, ki sta vodila preiskavo proti tožiteljn. Da so baje njegovi ribiči v prepovedanem časti lovili suice rta drstiščih, je tožitetj izvedel šele od obeh imenovanfh preiskovalnih komisarjev, a še danes ne ve, ako je to res. Ribištvo je bilo med vojno povsod skoro popolnoma uničeno ln ravno tožitelj je imel resen namen dvigniti v svojem okraju ribištvo na Sm višjo stopnjo- V ta Ogromna tihotapska afera Varšava, 27. nov. s. Policija je prišla na sled veliki organizaciji tihotapcev kožuho-vine, ki so oškodovali državo najmanj za deset milijonov zlotov. V eni noči se je sočasno vršilo 47 hišnih preiskav. Preiskan va je dognala, da so bile udeležene pri tihotapljenju vodilne tvrdke s kožuhovino. Bivši ravnatelj carinske zbornice v Vilmi je bil z več sokrivci aretiran. Povratek Edgar Wallacea iz Amerike London, 27. nov. o. S parnikom »Beren-gairia« se je vrnil iz Zedinjenih držav znani angleški pisateli, Edgar \ValIace. Pisatelj je prepotoval 3000 milj. Tekom 26 dni je imel 87 razgovorov z novinarji in je bil 23krat fotografiran. Vrh tega je dal nad 3000 lastnoročnih podpisov. Dopisniku »Daily Mail« je Wallace izjavil, da je bil najbolj zanimiv poset v jetnišnici Sing-Sing. Avtomobil zavozil v Ren Mainz. 27. novembra g. Snoči so potegnili iz Rena trupla zobozdravnikov dr. Mayerja. dr. Salomona m ge dr. Heizma-nove iz Koblesnza. ki so se udeležili v sredo nekega medicinskega zborovanja v Ko-blenzu in nato brez sledu izginili s svojim avtomobilom. Domnevajo, da je avtomobil namesto po glavni; cesti zavozil na stransko pot. ki se končuje tik ob vodi. nakar Je zaradi goste megle zavozil v valove Rena. kjer so utonili vsi trije potniki. Okrevanje Ppincareja Pariz, 27. novembra AA. »Echo de Pariš« poroča, da pojde Poincarč v južno Francijo ali v Tunis na okrevanje. Clemenceaujev muzej Pariz, 27. novembra. Ameriški državljan Bacon, posestnik hiše. v kateri je umrl Clemenceau. je izjavil novinarjem, da bo Izpremenii stanovanje, v katerem je izdihnil veliki francoski državnik v »Clemenceaujev muzej«, v katerem bodo zbrali predmete, ki jih je uporabljal pokojni *oče zmage«. Požar v Newyorku Newvork, 26. novembra A A. Snoči je požar uničil barake in majhne hiše v okolici Newyorka. kjer Je prebivalo 200 ljudi, ki so brez stanovanja. Danes so iz pogorišča potegnili 2 trupli. Hmeljs*ri trg Žate«, 27. novembra, h. Danes je bilo za-nipianje zlasti za hmelj srednje kvalitete, za katerega se je plačalo 475 — 525 Kč. Promet: 150 meterskih stotov. Cene ao znašale od 475 — 700 Ki. namen je žrtvoval velike vsote in svoječasno celo nastavil posebnega ribiškega strokovn aka župnika Jakoba Kleindiensia. ki še danes slovi kot eden izmed najboljših ribiških strokovnjakov. Opetovane povod-nji zadnjih let so ribištvo kakor povsod drugod, tako tudi v tem ribarskem okraju res zelo poslabšale, toda tega ni kriv tožiteli. Tožitelj je vedno glede rfbarstva v polni meri izvrševal svojo dolžnost, pač pa se js dogajalo, da na gotove stvari niti ni bil od oblastnega odbora opozorjen. Sicer pa bi mora! oblastni odbor predvsem dognati, je li tožitelj za vse očitane mu napake, tatvine, opustitve itd. res vedel in da iih je vedoma dopuščal Glede formalne zahteve, da mora biti rEbiški čuvaj zaprisežen, je bila remedura tako la.i-ka, da zaradi tega ni bilo treba izrekati kasacije samosvojega okraja- V vseh pogledih je torej ostalo postopanje oblastnega odbora bistveno tako pomanjkljivo, da je odločba bivšega oblastnega komisarja brez prave dejanske podlage. Oblastni ofJbor pa tudi ni dai g. Kendi prilike, da bi svoje trditve in navedbe, ki so nasprotovale onim, ki jih je navedel oblastni odbor, dokazal s pričami in dokazi. Člen 13. zadevne uredbe rzrečno pravi, da more oblastni odbor odrediti odvzem samosvojega ribarskega okraja le tedaj, č« posestnik togft ne drzi v redu. Oblastni odbor bi bil upravičen nastopiti proti g. Kendi in uporabiti navedene določbe, če bi se g. Kenda nalašč m zavestno no pokoril njegovim zahtevam glede via« garij a mladik, in ako bi naltašč in zavestno r>e izpolnjeval dolžnosti zadevne uredbe. Odločba bivšega oblastnega komisarja bi morala sloneti na vsestransko objektivnih in zanesljivih preiskavah, kar se pa ni »godilo. Nato je akufcl zastopnik bivšega obi&st^ nega odbora g. erk™te«a. alko-hOl, dii&ema hisrfeiia, obrtna higiiena. Rdeči krS in narodno zdravje. pob'ian4e nafcztjšvili ho?e®nf. borba proffl talen in dečra higljena. VSie^a in nižjega tečala se fe torej udeležite naravnost presenetljivo števite samariitaticev in samaritainik in to skoro tzkijuono iz defems&člh i« mateobrtmih vrst. Danes ob 17. uri le toT*ra5evsfna korrsis^a, v kateri so billi dr. M*s. dr. Za'-c. dr. Kraje in od-bom-Tki Rdečega križa, začela feprašeiv-a+i nde-fe^erce. od kafeirih !e M samo eden amrobirs«, vsi <«ta* so i®p:f povodno naredili. Po »zrtftB, 'e iwwvle prvi po®drav* w> odtrsali za teč a i prthrebrv' Cas od »r počrififca po delm rn se v častnem ?Hev!ta ndetcffii tečala. Udeležba Je t»ta projtoivoTina: dJnRO dvo.ra»no Vi vise pr^ontočlfe za ponKt. Pow3kra^l Je ■tmd! zastrrvr.fV^ občtoe dr. M. Zam.3ra. BastmrmJ-Jre fMta :ti tnf^^evet same. varjodKuteJoč rb z resVm: Držav? pnpltivsro. b^r^nlermt pomoč, sob5 m mtebo 'n roros. TMeAeže-nci