i'oštnina plaćana v gotovini
Posamezna številka i din.
Lisi za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon St. 73.
Leto XXIV.
a.
Krani, 3. februarja 194G
L.
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40*- din, polletno 20*- din, četrtletno tO- din.
Materiali sem -
%lo naše dobe
V povestnici starih Grkov beremo m'čno pripovedko o Herakleju na razpotju. Ko si je Heraklej izbiral svojo življenjsko pot in obstal na njenem križišču ne vedoč, ne kod ne kam, sta se mu približali dve lepi ženi: krepost in naslada in ga vabili vsaka na svojo pot. Krepost mu je povedala, da bo njegova pot, če sledi njej, težka, vila se bo po ozki stezi mod trnjem, polna ho hudih preizkušenj, borb, odpovedi, samozatajevanja. Za svoje kreposti in napore pa bo poplačan s častjo in slavo. Naslada pa ga je vabila na široko, meii-ko pogrnjeno cesto uživanja, omame in opojnosti, na brezskrbno pot radosti in veselja.
Heraklej pa je kot prifu pripovedka, zavrnil naslado. Sledil je kreposti in storil mnoga slavna in junaška dela.
Alj ni danes vse človeštvo o<i naroda, preko razi čnih družabnih skupin pa tja do poedinca na takem življenjskem križpotju, kjer se nahaja kaž pot š puščicama v dve smeri: na ozko, trnjevo pot kreposti in na uglajeno, razhojeno cesto naslade, materialističnega življenja, uživanja in pojmovanja sveta.
Mar ni danes materializem zajel ves svet. AH ima sodobni človek kak drug smoter kot golo uživanje, ali mar sploh še zna vrednot ti kako drugo dobrino. Materializem, ki ie vzra-stel na dobro pognojeni gredi liberalizma, vdira v vse stanove, v vse poklice. Vpliva na vodstvo države, vdira v gospodarsko življenje, ruši državno avtoriteto, ruši ljubezen do domovine, ruši človeško čast, spoštovanje in dostojanstvo, podira trdne temelje družine in občestva sploh, izpodjetla zdrav razvoj mlad ne — skratka zagrizel se je v najglobje korenine narodov, gloda jih, dokler ne bodo usahnile.
Material stično pojmovanje, ki mu je smoter čim več naslade ob čim manjšem trudu in delu, je kakor okužen zrak. Najdemo ga prav povsod, v javnem in privatnem življenju, v službi in šoli, v tovarni in pisarni, pri gospodarstvu, v trgovini, v vsem pojmovanju družabnega in družinskega življenja-
Ogromen delež na krivdi, da je brezbožni material zem tako preplavil svet, participirala poleg liberalizma, ki je predvsem zajel meščanstvo, socializem in komunizem, ki sta zastrupila delavstvo, njun najvernejši in še mnogo brutalnejši in doslednejši naslednk in učenec pa je boljševizem, ki v najbolj grobi in ordinerni obliki propagira v svetu materializem, ki naj pogoltne vse narode, vsa ljudstva, da bodo utonila in poginila v nenasitnem uživanju, tako kot se zaduši požrešna muha v latvici mleka.
Kreposti državnega, družabnega in druž'nske-ga ž.vljenja izginjajo. Ljudje se ne zavedajo več svojih dolžnosti do države in ljubezni do svoje domovine ter do lastnega naroda in i-mena. do svojega materinega jezika. Vseeno jim
je.
f Vi L ) - Ld<-1
iji \ e'j \nv. ali Rus.
Dokler so bili tlačeni in podložniki, so vzdihovali po svobodi, sempatje so se celo borili zanjo. Sedaj, ko jim ta dragocena in težko pridobljena svoboda sije, je ne znajo ceniti. Nuj-raje bi jo zapravili in malomarno zuvrgii kot zavrže otrok svojo igračo.
Družabne skupine, stanovi in pripadniki raznih poklicev sovražijo drug drugega, skušajo «e medseboj gospodarsko uničiti. Tako je materializem rodil na eni strani brezbarvni, anacionalni požrešni in nesoc'alni kapitalizem, nadvlado denarja nad človekom, nad njegovim delom, nad njegovo svobodo in dušo, na drugi strani pa je ustvaril brezimne, brezpravne množice proletariata, ki so suženjsko podvržene dvema malikoma — materializmu in ka pitalizmu.
Vse družabno življenje se izživlja v znamenju maferializma. Povsod sumo veseljačenje. pop vanje, zabave, zu resno delo in izobrazbo je malo zanimanja. Tudi kulturo in cvilizaei-jo z vsem njun m napredkom je materializem vpregel v svoj voz. Vse pridobitve cvil:zacije naj služijo sebičnemu uživanju, ki v borbi za materialne dobrine vodi do vojne.
Minister g* dr. Miha Krek na Gorenjskem
Trije lepo uspeli »hodi v Kranju in Tršiiu. Sijajna udeleiba naiih namišljeni kar.
V naše vsakdanje življenje in vsakdanje skrbi nam je kot slovesen, redek in neob čajen dogodek vpadel obisk ministra g. dr. Mihe Kreka, ki j* bil napovedan le za mesec december in ki jo imel v kranjskem okraju tri sijajno uspele in obiskane shode, in sicer dvu v Kranju enega pa v Tržiču.
Prvi shod v Kranju.
V soboto zvečer se je v Ljudskem domu \ Kranju vršil shod krajevne JRZ. Dvorana i galerija Ljudskega doma sta bili premajhni, da bi mogli vsi pristani, somišljeniki in naši prijatelji na shod Zanimanj-.' zanj je bilo % Kranju naravnost ogromno, vsak je hotel slišati informativno poročilo in besedo našega slovenskega ministra, ki je soudeležen pri vodstvu države.
Shod je otvoril predsednik krajevne JRZ g. dr. MeguSar Anton, ki je pozdravil g. nv-nistra, gg. banska svetnika, vse navzoče kranjske odličnike in zastopnike oblasti ter uradov z okrajnim glavarjem g. dr. Vidieem na čel« ter podal nato besedo g. ministru. G. gradbeni minister dr. Miha Krek nam je nato v -Hildrugournem govoru raztelmačil nazorno in podrobno vsa aktualna vprašanja zunanje in notranje polit'ke ter nastanek in razvoj teh vprašanj. Udeleženci shoda so besedam govornika živahno sledili in ga večkrat preki-
! nili ■ (Hasnim odobravanjem.
j    Po podanem poročilu g. ministra je g. dr.
j Megušar predlagal zaupnico našemu voditelju g.
! dr. Korošcu in min. g. dr. Kreku, ki je bila z veV-k;m odobravanjem 'sprejeta. V imenu krajevne JRZ je g. dr. Megušar tudi izročil g. ministru poleg omenjene zaupnice posebno resolucijo gospodarskega in socalnega značaja. Po končanem shodu je g. minister dr. Miha Krek sprejel deputacijo organizacije .ZZJ) in klubu železničarjev JRZ.
Minister dr. Mih. Krak v Tržiču.
V nedeljo je g. minister obiskal Tržič, kjer ■ uu je bil pripravljen prisrčen sprejem. Kot pokrovitelj tretjega izleta gorenjskih smučarjev v Tržiču si je ogledal tudi smučarske tekme. Zvečer ob sedmih je imel vel k shod v dvorani Prosvetnega doma na Skali, kjer je poročal o notranji in zunanji polit.ki v nabito polni dvorani.
Drugi škod g. ministra v Kranju.
V ponedeljek dopoldne ob 11, uri pa je priredila shod za svoje pristaše okrejna JRZ za
ves kranjski okraj. Zopet se je ponovila ista slika kot v soboto zvečer. Dvorana Ljudskega doma je bila nabito polna do zadnjega kotička naših pristašev, polno moških jc pa bilo tudi na galeriji in v veži. Iz vse prostrane okolico Kranja so se zbrali naši pristaši, da čujejo tehtno besedo g. ministra Shod je otvoril predsednik okrajne JRZ g. Umnik iz Šenčurja, ki je toplo pozdravil g. ministra, senatorja g,-Brodarja, bonskega svetnika in župana iz Tržiča g. Majeršiča okrajnega glavarja g. dr. Vidim in druge zastopnike oblasti. M niste« g. dr. Miha Krek je nato govor 1 o razvoju zunanje, svetovne in domače notranje politike, ki sta od lani do letos zabeležili toliko pomembnih dogodkov doma in r*rugod. Ob koncu je predsednik prebral in izročit g. nvnistru dr. Ktekn v danost no izjavo. Shod je potekel v najlepšem razpoloženju ter se je enako lepo tudi zaključil.
Vdanostim izjav* g. dr. Korošcu in g. dr. Kreku,
Vdanostna izjava, katero sta brebrala v soboto zvečer g. dr. MegnSar, v ponedeljek pa r. Umnik, se giasi.
„Clani }B?„ zbrani na škoda JRZ v Kranja dne 29. januarja t. 1. izražajo svojemu narodnemu voditelju dr. KoroScn in njegovemu najožjemu sodelavcu gradbenemu ministru dr. Krekn popolno odobravanje in najtoplejšo zahvalo za dosedanja njuna dela v prid slovenskemu naroda in naši državi ter jima obenem izrekajo neomajno zaupanje za na dolnje delo, zlasti pri p *W1 ni prejšnji n stvaritvi banovine Slovenije."
Izjavo g. »m i nista „Gorenj.cn".
Vaš urednik je prosil g. ministra, naj- mu poda kratko izjavo za „Gorenjca". G. nrnister je dejal, da je' vsa politična vprašanja že obravnaval na shodih. Poudaril pa je, da je s svojimi shodi v Kranj« in Tržiču nad vse zadovoljen, lahko se reče stoodstotno. Tako veliko zavesti, discipline in zavednosti ter politične zrelosti so pokazali pristaši JRZ iz kranjskega okraja.
Na vprašanje, kater« politična akcija je sedaj v Beogradu najbolj aktualna in v ospredju, je g. minister odgovoril, da se z vso vnemo dela nu to, da dobe tudi Slovenci svojo banovino Slovenijo.
Družinsko življenje je razrvano in ta ruzi-vanost prehaja iz mesta, iz industrijskih središč tudi na kmete, na deželo, za katero smo tlosedaj mislili, da tam biva zdrav rod. Ljudje licže z rodne kmečke grude v mesto za lažjim delom in zaslužkom. Za zabave in luksuzna oblačila razmetavajo denar. Življenjska sila naroda — tudi na kmetih — gine, peša, zibelke ostajajo prazne.
Vseh teh pojavov je kriv materializem, ki uči in propagira samo už'vanje, naslado, brez odgovornosti do Boga, do naroda iis domovine.
Veliki in močni narodi so izgnili iz zgodovine, ne morda radi meča, ampak rudi m»;h-kužnosti, uživanja in komodnega življenja. Majhen narod pu ustvarja čudeže — primerjaj Fince — če ni razkrojen in okužen od materialističnega strupa. Poglejmo danes Francoze, kuko umetno skušajo vzdržati življenjsko silo narodu. |H>tem ko je izginila vsa krepost in odpornost, da jih ne pogoltne germanski val. Tudi starj Rim jo podlegel ne so-v ra/niku nu lx>jncm ]>olju, ampak pohlepu po uživanju, i>o bogastvu, po nadvladi.
Slovenci,  čeprav  smo  majhen   narod   in so
nam vedno vladali drugi gospodarji, smo se kljub temu ohranili preko 1000 let, čeprav smo zgubljali ped za pedjo narodnega ozeml.'a. Preživeli smo strašno turško dobo, ves naval in pritisk germanstva od frankovskih kraljev in vojvod do habsburških cesarjev, prež veli smo vse svoje zatiralce in gospodarje — ker smo bili na znotraj krepki, odporni, zdravi, nepremagljivi. — ker nismo poznali maferializma.
Zato pa danes tu življenjska moč, odpornost in zdravje tem hitreje gine, upada, ker nas ruzkraju in ugonablja materializem. uživunja-željnost, ker propadamo telesno in duševno, potem, ko izginjajo izmed nas kreposti, čednosti in narodne vrline. Če bomo zavrgli še katoliško vero, ki edinu more uspešno zajeziti |K>plavo materializma, potem smo zapisani propadu in poginu. Utonili bomo v kateremkoli večjem, odpornejšem narodu.
Vsak narod in vsak poednec si več ali manj prosto voli svojo usodo, svojo bodočnost. Narod slovenski, tvoja usoda, tvoja bodočnost in življenjska doba bo taka, kakršno si boš izbral, izvolil in ustvaril sam. sg.
Ob 40-letnici 9Gorenjeu<
Vsem čitateljem, inserentom in prodajalcem „GorenjeaPl
Jubilejna .številka „Gorenjca" izide v froboto 10. februarja v povečanem obsega in pomnoženi nakladi.
Ponovno opozarjamo VSe čitatelje in prijatelje našega .lista, da si oskrbe to našo jubilejno številko pri prodajalcik „Gorenjca".
Vse cenj. tvrdfce in podjetja opozarjamo na to izredno priliko .za oglaševanje, ki bo zares uspešno. Oglasili se bomo pri Vas te dni.
Vse naie kolporterje in .prodajalce „Gorenjca" prosimo, naj nam Takoj javijo koliko izvodov lista bodo naročili jon tej.priliki.
Uprava „Gorenjca".
Komunisem v sr. šoli
Članek, ki smo ga prioMiM v ..Goreajcu" št. 4 z dne 27. januarja t. 1. smo ponat srtili iz akad. glasila „Stroža v viharju" v dobri veri, da odgovarja čisti resn'ci in nismo preiskovali, koliko se tiče razmer no kranjski gimnaziji.
BELEŽKE
Slovani v Nemški
Tednik „Hrvatski Radišo" prinaša v zadnji
številki tole zan mivo si.atLstko. odnosno poročilo: Po poslednjih političnih dogodkih živi danes v Nemškem rajfiu 12 slovanskih plemen. In sicer: 1.) V vzhodni Prusiji 2)0.000 Mazurov; 2.) v Pomor ju 500.000 KaSubov; 3 ) 50.000 Slo vinov istotam: 4;) v Poljski po novi razdelitvi s Sovjetsko Rusijo 21,000,000 Poljakov 5.) v Češko-moravskem protektorat« 8,000.000 Čehov; 6.) v slovaški državi je 3,000.000 Slovakov; ?.) 250-000 Karpatorusov (Rusinov); 8.) v bivši Avstriji 100.000 Slovencev no Koroškem in 9.) 50.000 Hrvatov na Gradiščanskein; 10.) v samem Rajhu je več kot 100.000 gornje-lužiikih Srbov in 11.) dolnie-luŽiških Srbov okoli 50.000: 12.) v zapadni GaFciji, ki pripada Nemčiji, pa je okrog 300.000 severnih Karpato-msov, takozvanih Ljemskovskih Rusinov. K iemu šte-v lu je treba dodati še ruske emigrante v Nemčiji.
Ako izvzamemo Sovjetsko Rusijo, se lahko reče, da je Nemčija postala največja slovanska država, ker ima v svojih mejah prbližno 34,000.000 Slovanov, kar znaša in predstavlja okrog 30»/o celokupnega prebi valsva Nemčije.
Jugoslovanski Nemci in naeiaem
Apatinski list „Die Donou" glasilo katoliških Nemcev v Jugoslaviji piže v eni izmed zadnjih štev ik o stališču jugoslovanskih Nemcev v pogledu narodnega socializma med drugim tudi tole:
-Nemška mladina v Jugoslaviji se odgaja že neko I ko let na poseben način v duhu nemškega gledanja na svet. Posebnost te vzgoje je v tem, da mladina izgublja vsako spoštovanje do starejših in jih ostro napad«, čim oni izražajo svoje mnenje in poinsleke proti onim idejam, ki se poudarjajo na raznih nemških prired tvah. V šoli so uspehi nemške mladine vedno slabši, dijaki se pa pr tožujejo, da so zapostavljeni in da se j h preganja, ker so pruvi in zavedni Nemci. Tako se vajenci zanimajo za vse mogoče stvari, samo za svojo obrt ne. Če se bo to nadaljevalo, bomo skoraj imeli namesto dobrih mojstrov samo nesposobne obrtnike, ki bodo znali strumno korakati in Še lepše |)ozdravljati, ki pa ne bodo imeli n'ti pojma o tem, kako se popravljajo čevlji, ali polomljena noga mize. Enak položaj je z nemško akademsko mladino, ki se z učenjem le prav mulo peča. Na'nesto da se uče, pa nemški akudemiki zapravljajo denar svojh staršev in ponavljajo semestre. Tako se iz leta v le<o veča število nedoštudiranih dijakov, ki na ta nač'n ustvarjajo kader, iz katerega nastaja vedno večje število novih „ftirerČkov", ki vplivajo na mcntalteto nemške narodne manjSine v Jugoslaviji."
Delo cestnega odbora za naše eeste
Proračun mu Uto 1940-41 mnaša din 1,798.618 — Poleg drugih del »9 bo Uto* gradil v Lajhu most in se bo modernizirala eesta na kolodvor, — Jemerska eesta pride v driavno upravo,
vih sredstev banske uprave in ni obligaten kot
Dae 22. januarja se je vršila seja uprave okrajnega cestnega odbora v Kranju, na kateri se je razpravljalo o novem proračunu za leto l940-4t. Proračun bo v pričetku februarja predložen skupščini okrajnega cestnega odbora, v pregled in odobritev. Omrežje cest, katere oskrbuje cestni odbor v Kranju znaša 131 km in 84 m. Novi proračun je sestavljen tako, da ni v njem več všteta banovinska cesta Kranj—Jezersko, ki bo s 1. aprilom prišla v državno upravo, zato je tudi proračun znatno nižji. Dosedanja skupna dolžina cest, katere je oskrboval cestni odbor v Kranju, ki jc znašala 167 km in (5 m, se je s tem zmanjšala za yf km in $8 m.
Izdatki.
Proračun v znesku din 1 milijon 798.613.-vsebuje v glavnem sledeče izdatke: 1.) vzdrževanje banovinskih, občinskih subvencioniranih in železniških dovoznih cest; 2.) večja nova dela in 3.) upravne stroške. Postavko za vzdrževanje cest nosi v celoti banska uprava, izvzemsi železniške dovozne ceste, h katerim prispeva le eno tretjino, ostali dve tretjini pa železniška uprava in cestni odbor. Le za subvencionirane občinske ceste skrbi cestni odbor z lastnimi sredstvi. Za vzdrževanje banovinskih cest prispeva banovina celotni znesek cca din 400.000.—, ki odgovarja finančni moči banovine in je nekako po proporcu vnaprej določen. Največje stroške pri vzdrževanju cest povzroča gramoz, ki stane din 200.000.—.
Nova večja dela.
V poglavju nova večja dela vsebuje novi proračun sledeča dela:
1.) korekcija ceste v Cirčičah v dolžini 1 km: tu namreč nastaja novo naselje, v bližini je tudi nova mlekarna, zato je treba tudi cesti namesto sedanjih .ovinkov dati bolj ravno črto.
£) Dovrsitev preložitve cesie na Trsteniku, kjer jo predvidena zgrradba novega mostu in preložitev ceste; prva dela so se izvršila že leta 1936 in je sedaj nujno potrebno, da se sedaj zaključijo. Nasip pred mostom je že napravljen.
3. ) Cesta cd Mlake do Tenetiš, ki je bila zgrajena leta 1929, se bo temeljito preuredila, nusula in zvaljala. Za ureditev te ceste imu cestni odbor večji znesek v proračunu.
4. ) Dolžnost cestnega odbora bo tudi pomagati pri ureditvi ceste od Kranja proti Kokrici in Predosljam, katero bo banska uprava predvidoma izvršila še letos spomladi.
5. ) 2e lani je bila predvdena modernizacija železniške dovozne ceste od savskega mostu pa do železniške postaje v Kranju. V tej zvezi je tudi ureditev banovinske ceste proti Besnci. Za to ureditev in popravilo nivelete je   določen v proračunu že gotov znesek.
6. ) V Preddvoru se bo korigiral ovinek in
napravila kanalizacija pred  gost 1 no Križnar.
K vsem tem predvidenim večjim delom bo banska uprava prispevala polovico to je 380.000, vendar je ta prispevek odvisen od raz.položlji-
prispevek za vzdrževanje banovinskih cest. Dohodki
Dohodki, s katerimi bo cestni odbor kril izdatke so sledeči: i.) Prispevek din 400.000.—, kot smo že zgoraj omenili, bo dala banska nprava; 2.) vse ostale stroške bo kril cestni odbor s svojimi dohodki. Poleg prispevka železniške uprave za železniške dovozne ceste in poleg drugih manjših dohodkov je glavni dohodek cestnega odbora 18 odstotna doklada na vse neposredne državno davke, ki so podvrženi dokladam. Ta cestna doklada v višini 18°/o je naložena na davčni predpis, ki znaša din 5,500.000.--. Višina doklade se tudi letos ni zvišala z ozirom na splošno preobremenitev davkov.
Iz svojih lastnih sredstev predvideva letos proračun prispevek občinam za vzdrževanje občinskih cest jn objektov v znesku din 70.000.—.
Skladi.
Cestni odbor zbira «t s-ojih letnih proračunih sklade za večja dela. da ima svojo tangento pripravljeno, ko pride do gradnje. Sedaj se zbirajo skladi za sledeča dela, ki se bodo izvršila v bližnji ali daljši bodočnosti: 1.) modernizacija žeL dovoz, ceste s postaje Tržič do mesta; 2.) preložitev banovinske ceste za postajo Sv. Jošt; ti dve deli sta že starejšega datuma; 3.) v letošnjem proračunu je banska uprava sklenila zbirati sredstva za preložitev banovinske ceste v Smlednika. O podanem osnutku proračuna bo kot že rečeno, sklepal plenum okrajnega cestnega odbora.
Most v Lajhu in dovozna cesta na kolodvor.
Gradnja novega železobetonskega mostu v Lajhu in ureditev ceste ter ovinka, kot je „Gorenjec" že lani izčrpno poročal, jc bila predvidena že lani in pravtako tudi modernizacija dovozne ceste na kolodvor. Vendar ^se ti dve deli radi pomanjkanje sredstev n sta izvršili. Pač pa se bo letos spomladi pričelo z gradnjo mostu in s popravilom ceste.
O mostu smo že p6ročali, sedaj naj povemo še, kakšna bo dovozna cesta na kolodvor. Smer in niveleta ceste ostane nespremenjena, cestišče bo tlakovano z malimi kockami. Občina Kranj pa bo napravila ob cesti dva in pol metra širok hodnik, ki bo povrhu asfaltiran. Od savskega mostu do križišča s cesto v „Ju-gobruno" in Besnico bo hodnik samo na desni strani ceste, od tum naprej pa na obeh straneh.
K proračunu cestnega odboru za leto 1940-41 moramo še pripomniti, da je stvaren, realen in prilagođen finančnim zmožnostim bu-banovine in okraj, cestnega odbora. Z izločitvijo jezerske ceste iz delokroga cestnega odbora v Kranju, se bo slednji lahko tembolj posvetil ostalim potrebam, popravilom cest in večjim delom v svojem okraju, ker je dosedaj jezerska cesta zahtevala zase velik del proračunskega zneska ter mnogo dela in pozornosti. Zato želimo vestnemu odboru, da bi se v okviru finančnih sredstev čimbolj zavzel za izboljšanje doslej zanemarjenih banovinskih cest.
Nesreča za nesrečo
Plamovi mahtevali 3 smrtne mrtve, 6 pa se jih je komaj rešilo.
škofja Loka 30. januarja
Silno huda zima, ki je nastopila letos, z visokim snegom, pri nas v dolini do 95 cm, v bližnjih hi,bih pa daleč preko 1 metra, s hudim mrazom, saj je v prvi polovico januarja toplomer stalno kazal okoli —25° C, je zahtevala v naši župniji za ta kratek čas res ogromno število umrlih. Od Novega leta pa do 26. januarja je skupno umrlo v naši fari 14 oseb. Nekaj smo poročali v zadnji številki. Danes moramo poročati o treh mlad.h ugasl.h življenjih, ki so jih pogubili snežni plazovi.
Božnarjeva mati iz Pasje vasi, od Sv. Ož-balta, je že dalj časa silno bolna. Kriza je prispela do vrhunca pred 14 dnevi, ko je mo-rel g. kuplan Vovk Jože, nenadoma sredi noči v hudem snežnem metežu k nji s sv. zakramenti za umirajoče. Čez teden dni, ko materi le ni hotelj odleči in je prosila za zdravila, se je njen mož vseeno odločil, kljub ogromni višini snega, da gre Z uri daleč v Loko ponje. Preje pa je hotel zoruti r.ekoliko gazi in je k temu delu vzel še svojega 12 letnega sina Urbana. Nista po še bila daleč, ko se je visoko nad njima odtrgal ogromen plaz, ki se je v divjem zaletu pognal preko njiju. Očeta je zagnal plaz med tri kostanje, ki so stali nižje, sina pa je plaz zasul. Oče je hitro poklical na pomoč, a Urbančka nso mogli najti. Poklicani orožniki so organizirali moške iz Puštala, ki so šli odkopavat fanta. Odkopali so ga šele
Uradni šimel
Kako _ ... nas avtomobliste včasih preganja pretirana vestnost naj pojasni naslednji slučaj:
Naročeno sem imel dostavo blaga iz Bistrice nad Kranjem v par km pod Kranjem ležečo Drulovko. Znano mi je b lo, da je dotična cesta odprta samo za enosmerni promet, Ljubljana—Kranj, dočim je bila za obrat promet zaprto. Dosledno temu bi moral peljati iz Kranja čez Skofjo Loko—Medvode—Mavčiče, da bi pr šel do cilja. Ta proga bi bila dolgu čez 30 km dočim sem imel po prepovedani poti samo cca 1 km. Razumljivo sem šel po krajši poti, ko je tako trda za bencin in riski-ral sem kazen. Kazen bi mi pa tudi ne ušla, če bi peljal po »predpisani progi, ker bi v tem slučaju vozil blugo čez 30 km daljave, kar je pa zopet prepovedano vsled štednje bencina. Odločil sem se torej za krajšo pot, ker sem imel samo par litrov benena. Zategnil sem vozilo kraj ceste na naročnikovo davozno pot, kjer so moji ljudje zlagali blago, jaz pa sem
šel pogledat, kako napredujejo dela na žel. prelazu, ki je v bliž.ni. Kmalu prisopiha moj delavec k meni, rekoč, da me čoka prometna policija. Pohitim tja, med potom pa že srečam policijo, ki je imela pri sebi od mojega avtomobila „kurbelj" : \ sŠli smo do mojega voza, kjer sem razložil vse okoliščine in povedal, da me je policija že preje večkrat tu dobila, pa ni imela nič proti temu, ker je to lokalni promet in ker tja grede puščam moko. nazaj grede pa pobiram žito. Torej bi niti ne mogel po predpisani trasi obratovati. Prometa pa posebno sedaj ne ogrožam, ko ni skoro nobenega avtomobila na cesti, ker ni bencina.
Pa ni vse skupaj nič pomagalo; začel se je zanimati, kdaj in kje sem bil rojen kako je b lo mojemu rajnemu očetu ime, kako se je moja mati p sala, ko je bila še punca itd. Če je že enkrat ovadbo, mora biti še kazen, katera seveda ni izostala v obliki 50 din in 20 din takse, skupaj 70 din. katero bi vsakikrat rad plačal, ko bi mogel profitirati 30 km pota.
Državna trošarina na žganje
Najvažnejši imvleček i% makona in pravilnika
S 1. januarjem 1940 smo dobili državno trošarino na vino po «.— din od litra in na žganje po 10.— din od hektoliterske stopnje (to je od enega kubičnega decimetra čistega alkohola.
Predpisi za vino na našo pokrajino niso toliko važni, so po v marsičem slični on'm za žganje, zato dajemo našim čitateljem z namenom, do jih seznanimo s pruvilnim postopkom, navodila glede žganja.
Žganje iz sadja sme imeti jakost 50<Vo. iz vina ali vinskih tropin pa 550/„. Ce je. jakost višja, se pobere mesto državne trošarine ni žganje, trošarina na špirit, ki je dosti višja. Če se izdeluje iz žganja rum ali likerje, tedaj je v vsakem primeru pobrati državno trošarino na špirit in na žganje.
Trošarina na žganje se plača tedaj, ko gre žganje v promet in jo ima plačati vedno kupec. Za vsak prenos vina 10 ali več litrov in žganja 5 ali več litrov mora biti na transportu uradno potrdilo, du je državna trošarina že plačana. Če se najde vino ali žganje na potu brez takega potrdila, se smatra za tihotapsko blago in kazni so zelo občutne, od 50 do 25.000 dinarjev. Žganje za domačo rabo, če je proizvedeno iz lastnih snovi in iz lastnega zemljišču, je trošarine prosto. Žganje iz tujih snovi podlega vedno trošarini! «
Proizvajalci žganja, ki se bavijo s trgovino pijač nu debelo ali na drobno, morajo proizvajanje žganja 24 ur predhodno, pismeno in v dveh izvodih prijaviti pristojni finančni kon-
troli. En izvod prijave so jim potem vrne. Njih žgalne priprave so popisane in pod uradnim pečatom. Trošarino imajo plačati neposredno-zatem, ko je količina in jakost žganja ugotovljena. Delo vrše pod stalnim nadzorstvom u-radnih organov. Ce so proizvedli žganje iz si-ruvin iz lastnega zemljišča, se j h na koleko-vano vlogo, ki se vloži pri finančni kontroli, oprosti za neke količine žganja. V prošnji je, navesti, odikod so sirovine, število družnskib članov, starejših nego 18 let. Finančna kontrolu primerja podatke, ki morajo biti od županstva potrjeni in izda zaprošeno dobritev. Talko žganje se mora shranjevati ločeno od zatroša-rinjenega.
Kmetovalci, ki na poziv ne prijavijo proizvod žganja, se kaznujejo s 50 do 1.000 din. Zato ne opuščajte teh prijav, za katere Vam ne nastajajo ni kuk stroški, zlasti ne dajajte žganju v promet, ne da bi oni, ki žganje prodajo, predhodno prijavil in plačal trošarino. Čemu tvegati. Končno naj oni, ki žganje prodaja. pluču trošarne, ker od nekoga jih je treba vendarle pobrati. Oni kmetovalec, ki tihotapstvo na katerikoli način podpira, gotovo ne ravna pametno, ker sam sebe izpostavlja preteči nevarnosti, da bo kaznovan do 1000 din poleg taks za obsodbo. Kme'ovalci nimajo žgal ni b priprav pod pečatom in j'm ni treba žga-njekuhe javljati, če proizvajajo žganje iz lastnih snovi, Sicer pa tudi.
Občni zbor aerokluba „Naša krila Kranj6'
ob 2. uri ponoči, že mrtvega. Njegov pogreb je bil izredno lep. Na zadnji poti ga je sprem-lula  zlasti šolska mladina. '
Druga še večja nesreča se je zgodila v sredo. Mlinar in Žagar ter lesni trgovec Slanov-nik Jurij pod Sv. Volbenkom v Poljanski dolini je odšel s petimi hlapci in dn nurjem • Francom Mrakom v grapo po hlode. A nesreča je hotela, da se je prav takrat v ozki grupi odtrgal ogromen nad 100 m š rok plaz, ki je zasul, vseh sedem ljudi in vse konje z vozmi vred. A sreča v nesreči je bila, da sta se mo* gla s svojimi močmi rešiti Stanovnik Jurij in l hlapec, hitro sta stekla po pomoč v vasi Prišlo je okoli 40 moških, ki so začeli takoj z iskanjem. Res so rešili 4 konje in se tri hlapce žive. Po daljšem iskanju so našli še enegu konja mrtvega, nato pa še Mraka Franca in še zadnjega hlapca, žal oba mrtva. Poizkusili so vse, da bi jih spravil k ž vljcnju, a žal ni bilo več mogoče. Umrli hlapec je star 24 let in so gu pokopali v Poljanah. 34 letni Mrak Franc, pa je zapustil 4 otroke, kuter'h najstarejši je star 4 leta, in ženo. Pokopali so ga v Škofji Loki. K zadnjemu počitku ^a je spremljalo prav mnogo prijateljev. Vse ljudstvo zlasti sočustvuje z ženo, ki je ob tej nenadni smrti moža ostala sama. Tudi mi ji izrekamo  iskreno sožalje.
Dne 25. junuarja 1940 ob 20.30 uri se je vrš.l v prostonh hotela „Stara pošta"" občni zbor aerokluba „Naša krila".
Predsednik kluba g. Pešl je pozdravil poleg vseh nuvzočih članov in prija eljev še delegatu oblastnegu odboru iz Ljubljane g. dr. Rapeta, zastopnika občine Kranj županu g. Česnjn Karla in prešel na dnevni red. Pri poro-č lih predsednika, tajnika, blagajnika revizorjev je bila ugotovljeno pravilna in pozitivna delavnost vseh funkcionarjev za kar se j m je predsednik zahvalil. Sledila je druga točka volitve; pri katerih se je sestavlu sledeča 1'sta upruvnega odbora gg.: Pešl, Gorjanc, Češenj, Adamič, ing. Papež, ing. Savnik, M helčič, Cof, Liebcr, ing. Stepančič, ing. Mlakar, Wendling, Zore, Hlebce, Levičnk, Kovačič, Košorok, Mi-lutinovič, dr. Megušar, dir. Korbar, Terčon in Koncilija. Kandidatna lista je bla soglasno
' sprejeta.
Sledilo je poročilo delegata g. dr. Rapeta,
i ki je pohvalil 'eliko delavnosi kranjskega ' aerokluba v vseh smereh, še prav posebno v fnančni, kjer je klub pokazal kljub šele enoletnemu obstoju silno redko aktivo v takih klubih in slučajih, kjer se morajo boriti za napredek ter obstoj predvsem z gmotnimi težavami. To dokazuje, da je Kranj vreden agi-len član Jugoslovanskega Aerokluba v vseh ozirih. Zato je klubu čestital k tej odliki in obljubil tudi vso pomoč od drugih činiteljev v kol kor bo to v njegovi moči.
Tako se je ta občni zbor zaključil ob splošni zadovoljnosti vseh navzočih.
Kranjski aeroklub pa stopa v drugo leto s vsestranskimi uspehi močno podkrepljen naprej k svoj''m ciljem, kur vsa javnost z veseljem opazuje.
Občni zbor ZZD Kranj
Strokovna organizacija ZZD v Kranju je imela preteklo nedeljo redni občni zbor ob obilni udeležbi delavstva in prijateljev našega pokreta. Odbor je predložil račun svojega plodonosnega delovanja in s tem pokazal svojo aktivnost v prejšnjem poslovnem letu. Iz poročil je bilo razvidno, da se je delalo po načrtnem delu, kar so navzoči z odobravanjem odobrili. Član nadzors.va g. dr. Igo 5 lar je ugotovil pri pregledovanju poslovnih knj'g najlepši red in predlagal občnemu zboru raz-rešnico. Po kratkem odmoru so se vršile volitve in je po nekaterih manjših spremembah bil izvoljen stari odbor s tovarišem Berččem Mirkom na čelu. Ob koncu jc zastopnik cen-trule iz Ljubljane v daljšem referatu razložil delovanje centrale in se dotaknil vprašanja boljševizma in pokazal nazorno sliko delavstva v boljševiški Rusiji. Po njegovem referatu je tov. predsednik prebral resolucijo, katero je prejšnji večer deputacija ZZD izročila g. grudbenemu ministru dr. Mihi Kreku. Resolucija:
sprejeta na seji ZZD v Kranju dne 24. januarju 1940.
Odbor Z/.D v Kranju predlaga v rešitev sledeče predloge:
t.) Nujna potreba je, da se tudi v Kranju nastavi inšpektorja dela, predvsem nepristranskega, ki bi imel vsak čas prost vstop v tovarne in bi ev. spore med delodajalcem in delojemalcem zlasti glede šika^acij lahko na mestu po vesti in pameti presodil in rešil. Inšpektor naj bi imel v Kranju svojo pisarno, kjer bj bil vstop dovoljen tudi vsakemu delavcu v svrho pritožb ter informacij.
2. ) Delavstvo zahteva omiljenje zakona, ki dovoljuje delodajalcu brez odpovedni odpust delavca po 4 tedenski bolezni. Zahteva je utemeljena z več primeri.
Nadalje delavstvo prosi g. ministra zu u-spešno posredovanje na kateremkoli mestu, da bi lahko delavstvo nemoteno delovalo pri organizacijah ZZD brez posledic delodajalca, kateri delavcu indirektno prepove sodelovanje ali z odpustom ali z nesnosn;m šikaniranjem.
Naša želja je, da bi se tovarni prepovedali taki nastopi, ki pridejo v poštev posebno pri volitvah  obrutnih zaupnikov.
3. ) Nemudomu delavstvo prosi za pomoč siromašnim slojem, posebno delavskim za preskrbo z živili in kurivom po znižanih cenah ali ob izkazani potrebi tudi brezplačno.
STRAN 3
Kranjčanom v pouk in
/zdravo, vi Kranjci 1 Pardon, brez zamere -r»"S pozen sent. vem pu da io nič no de. Obiskal sem kraje že marsikatere, tako kot pri vas pa nikjer ne nore!
Vihral sem čez polje do novega mosta, nekdo mi tam „Teti list" stisne v roko, češ, loka mogočna podrla se bosta, most davno že v smrt je obsojen bridko.
Kurent v Kranju
gabavo spemnikoval Joto.
Kaj jurček se v strganem žepu ti smili! Žrtvuj ga, sicer ti ga m ši požro, če kelnar polizan si, bodo menili, da čast akademska k.~rsi ti glavo.
Morda te še z doktorjem kdo titulira, čeprav si kumij in navaden zemljan, glej, koliko dam se za tabo ozira, od hčerk si in mater ves oboževan.
Razstava vseh linij je — vitkih in bridkih, kostumov po modi in dolgih vratov, glej, svet se potaplja v omamnih užitk h, čez par dni razstava bo — dolgih nosov . . .
Glej, prilika lepa se zopet nam nudi, ko ples bo priredil naš aeroklub. Pilot v uniformi — dekle ne zamudi! — kako bo pač društvo živelo od zgub?
Cvet kranjskih pilotov v dvorani se zbira, a kdo od teh videl je že eroplan? Zato pod strop radostno vsak se ozira, kjer bombnik papirnat binglja okranclan-
O, sreča vseh sreč, da ta ples smo imeli! Imamo zdaj v Kranju vsaj en eroplan! Na občini najbolj ga bodo veseli, čez Kokro bo vozil, ko most bo končan .
Brž loke pogledam, če res se krivijo, u glej jih, kot kamen-kest trdno stojijo. Za škilaste Kranjce je dosti močan, hormon ko stegnom in stopim brž nanj.
Na trg sem se vstopil in gledal plakate, povsod ples, ples, ples, plev= ples, ples, vsa društva in. klubi, za revne, bogate, parado bi radi vseh mod in nobles.
Ubogi predsodki, le brž Se zgubite; kultura je šara Za žalostni post, , saj z njo bore malo v blagajno dobite, kdor s Kurentom hodi, predsodkov je prost.
Res, kaj naj počnemo s kulturo pri modi, harmoniki, cvičku, aufbiksanju? Nič! V teh časih težavnib — kdo naj te obsodi, četudi zapiješ še zadnji belič . . .
A kratek predpust je, zato brž nu noge, saj kranjski program za predpust je bogat, poglejmo najprej, kje so boljše zaloge, za nekaj odborov še tort grem iskat!
Premnogi ljudje so zares razumevni,
za torte in ples jim je smisla dovolj.
odborniki mnogi pa niso pohlevni,
plesu sj žele, — dobrih tort pa le bolj . . .
Vse z mano, vse z mano, kar miga po Kranju, vso noč pri gasilcih vesel se vrtim, vse giblje, se ziblje, kot čebelice v panju, na rudio plešem in pridno — gasim.
Ujel ta večer sem si ljubico svežo, še nisem se strezni, pa dalje hitim, pri hiši se prvi primajem skoz vežo. z gasilske vse pri obrtnikih dobim.
A tukaj že vabijo me motoristi
na dobro poskušnjo likerjev in vin,
z gasilske, obrtne — ljudje tu spet isti,
pa kaj! — saj zn ples ni potreben — bencin!
No, kaj se obirate? Brž na elitno! Vse novo: obleko in ljubico, frak in  na veselico najbolj pridobitno, pergamente vse sabo, pečate in trak1
TEDENSKE NOVICE
Le hitro, le hitro, naprej se vrtimo! Likalnk čez ramo — pa vsak je krojač, naslove si mojsterske vsi nadenimo in glejmo revijo polikanih hlač!
ŠOKOMA
mku. ..rada
Nazadnje je vitežku še mašku — rudu. Pa masko si vzemi, sicer te bo sram! Hej, zdravo, mlad na, ti up si in nada maskiranih  botrov,  zakrinkanih dam!
Za konec obiščimo vse oštarije,
harmonikar, stegni! Naj vse se vrti!
In vino iz sodov v potokih naj lije,
naj svet ves zdaj vidi, kaj Kranjci smo mi!
PRIMSKOVO
Fantovski odsek na Primskovem priredi na Svečnico .2 februarja ob poli štir h popoldne v Prosvetnem domu veseloi* vesta. Na pustno nedeljo 4. februarja ob 6. uri zvečer bomo ponovili pri pogrnjenih mizah veseloigro „Kurentova nevesta". Po igri bo vesela predpustnu zabava, pri kateri nastop'jo Amaconke in bo igrala kranjska delavska godba. Vsi pruv toplo vabljeni, tako Primskovlja-nj kot tudi Kranjčani.
Odpisi davkov, taks in kazni.
Dne 22. decembra 1939 je bila izdana uredba glede odp sa davkov do konca leta 1937 odnosno 1939, ki je že priobčena v Službenem listu. Dne 26. decembra 1939 pa je izšel tudi že zadevni pravilnik.
Odpisi se vrše, če zaostanki pomenijo gospodarsko propast dolžnika. Prošnje, ki se vlagajo pri občini ali davčni upravi, so pod gotovimi pogoji koleka proste Vloženo pa morajo biti v roku treh mescev, to je do 23. marca 1940. Pregledane bodo te prošnje po posebnem odboru in jih rešuje, če 90 zaostanki na davkih, taksah in kaznih manjši od 50.000 dinarjev, druvska finančna direkcija, če so večji, pa , ministerstvo.
Naše čtatelje opozarjamo na to uredbo in pravilnik, ki naj si ga še sami podrobneje ogledajo v Službenem listu naše bniovine.
Somišljeniki!
Prosimo, da se zglasijo vsi naši somišljenik', ki niso še vpisani v volilni imenik občine Kranj in oni, ki so se preselili ali katerih označba v volilnem imeniku je netočna, v tajništvu JRZ v hotelu „Jelen", radi poprave in popolnitve volilnega imenika. Tujništvo ima telefonsko številko 107. Brez pravilnega vp'sa V volilnem imeniku ni volilne pravice. Zavarujte si pravočasno svojo volilno pravico da pozneje ne boste imeli nepotrebnih potov in snosti.
Krajevni odbor JRZ v Kranju.
KRANJ
Pokali za okrožne tekme v Preddvora so
razstavljeni v izložbenem oknu p.sarne g. dr. I. šilarja. •   . • ■
V Delavskem doma bo v nedeljo 4. februarja zabavni predpustni veče.'. Spored obsega 'dve veseli enodejanki, petje, in godbo. Nastopili bodo stanovalci Del. doma torej izključno delavski stan. Dobra in poštena zabava jim je gotovo potrebna in predpustnemu času primerna.
Zgnbila se je ara. V soboto 27. januarja v času od 14 do 14.15 ure na potu iz Kranja po stopnicah preko mesta in poti na Kalvarijo se je zgub la kromirana moška znpestna ura. Najditelj naj isto odda proti primerni nagradi v v uredništvu aH pisarni ..Putnika".
V ponedeljek, dne 5. februarja 1940 ob 9. uri dopoldne se vrši v prostorih hotela ..Stara pošta" v Kranju občni zbor kranjske podružnice Zveze absolventov kmetjsk h Sol, z običajnim dnevnim redom. \abi odbor.
I „Pri belem konjičku" je naslov veseloigri, ki jo uprizori na Svečnico popoldne ob 4. uri
1 in ponovi v soboto 3. februarja zvečer ob 8. uri v Ljudskem domu dramatični odsek Prosvetnega društva v Kranju. Igra je zelo zabavna, vmes je prepletenih tudi nekaj pevsk h vložkov in bo spravila v dobro voljo in smeh vsakega gledalca. Obisk igre toplo prporoča-mo.
Prvi farni večer mož in fantov, katerega je v torek zvečer priredil kranjski Fantovski odsek, je zelo lepo uspel. Udeležba je bila tako lepa, da je bila dvorana Ljudskega doma skoro polna. Na Sf-stanku so o raznih aktualnh vprašanjih govor.li šolski upravitelj s Primskovega g. Japelj, kaplan g. Joža Vovk in dekan g. Matiju Skerbec. Sedaj v postnem času bodo ti farni sestanki možem in zlasti fantom prav dobrodošli.
3edni občni zbor društva Rdečega križa v
Kranju se bo vršil v sredo, dne 7. februarja t. 1, ob 6. uri zvečer v mestni posvetovalnici, na kar opozarjamo vse člane društva. Vljudno so vabljeni tudi vsi prijatelji društva
Odbor obvešča članstvo, da se bo letna članarina pobirala tekom mesca februarja. Redna članarina znaša din 24.—, podporni člani pa plačajo din 6.—.
1 Družabni večer v Ljudskem doma. Kako se1 ljudem v teh resnih časih nudi res primerna vesela, pa obenem vzgojna zabava za predpust, je pokazala Delavska godba >z Delavskega doma, ki je imela s tem svoj otvoritveni nastop. Ob sodelovanju moškega pevskega zbora Prosvetnega društva in drugih nastopajočih je prired.la v nedeljo zvečer v Ljudskem domu zelo dobro obiskan in prijeten družaben večer, poln prijateljskega razpoloženja, ki je vsem navzočim dopadel tako močno, da so se takoj izrazili, naj se podobni res družabni večeri še večkrat ponove. Za pester program je bilo poskrbljeno. Ves večer je marljivo igrala godba vesele komade, igrala se je igrica „Snu-bači", zapelo se je več kupletov, vmes so nastopili primani kranjski pevci, v strah in grozo gledalcev so nastopile Amazonke s Primskovega z bobnom, po svoje jih je zabavala perica Katra. Bilo je dosti smeha, petja, godbe in vsakovrstne zabave. Ob tej priliki naj o-menimo še požrtvovalnega kapelnika delavske godbe g. Smre.karja Lojzeta, kapetana in kapelniku vojaške godbe v Skofji Loki, ki se ta-
ko marljivo trudi z našimi fanti, jih bodri k pogumu, da so v dobrem poldrugem letu dosegli že tako lepe uspehe. Za ta uspeh gre prizna" ie g. kapelniku Smrekarju, kot fantom got kom, ki so sedaj nastopili prv ć v javno? t/C tako marljivo naprej in uspehi bodo še lepši. Kdor bi se še želel vpisati v godbo, naj se oglasi v torek ali v petek zvečer v Delavskem domu.
Dežurna služba zdravnikov OUZD v Kranju v mescu februarju 1940 bo razdeljena sledeče:
D>ne 2. dr. Bežek Josip, 4. dr. Herfort Joža, ti. dr. Pance Pavel, 18. dr. Vrbnjak Vinko, 25. dr. Bezič Josip.
Kraljevi Jugoslovanski Aeroklub „Naša krila" Kranj bo imel svojo predstavo filma „Zadnja zapovest" na Svečnico 2. februarja ob 5. uri pop. v kinu Smartinski dom. Uvod v predstavo bo propagandno predavanje o Iealstvu; zato vabimo vse prijatelje in simpatzerje, da si z-a to predstavo oskrbe še do časa vstopnice. Film sam je edinstveno delo, ki vsepovsod dosega nenavadno velike uspehe.
FO. in DK. v Kranju priredta v nedeljo 11. februarja ob 4. uri popoldne v dvorani Ljudskega  doma svojo  telovadno akaJemjo.
Na sporedu so zelo lepe telovadne točke kot orodna telovadba, naše mladine.
Prosimo, da se te akodemije v čim večjem številu udeležite in da si vstopnice pravočasno nabavite v trgovini Hinko.
ŠMARTTN PRI KRANJU
Kakor vsako leto, bo rudi letošnji pustni torek imelo tuk. Prosvetno društvo svoj zabavni večer pri pogrnjenih mizah. Za zabavo so nam igralci naštudirali prav živahno komedijo -Gospod senator". Poleg tega bodo izvajane po možnosti še druge točke. Vsi prav vljudno vabljeni! Odbor.
PREDOSLJE
Nedeljska prireditev. Na našem odru bomo v nedeljo, dne 4. februarja videli predpustno burko: „Vesela trojica" v 4 si kah. Igra je kot naiašč za pustno nedeljo, ker je polna smeha. Poleg te igre je na sporedu še spevoigra „Snubači", ki je sestavljena iz sam h narodnih pesmi. Nastopila bosta pa tudi društveni mešani pevski zbor in tamburaški zbor. Priče-tc-k bo ob treh popoldne.
ŠKOFJA LOKA
V urSulinskem samostanu je umrla znanu vzgojitelj.ca naše ženske mladino č. m. Ivana ki je vzgojila ogromno število naš h deklet in žena. Zal njen pogreb nikakor ni odgovarjal temu dejstvu. Nehvaležnost je plačilo sveta.
Vsaka škofjeloška in okoliška družina mora imeti jubilejno številko „Gorenjca", ki bo izšla prihodnjo soboto. Opozarjamo vse, da bo izšel v tej številki, kratek a pester opis Škofje Loke in vse njene okolice in obeh dolin od leta 973 dalje, ko je bila Loka darovana Freisinškemu škofu. Kdor se količkaj zan ma za svoj rojstni kraj, za njegovo zgodovno, za njegove slavne može, za njegove umetnine, za razvoj obrtništva, tujski promet itd. bo vsak kupil to številko „Gorenjca", katerega je kolportaža naročila toliko, da ga bo lahko dobil prav vsak. Potrudite se zanj že v soboto, da ga v nedeljo nc zmanjka.
TRBOJE
Na pustno nedeljo t j. 4. februarja popoldne ob 3. bodo na našem odru upr zor,lr lepo narodno dramo starih jeseniških plavžarjev „Plavž".
Vsi okoličani ste iskreno vabljeni k predstavi! Gotovo boste zadovoljni. Igra je res aktualna io kaže ljubezen do domače grude, ki jo je treba čuvati pred tujcem. Upamo na lepo uspelost, ker so naši prosvetarji res vneti in požrtvovalni. — Vabi odbor.
CERKLJE
Tukajšnja gasilska četa je podala v nedeljo 28. januarja račun dela, ki ga je opravila v 40. jubilejnem letu.
Zelo dobro ob'skano letno skupščino je otvori! predsednik Miklavčič Ivan, ki je pozdravil članstvo, župnega odbornika Kerna Ivana in župana Slemca.
Tov. Kern Ivan je izročil pozdrave župne uprave in priporočal složno delo v uspeh čete in v korist bližnjega, ki je pomoči potreben.
Odborniki so v poročilih prikazali izvriieno delo, ki je bilo precejšnje, a vsi so želeli, da bi četa postala še delavnejša, kar bo, če bo z odborom sodelovalo vse članstvo.
Pri volitvah je bil izvoljen skoro v celoti stari odbor s predsednikom Miklavčičem Ivanom, poveljnikom Kuraltom Ivanom, 'tajnikou. ?umrom Antonom in blagajnikom Koritnik Martinom.
Novo poslovno leto naj bo delovno leto, ki naj prinese zboljšanje v tehničnem pogledu. Poveča naj izvežbanost in disc:pliniranost član stva, nabavi naj novo malo motorno brizgalno, dovolj cevi. V skupnem delu članstva in s pomočjo občine ter razumevanjem prebivalstva bo to tudi doseženo H
š
" #,eNjaY gimf ««titei vcieri v »eiovadn » i no-ve J&tdtfe« iste v Ssbbbjbj se vrtijo red«« m-
ko sredo in petek od poli 8. ure zvečer do poli 10 ure.
Vsi aktivni lahko&tleti v Kranju in okolici so vljudno vab/jo, da se udeležujejo teh treningov, kot priprava za sezono spomladi. Kdor hoče v sezoni doseči količkaj dobrih ;n sol d-nib aapekg   v tej sli oni atletski dsc plini, mori delati tudi pozimi, v mrtvi atletski sezoni. To je tisa uganka uspehov inozemskih atle tov, ki zmski čas porabljajo za temeljito pripravo materiala in preosnovo: ter jih moramo tudi mi v tem pogledu posnemati. Vsakdo naj pripelje s seboj tudi svoje prijatelje, ki se za nimajo za lahkoatletiko. V Kranju in okol'ci | je dovolj mladine, ki ima smisel za atletiko, za/n moramo organizirati vse te simpatizerje ( atlet'ke v atle ako udruženje, za katerega na- i men in podrobnejšo organizacijo se    bomo ( skupno pomenilj na sestanku, ki si ga bomo določ'H pozneje.
Tovariši, pridv« in prepričajte se o našem velikem olimpijsko športnem 'n m'rovnem smotru, ki ga bomo na teh večerih najbolje doumeli, kar se boste brezdvoma globoko prepričali!
RAZGLAS.
Vsled dodatnega pojasnila komandanta ljubljanskega vojnega okruga v Ljubjani se obveščajo vsi zainteresirani, da je prošnjam za dodelitev „Spomenice za borbe za osvobojenje se- j vernih krajev kraljevine Jugoslavije 1918—1919 priložiti overen prepis odpustnice iz (polka, bataljona; četa) ali" oVeroven prepis vojničke isprave.
Oni, kateri so prošnje že vložili n*j navedene listin« predlože naknadno.
Najskrajnejši termin za vlaganje teh list n ga zaostalih prošenj je 12. februar 1940. Po tem roku se prošnje ne bodo več sprejemale. Uprava občine Kranj, dne 30. januarja 1940.
RAZGLAS.
Vsled naloga komandanta ljubljanskega voj-uega okruga v Ljubljani v zvezi z členom 19 Pravila o popunjavanju vojne sile popisnom stokom in prenosnim sredstv.ma, se poživljajo vsi na teri.oriju občine Kranj bivajoči lastniki živine in vozil, da se aemndoma, toda najkasneje do 8. februarja 1940 /glasijo v vojaškem uradu podpisane uprave in prijavijo svojo vprežno živino in vozila (razen motornih).
Prijaviti je vse vole, konje, osle in mezge ne glede na starost in ne glede na to ali so bili že pregledani od sirani vojaške popisne komisije ali ne.
Zadeva je zelo nujna in imajo vsi oni, ki se ne bodo odzvali do določenega termina pričakovati najstrožje kazni.
Uprava obilne Kranj, dne 30. januarja 1940.
ALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasiti se olafia D. 0-60. Najmanja* znesek je 8 D.
Važno! Modroce, otomane, spalne divane Itd. i/deluja solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na akali št. 5. (v hiši g. Šipicn)
Star baker, medenino m cink knpuje v vsaki množni po najvišji dnevni ceni Kovina -Kranj.
Vzamem v najem manjšo gostilno ali vinotoč. i Ponudbe na upravo I'sta
Odda se dvo ali trisobno stanovanje, takoj ali pozneje. Marija Pogačnik, Kranj, Zlato polje 9.
— ■-i-
Prostor za skladišče v Kranja se išče. Naslov v upravi .Gorenjca". {,
Naslov
Šivilja gre šivat na dom
„Gorenjca".
upravi
Odda se mebiiraaa soba v sredini mesta boljšemu gospodu. Naslov v upravi lista.
Oddam sina učit v trgovino špecerijo, ali manufakturo. St»r je 15 let. Cemažai Janko, krojač, Javorje p. Poljane.
Oddam tri stanovanja: dvoje s 3 sobami, predsobo, kopalu'oo, kuhnjo, kletjo in nekaj vrta in. eno stanovanje v podstrešju z 2 sobama, kuhinjo in drugmi pritiklinami takoj v novi stavbi v bližini novega mostu. Zebre Janez, Huje.
Stanovanja oddamo:
S l. aprilom oddamo štiri stanovanja *v navi kisi v sredini mesta. 3 stanovanja s 9 soba»i, eno t z sobama in vse pritikline. Povsod parket in modeme kopalnica Motam se odda tudi lokal. Naslov v spravi „Gorenjca".
Couch zofe, otomane, divane
in vse tapeta*-ik* izdelke izvršuje točno in solidno
V.TONEJC tapetnik, Kranj
VINA
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst. kupite  pri  Centralni v marni v Ljubljani - Fraakopanska ulica li.
Trajni kodri z najnovejšimi
aparati
ter vso v to stroko spadajoče, postrežbo nudita cenjenim damam in gospodom solidno in po najnižji ceni
brivska iu frizerska .Salona1,
Leonard Pire
Primskovo pri mostu
Pire Ladislav
Stražišže 168
Plašče, kostime, obleko vseh vrat po zadnji modi trpežno ter po solidnih cenah izdela samo krojačica na Skrlcvcu. — Se priporoča za cenjeni obisk
HILDA 6ATEJ
krojačica - SKRLOVEC <t. 3.
Ako imate karja očesa in se Vam det* trda koža, pridite v našo higieaičuo arejeno pe-dikaro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kcm&sJk sredstev za din a.-. Ne močita se s krpanjem aagavie, ker Vam za malo denarja strokov -n jaška popravimo ceftfce, ienake in nogavice,
PAVEL BREN
mestni stavbenik
KRANJ, Jenkova 5-1
izdeluje načrte in statične proračune vseh vrst zgradb. Projektira in izvršuje zakloni* SSa v novih in starih zgradbah. Cene solidne.
•Jeveate! Udobno stanovanje je vaiea pogoj sreče v zakonu. Stanovanje po Vašem okusu pa Vam opremi najcenejo a dolgoletno garancijo
tv. Mizarstvo Sloga
Bošać Jože
KRANJ — STRUŽEVO
KRALJEVI DVORNI
JUVBLIR 1H DOBAVITELJ
B. RANGUS, KRANJ
Ure, zlatnina očala, jedilno orodje( in kri stal, strokovna*
popravila, točna postrežba itd.
Sprejema hranilne vloge in rudi vloge na tekoči račun. Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom Poštne hranilnice in so vlagateljem te položnice na razpolago.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4% in so vlagateljem vedno na razpolago. Vezane vloge s tri mesečno odpovedjo se obrestujejo po 5°/0.
RANILNICA IN POSOJILNICA
V KRANJU n. z. z N. z. LJUDSKIDOM
Marija Taborska
povest ia deke tarokih časov.)
(I>alW
Martinu se ni zdelo pametni prerekati se s hlapcem Gledal je proti Taboru, okrog in okrog obzidja, je žarel soj luči      \ «
„Ali so ga Turki že aapadji?"
„2.e. Popoldne enkrat sem gledal z .ohov gori*
..Ali je mnogo naših padlo? Za očeta imam skrb.'"
.Kdo bi vedet?' Na cesti je nastal hrup. Spredaj, pred dolgo vrsto so jezdili možje, za njimi se je vlekla dolga vrsta voz, V temi se ni dalo nič razločiti, dokler niso prišli do Srednje vasi. Goreča pristava ob cesti je pa razsvetljevala jahajoče Turke, za njimi vozove, ki so peljali na-ropano blego, za vozovi črede ovac, ki so blejale in silile v ogenj. Za temi so spet jezdili Turki, zadaj pa je Sla vrsta ljudi, ki so povzročali nerazločno vpitje. Z vzezani-mi rokami so stopali možje, žene, fantje, dekleta in zamolklo tožili v noč. Zdelo se je Martinu, da mu prihajajo na uho klici po usmiljenju in pomoči. Toda klice nesrečnih sužnjev so zadušili bojni kriki Turkov, ropot vozov in hrzanje konj.
„Vse vlečejo s seboj," je menil Ambrož. „Na Bene-čensko bi radi udarili, pa ne bodo prišli čez gore."
.Ravno po tej poti se bodo vračali in takrat bomo spet trpeli, da se Bogu smili." je menil Martin.
Gledal je Tabor in zahotelo se mu je gori. Tita in očeta mora videti, pa Volbenka jima hoče izročiti, da ga spravita na varno. On pa mora iti v Radovljico, mora vedeti, kaj je s Polonico, drugače mu bo srce- poskočilo iz prsi Po cesti so še vedno dirjali jezdeci in v vasi se j« š« tu in tam premikala luč kakega zapoznelega turškega roparja, ki je iz pohlepa preslišal glas bojne trom be. Martin je pomislil, da bi mu morda ne bilo težko dobiti ubitega Turka in se preobleči v njegovo obleko. Volbenka bi gnal s seboj, kot bi imel ujetnika. Povedal je to misel Ambrožu.
.Nikar!" ga je svaril Ambrož. .Kmetje so od žalosti in jeze pod.vjani, razsekali bi te s sekirami na kose, pradoa bi jim utegnU dokazati, da si VilibaJdov sin."
Martin je videl, da je to resnično, zato je sklenil skozi boste pritihotapiti se k Taboru.
.Kam misliš ti, Ambrož?"
»Tu v hosti bom. prenočil. Zjutraj bom poskusil iti na Tabor. Podnevi je bolj varao, sovraga opaziš že od daleč.''
.A ponoči se mu lažje izogneš," je menil Martin.
Prijel je za vrv in gnal Volbenka s seboj po hosti, skozi robidovje in grmičevje Veje so starca udarjale v obraz.
.Ne vlači me po takem, saj me ubiješ," je zarenčal..
.Volbenk, kdor bi tebe ubil, bi bil v milosti pri Bogu in ljudeh," je pikro odgovoril Martin.
Oprezoval je ob gozdnih robovih nad dorečo Srednjo vasjo in nad Britofom, pa je še vedno kak zapozneli Turek prignal tam mimo konja v divjih skokih. Včasih so jezdili tudi po trije ali štirje skupaj. Slednjič sta se vendar v temi izmuznila za gorečim Britofom in za cerkvijo k Taboru. Pod cerkvijo so ležali mrliči, Martin je. videl, da so med Turki tudi/ irupla kmetov, toda v» temi. ni mogel razločiti, koga vse so ubili. Prignal je Volbenka pod vzdižni most in straža gori je zavpila:
„Hu! Hej! Kdo je!"
Nekdo je držal v roki dolg podajalnik in je grozeče meril z' njim v globino pod seboj.
„Hu, če se mi ne pobereš, te bom kar s podajalnikom!" Vkljub tegobi se je moral Martin zasmejati. ■ .Mene vendar ne boš! Odprite Vilibaldovemu sinu!" „Vilibaldov Martin!" je zašumelo po rjlkopu. .Vrzite most!"
„Ne, prej posveti in poglej, če je pravi!" Mož s plamenico se je nagnil čez obzidje. „Si že pravi, Martin! Bog in Marija Taborska s teboj!" „jaz sem, odprite že vendar," se je Martina lotevulu nejevolja.
Mostič je padel na nasip. Martin je potegnil jetnika zu seboj. Kmetje so v svitu plamenic gledali roprnika. poznali ga niso, ker je obračal obraz vstran.
..Koga si pripeljal v  goste," so se čuditi brambovei.
..Pa kar zvezanega! Ali je vohun?"
.Če je vohun, ga zabodeni kot snop pšenice," se je ponesel tisti r podajataaVotn.
Martin je potegnil Volbenka k ognju, da mu je svit ognja obžaril potuhnjeni obraz.
.Glejte! Ali ga pacnate, našega soseda, prijatelja?"
Ljudje so zavpili, ko so videli Volbenka in vest o tem je mahoma preletela ves Tabor, še straža.ki so zapuščali odkazaca mesta. V temo je zadonel jasai Vilibaldov glas:
.Kam hočete? Takoj se vrnite na svoja prostote! Komaj je Turek za ped od njih, že jih ne skrili nič var!
Nazaj!"
Stražniki so se vračali na obzidje, vse drugo se ja pa prerivalo okrog Martina in Volbesdca.
.Glej, ali boš danes tudi krive pričal?" so se mu ro-
gali.
„Si videl Martina, ko je pobil večnega romarja, je-li?" Nekdo je stisnil pest in zar jul:
Xe smo možje, zgrabimo to pokveko, tega copernika in ga vrzimo na ogenj!"
.Molči, saj si vendar kristjan," ga je opominjal sosed.
-Kristjan sem, pa je oni tudi. Zakaj pa je krivo pričal zoper županovega sina, da bi ga spravil na galeje."
.Saj ga bo Bog sodil."
,Pa ga mora tudi gosposka."
.Le kje si ujel to ščuko, Martin." so ga spraševali sosedje.
.Ščuko, ščuko, saj res," se je fant nasmehnil vkljub tegobi. .V podzemeljskem tolmunu Mažilske jame mi je padla v roke. Pa je ta ščuka presneto sluzasta in dosti sem imel opraviti, da se mi ni izmuznila."
Ljudje ga hvali jo, sprašujejo, ter grozijo Volbenku. Bese. dičijo, Martin pa gleda zaskrbljeno čez glave.
..Kje je oče? Kje Tit?"
..Tam doli sta, pri straži"
„Glej, že se iz teme, razsvetljena samo z rdečkasto svetlobo ognjev približujeta dve visoki postavi Vilibald in Tit, obstojita v množici, svojem očem ne verjameta.
„Martin, kaj delaš ti tu?" Obema hkrati je uteklo to vprašanje.
„Ofe, Tit! Da sta le živa," se je razveselil Martin. „Da si le ti tu. Kaiko du prideš sem."
Za urednika ia Izdajatelja odgovarja VertovSek Milan v Kranju.
Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranja«
650897025793235701^568^1648271483644^3326757