■ti! in mi n mu^tb: ^ r vi tli r^^^
Leto XXII., št« 181__
Upravniitvo; Liubliana, Puccmijeva alict 9.
Telefon k. 11-22. 31-23. $1-24 Inseraim oddelek: Ljubliana, Puccmijeva «H-
o 5 - Telefon «t. 31-29. .31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri pofcoo-ickovnem zavodu Jt. 17.749. za ostale kraje Italiie Servizio Conti, Con Po«. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase i* Kr.
Italije io inozemstva ima Omotie Pubbliciti Italiana S. A. MILANO
^ LJubljana, torek 8. decembra
Cena cent. 80
Itkiji Titk dsa mn poactfcUk*.
N« t o č n i o a znala mesečno Lir 18.—k m taoirnutro vključno « »PonedeJiskim I«-trom« Lit 36.30.
Uredniit vo: Pnccinijeva ulica kew. 9. ker. 31-22. 31-23. 31-24.
_Rokopisi »e ne vračajo.
CONCESSION ARIA ESCLUSIVA pet la pob-
bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO
iHfenslikata attivita
i artlglierie e di reparti esploranti
in Cirenaica
IjC perdite nesniche presso Tebcurba šalite a Uoo pri^o-tilerf, 72 mezzi carazzati, 41 caainoni, 40 nsortai e 374
autocarrl
11 Quartiere generale delle Forze Arma-tc comunica in data di 7 dicembre 1942-XXI il seguente bollcttino di guerra No
92«:
In to nsi tirata attivita di artlglierie e dei reparti esploranti ne.Ha Cirenaica Occidental^.
Nel settore Tunisino ultimate le opera-zioni di rastrellamento del nodo stradale e ferroviario di Tebourba dove si e riura-mente combattutn dal 1 al 4 dicembre — le perdite nemiche sono complessivamente
šalite a 1100 prigionieri, 72 mezzi carozza-tl, 41 canncni, 40 mortai, 374 autocarri.
Aerei italiani e tedesehi hanno ripetuta-mente bombardato i po rti di Bona e di Philippeville e alcuni centri ferroviari della Tunisia causando notevoli danni ad impian-ti. depositi di sateriale rotabile. Oacciatori deli' Asse abfrattevano in combattimento nei deli delTAfrica settentrionale, sette apparecchi avversarl.
Tre nostri velivoli non hanno fatto rl-torno dalle operazioni belliche.
vame
Sovražne izgube pzs Tefeurbi so se povzpele na lloo ujetnikov, 72 tasskov, 41 topov, 49 sisožnarfev In, 374 avtomobilskih vozil
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 7. decembra naslednje 926. voino poročilo:
Povečano delovanje topništva in ;zv]dni-ških oddelkov v zapadni Cirenaiki.
Na tuniškem odspku sn se po1 končanih očiščevalnih oneracijah cestnega fn železniškega ktfžšča Teburba, k.ier so se vršili srd/t; bc.fi od t. do 4. decembra, sovražne izgube skupno povzpele na 1100 ujetnikov. 72 tankov, 41 topov, 40 možnarjev in 374 avtomobilskih vozil.
Italijanska in nemška letala so ponovno bombardirala pristanišči Bono in Philip-peviMe ter nekatera železniška središča v Tinisu, pri čemer so povzročila znatno
škodo na napravah, skladiščih in vozov-nem parku.
Lovci Osi so v spopadih v zraku nad severno Afriko sestrelili 7 sovražnih letal.
Tri naša letala se niso vrnila z vojnih operacij.
Visoko nemško odlikovanje maršala Bastica
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 6. dec. s. Hitler je odlikoval 5. decembra z nemškim križem maršala Italije in guvernerja Libije Ettora Bastica v priznanje njegovega zglednega sodelovanja z nemško oklop-no armado in zaradi energične podpore, ki jo je bila armada neprestano deležna.
Ban zvestobe praznovati po vse] Italiji
M*ai, 7. dec. s. V vseh mestih Italije so proslavili »dan zvestobe« s svečanimi verskimi obredi, katerih so se udeležili zastopniki oblasti in krajevni prvaki, zastopstva Oboroženih si. številni vojni ranjenci in množica ljundstva, ki je spontano prihitela ix» manifestirala svojo odločno voljo borbe do dosege neizbežne zmage. Po službah božjih so govorili duhovniki, poveličujoč Junaštvo in žrtve vojakov, ki se bore in umirajo za domovino. Pozivali so vernike, ;saj molijo za zmago našega orožja. V Fi-*enci je gvoril vajakom in narodu karlinal Della Costa o Bogu. družini in domovini. Kardinal je rekel: Naloga vojakov je, da '»ranijo svojo zemljo, državo, svoja mesta ■ai italijanski narod. Po verskem obredu je *bor vojakov zapel sardinsko himno.
Rim, 6. dec. s. Čete popadke so se davi udeležile služba božje v cerkvi sv. Marija Angelov in proslavile »dan zvestobe«. Vo-Jaški ordinarij msgr. Batolomasi, ki je Opravil službo božjo ,je podčrtal simbole "»ojnega obreda, rekoč, da so bile 25 oktobra Oborožene sile pozvane, naj proslavijo S. decembra »dan zvestobe«, ki je sveto premoženje naroda, ki hodi po veliki cesti kulture, označene s tromi imeni: Bog, domovina družina. To je zvestoba, ki zaupa y Vsemogočnega in kliče njegov blagoslov,
da krona z zmago človeške ln nečloveške napore naroda pod orožjem. To je obred, ki je popolnoma v skladu z rimsko tradicijo. Ko je bil Rim v vojni, je odprl vrata Janovega templja in prebivalci so se v njem zbrali ter prosili za pravični in koristni mir. Pomnožili so svoje žrtve. Obred je v skladu s krščan kim duhom ter z Italijanskim vojaškim občutjem.
Michelangelovo svetišče je bilo majeste-tičen okvir obreda. V cerkvi je bil postavljen frontni oltar s zastavo Domovine. Pri oltarju so bili zastopniki oblasti, med njimi podtajniki vojnega, mornariškega in letalskega ministrstva, šef glavnega stana voj ke, podšef glavnega stana Milice, poveljnik rimskega armadnega zbora, kot zastopnik šefa Glavnega stana Oboroženih sil, poveljniki Kr. karabinjerjev in Kr. finančne straže, generalni direktor gasilske službe, poveljniki vseh specialnih armad, visoko zastopstvo malteškega vojaškega reda, vojaški atašeji vseh diplomatskih za topstev sil, ki se bore v vojni za kulturo in pravico, ter diplomatski zastopniki nevtralnih držav. Okrog oltarja je bila postro-jena straža vojaških šol in prostovoljnih bolničark. Po molitvi, so čete intonirale sardinsko himno. Svečanost se je zaključila s spominom na junake ta s poklonitvijo na grobu vojvode Zmage.
Vidty objavila dokaze o Darlanovi izdaji
Rim, 7. dec. s. iz dokumentarnih razlogov felja objaviti uradno verzijo dogodkov v Uevemi Afriki, katero je dala višijska vlada in s katero je nedvoumno dokazano izdajstvo admirala Darlana, ki se je popolnoma zasužnjil ameriškim interesom. Zaključno poročilo Viehyja obvešča, da je tuja propaganda objavila popolnoma netočno verzijo o dogodkih v Alžiru in Maroku med 8. in 14. novembrom, ter ugotavlja:
V noči od 7. na 8. november so Anglo-Američani napadli Alžir in Maroko. Med tem ko so se njih sile izkrcale na obali so skušali disidentski elementi v Rabatu in Alžiru zasesti rezidenco generalnega guvernerja in najvažnejša javna poslopja. V Rabatu je general Nogues aretiral generala Pethouarla. V Alžiru čete niso sledile disidentskim generalom, Ki so se marali naglo umakniti iz mesta, da bi dosegli prve ameriške oddelke, ki so se izkrcali v Sidi Ferruhu.	,
Zvečer 8. novembra je Darlan poslal vi-šijski vladi brzojavko, po kateri je bilo lahko v naprej videti predajo Alžira. Do tega trenutka se ni vedelo, kakšen je osebni položaj Darlana, predvsem ne, ali je pe na svobodi. Med tem ko je mešetaril z Anglo-američani za ceno svojega iziajstva, je namreč pustil razširiti po zavezniškem radiu vest, da je ujet. 8. novembra zvečer pa je Darlan začel odkrivati karte. Poslal je v Vichy novo brzojavko, v kateri omenja možnost sporazuma z vojaškimi oblastmi. Na to brzojavko je maršal Petain odgovoril 9. novembra ob 8.19, da je sleherno pogajanje nemogoče.
V^jutru 9. novembra, ko je bil predsednik vlade Lava! v Monakovu, kjer se je razgovarjal s Hitlerjem, je prišla v Vichy pari a nova brzojavka, ki je odgovarjala na brzojavko maršala Petaina. V njej je Dar-lnn trdil z nezaslišanim hinavstvom, da je njegov namen opazovati razvoj dogodkov, in naglo obveščati vlalo. 9. novembra, ko sta se Casablanca in Oran še upirala, je Darlan, da bi zopet maskiral svojo dvojno igro. brzojavil in predlagal stroge sankcije proti nekaterim generalom in višjim oficirjem, ki so prešli k disidentom. Dne 10.
novembra je Darlan končno pokazal v celoti svoje izdajstvo. Predlagal je razgovore z ameriškimi oblastmi ter zahteval od vi-šijske vlade takojšen odgovor. Preden je prišel zandkalni odgovor, je Darlan zopet brzojavil in obvestil, da se je sklenil pogajati z Angloameiičani in da je dal povelje, naj se sovražnosti ustavijo. Maršal Petain je brzojavno odgovoril in mu ukazal, naj brani Afriko in Istočasno obvesti predsednika Lavala, ki se je razgovarjal v Monakovu. Darlan je odgovoril da se je dal ujeti in da je vztrajal pri ukazu, naj se ustavijo sovražnosti. Maršal Petain je določil generala Noguesa za glavnega poveljnika francoskih čet v Severni Afriki.
12. novem -ra je Darlan sporo Ml, da se pogaja z ameriškimi oblastmi in da je bil izpuščen na svobodo. Kljub nudim pogojem so v Vichuju še domnevali, da je bil Darlan izdan, šele potem, ko je'govoril v radiu, je bilo potrjeno, da je odslej v odvisnosti tujih sil. 14. novembra je maršal Petain brzojavil Darlanu in mu sporočil, da mu je bilo odvzeto francosko državljanstvo.
Poročilo Havasa se zaključuje s trditvijo, da je to resnica in da so vse druge verzije laži.
De Ganile prsti Dar lanu
Rim, 6. dec. s. Tednik francoskih bojevnikov »La MarseilliHeuse«, ki 9e tiska v Londonu. objavlja govor generaila De GauJlea. Govor, ki so ga-oddajal® tudii angleške radijske postaje, je polemika z Darlanom, kii ga podpirajo Zedinjene države. Izključno in samo francoskega naroda se tiče, pravi med drugim De Gaulle, da bo odločil, brž ko bo lahko to storili s svobodnimi volitvami. kakšen naj bo njegov režim m n jegova vlada. V tej kombinirani akciji bo enotna borba m narodno edinstvo samo tedaj mogoče ob spoštovanju volje m dostojanstva Francozov, ako narod ne bo dovod?!, da bi ga izrabljala skupina ljudi, ki so simbol kapitulacije, sodelovanja in uzurpacije in ki so uporabljali i <n zlorabljala disciplino drugih proti osvobodilcem. Narod ne bo dovolil, da bd se ti ljudje, bi so iszgubiia
Zavzeta gorska pozicija pri Tuapseiu
tvjetsk! napad! ob Tereka, med Volgo In Donom ter v Donoven kolenu sle] ko prej popolnoma brezuspešni
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 7. dee.
Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Severno od Tuapseja so nemški lovci v naskoku napadli kljub težavnim terenskim |n vremenskim prilikam močno utrjeno gorsko pozicijo in zavzeli nad 65 bojnih postojank.
Ob uporab; svežih sil se je sovražnik severno od Tereka, med Volgo in Donom ter v velikem kolenu reke Dona brezuspešno zaletaval protj nemško-rumunskim postojankam. Tudi v srednjem in severnem odseku je sovražnik kakor doslej napadal zaman. Na nekaterih drugih mestih je bil nasprotnik, ki je vdrl v posamezne dele, vržen v protinapadih nazaj. Na drugih odsekih so bile sovražnikove jzhod.ščne postojanke razbite že v topniškem ognju |n je bilo pri tem uničenih 37 oklopnih vozov in vozil.
V	Cirenaiki se povečuje delovanje topništva in izvidniških oddelkov. Angleške izhodiščne postojanke ln zbirališča čet so bila obstreljevana z bombam].
V	Tunjsu so bile sovražne kolone oklopnih in motornih vozil cilj hudih letalskih napadov. Oddelki bojnih letal so bombardirali ponoči pristanišča v Boni in Ph;lipa-villu. Nemškj lovci so sestrelili v Sredozemlju brez lastnih izgub 6 sovražnih letal.
Angleško letalstvo je napadlo podnevi pod kritjem oblakov zasedeno zapadno ozemlje, v teku pretekle noči pa zapadno in jugozapadno Nemčijo. Prebivalstvo je Imelo izgube, pri teh napadih je bilo nad Kanalom in nemškim obalnim ozemljem od lovcev, protiletalskega topništva in vojne mornarice podnevi sestreljenih 30 angleških lovskih letal In bombnikov, ponoči pa 5 bombnikov. Izgubljena so bila 3 lastna letala.
Lovski letalci so podnev] z dobrim učinkom napadi; cilje v jugovzhodni Angliji-
Velike sovjetske izgube
Berlin, 7. dec. s. Srdite obrambne borbe na raznih odsekih vzhodnega bojišča se nadaljujejo navzlic silovitim snežnim viharjem. Boljševiki, ki se ne zmenijo za hude izgube, napadajo z velik mi silami, nerrfške in rumunske čete pa napade sistematično odbijajo. Na odseku med Volgo in Donom so oddelki osi s svojimi številnimi protinapad in ofenzivnim; jzpadi dosegli pomembne uspehe. Rusi so v zadnjih dneh samo tu izgubili kakih 60 tankov, 50
topov vseh kalibrov im veliko Število mrtvih. Razen tega je bilo zajetih 4000 ujetnikov samo na tem odseku.
Tudi v srditih borbah, ki se razvijajo na področju južnozapadno od Kalinina in To-ropca. so boljševiki utrpeli zelo krvave izgube. Nj'h ponovni napad,- v zadnjih 24 urah so se spričo osredotočenega ognja nemškega topništva izjalovili.
V kratkem pregledu, ki ga današnji »Volkischer Beobachter« podaja o vojnih dogodkih preteklega tedna, to je od 29. novembra do 5. decembra, poudarja list, da so rdeči že zelo izgubili na svojem začetnem ofenzivnem zaletu tako na bojišču pri Stalingradu, kakor na odseku južnozapadno od Kalinina in Toropca. Sovjetsko letalstvo, ki je podpiralo kopne operacije, je v teku navedenega tedna izgubilo 177 letal samo v letalskih dvobojih, medtem ko je bilo nadaljnjih 36 letal uničenh na tleh-Nemci pogrešajo 18 letal.
Zavrnjen dnevni napad
angleških bombnikov
Berlin, 6. dec. s. Iz vojaškega vira se doznava, da je skupina angleških bombnikov in lovcev skušala opoldne 6. decembra napasti zasedeno ozemlje na zapadu. Nemški lovci in protiletalsko topništvo so takoj stopili v akcijo in so po dosedanjih vesteh zrušili 11 letal, med katerimi so bili dvomotorni bombniki najmodernejšega tipa in več štirimotornih bombnikov.
r
Uspešen napad nemških letal na južno Anglijo
Berlin, 6. dec. s. Iz vojaškega vira s« doznava, da so brza nemška bojna letala davi prodrla nad angleško juž«o obalo. Na obali med Doverom iin Potlchesonoom so bile ofo-sreljevane s strojnicami postojanke protiletalskega topništva in baterije reflektorjev. Neko skladišče streliva je zletelo v zrak. Obenem so nemški piloti streljali na letala na tleh nekega letališča pri Brocklandu. En Spitfire je bil zažgan. Z dobrimi uspehi so bili izvedeni napadi v nizkem poletu na promet transportnih ladij v obalnem področju. Vsa nemška letala so se vrnila na svoja oporišča.
Odlikovani nemški pomsrcl
Berlin, 6. dec. s. Hitler je odlikoval z viteškim redom železnega križa korvetne-ga kapitana Waldemana Holsta, korvetne-ga kapetana Fridricha Wunterlicha m fre-gatnega poročnika Wilhelma Dommesa, ki so se posebno izkazali v bojnih akcijah.
eito leto v vojni
Kadilska poslanica zunanjega ministra Tanija sto milijonom japonskega prebivalstva
Tokio, 5. dec. s. Zunanji minister Tani je v radijskem govoru v proslavo prve obletnice vojne za Veliko vzhodno Azijo pozval 100 milijonov prebivalcev, ki tvorijo japonsk; narod, naj se bore z vsemi svojimi silami, dokler Anglija in Amerika ne bosta prisiljeni opustiti boja. kajti sicer vojne ne bo mogoče smatrati za zaključeno. Tani je poudari še, da je sedanja vojna konstruktivna vojna, s katero se mora uvesti na svetu nov red s pomočjo Japonske, Italije in Nemčije.
Velik del govora zunanjega ministra Je bil posvečen premišljenim izzivanjem Američanov prot; Japoncem n anglosaškim poizkusom za preprečenje slehernega razvoja japonskega naroda. Tanj je dodal, da ni bilo mogoče ničesar skleniti kljub odkritosti, ki jo je Japonska pokazala med pogajanj} v Washingtonu. ki so brez potrebe trajala osem mesecev pred izbruhom sedanje vojne, kajt Američani so se zakopali v jarke za obrambo abstraktnih načel in skušali ebenem doseči s težo lastne sile od Japonske enostranske koncesije, s tem. da so predlagali japonskim diplomatom nesprejemljive pogoje. Medtem ko so pogajanja trajala, so Američani skušali priprav ti druge narode do tega. da b,- sledili njih politiki, ki je morala dovesti do vojne ter so obenem ojačevali vojaške priprave okrog Japonske. Japonski predložene zahteve po izstopu z Trojne-oa pakta, po popolni umaknitvj sil iz Kitajske in iz francoske Indokine, po umak-nitvi priznanja, k} je bilo dano nankn-škj vladi, so imele deloma za cilj to, da bj Japonska končno priznala kontrolo wa-shingtonske vlade nad vzhodno Azijo.
Vse te zahteve Zedinjenih držav, so hote prezrle japonske napore od izbruha vojne na Kitajskem za stabilizacijo položaja v vzhodn; Aziji, japonske žrtve v man-džurski vojn,- kakor v kitajski ter so ogrožale obstoj Japonske. Te zahteve so bile pravzato izzivanje Japonske in v nasprotju s stvarnostjo položaja v vzhodn Aziji. Diktiral jih je severno ameriškj imperializem, ki izhaja že od špansko ameriške vojne ob koncu prejšnjega stoletja. Komaj šest mesecev po napovedi vojne, so pa vendarle sovražna oporišča v vzhodni Aziji vsa padla v roke Japoncev Osvobojene
vojno m ki se čutijo obsojene, lahko rešili z ustvaritvijo pogojev, zaradi katerih bi naspala državljanska vojna
Napetost med Francozi v Siriji
Ankara, 7. dec. s. V Siriji m Libanonu se je še bolj poo6triila napetost zaradi De GatiHlea hn Dadana, in sicer zaradi vmešavanja sovjetskih agentov.
države so » lahko zopet pridobile svojo individualnost, njih prebivalstvo navdušeno sodeluje z Japonci pri nadaljevanju vojne in pri uvajanju sfere skupnega uspe-vanja v vzhodni Aziji.
Krasen uspeh je dosegla tudi japonska diplomacija s sklen tvijo zavezniške ofenzivne in defenzivne pogodbe s Tajsko; ki je postajala vedno bolj učinkovita. Odnosi z Mandžurijo in nankinško nacionalno Kitajsko so postal; še tesnejši in obe vladi sta obilno prispevali k vojna za veliko vzhodno Azijo, s pogodbo, ki je bila sklenjena 11. novembra lani z Italijo in Nemčijo za nadaljevanje vojne v tesnem edin-stvu prot: Anglosasom in s katero je b la sankcionirana obveza, da podpisnice ne bodo sklenile separatnega miru ter da bodo uvedle nov red na svetu, so postali odnosi med tremi narodi vedno bolj tesni. S to pogodbo je vojna za Veliko vzhodno Azijo postala neelojljiva od vojne v Evropi.
Ena izmed značilnosti nage akcije v preteklem letu. je dodal minister Tani. je dejstvo, da sta vojna in obnova šli vštric in zelo vzpodbujajoče je. da se sile Trojnega pakta odlikujejo v obnov; ozemelj, kjer je divjala vojna, jn v reorganizaciji njih prebivalstva. Naša odgovornost do zanamcev je velika, zlasti Ce pomislimo, da sedarija vojna ni samo oborožen spopad, Je zaključil zunanji mnister, temveč predvsem spopad med starimi in novimi ideologijami. Minister Tani je končno izjavil, da ni povoda za strah pred napori sovražnikov in zlasti Amerike za obdrzanje gverilske vojne proti Japonski.
Konferenca japonskih diplomatov na Kitajskem
Nanking, 6. dec. s. Japonski veleposlanik je sklical za 17. t m. konferenco vseh diplomat kih zastopnikov Japonske na Kitajskem in v Mongoliji. Na konferenci, katere se bo udeležil pomočnik ministra za zadeve Vn.ke vzhodne Azije, jo Id proučui vprašanja v zvezi z unifikacijo japonskih organov, v kolikor se to tiče ustanovitve ministrstva za Veliko vzhodno »Azijo, vprašanje utrditve položaja Kitajske v svrho sodelovanja v totaf vojni po k.tajsko-japonski pogodbi in končno vprašanje Izvedbe ukrepov za povečanje politične moči nankinške vlade.
Nov japonski uspeh proti kitajskim komunistom
ganghaj, 6. dec. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so japonske sile razprSJle 4. kitajsko komunistično armado, ki je bila zbrana v osrednjem Anhveju, ter so si zagotovile nadzorstvo oad železnico, ki ve. te glavno mesto Pengpu S Hopejem.
Popoln uspeh poziva Duceja županom
Rim, 6. dec. s. Poziv, ki ga je Duce naslovil na župane manjših podeželskih občin glede podpore prešel j en cem. je bil sprejet takoj z največjim navdušenjem. Med stotinami brzojavk, ki so kot odgovor na poziv dospele v Beneško palačo, jih je mnogo, ki so izredno značilnee. Neka občina z Piemonta javlja, da je sprejela že nad 6000 ljudi, nega druga ob Comskem jezeru je brzojavila, da se akcija za pomoč preseljencem nadaljuje v najzvestej-šem izvajanju Ducejevih odredb.
Enake brzojavke so dospele tudi iz občin v alpskih in apeninskih dolinah. Treba je povedati, da se tud s strani odse-ljencev kaže veliko razumevanje in kadar je potrebno, tudi potrpežljivost, tako da delo bratske fašistične solidarnosti dosega največje uspehe.
Delo Stranke
za žrtve vojne
Rim, 6. dec. s. V sedežu Littoria se je včeraj zbral osrednji svet za pomoč borcem in njih družinam pod predsedništvom tajnika Stranke in ob navzočno"ti vseh članov. Inšpektor PNF za bojevniški urad je poročal o udejstvovanju Stranke in pripadajočih organizacij v zadnjih 10 mesecih in o doseženih uspehih. Govorniki so prikazali popolno istovetnost gledanj in akcije med Stranko in združenjem družin padlih v vojni, pohabljencev in bojevnikov.
Obravnavana so bila še razna druga vprašanja, zlasti sodelovanje Stranke pri 'zvajanju zakona o obveznem nameščanju vojnih invalidov, zakon o pomoči pohabljencem, ki čakajo na upokojitev, vprašanje invalidov, bolnikov, zlasti anemičnih, malaričn;h in jetičn'h ter vprašanje zaščite vojnih pohabljencev Zborovanje je otvoril in zaključil tajnik Stranke s pozdravom Duceju.
Japonci so ponosni na prijateljstvo Italije
Tokio, 7. dec. s. Mednarodni dogodek, o katerem so japonski listi te dni največ pisali in ki je najbolj odmeval v japonski javnosti, je bil nedvomno Ducejev govor, ki so ga listi objavili dobesedno in z vidnimi tipografskimi poudarki. Visoka in zaslužena pohvala, ki jo je Duce izrekel japonskemu narodu, vzbuja upravičen ponos Japoncev, katerih listi poudarjajo zlasti Ducejevo priznanje, da pomeni Japonska jamstvo za končno zmago. Nič manjšega pomena pa ne pripisujejo nedvoumnemu odgovoru na klavrne žalitve in grožnje angleškega prvega ministra Churchilla. Močne Ducejeve besede, ki so pogumno pojasnile narodu hude žrtve, ki ga še čakajo, preden bo dosegel zmago, dokazujejo neporušno povezanost vsega italijanskega naroda, ki se zaveda, da mora prenašati najtežje breme vojne, a je še bolj trdno odločen, da se bori do končne zmage. Popolno in brezpogojno vero italijanskega naroda v svojega Duceja dn njegovo nezlomljivo voljo so Japonci prav dobro razumeli in beležijo z zadovoljstvom, da imajo ob obletnici svoje vojne v italijanskem narodu prijatelja, ki je prežet iste vere in iste vblje, ki preveva Japonce.
Vtis Ducejevega govora na Kitajskem
ganghaj, 6. dec. s. Ves tPk nacionalne Kitajske podčrtava, kakšen odmev je imel veliki Ducejev govor. List »šanghaj Times« komentira v svojem uvodniku Musso-linljev govor in p5še, da je učinkovit dokončni odgovor Church'llu iin odgovor na laži anglosaške propagande, »šanghaj Maj-niči« piše, da govor priča o neukrotljiv«m duhu Italijanov, ki je usmerjen k zmagi. Pod naslovom »Ponosen odgovore piše »Ost-asiatiseher Lloyd«, da je laHko ves svet poslušal ponosni Ducejev glas. s katerim Je razkrinkal laži sovražne propagamde. Na Kitajskem bivajoči Nemci ao ponosni na prijateljstvo med Ducejem in Hitlerjem ter na prijateljstvo Duceja do nemškega naroda. Duce je govoril srcem vseh pripadnikov trojnega pakta, ki so zedtajeni v boju proti skupnemu sovražniku.
Izmenjava blaga med Italijo in Rumunijo
Rim, 6. dec. s. Z italšjanskorumunsikimi pogodbami, ki so biile danes podpisane, je bil določen program izmenjave blaga med Italijo in Rumunijo za leto 1943. Pogodbe predvidevajo nadaljnji znatni razvoj prometa v okviru sodelovanja med obema prijateljskima in zavezniškima državama. Rumunija bo razen petrolejskih proizvodov dobavljala Italiji znatne količine pofljedeJ-sfcih izdelkov in živili. Italija bo dobavflljaJa proizvode tekstilne industrije, surovine in pcčfabrikate. proizvode mehanične, kemične in farmacevtske industrije ter druge proizvode italijanskega izvoza.
Nov šef javne varnosti na Hrvatskem
Zagreb, 6. dec. s. Poglavnik je imenoval za generalnega direktorja javne varnosti dr. Filipa Cervenkoviča na mesto dr. Lju-devita ZiinmermanzML
Maršal Mannerheim finskim vojakom
ob 25letniri finske neodvisnosti
Helsinki, 6. dec. s. Finska, ki je vsa pod orožjem in zbrana v bloku, katerega preveva samo volja po zmagi, resnobno proslavlja 251etnico svoje neodvisnosti. Vrhovni poveljnik finskih Oboroženih sil maršal Mannerheim je naslovil na borce poslanico, v kateri omenja temeljno vrednost zgodovinskega datuma, ki pomenja pričetek nove plodne dobe v državi, ki pa je morala vendarle leta 1939/40 kakor v sedanji vojni zopet žrtvovati v najhujši borbi najboljšo kri svojih sinov za neprecenljivo vrednoto svobode, katere vrednost je ničeva, ako je ne podpira sila orožja. Poklonil se je spoštljivo hrabrosti finskih borcev, ki sloni na neporušljivem prepričanju o pravicah domovine ter na nujnosti, da se mora ta vojna neizprosno voditi do konca, da se odstrani s pravičnih mej smrtna nevarnost. Bodoči zmagoviti mir bo brez dvoma dal večjo vrednost neodvisnosti Finske, po novih in še bolj krvavih prestanih žrtvah.
Maršal takole zaključuje svojo poslamco:
Vojaki! Mnogo ste storili ln mnogo sa od vas še zahteva. Toda vaša neukrotljiva odločnost in vaš zavestni duh žrtvovanja bosta triumfirala nad vsemi ovirami tudi sedaj-kakor v preteklosti. Na dan naše neodvisnosti pošiljam do najbolj oddaljenih postojank med snegom in ledom borcem svoj pozdrav. S pomočjo Vsemogočnega bomo vodili do kraja naš boj za zagotovitev trajnega miru državi.
Proslava v Rimu
Rim, 6. dec. s. Ob 251etnici finske neodvisnosti je bila v dvorani nekega velikega kinematografa svečana manifestacija v proslavo borbe finskega naroda za svojo svobodo. Svečanosti so se udeležili zastopniki glavnega stana, nemški veleposlanik fn japonski veleposlanik, madžarski poslanik in številne osebnosti ter prvaki ter močno zastopstvo* ranjencev in .vojnih pohabljencev naših Oboroženih sil.
Ogromne gospodarske pridobitve Japoncev
v prvem letu vojne
Šanghaj, 7. dec. s. V ubranosti namenov in metod, ki je lastna monolitičnemu organizmu, z onim ravnim zasledovanjem ciljev, ki je posebna značilnost japonskega naroda, z vztrajnostjo in uspešnostjo zelo naprednega naroda, sestavljenega iz vojakov in delavcev, ki so morali črpati do včeraj vse, kar jim je bilo potrebno za življenje 100 milijonov ljudi, iz malo plodne zemlje, ki ni bogata in ki . je bila povrh obdana s sovražnimi državami pod vplivom anglosaških dežel, ki so jo hotele zadaviti, je Japonska začela reorganizirati ozemlja, ki so jih zasedli njeni junaški vojaki.
Komaj leto dni po zasedbi se je v vseh zasedenih deželah obnovilo normalno življenje in povsod se nadaljuje proizvodno delovanje. Tako je velik del vzhodne Azije spremenil ne samo svoje politično, temveč tudi svoje socialno lice, medtem ko je Japonska postala zelo pomembno središče uvoza in izvoza. Vse, kar je nekoč spadalo v britansko, ameriško, nizozemsko in kitajsko 'posest, je že popolnoma vključeno v močni japonski gospodarski sistem. Razen tega se države, ki so se pridružile novi politiki azijske obnove, kakor na primer Mandžukuo, Taj in Indo-kina, izmed katerih so nekatere celo sklenile medsebojne zavezniške pogodbe, aktivno udeležujejo ustvarjanja Velike vzhodne Azije kot močne etnografske stvarnosti, zgodovinske stvarnosti in da-
nes tudi politične stvarnosti s prevladovanjem japonskega jezika.
Japonska dobiva sedaj prav po onih prometnih središčih, ki so nekoč bogatili Anglosase, kakor na primer Hongkong in Šanghaj, vse potrebne dobave za svoj lastni obstoj in za zmagovito nadaljevanje vojne. Tako dobiva sedaj bombaž iz Kitajske, gumo iz Nizozemske vzhodne Indije in malajskega področja, železo in boksit z Malajskega polotoka, bencin iz Nizozemske vzhodne Indije in živila iz Kitajske, Indokine, Tajske in Filipinov. Razen tega je na primer na Sumatri zelo razvita proizvodnja olja iz kokosovih orehov, tobaka, čaja in kave. Prav tako se povsod izkoriščajo rudniki zlata, srebra in bakra. Glavna proizvodnja Malajskega polotoka, guma ln kositer, je že dosegla predvojno višino. Ležišča kositra pri Pe-raku, ki so najbogatejša na svetu, se izkoriščajo celo v znatno večji meri kakor poprej. Zelo razvita je proizvodnja gume, ki z njo lahko Japonska razpolaga v ogromnih količinah, tako da je mogla rešiti s tem tudi vprašanje kuriva, kajti po najnovejši metodi je mogoče pridobivati gorivo tudi iz kavčuka.
Skratka, brez nadaljnjega lahko rečemo, da se je položaj zaveznikov in sil Trojnega pakta v#enem samem letu japonske vojne v pogledu surovin, zlasti onih. ki so potrebne za dolgo vojno, popolnoma spremenil.
Amerika objavlja svoje izgube le v dozah
šele sedaj je objavila Izgube ob lanskem japonskem napadu na Pearl Harbour, a še vedno ne v celoti
Buenos Aires, 6. dec. s. Iz Washingtona se doznava, da je mornariško ministrstvo šele zdaj, to je po enem letu, objavilo podrobno poročilo o škodi, ki jo je utrpela severnoameriška mornarica v Pearl Harbouru. Iz poročila izhaja, da so bile potopljene oklopnice »Arizona«, »Oklahoma«, »Kalifornia«, »Nevada«, »West Virginia«, polagalke min »Oglala« in »Utah« ter velik plavajoči dok. Razen tega je bilo izgubljenih 80 hidroplanov in 97 letal. Človeške Izgube znašajo 2.117 oficirjev, mornarjev in. pešakov mrtvih, 960 pogrešanih in 876 ranjenih.
Te strašne izgube je povzročilo 15 japonskih letal, ki so odletela z neke nosilke letal in preslepila severnoameriške straže. Japonci so izgubii samo 28 letal in' 2 podmornici majhne tonaže. K tem delnim priznanjem ameriškega mornariškega ministrstva glede izgub ameriške mornarice v Pearl Harbouru je treba dodati nadaljnje hude izgube, ki so jih zadali Japonci Američanom in jih objavili s svojo običajno resnicoljubnostjo in nepristranostjo v japonskih vojnih poročilih.
Berlin, 6. dec. s. Vest, da je ameriško tnornariško ministrstvo prav, pred obletnico katastrofe pri Pearl Harbouru, objavilo seznam edinic, ki jih je uničilo japonsko letalsko pomorsko oiožje, je vzbudila, kakor si lahko mislimo, precejšnje presenečenje tudi v Berlinu. Očitno je, da te stvari ni bilo mogoče več dolgo prikrivati. Nave-
dena škoda in številke seveda niso natančne. Izgube, ki jih je naznanil polkovnik Knox, komentira »Montag«, so samo del izgub, ki jih je v havajskih vodah se nahajajoča ameriška mornarica dejansko utrpela ob zori 7. decembra 1941. To je del izgub, ki jih je najavil japonski generalni glavni stan.
Lahko si mislimo kakšen vtis je washing-tonska objava naredila v vsej Ameriki. Res je, da tudi najbolj naiven človek s ceste ni nikoli vzel za čisto zlato Knoxovih izjav in da je trdovratni molk mornariškega niin«strstva. še povečal splošno skrb. Vendar nihče ni mislil, da je bila katastrofa tako strašne obsežnosti. Res je z druge strani, da je bilanca tako zvanih zmag ameriške mornarice v zadnjih mesecih, kakor tudi številka o proizvodnji, zmanjšala vtis, prav tako pa je tudi res, da upravičeno vsak državljan ameriške republike lahko dvomi o tem, kar je Wa-shington doslej objavil, kar danes objavlja in kar bo jutri objavil
Angleška podmornica najmodernejšega tipa izgubljena
Lizbona, 7. dec. s. Angleška admiraliteta javlja, da se je podmornica »Unique« je bila podmornica najmodernejšega tipa. Oborožena je bila z enim 76 mm topom, eno strojnico in s 6 topednimi cevmi po 533 mm.
Izpred vojnega sodišča
Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljstva Italijanskih Oboroženih sil Slo-venija-Dalmazia, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v stvari proti:
k Erjavcu Avgustu, sinu Josipa in Marije Strajner, rojenemu 4. III. 1914 v Oslici, istotam bivajočemu na št 1, nahajajočemu se v zaporu;
2.	Erjavcu Josipu, sinu Josipa in Marije Strajner, rojenemu v Oslici 3. III. 15)09, tam bivajočemu, nahajajočemu se v zaporu;
3.	Erjavcu Alojziju, sinu Josipa in Marije Strajner, rojenemu v Oslici 11. X. 1923 in tam bivajočemu, nahajajočemu se y zaporu;
4.	Zajcu Vincencu, sinu Vincenca in Angele Sever, rojenemu v Mleščevu pri Stični 17. VII. 1921, kmetovalcu, nahajajočemu se v zaporu;
5.	Kutnerju ^lojziju, sinu Josipa in Alojzije Lampret rojenemu na Potoku (Krka) 15. II. 1920 in tam bivajočemu na štev. 7, nahajajočemu se v zaporu.
Obtoženi so bili:
a)	zločina po čl. 1 Ducejeve naredbe z dne 3. V. 1942, ker so na Krki v nedoločenem času do 30. oktobra 1942 sodelovali pri združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega in družbenega reda v državi, z obtežilno okoliščino za Erjavca Josipa, da je bil organizator;
b)	zločina po ČL 16 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, ker so v zgoraj omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah sodelovali pri oboroženem krdelu z obtežilno okoliščino za prva dva kot poglavarja;
c)	zločina po fil. 2 Ducejeve naredbe z fine 24. X 1941, ker so v zgoraj omenjenih časovnih in krajevnih - okoliščinah brez dovoljenja posedovali orožje in vojaško municijo;
d)	dočina po čl. 7 Ducejeve naredbe z »ne 3. X. 1941, ker so v istih krajevnih in iasovnih okoliščinah poskušali napad na
življenje pripadnikov Oboroženih sil pri raznih spopadih z italijanskimi četami.
Erjavec Avgust je razen tega obtožen trikratnega umora z obtežilnimi okoliščinami v smislu čl. 81 k. z. 575 do 576 št. 3 k. z., ker je na Potoku okoli polovice meseca junija 1942 premišljeno povzročil smrt nekega Drobnica Ivana in meseca julija 1942 v Velikem vrhu smrt sester Terezije in Frančiške Piškur.
Zaje Vincenc je razen tega obtožen zločina po čl. 8 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, ker je v okolici Žužemberka v prvih dneh julija v družbi z drugimi neznanci težko poškodoval cesto v Žužemberku ter onemogočil promet na njej, na-valivši nanjo drevesna debla.
Iz teh razlogov je sodišče na temelju členov zakona spoznalo Erjavca Avgusta za krivega vseh pripisanih mu zločinov ter ga je obsodilo na smrt s posledicami, vključno z objavo sodbe v »Piccolu« v Triestu in v »Jutru« v Ljubljani.
Erjavca Josipa je sodišče spoznalo za krivega zločinov pod a), b) in c) z obtežilnimi okoliščinami in z olajšavo na temelju čl. 62 št. 6 k. z. ter ga obsodilo na dosmrtno ječo, na stroške in posledice vključno trajni preklic opravljanja javnih služb, zakoniti preklic ter objavo sodbe.
Erjavca Alojzija, Zajca Vincenca in Kutnerja Alojzija je sodišče spoznalo za krive zločinov pod a), b) in c) ter jih kot take obsodilo vsakega izmed njih na dosmrtno ječo, na stroške in posledice vključno trajni preklic opravljanja javnih služb, zakoniti preklic in na objavo sodbe.
Na temelju člena 479 k. z. je sodišče oprostilo Erjavca Josipa, Zajca Vincenca in Kutnerja Alojzija zločina pod d) zaradi pomanjkanja dokazov ter Zajca Vin-ceijca zločina napada na javne naprave zaradi pomanjkanja dokazov.
Ljubljana, 30. novembra 1942-XXI.
Spojitev občin Kočevje mesto in okolica
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi čl 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št 291, smatrajoč za potrebno in umestno, da se občini Kočevje-mesto in Kočevje-okolica spodita, odreja:
Občini Kočevje-mesto in Kočevje-okolica se spojita v eno samo občino, la dobi ime Kočevje.
Občinski sedež ostane v mestu Kočevju, ki je glavni kraj združene občine.
Okrajni komisar v Kočevju naj izvrši to naredbo in odredi potrebe ukrepe, da se uredijo marebi/tma vprašanja imovinskega, davčnega aili drugega značaja v zveza s spojitvijo teh občin.
Ljubljana, dne 25. novembra 1942-XXI.
Visoki komisar: Emilio Grazioli
Imenovanje komisarja za,bolniški fond"
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavd čl. 3. kr. ukaza z dne 3- maja 1941-XIX, št 291, in smatrajoč za umestno, dia se razpusti uprava »Bolniškega fonda«, ustanovljenega z naredbo prometnega ministrstva bivše kraljevine Jugoslavije z dne 30. maja 1922, št. 16.276/22, in da se imenuje izredni komisaT, o d 1 o č a:
Redna uprava »Bolniškega fonda«, ustanovljenega z naredbo prometnega ministrstva bivše kraljevine Jugoslavije z dne 30. maja 1922, št 16.276/22, se razpušča.
Za izrednega komisarja navedene ustanove se imenuje comm. dr. ing. Faust G i a -n a r o 11 i, višji glavni inšpektor državnih železnic, ki so mu v zvezi s» tem poverjeni vsi posli, za katere so pristojni organi redne uprave te ustanove.
Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 2. decembna 1942-XXI.
Visoki komisar: Emilio Grazioli
Rojstni dan regenta Nikole Horthyja
Budimpešta, 6. dec. s. Madžarski narod je danes proslavil rojstni dan regenta Hor-thyja. V madžarskih cerkvah so bile posebne službe božje, katerih so se udeležili zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Generali in višji oficirji, ki se nahajajo v glavnem mestu, so se podali k regentu ter mu izrekli -čestitke v imenu vojske. Zvečer se je regent Horthy udeležil svečane predstave v kraljevi operi. Ko se je pojavil, ga je občinstvo navdušeno pozdravljalo. Vsi listi posvečajo uvodnike Nikolu Horthyju, omenjajoč njegovo konstruktivno delo. Prav regentu Horthyju se ima Madžarska zahvaliti za svojo narastlo moč.
Bil je Nikola Horthy, ki je leta 1919. na čelu vojske razvil protiboljševiško zastavo in pognal iz Budimpešte židovsko-boljše-viško kamarilo, kjer se je vgnezdila na povelje Moskve. Protiboljševiška politika Madžarske se je logično razvijala z udeležbo države v vojni Italije in Nemčije proti boljševizmu. Madarski narod in predvsem vojaki, ki se ob Donu hrabro bore ter branijo domovino in evropsko kutluro, dvigajo danes svojo udano in zahvalno misel Nikoli Horthyju, ki že več ko 20 let pametno in z odločno 'roko vodi državo.
93. rojstni dan maršala Mackensena
Berlin. 6. dec. s. Feldmaršail von Macken-sen je danes prosi a vid svoj 93. rojstni dan. Feldmaršal ven Mackensen. čigar odilična vojaška kariera je znana in čigar strateške sposobnosti so se izkazale v prejšnji svetovni vojni med operacijami nemške armade na Balkanu, kateri je povečeval je pri najboljšem zdravju. Ob rojstnem dnevu mu je Hitler postlal prisrčen brzojav s čestitkami.
_
Slovo od francoskega letalstva
Vichy, 6. dec. s. Državni tajnik za letail-sitvo je naslovil na letalske vojaške sile dnevno povelje, v katerem pravi: »V bolečem trenutku, ko mora francosko letalstvo kloniti svoja krila, se spominjam z ganjenostjo in hvaležnostjo vseh tistih, ki so prispevali k vzdrževanju in razvoju letališke vojske, žrtvujoč svoje življenje, kri in srce. Živel maršal Petain! Živela Francija!«
Eksplozija v turškem rudniku
Carigrad, 6. dec s. V premogovniki: Soro-gulda je nastala huda eksplozija. Eksplodiral je jam ki plin. Plast zemlje se je odtrgala in pokopala večje število rudarjev. Reševalci so doslej potegnili izpod ruševin 5 mrtvih in 7 ranjenih rudarjev.
Nov hud potres v Turčiji
Carigrad, 7. dec. s. Zaradi več zaporednih potresnih sunkov v noči od 2. na 3. decembra v pokrajini Tohorum (srednja Ana-tolija) je bilo uničenih več vasi in veliko glav živine je izgubilo. živijenje. Nad 500 hiš je bilo porušenih ali poškodovanih.
Delitev krompirja, fižola in sira
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata objavlja:
Krompir: Dne 23. novembra 1.1. se je začela zadnja delitev krompirja letošnjega pridelka, ki se bo zaključila z dnem 13. decembra. Kdor si krompirja ni nabavil do tega dneva, zgubi pravico do nabave krompirja.
Svetujemo, naj si vsaka družina napravi malo zalogo, ki naj traja do novega pridelka 1943.
Fižol: V teku je delitev 1 kg fižola na osebo z odrezkom »H«. Ta delitev se bo zaključila z dnem 19. decembra.
Sir: Delitev sira, ki je bila naznanjena za november, se bo začela z 9. decembrom na odrezka »A« in »B« navadne živilske nakaznice.
Prodaja krav mlekaric
Kmetij ki oddelek Visokega komisariata obvešča živinorejec, da se vrši v torek dne 8. t. m., od 8. do 12 ure in od 14. do 17. ure v gostilni Rastohar, Karlovški most, prodaja prvovrstnih plemenskih krav dobrih mlekaric.
Nove taktike komunistov
Komunisti se zavedajo svojega poloma In poraza, zato slepomišijo sedaj z novimi parolami
Da je komunizmu pri nas odklenkalo, tega se vedno bolj zavedajo tudi komunistični voditelji, ki zato iz svojih varn'h in skritih kotičkov kot generali brez vojske skušajo rešiti, kar se še reš'ti da. Ni v skladu z njihovo ideologijo in taktiko, da bi se priznali za poražene, posebno n^ sedaj. ko visi nad njihovimi glavami strašna odgovornost za vse zločine, ki so jih izvršili na škodo slovenskega ljudstva. Zato iščejo sedaj pota, da bi svoj zavoženi »po-kret« opremili z novo firmo, ki bi ne vzbujala tolikšnega odpora kakor vse njihovo dosedanje postopanje. Mislijo pač, da ja d« vol j, ako volk dlako menja, pa se lahko kot »volk spokornik« znova približa svoji
žrtvi. •
Naše ljudstvo je to komunistično igro že davno spregledalo. Preveč so komunistični voditelji in priganja« že doslej šarili med našimi ljudmi z gesli, ki so se drugo drugo pobijala, da bi jim še kdaj nasedlo. Dosedanje izkušnje so ljudi že izmodrile. da so nasproti vsakim novim vabam skrajno odklonilni. Zato je tudi nova taktika komunistov med nami že v naprej obsojena na neuspeh. Naše ljudstvo — zlasti ono, s čigar neizkušeno-1 jo so komunisti najbolj, špekulirali — se je med tem že tak« iz-modrilo. da je kos tudi najbolj rafiniranirn računom komunističnih uničevalcev.
Znano je, kako so naši trockisti, ki so izšli iz anarhistične šole, še nedavno oznanjali rešitev Slovencev v Izvedbi stoodstotne »komunistične revolucije«, pri čemer da ni važno, kolikšne bodo žrtve in kakšna škoda, ki bi jo utegnilo slovensko ljudstvo v svoji celoti utrpeti. Ko pa se je že sam začetek njihovega »revolucionarnega« pokreta, ki ga obeležujeta samo
umor in rop, sprevrgel v splošno katastrofo slovenskega ljudstva, ki se je odločno uprlo vsem tem novim »odrešenikom« in njih početju, so ti »kovači prave narodne usode« — kakor go se radi nazivali — skušali stvar olepšati s tem, da so vso krivdo zvalili na — slovensko ljudstvo, ki da za tako visoke in vzvišene ideale, kakor so Jih oni oznanjali, ni še »zrelo«.
To je bil prvi korak komunistov k umiku in seveda že tudi priprava za novo taktiko. Ob vsakem novem udarcu, ki so ga doživel', se je nato pojavila kaka nova njihova taktika, ki so jo spretno maskirali z raznimi zapeljivimi gesli. In tako je šlo naprej, dokler niso izčrpali v-reh svojih sredstev kot komunisti in spoznali, da se v tej obleki zares ne morejo več pojaviti pred našimi ljudmi. Odločili so se naenkrat, da menjajo tudi svojo dlako, da se, če ni drugače, preleve iz internacionalistov zopet v najbolj vnete zagovornike slovenskih interesov kot tako zvani »progresisti«. Cez moč so se polastili parole o »zlati sredini«, ki so jo nedavno še sami srdito napadal! in trdili, da je slovenskemu človeku danes mesto samo v — skrajnostih, medtem ko se na sredi zbirajo le oportunisti in udob-neži itd.
Zakaj ta sprememba? Zato, ker so generali brez vojske spoznali, da so ostali osamljeni, da je slovensko ljudstvo proti njim nastopilo enotno in povezano in da je spričo tega edini izhod — menjati dlako. Nova spokorniška obleka — »koncen-triano sredino« jo menda nazivajo — naj bi sedaj skušala vplivati na prot; komunistične množice. Toda komunistični voditelji se bodo tudi to pot zmotili. Slovensko ljudstvo sodi \(t>lka po nravi, ne po dlaki.
ISosp
Sovjetske izgube na gospodarskem področju
V svojem mesečnem poročilu navaja Dresdner bank zanimive številke, ki kažejo, v kakšnem obsegu je skrčena gospodarska moč Sovjetske Rusije glede na predvojno proizvodnjo v zasedenem področju. Leta 1938. je znašala v vsej Sovjetski Rusiji obdelana površina 153.6 milijona * hektarjev. Od te celotne površine odpade na zasedeno področje 67.4 milijona hektarjev, to je 44%. Sama žitna proizvodnja, je znašala v letu 1938. 101.5 milijona ton; od tega je odpadlo 42% na sedaj zasedeno področje. Najob-čutnejša je na agrarnem področju izguba v proizvodnji sladkorne pese. Leta 1939. je znašala celotna sovjetska proizvodnja sladkorne pese 17.6 milijona ton; od tega je odpadlo 15.4 milijona ton ali 88% na sedaj zasedeno področje (od proizvodnje na zasedenem področju pa je odpadlo 11 milijonov ton samo na Ukrajino, ostanek pa na področje Kurska in Voroneža).
Nadalje navaja statistika, da je Sovjetska Rusija izgubila 53% površine posejane z oljnimi rastlinami, 49% površine posejane z lanom, 53% površine posejane s konopljo ln 20% površine bombažnih kultur. Na zasedeno področje odpade 29% celotne površine gozdov, 47% konj, 41% goveje živine, 63% svinj in 28% drobnice. Najob-čutnejše pa je stališče vojne proizvodnje izguba Industrijskih surovin in pogonskih sredstev. Na zasedeno področje je 1. 1938. odpadlo 61% celotne proizvodnje premoga, 64% proizvodnje železne rude, 52.5% proizvodnje jekla in 35% proizvodnje mangana.
Gospodarske vesti
= Seznam steklenih in keramičnih predmetov, ki se smejo prodajati. Prejšnji teden smo objavili naredbo Visokega komisarja, s katero se omejujeta proizvodnja in prodaja steklenega in keramičnega blaga. Naredba navaja steklo in keramično blago, ki se sme proizvajati in prodajati, medtem ko se drugo blago ne sme proizvajati in ne prodajati občinstvu. Blago, ki je bilo proizvedeno do uveljavljenja te naredbe, pa se sme do konca tekočega meseca prodajati občinstvu. V zvezi s to naredbo prinaša sedaj »Službeni list« objavo, ki se glasi: Glede na naredbo Visokega komisarja z dne 26. novembra 1942/XXi. s predpisi za proizvodnjo in prodajo steklenega in keramičnega blaga se naznanja, da si stranke lahko ogledajo pri Pokrajinskem korporacijskem svetu seznam steklenih in keramičnih predmetov, katerih proizvodnja in prodaja sta dovoljeni. Ti izdelki morajo imeti navedeno odobreno ceno za prodajo pri proizvajalcu in ceno za prodajo porabniku. Slednja cena mora biti natisnjena na vsakem posameznem predmetu.
= Podaljšanje italijansko - romunske trgovinske pogodbe. Trgovinski sporazum, ki je bil sklenjen med Italijo in Rumunijo 20. novembra 1941., je bil te dni po sporazumu med obema vladama podaljšan do 1. januarja prihodnjega leta.
= Pospeševanje svilogojstva. Italija je, kakor znano, prva proizvajalka naravne svile v Evropi. Glede na pomen te surovine je italijanska vlada izdala vrsto ukrepov, kj predvidevajo do leta 1945. nadaljnje povečanje proizvodnje. Proizvajalci bodo prejemali posebne premije, če izkupiček glede na težo blaga ne b0 dosegel osnovne cene. Osnovna cena pa se bo vsako leto določila za blago, ki da 1 kilogram svile na 10 kilogramov kokonov. Izravnani dodatki se bodo plačali za ono blago, k; ima po ugotovitvah posebnega tehničnega odbora večjo tržno ceno.
s= Države trojnega Pakta Kontrolirajo 44% Svetovne proizvodnje sladkorja. Statistični urad za sladkorno industrijo F. O. Licht objavlja zanimive podatke o svetovni sladkorni industriji glede na spremembe, ki so nastale v zadnjih letih na političnem področju, in sicer od 1. septembra 1937 do 1. septembra 1942., pri čemer so vse številke izračunane na osnovi proizvodnje v letu 1937-38. Dne 1. septembra 1937. so kontrolirale Italija, Nemčija, Madžarska, Bolgarija, Rumunija Finska Japonska ln Mandžurija 14.3% svetovne proizvodnje sladkorja, to je 4.19 milijona ton. Po letu 1937. je prišla pod vpliv držav trojnega pakta cela vrsta dežel z močno razvito sladkorno industrijo, najprej je prišla pod kontrolo industrija v Avstriji in bivši Češkoslovaški, potem na Poljskem, v Franciji, Nizozemski in Belgiji, spomladi lanskega leta v Jugoslaviji in Grčiji, po izbruhu vojne z Rusijo je prišla pod kontrolo močno razvita industrija v Ukrajini, po izbruhu vojne na Pacifiku pa mogočna sladkorna industrija na Javi in na Filipinih Kitajska proizvodnja sladkorja iz sladkornega trsa, ki je po večini v obalnem področju, pa je že »prej prišla pod japonsko kontrolo. Tako je delež držav trojnega pakta narasel v petih letih od 14 na 44% svetovne proizvodnje, kajti 1. septembra 1942. je bila pod kontrolo držav trojnega pakta sladkorna proizvodnja 12.77 milijona ton (izračunano na podlagi proizvodnje v letu 1937-38). Delež angloameriških zaveznikov se je zmanjšal od 23.51 milijona ton v letu 1937 (80.1% svetovne proizvodnje) na 14.93 milijona ton v letošnjem letu (50.9%). Pri tem pa je treba še vpoštevati, da so mnoga prekomorska področja proizvodnje sladkorja sedaj brez večjega pomena, ker nimata Anglija in Zedinjene države na razpolago potrebne ladijske tonaže zlasti za prevoz sladkorja iz Avstralije, Južne Afrike, otočja Fidži in z otoka Mauritius. Zato se je oskrba Anglije in Zedinjenih držav s sladkorjem v zadnjih letih bistveno poslabšala.
— Obnovljeno obratovanje velike cementne tvornice v Novorosijsku. Po zasedbi No-vorosijska so se takoj pričela dela za obnovo obratovanja'v velikih cementnih tvor-nicah, ki so pred vojno krile 30% celotne potrošnje cementa v Sovjetski Rusiji. Kakor sedaj poročajo, so pričeli v teh tvor-nicah zopet z obratovanjem.
Eadio Ljubljana
TOREK, 8. DECEMBRA 1942/XXI.
7.30: Slovenska glasba. 8.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.?0: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba. 13.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13.20: Plošče. 13.25: Operno gla;bo vodi dirigent Morelli, sodeluje sopramstka Anna Burco Gentile. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — Operetna glasba. 15.: Poročila v slovenšč;ni. 17.15: Plošče »La Voce del Padrone — Columbia«. 19.: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini, 19.45: Lahka glasba. 20.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Tipična glasba. 21.: Orgelski koncert Pavla Ranči-gaja, sodeluje violinist Jan šlaj3 — prenos iz cerkve Sv. Petra v Ljubljani. 21.30: A. Nicotera: Pogovor s Slovenci. 23.40: Koncert sopranistke Ksenije Kusej. 22.: Oricester vodi dirigent Fragna. 22.45: Poročila v italijanščini.
+
Po došlih vesteh je preminul naš dragi oče
dr. Ivan Rudo!
odvetnik v Slov. Konjiči? Maša zaduSnica se bo brala v cerkvi sv. Jožefa dne 10. t m. ob 8. urL
Žalujoči rodbini RUDOLF in SERNEC



Na Dolenjskem v rimski dobi
Št. Jernej, eden izmed najlepših krajev na Dolenjskem
Takoj s prihodom Rimljanov se je po vsem Dolenjskem pričelo novo življenje. Vojaštvo se je takoi j spravilo na gradnjo novih cest, obenem pa je tudi pridno osu-ševalo močvirja i,n zidalo mostove in vodovode. Domače rodove pa so po preselitvi s hribov v ravnine jeli učiti obdelovati polja in gojiti vinsko trto. zaradi česar se je pričelo kmalu pravo blagostanje po vsem Dolenjskem. Edino na denar se Dolenjci dolgo niso mogli privaditi in šele proti koncu 2. stoletja je posrtal tudi po Dolenjskem denar edino in izključno plačilno sredstvo. Za dvig novih pokrajin si je posebno prizadeval cesar Probus. Z uvedbo novih in bo' i^h vrst trt je pripomogel vinogradništvu do popolnega razvoja, takisto pa je zbcdjfal vse rudarstvo, in to prav posebno znamenita dolenjska rudnika v Ajdovskih jamah pri Mokronogu in pri Gornji Straži, kjer so bile urejene velike fužine, v katerih so topili železno rudo Kmalu je tudi zaslovela dolenjska obrt. ki je izdelovala zelo trpežno in visoko cenjeno platno. V prostranih dolenjskih gozdovih pa se je na veliko seka! les za rimske ladje. Dolenjsko je v rimski dobi v velikih količinah izvažalo v Italijo les. platno, volno, živino in kože, iz Italije pa je dobivalo v zameno Olje, vino in razne kolonialne pridelke. Ves promet se je vršili iz Dolenjske po Krki (Cor-coras) in Kolpi (Colapis) do Save (Savus) in od tod preko glavnih brodarskih postaj piri Krškem, Mokricah in Čatežu ob Savi po Savi in Ljubljanici naprej proti jugu.
O kulturnem življenju Dolenjske v rimski dobi pa dajejo najlepšo sliko neštete izkopanine iz Drnovega, Trebnjega, Grabelj pri Št. Jerneju in Novega mesta. Najvažnejše med njimi so izkopanine pri Dmovem, kjer je biilo odkrito mnogo rimskih grobov.
V	1. stoletju po Kr. so mrliče sežiigali, njih pepel spravljali v lepe 'lončene žare. kosti pa v steklene posode. Vse to so skupaj z drugimi posodami in okraski polagali v zidan grob, ki so ga pokmiln s kamnit no ploščo. Tudi v grobovih iz 2. stoletja se najdejo ostanki sežganih mrličev v žarah, med tem ko so v 3. stoletju jeli pokopavati pepel poleg groba in so v grobovih najdene le lepe bronaste igle in raznovrstni nakit.
V	tem stoletju so nastali že iz opeke zgrajeni grobovi, v -drugi polovici tega stoletja pa so že zidali za grobove cele kapelice z liičpimi slikarijami, v katerih so našle zadnji počitek kar cele družine. S prestopom cesarja Konstantina v krščansko vero je bila izdana prepoved sežiganja mrličev in so poslej mmliiče pokopavali.
S prihodom Rimljanov se je pričel tudi po Dolenjskem vedno bolj uvajati latinski jezik in posebno taiko imenovani višji krogi s? kaj kmalu uporabljali poleg domačega še latinski jezik. Razen jezika pa so više omikani Rimljani dvignili tudi splošno izobrazbo na Dolenjskem ter prenesli mnogo rimskih .običajev na naša tla. Pač pa je prebivalstvo še obdržalo svojo vero in večkrat se je celo dogajalo, da so domači rodovi skupno z Rimljani častili obenem keltske in rimske bogove. Najbolj čaščeni keltski bogovi so buli v tej dobi vodni boginji Aequorna in Adsailuta (Savina). vodni bog Savus, Genius loči. Norela, Sedatus in Sšl-vanus. Od rimskih božanstev pa so v glavnem oboževali Jupitra. Herkuila, Neptuna, Bakha in Eskulapa ter boginje Cerero. Dia-r,o. Luno in Hekato. Odločno pa so Rimljani prepovedali krvave človeške žrtve. V praetormro La tobicorum in Neviodunumu pa so častili celo perzijskega boga Mutro, ob Krki pa so posebno Latobičani imeli zelo v časteh sirskega Baala. Častitev teh bogov pa so uvedli po Dolenjskem vojaki, ki so prišli iz daljnih vzhodnih dežel. Toda
kaj kmallu se je tudi po Dolenjskem jelo širiti krščanstvo, ki so ga tu oznanjevaili duhovni iz Akvileje, Salone in Sirmije. Prva oznanjevalca sta bila siv. Mohor in diakon Fortunat, ki sta prišla oznanjevat novo verp v naše kraje že leta 51. po Kr. Vendar pa se je krščanstvo šele z ustanovitvijo škofije v F-noni začelo utrjevati tudi po DOlenjskem.
Od prihoda Rimljanov naprej je vladala usodna povezanost Dolenjske z rimskim carstvom in obenem z blagostanjem je moralo Dolenjsko deliti z mogočnim svetovnim imperijem tudi vse njegove tegobe. Prvi dve stoletji je vladal po Dolenjskem relativni mir in z njim te naraslo blagostanje do vrhunca. Leta 168. pa so iz pariške vojne vračajoče se zmagovite rimske legije zanesle ti^i na Dolenjsko kugo, ki je pobrala ogromno prebivalstva V tem času so pridrli preko Donave tudii Markomani in Kvadi ter popolnoma ©pustošili Do;enjsiko in šele Mark Avreliju se je posrečilo pognati te divje rodove nazai preko Norika
v njih domovino. Takisto pa so prihajali v teh letih večkrat na plenjenje na Dolenjsko
trdi Goti in zapadnogotsiki knrij Alarih jo ob svojem pohodu proti Emoni raropad ki »pustošil nešteto dolen jskih naselbin.
Se večje nesreče pa so zadevale Dolenjsko ob preseljevanju narodov. S prešel j evanj,pm narodov je tako rekoč prenehala rimska oblast na Dolenjsketa, saj Rimljani i»so bali več v stanu zaščititi domačega prebivalstva pred divjimi tolpami, ki so na svojih pohodih proti Italiji plenile in pustošile po vsi deželi. Pri tem so posebno trpela bivališča ob glavni prometni žSi Emona—Neviodu-num. Zaradi tega so j ela maloštevilni prebivalci, ki j-im je uspelo oteti sn vsaj golo življenje, bežati v gore in si tam graditi trdnjave. Tako je nastala iz nekdaj mogočnega rimskega mesta Neviodunuma onstran Krke pri Kriki vasi na višini močna trdnjava. za katero so našli gradivo v porušenem Neviodunumu.
Leta 430. so Rimljani odstopila del Pamo-nije hunskemu kralju Rovi. Njegov naslednik Atila je ustanovil lastno državo v Pa-noniji in rimski cesarji so mu odstopili vse Posavje in z njim vred tudi Dolenjsko Vendar je klj,ub temu prišel Atila kaj kmalu v spor z Rimom in je na svojem pohodu proti Italiji popolnoma oplenil in deloma tudi razrušil Dolenjsko. Po Atilovi smrti pa so se vse Panonije z Dolenjsko vred polastili Vzhodni Gobi, ki so po imenu sicer še priznavali rimsko nadoblast. S prihodom Vzhodnih Gotov pa je posebno jela upadati že tako lepo se razvijajoča kultura in domače prebivalstvo je ponovno na pol podivjalo med barbarskimi narodi. Obenem pa se je s prihodom Gotov tudi končala ■rimska doba Dolenjske in Dolenjsko je prešlo v srednji vek.
Prof. Ferdinandu Seidlu v spomin
Umrl je mož, kje tak je še med nami!
Ako za koga. velja to za pok. Ferdinanda Seidla.
Bil je mislec, učenjak to vzornik.
Kakor pajek je snoval iz sebe vse svoje dolgo življenje spise, razprave in knjige o naših gorah, njih rastlinstvu, potre-lh, vetrovih to vremenu. Kamenje mu je govorilo o svojem nastanku, svojem življenju in svoji starosti, cvetlice pa so mu razkazovale svoj čudoviti ustroj, svojo nepre-kosljivo smotrnost to svojo nedopovedljivo prilagodljivost.
V delavnico sem tvojo zrl in videl vedno sem vrtenje, prelivajoče se življenje pre-rojevamje, prenavljanje, iz bitja v bitje prelivaraje. Tako je lako rekel tudi on z Gregorč;čem.
Prof. Seidl je bil Eolova harfa, v katero se. je lovilo večno valovanje neprestano se izpreminjajoče prirode. Vse njene pojave je opazoval, meril, tehtal, zapisoval in uvrščal v red. Bil je prirodoslovec in kakor takšen je gledal in ocenjeval, kar se je godilo okoli njega to . v njem.
Njegov pogled je segal v daljno, daljno davnino in gledal takratno obličje naše zemlje. Z leti sta razširila njegova pridnost in njegovo hrepenenje po resnici, njegovo znanje v daljino, širino ln globino. Bil je botanik, geolog in metereolog, torej pravi polihiistor. Dostikrat je pravil, da je bilo njegovo najpomembnejše doživetje, ko je profesor v osmi šoli razlagal teorijo Kanta, Laplacea. Menda ga je prav ta dogodek napotil, da se je odločil za prirodo-slovje.
Seidlov prednik na očetni strani je bil češkega pokolenja. Priimek Seidl je še dandanes na češkem prav pogosto.
Zmes češke to slovenske krvi je dosegla prav v pokojnem profesorju svoj višek.
Seidl Ferdinand je bil v svoji mladosti šibkega in rahlega zdravja. Ko se je rodil, je bil tako revno nebogljenče, da so se bali, da ne bo roj.tvu sledila tudi že smrt Zaradi tega so na vso moč hiteli, da be bil čimprej krščen in tako - postal dedič nebeškega kraljestva. S pametnim, treznim in preudarnim žMjenjem si je podaljšal svojo življenjsko dobo tako, da je bil pravi Metuzalem. Saj je umrl v svojem 87. letu. Skoro do zadnjih trenutkov je bil pri sebi. V svoji kratki bolezni je silil iz postelje, da bi delal, kakor je bil navajen leta in leta. Težko si je dal dopovedati, da je zadosti delal in da si je odpočitek več kakor zaslužil.	j
Nenavadno dolgo življenje je Seidlu omogočilo da je obogatil znanost in dal iz se-
be vse. Doživel je zadoščenje, da je bilo njegovo znanstveno delo splošno priznano. Prof. SeJdl ni bil samo sloveč znanstvenik. Svojo skrb, vnemo in gorečnost je poklanjal tudi malenkostim, za katere se učenjak njegovega slovesa ne bi bil zmenil. Saj je bil član in dokler je količkaj zmogel tudi predsednik mnogih naš'h narodnih društev. Brez njega ni minila nobena prireditev, bodisi predavanje, igra ali proslava. Ako ga kdaj le ni bilo videti, je bil kriv samo tehten vzrok.. Bil nam je stara. dragocena in častitljiva za'tava, Iti je šla pred nami, kažoč pot, po kateri je treba hoditi, da je človek sebi in drugim v srečo, korist in blagor.
Hudo nam je po pok. prof. Seidlu in pogrešali ga bomo. Saj je bil rarus nans in gurgite vasto.
Pa kaj hočsmo! Tudi on je moral plačati slednjič svoj dolg naravi. Kaj je naša dolžnost? Pomnik postavimo mu tak, da slednji skuša biti mu erak!
Prof. Seidl, ponosni smo, da si bil naš!
Zadnja pot prof. Seldla
Novo mesto, 3. decembra.
Kako veliko priljubljeno t, spoštovanje in ugled je užival pokojni novomeški znanstvenik profesor Ferdo Seidl, je pokazala njegova zadnja pot, na kateri ga je spremila poleg velike množice meščanstva tudi vsa novomeška srednješolska mladina, katere vzgoji je pokojni profesor posvetil dobršen del svojega življenja.
2e mnogo pred 16. uro so se zbrali pred hišo žalosti na Ljubljanski cesti številni njegovi stanov-ki tovariši, prijatelji in znanci ter vse novomeško dijaštvo, da se še poslednjič poslovi od nepozabnega pokojnika. Po cerkvenih obredih so novomeški pevci zapeli ganljivo žalostinko, nakar se je zvrstil veličasten pogrebni sprevod proti pokopališču. Za križem je stopala srednješolska mladina, za krsto, ki je bila obložena z venci in cvetjem, pa užaloščeni svojci, za katerimi se je uvrstil dolg sprevod, v katerem so bili zastopniki oblasti, župan dr. Polenšek, celokupni gimnazijski profesorski zbor z ravnateljem g. Dolencem ra čelu. bivši župan dr. Režek, ravnatelj Kmetijske šole inž. Absec. zastopniki kulturnih m drugih ustanov Dolenjske metropole ter velika množica prijateljev in znancev. Po cerkvenih obredih v pokopališki kapeli in pred grobom so novomeški pevci zapeli še dve pretresljivi
Rifornimento dl carbnrante a nostri automezzi ln marcla sni fronte delTAfrica Setten-trionale — Italijanska motorna vozila na pohoda v Severni Afriki se zalagajo %
gorivom
žalost Inki, nakar so pogrebci zasuli njegovo zadnje domovanje s svežim jesenskimi cvetjem, ki ga je pokojni dolenjski učenjak tako zelo ljubil.
Iz Hrvatske
Na vzhodni fronti je padel domobranski topniški major Slavko Paar iz Zagreba. Udeležil se je bojev v Stalingradu in bil 27. septembra ranjen. Nato so ga prepeljali v vojaško bolnišnico v Konstantinovki, kjer je 8. oktobra ranam podlegel. Majorja Paara so pokopali z vojaškimi častmi na pokopališču v Konstantinovki.
Hrvatsko-nemška kmetijska razstava v Zemunu. Dne 5. t. m. je bila v Zemunu odprta hrvatsko-nemška kmetijska razstava, ki bo trajala do 15. t. m. Istočasno bo prirejena razstava tudi še v dveh drugih mestih velike župe Luka, in sicer v Vinkovcih in Vukovaru.
Ustaški sestanki. Predzadnjo nedeljo je bil spet niz zaupnih sestankov pristašev ^lstaškega gibanja. Razen v Krapini, Požegi in Veliki gorici je bil zaupniški sestanek v Novigradu Podravskem, kjer je bil
Nova mladinska knjiga
Svatba MIŠKE MIKI
Pravkar je Izšla v založbi Narodne tiskarne ljubka otroška povest znanega bolgarskega pisatelja Nikolaja Fola »Svatba miške Miki« s Pirnatovimi ilu-_straejjami. Zgodba o prelepi
'kitajski kraljičnl ln o pogum-" nem kraljeviču Omar j a, ki je bil ubil srno gozdne vile in se je zato moral kruto pokoriti, je tako zanimivo in prisrčno napisana, da jo bodo naši otroci brali z največjim užitkom. Kraljevič Omar mora ubiti strašnega zmaja, da bo rešen svojega prekletstva. Njegova usoda, ki je usoda miške Miki, njegovi boji in uspehi, spletke in dogodivščine na kitajskem dvoru pred tisoč ln tisoč leti — to je že cel roman v obliki pravljice. Okusno opremljena v polplatno vezana knjiga je zelo poceni ln stane samo
10 lir
navzočem tudi minister Janko Tortič, v Kutini je kot zastopnik vlade med drugimi odličniki povzel besedo veliki župan dr. Gvozdič, v Vojnem Križu državni saveznik in glavni ravnatelj prof. Aleksander Seitz, v Belišču predstojnik Delavske zbornice v Zagrebu Vekoslav Blaškov, v Trgovištu pa je bil na zborovanju navzočen odposlanec glavnega ustaškega stana Tomislav Grgič.
Kontrola živilskih nakaznic. Zaradi izredno visokega števila izdanih živilskih nakaznic v Zagrebu £o oblastva sklenila, da izvrše kontrolo nad vsemi izdanimi izkaznicami. V svrho preglela mora vsak družinski poglavar prinesti živilske nakaznice za svojo družino na kontrolni urad. Na nakaznice, ki ne bodo vidirane se raciomi-
'	9
rana živila ne bodo mogla kupiti. Prihodnji mesec bodo izdali živilske nakaznice samo tistim osebam, ki bodo imele nakaznice opremljene s kontrolnim žigom.
Dubrovnik dobi svoj tednik. Priprave za izdajanje hrvatskega tednika v Dubrovniku so v najlepšem teku in je pirčakovati, da bo list izšel že prel božičem. Tednik bo imel prvenstveno kulturni značaj.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Torek, 8.: ob 14.: Petrčkove poslednje sanje. Prvič v sezoni. Mladinska predstava. Nastop Miklavža. Izven. Cene od 12 lir navzdol. Ob 17.: Ples v Trnovem. Izven. Cene od 18 lir navzdol Sreda, 9. decembra: ob 16.30: Deseti brat. Red A
Četrtek, 10. decembra: ob 16.30: Sestero oseb išče avtorja. Red Četrtek
P. Golla; »Petrčkove poslednje sanje«.
K tej mladinski igri bo prišel Miklavž to bo obdaril pridne otroke, za katere bodo prispela darila z natančnim naslovom, najkasneje do začetka predstave. Miklavža bo spremljalo njegovo spremstvo, angeli in parkli. Naslovno vlogo v igri bo igrala Vida Juvanova. V ostalih glavnih vlogah: Danilova, Pol. Juvanova, šaričeva, Lipah, Peček, M. Skrbinšek, Marija Vera, Levar-jeva, Drenovec itd. Režiser: prof. O. Sest.
OPERA
Torek, 8.: ob 10.30: Angel z avtom. Mladinska opereta. Izven. Prvič v sezoni. Cene od 18 lir navzdol Ob 16.: Thajs. Izven. Cene od 24 lir navzdol Sreda, 9. decembra: ob 16.: Slepa miš.
Opereta. Red Sreda Četrtek, 10. decembra: ob 16.: La Boheme. Red Premierski Simončič-Mav: »Angel z avtom«. Mladinska opereta v treh dejanjih. Osebe: sv. Peter — Janko, ing. štrukelj — Anžlovar, Marijana — Stritarjeva, Urša — Koširjeva, Biserka — Barbičeva, stražnik — Pia-neeki, Joško — Bajde, Metka — Besedni-kova, Zmazek — Humar, Osa — Gregorin, gospa — Rusova medvedar — Simončič, sonce — Urbaničeva, mesec — Humar, botra Smrt — Džanga, zvezdici: Migi ca in 2igica — T. Remškarjeva m Tavčarjeva. Dirigent: R. Simoniti, režiser: Maša Slav-čeva, koreograf: ing. P. Golovin. Inscena-tor: ing. E. Franz.
KULTURNI PREGLED
Massenetova „Thais" v Operi
Massenetu so glasbeni zgodovinarji večinoma krivični. Neznatno in 't mimogrede je omenjeno njegovo ime tam nekje med Saint-Saensom, De Lihe jem in Bizetcm. cd katerih priznavajo genialnost predvsem zadnjemu. Jliemannu je Massenetov slog soroden Meyerberjevemu, Anton Mayer pravi o njem, da danes ni več prav užiten in d'a nekaj dobrih melodij ne more pcikriti ostale osladne vsebine (Zuckergehallt) njegovih oper. Modernejši Biicken (z univerze v Kol-nu) mu je pravičnejši, imenuje ga prilagodljivega, barvno in melodično bogatega. Temu mnenju bi se kazalo pridružiti, ker ni v njem rasne aLi narodne nestrpnosti in ker pravično ocenjuje svoj čas zelo slavnega francoskega skladatelja, člana francoske Akademije in imetnika neštetih odlikovanj in drugih vidnih časti.
Massenet nima Verdijeve moči, Mozartove duhovitosti aili Wagnerjeve monumental-nosti. Je skromnejši, šibkejši od teh velikanov, a čustveno dovolj dojemljiv, da nam je ustvaril nekaj odličnih oper. »Thais« ni njegovo najboljše delo. Daleč jo presega »Manon« predvsem po dovršenem orkestralnem slikanju sceni čnega razvoja. Vendar se mi zdi, da kljub temu ne smemo imenovati te glasbe »muckasto laskajoče« Res je. da ji manjka sile. Čutni svet bi mural biti prikazan nebrzdane j še (pri tem mislim na divjo čustveno silo v šostakovičevi Katarini Izmajlovni). a duhovni, asketski svet je prikazan za Francoza -zadosti dobro. Massenet je eden od tistih skladateljev, katerih dela se označujejo s »piece bien^ faite*. z vsem nekoliko klasicistično ^V^.darjenim znanjem (če že ne s tako smerjo), ki Francoze vedno odlikuje. Čustvena razgibanost je najvidnejša v spevih Thais same, kjer dosega močne viške in se razplamti večkrait
v žgočo, vse obsegajoče strast. Gotovo pre-sladko je prikazana spreobrnitev (medigra med tretjo in četrto sliko), dasi je zgolj instrumentalno ta ded kaj lep dokaz skladateljeve sposobnosti.'
Za uspešno uprizoritev so se sodelujoči zelo potrudili in je predstava dosegla pni prvi izvedbi zalo lep uspeh. Režimi je Debevec, čigar delo se pozna ne toliko v zunanji sceni, kjer je 'imel dobre pomočnike, kolikor v pravilni notranji pripravi igralskega osebja. To sie pravi, da je on eden od redkih opernih režiserjev, če ne edini, ki zna razložiti, za kaij gre v vsebini iz čisto človeškega stališča. Taka psiihološko-analitična razčlemba dela, vzporejena z glasbenim izrazom in prikazana v primernem slogovnem sceničnem okolju, nam potem da tisti rezultat resnebe in pristne človečnosti, lci jo vselej iščemo v veliiikih umetniških delih in ki je Debevčeve režije nikoli ne pogrešajo.
V glavni vlogi je Valerija Heybalova. Težko je kritično poročati o umetnici, ki dosega dejstitve daleč nad običajno mero v našem gledališču. Njeno doživetje v osebo Thais je igralsko popolno in pevsko podprto z izrednimi glasovnimi in muzikall-nimi sposobnostmi. Se bolje prikazuje bol kakor radost ali celo razuzdanost Zato njen lak v izrazu vidno raste proti zaključku dejanja. Nasproti njeni vlogi stoji Primožič z vso težo in tehtnostjo asketskega Atanaela, ki ga prikazuje bolj človeško in bolj strastno, kakor je morda bila zamisel liibretista. A zato nam je bližji V tretji in v predzadnji sliki se s partnerico pqsebno ujemata kot dve ^ni nasprotji greha in askeze, hrepenenja in zapeljivosti. V ostalih vlogah, ki so znatno manjše, čeprav seveda nepogrešljive, nastopajo S1 a -
d olje v kot Nikija. Petrovčič kot Pailemon, D o 1 n i č a r kot suženj, Mlejnikova kot Krobla, Polajnarjeva kot Mitrala in namesto obolele Španove Sturm-Stritarjeva kot opatin ja. Besedilo je prevedel Stritof, a o tem je težko sodliti, ker je izgovorjava igraicev večidel slabo umljiva.
Režiser Ciril Debevec
Glede baleta, ki j© izvrstno 'izveden, pripominjam. da že v nekaterih operah opažamo isto preprosto vsebinsko zasnovo plesa: ljubavna igra, izražena v mimiki in kretnjah, s katero se plesalec ia plesalka, spremljana in obdana od drugov (ki so le nekaki omaimenti), vabita v ljubavnii opoj. Poudarjam da je ▼ »Thais« ravno ta preprosti motiv zedo pravilno izbran, saj služi balet v fazvedrSto razvratni družbi na sceni. Sicer si pa želimo videti koreognafično za-
snovo na kaki drugi podlagi, a o tem bomo govofili ob primerni priliki.
Pri pultu je bil dirigent Stritof, ki smo ga po daljši odsotnosti z radostjo pozdravil i. Ne mislim pisati slavospevov orkestru, kolikor jih ni zaslužil. Mislim, da je Stritof čustveno naš najmočnejši, naj-razgilbanejšd dirigent Morda bi se dala cdo »Thais«, ki je še dosti romantična opera, podati slogovno drugače, a izrazno naredi ravno Stritof največ, kar je mogoče. Zato orkester vseskozi dobro zveni, ker njegov vodja sugerira godbenikom sivoje močne poetične predstave. Vodja zbora je Simoniti. plesalci-solisti B ravni carjeva, Japljeva, Remškarjeva, Kur bos in Pogača r, koreograf G o -. 1 o v i n. Solist v violinskem solu, Albert Dermelj, na sporedu sicer ni omenjen — to tudi ni običaj —. vendar ga moramo zlasti zaradii tonsko nenavadno lepo zaigranega mesta posebej omeniti. Za inscenacijo pa bi nas lahko zavidalo marsikatero večje gledališče, tako je s preprostimi sredstvi dosežen velik učinek. E>ocela neoporečna bi inicenacija bila, če bi še puščavniške koče zamenjali z votlinami ali s primernejšima kolibami. Oba mozaika (pri Thais doma in v samostanu) sta odlična. Predstava je bila zelo dobro obiskana, igralcem m dirigentu je občinstvo izrazilo obilo priznanja.
Martjan Lipovšek.
' Ritmika naših umetnostnih razstav
V Jakopičevem paviljonu
V nedeljo dopoldne ob 10. se je začela v Jakopičevem paviljonu nova razstava. Slikarji Zoran Mušič. Maksim Sedej in Jovan Zonič so razstavili okrog šestdeset del. ki zavzemajo tri sobane našega častitljivega razstavišča. Bpez govorov in pozdravom, brez povabljenih gostov, ob prisotnosti nekaj malo oseb. med katerimi je bili tudi predsednik Narodne galerije dr. Windischer
m ki so se jim kmalu pridružili številni drugi prijatelji naše umetnosti, se je razstava te trojice odprla javnosti. Kvaliteta razstavljenih del je najboljši poroik, da bo razstava, ki traja do 3. januarja, privabila še mnogo občinstva.
Zoran Mušič je zastopan z več bo petnajstimi deli; med niiimi so trije gvasi, vse ostalo so Olja. Razstavlja pretežno taste motive, ki jih označujemo z besedo tihožitja. Zdaj so to jabolka na mizi. zdaj mrtvi fazani, cvetlice, starinsko razpelo ali gotski svetnik — sami predmeti, ki privlačijo nase bolj oko kakor pa fantazija, zakaj v njihovi vsebini ni nič izrednega, ne pripovedujejo o velikih rečeh, ne presenečajo po predstavljalni izvirnosti. Toda vse te podobe imajo težišče v nečem drugem Na Mušičevih slikah, kar smo jih videli na .dosedanjih razstavah, je kvalitetni poudarek v izrazito slikarskih značilnostih, predvsem V svojski in fino dognami barvitosti. Mušič je slikar v pravem pomenu besede, slikar, ki ga zanima predvsem barvno reševanje problemov, kakor jih zastavlja določeni motiv. Zato moraš videti njegove podobe v dobro odmerjeni razdalji in v pravilni osvetljavi; čim bolj jih opazuješ, bolj te mikajo, kar je zmerom znak dobrih umetnostnih stvaritev. Mušiča ne zanima pri slikanju zgolj »naravna« podoba predmeta, marveč njegov učinek na nas, njegove barvne kvalitete in način kako »sedht v prostoru. Zato je pri Mušičevih tihožitjih. teh poglobljenih in finih študijah tako imenovane mrtve narave, ponekod značilno tudi okolje in ozadje tihožitmh motivov, prikazano zgolj slikarsko: t j. z barvnima ' sredstvi, izraža j očim i intenziteto svetlobe in- njene odraze v stvareh predmetnega sveta.
Maksim Seflej raestavlja dvanajst slik v olju. štiri lesoreze, dve risbi m dva gvaša. Med olji ni tokrat nobene izrazite lyajine; slike so delno kompozicije, delno portreti, akti in portretne študijo. Povsem

ronlka
Prihodnja številka „Jutra" bo izšla v sredo zvečer.
» Petdeset ustan«>v po Brunu Mussoiini-ju. Ministrstvo za korporacijo je odredilo 50 dijaških ustanov, ki se imenujejo po pokojnem Brunu Mu3soliniju. Vsaka štipendija inaša 12.000 Ur. Zanjo lahko prosijo študentje italijanskih tehniških visokih šol
*	Zasedanje sv. Sinoda. V petek je bilo v Bukarešti zaključeno letno zasedanje sv. Smola rumunske pravoslavne cerkve. V zaključni seji je bilo med drugim sklenje no, da bodo vsi dušebrižniki, ki za časa boljševiške okupacije Besarabije niso izpolnjevali svojih dolžnosti, izključeni iz duhovniških vrst. Nadalje je bila sklenjena izdaja sv. pisma v 10.000 izvodih.
*	Nova odkritja v Aosti. V nedavnih izkopavanjih v Aosti so odkrili nove zname nite starorimske stavbe. Med njimi ima prvenstvo Porta Praetoria. Z gledališčem amfiteatrom, Augustovim slavolokom in z ostanki mestnega obzidja tvori Porta Prae toria glavni del arheološkega območja starinskega mesta Augusta Praetoria. Mestna vrata so odkrili potem, ko so porušili oko liške hiše in odkopali zemljo. Nato so mestna vrata primerno obnovili.
*	Zborovanje nemških zdravnikov. Ti dni se je zbralo na vojaški zdravniški akademiji v Berlinu več sto vodilnih zdravnikov iz vse Nemčije. Zborovanje je vodil šef vojaškega zdravstva. Prišli so razni ugledni med'cinci v vojaški uniformi ali civilni obleki, da bi poročali o svojih znanstvenih dognanjih v bolnišnicah, zavodih in laboratorijih. Zastopani so bili higieniki, kirurgi, internisti, dermatologi, patologi, psihiatri in farmakologi. Med predstavniki sta bila tudi Hitlerjev generalni komisar za nemško zdravstvo polkovnik prof. dr. Brandt in nemški državni zdravstveni vodja dr. Conti. Predavanja so bila izčrpna in izredno zanimiva. Nemška poročila pravijo, da od poslej imeli nemški zdravniki v civilni in vojni službi mnogo novih napotkov in pripomočkov. Storjeno je bilo vse, kar zmore nemško zdravniško znanje in nemška zdravniška umetnost storiti za vojake.
*	j$ožična drevesca bodo tudi letos dovoljena v Nemčiji. V raznih gozdovih so j'h že mnogo posekali, število je enako lanskemu. Marsikod jih že razvažajo, čeprav J*e železniški promet letos izredno otežen. Samo v Berlin mora 400 vagonov prepeljati božična drevesca. Razen tega bo mnogo drevesc potrebnih za bolnišnice in vojašnice.
*	Cerkev se je sesula. Iz Lizbone poročajo: V neki cerkvi v Guimarasu je med službo božjo začelo nekaj pokati. Tla so bila preveč obtežena, ker je bila cerkev nabito polna vernikov. Naenkrat so se tla vdrla in mnogo vernikov je padlo v krip-to pod cerkvijo. Rušiti se je začela tudi estala cerkev. Nastal je velik preplah. Deset oseb se je smrtno ponesrečilo, 50 hudo poškodovanih ranjencev pa so prepeljali v bolnišnico.
*	Hud mraz na švedskem. Iz Stockhol-ma poročajo: Na vsem švedskem je tudi letos začela nastopati izredno huda zima. Na južnem švedskem so v noči na pretekli četrtek imeli 20°C mraza, v severnih pokrajinah pa je padlo .živo srebro celo na 30°C pod ničlo. Vodovje naglo zmrzuje in zaradi tega že zdaj močno trpi ves ladijski promet. Državni ledolomilci so bili odposlani v severne predele. V Stockholmu pričakujejo, da bo obalno vodovje začelo kmalu zmrzovati.
*	Na smrt obsojen verižnik. Pred po-Bebnim sodiščem v Berlinu je bil 481etni Werner Weitz iz Wuppertala obsojen na smrt, ker je od marca lani ponarejal sezname, na katere je prejemal dodatne živilske nakaznice za delavstvo. V 11 mesecih si je prisvojil 50 stotov mesa, 15 stotov masti in 175 stotov kruha. Bil je že I5krat kaznovan, in sicer 4krat zaradi sleparije in verižništva. Smrtna obsodba je bila že izvršena.
*	še en vlomilec obsojen na smrt. Kakor smo že nekajkrat poročali, nastopajo tudi na Madžarskem posebno ostro zoper ljudske škodljivce, ki izkoriščajo vojne razmere. Zlasti ne uide kazni, kdor izko-rišča zatemnitev za svoje mračne namene. Tako se je moral pred prekim sodom v
Budimpešti te dni zagovarjati že večkrat kaznovani Jan oš Gergely, ki je v času zatemnitve vlomil v 23 vil in nabral mnogo plena. Zaslišanih je balo 27 prič. Po dolgotrajni razpravi je bil Gergely obsojen na smrt.
IZ LJUBLJANE
u— Južno vreme, ki je nastopilo v nedeljo, traja dalje. Po jutranji temperaturi 3°C se je ozračje v nedeljo čez dan ogrelo na 8.4<>C. čeprav podnevi ni pršilo, so bile ceste vlažne in blatne. V noči na ponedeljek pa se je nebo spet zjasnilo in včeraj zjutraj je bilo živo srebro na —2°C. Vendar je tudi še včeraj prevladovalo južno vreme. V nedeljo zvečer je Ljubljano zagrinjala zelo gosta megla, da si videl komaj dva metra pred seboj. Tudi pone deljsko jutro je bilo megleno, vendar se je megla v teku dopoldneva dvignila.
u— Umrl je Draksler Janez st. iz Sp. šiške, Aljaževa 19. Pogreb bo na praznik 8. t. m. ob 14. uri iz kapele sv. Frančiška na Žalah.
u— Akad. slikar prof. I. Vavpotič bo
danes ob 11 uri vodil na razstavi Mušič— Sedej —zonič v Jakopičevem paviljonu. Prof. Vavpotič, ki je znan kot dober govornik in zna na izreden način pritegniti občinstvo k svojim izvajanjem, bo gotovo tudi tokrat kakor po navadi imel številne poslušale«. Razstava je bila že pri otvoritvi v nedeljo prav dobro obiskana. Razstavljenih je 60 del, olj, gvašev ln risb. Posebna zanimivost so Zoničeve risbe, ki predstavljajo ciklus ilustracij k Njegoševemu Gorskemu vijencu. Zonič, ki je preživel 10 let v Parizu, razstavlja prvič v Ljubljani.
u— Ponovitev m. simfoničnega koncerta. Ker je bilo za sinočnji koncert izredno veliko zanimanje, se bo koncert s celim sporedom ponovil, in sicer v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 18. uri v veliki unionski dvorani. Simfonični' orkester bo ponovil pod vodstvom Draga Marija Šijan-ca celotni spored IH. simfoničnega koncerta in bo tudi pri ponovitvi sodeloval pianist prof. Anton Trost. Vstopnice za ponovitev koncerta bodo od srede dalje v predprodaji v knjigarni Glasbene matice. IV. simfonični koncert bo v petek, dne 18. t. m. prav tako v veliki unionski dvorani.^ Dirigiral ga bo violinist Karlo Rupel. Vstopnice za ta koncert pridejo v pred-prodajo v ponedeljek, dne 14. t. m.
u— Otvoritev razstave slik Fr. Pav!«vca. Danes, v torek ob 10. uri se bo začela v galeriji Obersnel razstava priznanega slikarja Fr. Pavlovca. o kateri najde čitatelj kaj več v kulturni rubriki. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, vabljeni so vsi, ki cenijo domačo umetnost.
u— Perutnina m«ra jeseni na vrt. Perutnina potrebuje najrazličnejšo pičo, piše urednik »Malega gospodarja«. Pestre piče pa zelo pogreša, če je zaprta v ograjenem prostoru. Zategadelj je prav važno, da kokoši, race in gosi — če jih imamo — pustimo jeseni na vrt, kjer je za pašo še vsega v izobilju. Zlati kokoši potrebujejo mnogo beljakovin in apna poleg hranilnih snovi. Precej beljakovine nudi tudi žito, ki ga pa nimamo dosti na razpolago. Brez beljakovin kokoši ne neso. Ker krmimo kokoši največ z mehko kuhano hrano, trpi nesnost. Krompir, listje zelja, odpadki repe, pese in podobno ter ostanki jedi so sicer izvrstna hrana za perjad, najbolj za race, vendar samo taka hrana ne zadošča. Krompir vsebuje mnogo škrcfca, a zelo malo beljakovin. V prosti paši na vrtu torej perjad nadomesti pomanjkljivo prebrano. Tam najde zelenja, deževnikov, zapoznelih hroščev, mrčesa in drugega, kar vse vsebuje mnogo beljakovin, masti in snovi, ki jih je malo v hrani, katero pokladamo. Jesenska paša je tem bolj važna, ker jeseni dobro krmljena perjad laže prenaša zimo. Tako je torej vedno nujno, da zadnje lepe dni izkoristimo za pašo in s tem kar najbolje pripravimo živali za zimo.
u— Praznično zdravniško dežurno službo bo opravljala cd ponedeljka od 20. ure do srede, do 8. ure zjutraj mestna zdravnica dr. žitko Jožica, Pleteršnikova ul. 13.
u— Glasbena akademija priredi v petek 11. t. m. ob 18. uri v veliki filharmonični dvorani svojo prvo produkcijo. Na spore- -du so pevske in instrumentalne točke.
____I L (■ mpkrn 1 L)
od četrtka Al j« «t>ai»Utf aa v Matični knjigarni.
u— Jedkovni tečaji — ItaMJanskl, *kl, francoski itd. — t središču mesta pn Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — prično tekom tega tedna. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacij-skem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje m informacije dnevno do 19. ure.
u— Spomin na veliko po vodenj. Te dni mineva 70 let, ko so v alpskih pokrajinah, Se zlasti pa v Savinjski dolini in Celju, razsajale strahovite povodnji. Storjena je bila ogromna škoda, od katere so si prizadete pokrajine le počasi opomogle. Ljubljana sama je doživela strahotne dni. Promet z gorenjskimi kraji in z Beljakom je bil zaradi plazovja in povodnji več dni prekinjen. V Celovcu je v noči na 29. novembra divjal strahovit orkan. Pustošenja, povodnji in plazovje na Koroškem niso zaostajale za podobnimi nesrečami na štajerskem in v ostalih alpskih krajih. Na progi nad Brežami na Koroškem se je sesul plaz, širok 500 m in globok 200 m. Na štajerskem so bile v višjih predelih še hujše katastrofe kakor na Spodnjem štajerskem. Dolina pri Koflachu je bila izpre-menjena v eno samo jezero. Dne 26. novembra je Judenburg brzojavno klical na pomoč, ker je Mura strahotno naglo naraščala. Zelo sta bila ogrožena tudi Bruck in špital na Semmeringu. škoda v prizadetih pokrajinah je bila tem večja, ker je povodenj trajala precej dolgo.
u— Popravila na cesti Pred kratkim so obnovili močno obrabljeno betonsko cestišče v Slomškovi ulici med Resljevo cesto m Kolodvorsko ulico. Delo je bilo zamudno in je trajalo šest tednov. Večji del cestišča, ki je imelo velike razpoke, so morali razbiti in prekopati z rovačami in ponekod cele plošče betona izsekati. Potem so cestišče na novo zbetonirali, da je cesta tudi na tem delu ravna in gladka. kakor na odseku med Kolodvorsko in Miklošičevo cesto. Dda so se vršila ob lepem vremenu.
u— Ravnateljstvo Drame potrebuje gramofonsko ploščo s posnetkom te norske arije iz IIL dejanja Verdijevega »Othella« (Desdemona, Desdemoma). Ako ima kdo izmed ljubiteljev Drame to ploščo, ga ravnateljstvo vljudno naproša, da jo proda ali pa posodi upravi gledališča.
u— Licitacijo v mestni zastavljalnici na Poljanski cesti St. 15 bo v soboto 12. t. m. ob 15. uri, ko bodo prišli na dražbo predmeti, zastavljeni meseca maja. Za .dražbo pripravljeni predmeti bodo razstavljeni isti dan od 10. do 11. ure v uradnih prostorih zastavljalnice.
u— Po drva naj pridejo lastniki poslovnih prostorov, javnih obratov in zavodov, ki so že dobili nakaznice za kurivo, na mestno pristavo, Povšetova ul. 12, kjer je sedaj dosti nažaganih drv. Kdor pa lahko prevzame kar cela polena naj gre ponja na športni prostor SK Ljubljane na Ciril-Metodovi cesti (prej Tyrševa cesta).
u— Ne čakajte zadnjega dneva! Zlaj je še čas! Res lepe in umetniško izdelane fotografije v različnih barvah in dveh do štirih držah Vam naredimo Vaše slike. Legitimacije naredimo retuširane v enem dnevu. Ob nedeljah in praznikih atelje odprt samo dopoldne. Se priporoča Kocmur Marjan, fotografija, Prešernova ulica 9 — Društvena 34.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji prično 9. decembra. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Vaje po diktatu, vaje v spisovanje pisem, uradnih vlog, prošenj, računov, tiskovin itd. Specialna strojepisna šala: največja modema strojepisr.ica, stroji raznovrstnih sistemov. Vpiše se lahko vsakdo^ za dijake-inje posebni oddelek. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska c. 15.
SPOHT
Nad
igralcev table-temsa
Je včeraj nastopilo na prvenstvenem turnirja v izvedbi Hermesa — Prvak Ljubljane je postal član Korotana, Bradeško, najboljše mesto in naslov prvakinje Ljubljane pa je pripadlo Pogačarjevi (brez kluba)
GOSPODJE, POZOR!
KLOSUČAF.NA ,-FAJK"
Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da zgleda kot nov. Lastna delavnica. Zaloga novih klobukov. Se priporoča RUDOLF PAJK, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 88, Miklošičeva cesta 12. Nasproti hotela Union.
novo v dosedanjem Sodejevem delu je majhno cvetlično tihožitje. Slike so razstavljene večidel v glavnem prositoru ter s svo>-jimi živimi, svetlimi, čistimi barvami in zgovorno vsebino prijetno kontrastna j o z resnobno in zgoščeno umetnostjo njegovega soseda v tej dvorani. Sedej ne slika mo-mo. marveč tudi pripoveduje in njegova slikarska govorica je poetično rahla. Nekaj slik je starejšega datuma (»Na sprehodu« celo iz leta 1936). a so zanimive prav zato, ker pričajo, da je o&tal urrtetnik zvest osnovnim značilnostim svojega slikarstva: predvsem ljubezni do rodbinskih motivov, do kompozicij, v katerih se človeške figure ubrano spajajo s svetlim in zračnim okoljem, z naravo. ki jo doživlja s pravimi pesniškimi čustvi. »Ležeča žena«. »Sedeča žena« in »Počivajoči ženi« so s- svojo nudi-teto akti fino občutene telesnosti, med tem ko je na primer v lepem motivu »V kavarni« osredotočil pozornost na nekaj oseb. zlasti na sprednjo dvojico, z pčitnim psihološkim interesom, ne meneč se kaj dosti za podrobnosti kavarniškega 'lnteriena. Vidi se. da išče Sedej povsod in s posebno ljubeznijo človeka ter da enako uživa v njegovi telesnosti kakor v njegovi dušev-nosti. Med posebno značilnimi slikami te vrste je njegov »Deček v modrem«. — V Maksimu Sedeju imamo umetnika tankočutnega duha, lirično mehkega oblikovalca ki včasi spominja na Cezanna. zlasti kadar ima čas in priliko, da izdeia svoje slike do zadnjih odtenkov. Tudi njegova grafika priča o zanesljivi roki in dobrem estetskem okusu.
Jovan Zonič ie v ljubljanski umetnostni kroniki novo ime. Razstavlja dva-^ najst slik v olju in petnajst ilustracij za Njegoševo pesnitev »Gorski viijenac«. Zo-»tič je menda Milunovičev učenec, poleg tega je živel dolga leta v umetniškem ozmačju Pariza 'n sprejel tam mnoge impulze za svojo umetniško rast. Med slikami v olju je nekaj tihožitij Trije portreti ka-Jejo da se ume z raznimi oblikami prilagoditi portreti ranču, slikajoč tu v duhu sko-
raj robustnega realizma (št. 45). tam pa s tankimi psihološkimi poudarki (š*t. 46). Veliko olje z motivom »Odaliska« kaže, da prihaja iz oko'j a, v katerem se zbližujeta vzhodni im zahodni življenjski stil. Posebno značilne so Zoničeve ilustracije za največji epos Črne gore in eno najznačilnejših pesnitev vsega balkanskega prodora, za »Gorski vijenac«. V vrsti dinamično pojmovanih prizorov, podanih v črno-belem kontrastu, zajema Zonič heroične momente i.n osebe Njegoševe mojstrovine. Delo bo vzbudilo tem večjo pozornost tam, kjer je pesnitev, k: jo njen itaiijons 1C1 prCVtij ui: ec Umberto Urbani primerja z »Divino Commcdio«. več kakor samo ena izmed mnogih knjig. — Vsekako se je dvojici slovenskih umetnikov pridružil uvaževanja vredni tovariš.
Pavlovec v Galeriji Obersnel Naj omenimo v tej kroniki tudi razstavo, ki se bo odprla danes dopoldne. Franca Pavlovca več ko trideset krajin, razvrščenih v zgornjih prostorih Galerije Obersnel. Pisec teh vrstic si je mogel ogledati zbirko najnovejših Pavlovčevih stvar: tev še pred otvoritvijo razstave. V Pavlovcu cenimo eraega najznačilnejših slovenskih kra_ jinarjev, iin vsaka razstava potrjuje večjim poudarkom ta njegov sloves. Sedanja razstava je zanimiva iz več razlogov. Predvsem so to umetnikove najnovejše slike, nastale zapovrstjo v teku letošnjega leta; z izjemo dveh portretov so same krajine in med njimi sami motivi iz Stožic. s severnega oboda našega mesta. Pavlovec se je v tem času oprijel kakor človek, ki vedri v viharju, majhnega košČkfe sveta in je krajino doživljal in slikal na motivih, ki so se mu nudili v najožji okolici doma (pet jih je posnetih samo z dvorišča domače hiše). Zaradi tega ne kažejo krajine na Pav. lovčevi novi razstavi posebne pestrosti; njihov valeur je v izdelanosti posameznih motivov, v intimni doživijenosti tesnega, a dragega domačega prostora. Pavlovec nam je v pojasnilo navedel Laotseja, češ. ni treba iti daleč po svetu; zadošča, da stopiš na prag svoje hiše in že mnogo vidiš, če znaš gledati, človek se spomni tudi
Goethejevih besed, da se stoprav v omejitvi pokaže mo jeter. Prijatelji in častilci Pav-lovčeve krajinarske umetnosti bodo imeli ob tej razstavi dovolj prilike, da se — kolikor omogoča prostor s svojo osvetljavo —> poglobe v subtilne podrobnosti Pavlov-čevera sikanja pomladnih, poletnih in jesenskih motivov iz okolja, v katerem 3e izgubljajo zadnji valovi mesta ter narava, -tavbe in človek prehajajo v večjo sproščenost in v rustikalno pristnost. — Paviovee je tu značilno vzdržen v barvah.
»Ven Gogh j? lahko sVkal s kaj živimi barvami«, nam je dejal Pav'ovec. »ko i? živel v Provenci in imel pred seboj t<>mcš-njo narrvo. Pri na- ni tako intenzivnih barv, naše sonce nima take predornosti.«
Med krajinami je tudi nekaj tihožitij s cvetličnimi motiv'mi. Ježici—Stcžcam js j Pavlovčevo bivanje v tem kraju in njegova omejitev na najožji prostor prinesla prednost, kakor je nima mrogo naših kra-"j:n: da je slikar priznanih umetniških kvalitet obdelal kar izredno ve'ik ciklus krajev: ih motivov in da je domala vsa razstava posvečena enemu samemu kraju. O izrazito umetniških kvaPtctah Pavlovčevega dela pa ob priliki še beseda v tej rubriki. Z3 sedaj je samo treba opozoriti, da je nova Pav-lovčeva rsz tava zares vredna pozor-uga
in uživajočega ogleda.
• * *
Razstav potemtakem ni malo: vrste se druga za drugo in ni j^ skoraj take da bi ji bilo mogoče odreči večjo ali manjšo umetniško pomembnost. Razmah likovno umetnostne proizvodnje v zgodovnsltiti letih 1941—1942 bo ostal v naši kulturni zgo-doviri značilna poteza teh let. V Ljubljani živi in de^je mnogo slikarjev, več kakor v premnogih evropskih mestih te velikosti. To otežkoča boj za obstoj, ima svoje siabe strani, a tudi neke vrline, predvsem tekmo za kvalitetno uveljavljanje. Vedno pogostejše so slike tudi v izložbenih oknih trgovin, in ne samo trgovin z umetninami — vendar so tu večkrat razstavljene podobe, ki nikakor ne predstavljajo v'šino slovenske upodabljajoče umetnosti.
Drugič v 14 dnevih se je agilna športna sekcija Hermesa pod agilnim vodstvom g. Pušenjaka lotila organiziranja velikega table-teniškega turnirja, to pot ne samo za propagando in za izpolnitev zimskega športnega termina, temveč za razdelitev naslovov ljubljanskih prvakov in prvakinj v moški in ženski skupini. Prireditev je uspela v vseh pogledih, saj je turnir pokazal, d ase da v dobrih rokah in ob zadostnem zanimanju tekmovalcev izvesti lepo športno tekmovanje tudi v taki — recimo po krivici zapostavljeni — športni panogi.
Da ima table.tenis širok krog aktivnih ljubiteljev, smo lahko sodili po marsikaterih znakih, saj so zelene mize za'.nji čas nadomestile mnogokje večje prostore za udejstvovanje na prostem, toda udeležba na tem zadnjem turnirju je prekosila vsa jjjičakovanja prirediteljev. Za nastope v raznih skupinah bile so vsega tri, I. in II. moška ter ženska posebej — se je priglasilo nič manj kakor 110 tekmovalcev od katerih jih je vsekakor največ poslal Hermes. Mnogo udeležencev je prišlo tudi iz vrst tako imenovanih ne verificiranih, ki pri svojem navdušenju za belo žogico pač niso prišli do tega, da bi si poiskali tudi športno društvo za svoje udejstvovanje. Mnogo med njimi je bilo prav dobrih in so temu primerno tudi zaseili vidna mesta v končni oceni. Deklet je bilo 8, za nov začetek dovolj.
V dolgi vrsti iger, od katerih so bile številne zelo živahne ta napete, so nekatere izzivale tudi prave senzacije. Vse napovedi je postavil na glavo neorganizirani Pože-nel, ki je izločil pred koncem oba brata Strojnika in tudi Bogataja. Prvak Ljubljane je postal Bradeško iz Korotana. Med
dekleti se je najbolj izkazala Pogačarjeva. Turnir se je zaradi velikega števila udeležencev zelo zavlekel, tako, da so morali zadnje odločitve v konkurenci II. kategorije odložiti na naslednji dan.
Nekaj glavnih izidov
I. moška kategorija
III.	kolo: Bradeško-Moran 2:0, Recek-Tršinar 2:1, Milanovič-Ulčar 2:0, R. Strojnik - Gregorčič 2:0, Bogataj - Šubert 2:1, Strojnik III - Meden 2:1 Gabrovšek-Merala I 2:1!, Poženel-A. Strojnik 2:0!!.
IV.	kolo: Bradeško-Milanovič 2:0, Stroj-nik-Recek 2:1, Bogataj-Strojnik III 2:0, Po-ženel-Gabrovšek 2:1.
Finale: Poženel-Bogataj 3:0, Bradeško-Strojnik 3:1, Poženel-Strojnik 3:0, Brade-ško-Bogataj 3:1, Bogataj-Strojnik 3:0, Bra-deško-Poženel 3:0.
Ljubljanski prvak Je postal Bradeško (Korotan), drugi je neorganizirani Pože-nel, tretji Hermežan Bogataj in četrti Her-mežan Roman Strojnik.
ženske:
I.	kolo: Merala-Velikonja 2:1, Polak-Sterle 2:1. Pogačar-Fugina 2:0.
II.	kolo: Bricelj-Merala 2:1, Pogačar-Polak 2:1.
Finale: Pogačar-Bricelj 2:0.
Prvakinja jo postala tako neorgn<iizirana Pogačarjeva, druga pa je Hermežanka Brlcljeva.
Na prireditvi je bilo ves dan lepo število gledalcev, ob zaključku pa so obiskali marljive tekmovalce tudi predstavniki društva (predsednik dr. Mauri in zastopnik itaL žel. delegacije ing. Pattavini), ki so skupno z glavnim vodjo turnirja razdelili zmagovalcem krasna darila.
Livormi se majejo tla
Prvi poraz vodilne enajstorice po dveh mesecih m pol — Na obeh častnih mestih sta obe moštvi £z Tsrlsia
že nekaj nedelj je kazalo tako, da se v najvišji diviziji italijanskih nogometnih moštev majejo tla od vsega početka vodilni in do zdaj neporaženi enajstorici Li-vorna in predvčerajšnjim je prišlo, kar je moralo priti. Poletna ekipa iz Livorna, ki se je s tolikim ognjem vrgla v letošnjo prvenstveno kampanjo in več kakor dva meseca — v resnici je zdaj tudi še tako, toda zasledovalci so ji nedeljo za nedeljo bolj za petami — zavzemala najvidnejše mesto pred tolikimi slavnimi nasprotniki z zadnjim državnim prvakom vred, je v nedeljo spodrsnila prvič na celi črti in prav občutno povrhu. Dogodek se je odigraval ob gostovanju torinskega Juventusa na igrišču čudežne enajstorice same in je z mnogih vidikov vreden vse pozornosti. Led je zdaj prebit tudi pri dozdaj neprema-ganem favoritu, vrsta kandidatov — zdaj jih je kar pol tucata, ki jim je treba le še enega ali dveh uspehov, pa bodo tudi na višini do sem nedoseženega partnerja — se je zgostila in vsa prvenstvena borba stopa po zadnji nedelji v novo fazo, še zanimivejšo in še bolj ogorčeno kakor je bila v prvih desetih nedeljah.
Torinci - junaki dneva
čudno naključje je hotelo, da so zadnjo nedeljo prispevali levji delež k najkrep-kejšim izidom dneva nogometaši iz Turina, onega sevemoitalijanskega središča, čigar športni duh je neomajen tudi v izrednih okoliščinah sedanjega časa. Enajstorica Torina je doma igrala s Triestincl in — kakor nihče skoraj dvomil ni — spravila ves izkupiček z najizdatnejšim izidom X. kola. še bolj presenetljivo — in sploh odločilno za ves nadaljnji potek tekmovanja — so svojo nalogo opravili igralci Juventusa (tudi iz Torina), ki so si privoščili čast in zadoščenje, da so kot prvi v letošnji sezoni porazili Livorno in še na njegovem terenu povrhu. Uspeh je njim pomagal na tretje častno mesto v tabeli, nič manj pa niso njihove zmage veseli njihovi tovariši iz Torina in še nekateri, ki že tako dolgo zaman strežejo'po točkah pri onem začaranem Livornu.
V ostalih srečanjih te nedelje se je sreča še enkrat nasmehnila mestu Milanu, ki si je spet pripisal v dobro tri točke, dve doma na račun velike Genove in eno po zaslugi gostujoče enajstorice Milana v Ber-gamu. Poraz Genove proti Ambrosiani je za silo ublažila Liguria, ki je prizadela letos že tako hudo preizkušeni Venezii še en udarec in jo še bolj pribila na zadnje mesto v tabeli. Podobno kakor Milan so sklenili račune tudi Rimljani, ki so prav tako z dvema moštvoma — in državnim prvakom vmes — knjižili tri točke; La-zio na kožo Vicenze dv£, Roma pa eno po neodločenem sestanku — z letošnjim novincem Barijem, doma pri njem. Moštvo z Matosichem v napadu je tudi to pot dobilo obe točki in si je že pomagalo v zgornjo tretjino tabele; Bologna je bila zmerom dobra znamka in očitno tudi letos ne bo odpovedala.
O podrobnih izidih
nam je ostalo v zapiskih še naslednjih nekaj beležk:
Ni bil težak korak, ki ga je moral napraviti Torino v srečanju s Triestino; izid 4:1 pove najmanj to, da za zmago boljših ni bilo nobenega strahu. — Nesreči se rada pridruži še druga in tako je Venezia kot gost Llgurie z enim samim dobljenim golom (0:1) pustila obe točki v Genovi ter ostala še naprej zadnja v tabeli. — Atalanta je računala na mnogo več, toda Milano se je pridno otepal vseh nevarnosti in slednjič je ostalo pri 0:0, kar je bil obenem tudi edini remis te nedelje. — Vicenza je v Rimu gostovala proti* Laziu; stvar je bila skoraj v naprej izgubljena zanjo, toda izid 1:2 kaže, da je rešila vsa i čast brez točke. — Obe moštvi s tekme v Bologni sta zdaj na poti navzgor; to pot je bila Bologna bolje sreče in tudi boljšega znanja, saj je s S:1 neoporečno odpravila partnerje iz Fiorentine. — Državni prvak Roma je bil gost Barija in malo jih je bilo, ki bi mu bili pripisovali več kakor poraz; če je rešil točko z 2:2, je zanj vsaj. trenutno dovolj. Toda do ponovnega prvaka Je njegova pot zmerom daljša- — Tekma
Ambrosiana-Genova se je končala s suhim 3:0; ta milanska enajstorica obeta letos še marsikatero presenečenje. — Nastop Juventusa v Livornu bi spadal na prvo mesto v tem pregledu; Torinci, ki so se že nekajkrat pokazali v dobri formi, so to nedeljo prekosili sami sebe. Zmagati s 3:0 nad LivOrnom na njegovih tleh in pred njegovim občinstvom, pomeni več kakor imeti srečo in govoriti, da je žoga pač okrogla.
Po X. kolu je stanje prvenstva v diviziji A naslednje:
1) Livorno 16, 2) Torino 14. 3)—4) Juventus, Lazio 12, 5) Genova 11, 6)—10) Roma, Bologna, Ambrosiana, Fiorentina, Milano 10, 11)—12) Bari, Atalanta 9, 13) Liguria 8, 14) Triestina 7, 15)—16) Vicenza, Venezia 5 točk. (Roma In Liguria sta odigrali eno tekmo manj.)
Tudi Spezla poražena
Kakor vodilnemu Livornu v diviziji A tako se je v diviziji B zgodilo tudi prvo-plasirani Spezii, ki je prišla pokazat svoje znanje v daljno Padovo. Domačini s! niso dali vzeti poguma in res jim je uspelo, da so obdržali obe točki doma. Ker je Pro Patria z zadnjega mesta remizirala v Cre-moni, se je situacija na dnu tabele zaostrila tako, da mora zdaj Spezia deliti prvo mesto s to ekipo in je prva samo še zaradi boljše razlike golov. Pa so bile še druge senzacije to nedeljo; Napoli je izgubil proti zadnjemu iz tabele, rimski Mater je naložil 4 gole Anconitani in še drugega več. V tabeli spadajo v elitno trojico moštva Spe-zie, Pro Patrie in Padove, najslabša pa je še zmerom Pescara.
Dvoboji X. termina so se končali takole:
Pescara - Napoli 3:1, Pisa - Savona 3:1, Cremonese-Pro Patria 0:0, Udinese-Novara 4:1, Siena-Alessandria 4:2, Palejmo-Mode-na 1:0, Fanfulla-Broscia 1:1, Mat&r-Anco-
nifcana 4:0, Padova-Spezia 2:1.
* « »
Iz obilice prvenstvenih izidov iz divizije C navajamo — kakor običajno — samo izide znanih moštev iz okrožja A. in sicer to pot naslednja dva: Gorizia - Ponziana 1:0, Flumana-Magazzini Generali 4:3.
Boksarski trsboj v
Nemčija 28, Madžarska 12, Italija 8 točk
Kdor je spremljal športne dogodke po svetu (in čital mimogrede še našo rubriko zadnja dva dneva), je lahko poučen, da so imeli amaterski boksarji Italije, Madžarske in Nemčije od petka do nedelje svoj tretji letošnji troboj, ki je do sobote zvečer napredoval tako daleč, da so v njem Nemci vodili s 17 točkami pred Madžari (11) in Italijani (4).
Nedeljski izidi so samo še potrdili sijajno formo domačih boksarjev. Iz 8 dvobojev zadnjega večera so Nemci nabrali še celih 11 točk, Italijani pa 4, medtem ko so se morali Madžari zadovoljiti z edinim remisom in edino točko. Višek sporeda je tvorilo zaključno srečanje v težki kategoriji med Nemcem Tem Hoffom — ta mož ima res to zagonetno ime, o katerem smo nekoč močno podvomili — in Italijanom Chieso, ki se je že v I. kolu končalo z efektno zmago domačina s k. o.
Zaključno stanje točk: Nemčija 28, Madžarska 12, Italija 8 točk. Medsebojne ocene: Nemčija—Italija 15:1, Nemčija— Madžarska 13:3, Madžarska—Italija 9:7.
To je bila že tretja letošnja zmaga Nemčije v trobojii amaterskih boksarjev pri-jateljsMh držav. Nemška ekipa je iz rok športnega vodje v. Tschammerja prejela krasno darilo drž. kancelarja Hitlerja.
Bolgarija preskrbljena s premogom
Parlamentarna komisija bolgarskega trgovinskega ministrstva je obiskala te dni na čelu s trgovinskim ministrom znano rudniško mesto Pernik, kjer se je točno informirala o delu v premogovnikih. Ravnatelj je komisiji poročal, da rudniki s polno paro obratujejo, tako da je p:«2skr-ba Bolgarije s premogom zagotovljena.


Zimsko spanje naših živali
Leto za letom se po večnih prirodnih zakonih ponavlja mogočni življenjski ritem: za pomladjo prijaha poletje, za poletjem jesen in naposled prikima »starka sima«.
Življenje se pozimi nadaljuje in pripravlja na mogočen razmah
Zimo vse narodne pravljice in otroške pesmi opisujejo enako nemilostno kakor smrt. Da, priljubljena je tudi nalka med zimo in starostjo. Ta nalika je, kakor vse podobne analogije, le do neke mere resnična. Smrt je takisto »življenje«, zima je le prehodna stopnja prirodinega življenja, ni pa ne starost, ne smrt. Pravo zimo, ki bo nemara res smrt živim bitjem, napovedujejo astronomi za nedogled-no, milijone let oddaljeno dobo, ko se bo zemlja docela ohladila, ko bo tudi sonce dobivalo skorjo, utegne zmanjšati 'njegovo gorkoto. Naša zima — celo zima na visokem severu, pa je zgolj nekak odmor sil, ki razvijajo organsko življenje. Ta odmor je le delen, oziroma bolj navidezen, nego stvaren. V resnici se življenje nadaljuje in brez nehanja pripravlja na tisti mogočni razmah in zalet, ki zaznamuje pomlad. Zima ima namreč dvoje poglavitnih lastnosti: zmanjšata se gor-kota in hrana. Vendar pa mraz ni toli važen činitelj v živalskem življenju, katero nas tudi predvsem zanima, kakor se človeku zdi na videz. Brez dvoma skrajna zima onemogoča obstoj mnogim živalim, toda v zimski pokrajini je še nekaj, kar živali bridko občutijo: nedostaja ji hrane.
Priroda lahko živali kolikor toliko zavaruje pred mrazom: četveronoge živali dobe gostejšo dlako, ptiči toplejše perje. Toda glede hrane je zašla v škripce; mraz ne pusti rastlinam rasti, sneg pokrije polja, ni več žuželk. Priroda je skrbna gospodinja; dobro se zaveda, da mora v času, ko se je zemlja oddaljila soncu-in dobiva zaradi tega manj gcrkote in svetlobe. prehraniti svojo neštevilno družino s pičlo zalogo, ki jo ima v zimskih pokrajinah na razpolago. Zaradi tega je vpeljala za nekatere živalske vrste čisto poseben način štednje s hrano. Imenujemo ga zimsko spanje.
Ali naj nam bo žal. da smo prikrajšani za zimsko spanje?
Leni ljudje včasih, ko pritiska hud mraz in se zdi. da je zima res že od sile neprijetna, radi obžalujejo, da tudi človek ni obdarjen s to zavidanja vredno lastnostjo. Na jesen bi se človek vlegel in bi lepo spal tja do prve pomladi. In mu ne bi bilo treba skrbeti ne za hrano in ne za kurjavo. Prijetno bi dremal, živeč od maščobe, ki bi jo bil nabral v toplejši dobi. Ali priroda je dala to predpravico samo nekaterim živalim, medtem ko je mnoge druge prisilila, da si tudi pozimi same iščejo hrano in se skušajo kakorkoli prebiti skozi zimo do pomladi. Tudi človek jo bj] vsekdar izročen zimi na m-Jost in nemilost in tako je prav. Samo v neprestanem boju se je lahko razvijala njegova prirojena bistroumnost.
Ne vemo, kdaj je človek izgubil naravno obleko, o kateri še pričujejo borni ostanki na njegovi koži (dlakice). Gotovo je bil že takrat tako pameten, da je umel porabiti za obleko kože živali, ki jih je
ubijal za svojo hrano. Toda zima ga je prisilila, da je iztrgal bogovom prometej-sko skrivnost ognja. Ko se je naučil izdelovati ogenj, je položil temelj vsej sedanji omiki. Človeški um se ne bi nikdar tako mogočno razvil, če ne bi bil tudi človek vržen v neusmiljeni boj z zimo.
Toda pustimo človeka. Se li spominjate pravljice o lepi kraljični, ki jo je hudobni sovražnik začaral, da je spala dolga leta in ni več spoznala ljudi, ko se je bila predramila? Tak sen — čeprav znatno krajši — se loteva nekaterih živali v pozni jeseni. Priroda skrbi, da so dobro pripravljene nanj. Spomladi žro toliko, da se nasitijo in se okrepčajo, v poletnem času in v trdi jeseni pa morajo imeti več hrane, da se odebelijo, to je, si pridobe maščobo. Le-to rabi njihovo telo. da vzdrži čez zimo svoje funkcije, čeprav jih Izvršuje v znatno manjši meri. pri nekaterih živalih pa jih reducira na skrajni minimum.
Živali se zarijejo k zimskemu spanju, ko jim zmanjka hrane
K zimskemu spanju se zarijejo živali šele potem, ko res nimajo več hrane, zato se včasih zgodi, da jih sneg preseneti. Vendar so taki primeri redki, zakaj živali instinktivno čutijo, kdaj je zima na pragu. To je opazilo tudi preprosto ljudstvo. ki ima sploh dobre oči za dogodke v prirodi. Imamo več vremenskih pregovorov. ki so v zvezi z živalskim zimskim spanjem. Kadar se n. pr. netopirji in ježi podajajo v svoja zimska zavetišča, vemo, da je prav blizu zima, zakaj te živali ne najdejo več hrane. Vztrajali so dokai dolgo v jesen, nadejajoč se, da bodo lahko izkoristili še poslednje priložnosti, samo da pridejo v svoj zimski stan kar najbolj •rejene Zimski stan si izbirajo kaj modro — po nagonu, ki so ga podedovale od predn:kov — ;n scer ondi. kjer se temperatura skorai ne izpreminja. Če ie zima ves čas zelo mrzla, ostanejo tja do zgodnje pomladi v prezimovališčih; če pa postane topleje, brž pomolijo skozi luknjo svoj gobec, ki ga pa kmalu skrijejo, sluteč. da še ni napočil ugoden čas. Naše ljudstvo pravi, da bo še dolga zima, če se . medved vrne v svoj zimski brlog.
O netop:rj-'h pripoveduje klasični slovenski prirodopisec Franc Erjavec: »Po st<^ in več se jih včaih stisne skup v kako zatišje; kakor podnevi. v:se tudi vso z'mo z glavo navzdol držeč se z zadnjima nogama. Ob južnem vremenu se tud1' pezmi prehude in malo izlete, pa gredo zopet spat. V hudi zimi jih mnogo zmrzne.«
še zanimivejši je v tem pog'edu polh. Naš pisatelj Josip Jurčič je v spisu »Jesenska noč med slovensk mi polharji« napisal marsikaj zanimivega o tej živali, ki čimdalj-e bolj izginja iz naših gozdov; tudi dr. K. Dolenc je lepo očrtal lov na polhe ;n polhove navade. Polh se v jeserJ odebeli, e zvije v svitek, skrči glavo, noge in rep in tako zaspi. Erjavec pravi: »^pečega polha človek lahko v roke vzame, razteza, zatoči po zemlji, celo ubosti bi ga smel, in vendar se ne bo prebudil, tako trdno sp:. Ali v dolgi zimi se vendar sam včasih zdrami toliko, da se na pol speč meje iz zalogo ki si jo je bil jeseni nanesel v ta r.amen. Zatem zopet zaspi.«
Najboljši g-sr-odar pa je naš poljsk'
Starka
Hodil sem sam po prostranem ^olju.
Naenkrat sem zaslišal za svojim hrbtom lal ne, oprezne korake. Nekdo je šel po mojih stopinjah. Ozrl sem se in zagledal rrelo zgrbljeno starko, vso zavito v sive cunje. Samo obraz je gledal iz njih: rumen, naguban, ostronos, brezzobi obraz.
Stopil sem k njej ... Ona se je ustavila.
»Kdo si? česa potrebuješ? Si beračica? tekaš miloščine?«.
Starka ni odgovorila. Sklonil sem se k nji in zapazil, da sta obe njeni očesi zasenčeni s tenko mrenico ali kožico, kakor pri pticah ujedah: ščitijo njihove oči pred prisilno svetlobo.
Toda pri starki se ta kožica nI dvigala in ni odkrivala zenic, iz tega sem sklepal, da je slepa.
»Želiš miloščine?« sem ponovil svoje vprašanje. »Zakaj hodiš za menoj?« Starka pa kakor prej ni odgovorila, marveč se je le komaj vidno namršila.
Obrnil sem se od nje m krenil po svoji poti.
In glej, zopet zaslišim za seboj iste lahne, mirne, kradeče se korake.
»Spet ta ženska!« sem pomislil. »Kaj ji je do mene?« A takoj sem se znašel: »Najbrž je zaradi slepote Izgrešila pot in gre zdaj po posluhu za mojimi koraki. Da, da, tako je.«
Toda čuden nemir je objel vse moje misli. Začelo se mi je dozdevati, da ta starka ne hodi le za menoj, ampdk da me tudi usmerja in me kreče zdaj na levo, zdaj na desno.
Vendar nadaljujem svojo pot... toda kaj se črni in sivi pred menoj na oni stezi ? Nekaka jama. Gomila, se mi je posvetilo v glavi. Sem me torej vodi!
V drugič sem se obrnil nazaj. Starka je spet pred menoj ... toda ona gloda. Ona me motri z velikimi, hudobnimi zloveščimi očmi, z očmi ptice ujede. Okrcnii sem se k njenemu obrazu, k njenim očem. 2e spet ista zamolkla mrena, isti slepi in topi Izraz.
»Ah,« sem pomislil, »ta starka je moja usoda. Usoda, ki ji človek ne uide.«
Ne uide, ne uide, kaka blaznost! Treba je poizkusiti. Vrgel sem se v stran, v drugo smer.
Hitro stopam. Toda lahni koraki šume za menoj, čisto blizu, čisto blizu. In pred menoj zeva jama.
Spet se obrnem v drugo stran. In vedno isti šum za menoj in ista strašna podoba pred menoj.
In kamor pogledam, kakor zajec v pasti, vedno isto, vedno isto.
»Stoj!« sem pomislil »Premotim jo. Ne pojdem nikamor!« In takoj sem sedel na tla.
Starka stoji za menoj, dva koraka od mene. Ne slišim je, toda čutim, da je tam
In naenkrat vidiiy: ista slika, ki me je plašila iz daljave, se približuje, drsi in polzi proti meni.
Moj Bog! Ozrl sem se nazaj. Starka gleda naravnost vame — in njena brezzoba usta je skrivil nasmeh ...
»Ne uideš!«	I. S. Turgenjev.
škodljivec — hrček. O njem je znano, da je hud tat, ki vedno misli samo nase. Pck zemljo ima cele kašče in Skladišča, kamot znaša žito, mak, sočivje, korenje, krompir itd. Pravijo, da posebno delaven hrčen znosi toliko vsakršnega žita in sadeža, da bi človeku zadostovalo za hrano v vseh zimskih mesecih. Erjavec piše: »Ko začne jesenski mrzli vetrovi briti po strniščih zadela hrček oboja vrata s prstjo, potem si izkoplje novo stanovanje nekoliko če v ljev globokejše od prvega, kamor prenes tudi vso zalogo. Ko je to storjeno, začne jesti, da se prav odebeli, potem se vleže na postelj, katero si Je nastlal z najmečjr travo — in zaspi. V svitek zvit spi vso zimo kakor mrtev. Nekateri pa mislijo, da se tudi v zimi včasih prebudi ln da gre jest. Smešno je gledati hrčka spomladi, ko se zbudi iz dolgega spanja. Najprej leno izteguje otrpnele ude, zazeha in zarenč'. kakor bi mu bilo 5e prezgodaj iti s postelje. Zatem začne pomežikovati. rad bi se vsedel. pa ne gre prav, opoteka se, kaker bi bil pijan. No, počasi se vendar zdrami, se oliže in opere, gre jest in kmalu je zopet stari grešnik, prav tak, kakor je bil.«
Tudi ježa — kakor smo že omenili pri roda pošilja čez zimo spat. Ko gre list,-, z drevja, se jame ta bojazljivi bodičai pripravljati za zimo. Izkoplje si globoko jamo in prav na debelo nano i vanjo listja, mahu in trave. Ko se približa zima, se zvije v klopč'č in zaspi trdno spanje do pomladi.
Zajec in lisica sta pozimi velika reveža
Te živali in že nekatere druge, ki so pri nas bolj redke.' n. pr. medved, so prlvil'1 girane od prirode, vse druge pa se morajo v zimskem času trdo boriti za svoj obstanek. Veliko bi lahko povedal o tem zajec ki si mora na razne načine pomagati, da pride do hrane. Ce ga zamede sneg, mora objedati drevje, s čimer si nakoplje še večje mržnjo svojega vnetega zalezovalca — človeka. Zelo se najbrž huduje zaradi zim ■ prekanjena lisica, ki vzlic svoji izurjenost: v tatvini pozimi često posluša, kako ji kruli prehudo izstradan želodec. Na$ Erjavec takole opisuje lisičje zimske tego-v in skušnjave:
»Sestradana li ica prcaplja in viha nos sedaj je zavohala meso, počasi in neza upno se mu bliža, ogleduje ga od vseh strani, vsede se zraven njega, poželjive steza nogo po njem, ali sprehaja jo strai" in sum. Obrne se proč. kakor bi hotela oditi, pa se zopet povrne, zopet hodi okol; d:šečega mesa, obotavlja se, sede, oči se ji ognjijo, brezupno hlastne po mesu in skobec jo zagrabi za vrat — ali pa tudi ne. lAiea, ki je gladna, da se skozi njo vidi, se večkrat premaga ^in se obrne od zapeljive skušnjave. Našli so, sestradano -1'sico pred vabljivo vabo crknjeno,«
še več zanimivosti ima zima na tem področju. Cela vrsta je še drugih klatežev m prezebajočih z'm kih svatov pa ptič, k" jim prireda ni dala, da bi .odletele v toplejše pokrajine; svojevrstna je zima v če-belnem panju, čudno-je'življenje bub, ki -»čakajo pomladi. , '
Sploh je zima prava čarovn:ca, ki ne :zpremeni samo prirodnega obličja, teriiveč tudi zmede živa bitja in čudno zaplete n i-hcva normalna peta. Zato pa je pc-mlud .5 pravi kraljevič iz dev-te dežele, k« nver -:-vse čarovnika štrene in prebudi ži.£' naravo k čudo i temu prerodu.
Sku§m pretirana-
Piehrana velik h kupin zaposlenih ..ljudi se je v Nemčiji razvila na vzoren na-č'n. Kakor" v obratih, tako se tuli v skupnih taboriščih prehranjujejo milijo".! delavcev. Za delovne moči iz dmg h evropskih držav ima skupna prehrana še svoja pft ebne prednosti. Teko bi n. pr bilo nemogoče delavce prep-ust:ti samooskrbi tudi tedaj ne če b; si morali preskrb ti samo zajtrk aH večerjo. Poraslima samo na kakšne težkoče bi ljudje naleteli ob priliki kupovanja, kajti le malo j h obvlada nem-ščio. K temu bi S- pridružila še izguba ča a, ki b: jo povzročilo nabavljanje živil.
Inozemski delavci so po večin' nastanjeni v skupnih taboriščih in pokazalo se je, da je najbo'j£e. če ce v njih tudi prehrani trejo. Prebivalci tnbcr šča enostavno izročijo svoje živftke nakaznice vodstvu kuhinje in so potem oproščeni vsake skrbi za prehrano. Z drugimi besedami — oni se enostavno vs3d:jc za pogrnjeno m zo.
Skupna prehrana zahteva enotno upravljanje i-3 e noslužvje v-seko razvite tehnike. ki ve:k' skupni kuhinji omogoča, da zadostno nor/ti ne samo vsakega posameznik?., ampak da ga, kar je še važnejše, pravilno prehranjuje. Covck je namreč lahko s't, pa vendar manjkajo v hrani življenjsko važ e sestavine.
NcmSka delovna fronta je na področju skupne prehran: lcvriiia veliko in vzorno i celo. Tc.1'0 se n. pr. kuharji ;n kutar.ee izobražujejo v. posebnih poskusnih kuhtnjah. Zn-.nje, ki s: ga tu pridobe in ga potem iiT>ovb\io v kupnih kuhinjah najbol. korist: prav etanova^om taborišč, v poskvn-nih kuhinjah se nauče praviln -ga kuhanja posameznih jed; ir smotrnega sestavljanja jeclil emi -1 rta. Pri tem ne igra važne vloge samo kp!ič:na, ampsk v še večji merA raznovrstne st. prehrane. Dolgost jedilnika namreč ni od!oč'lna za kakovost kosila, kajti pri prehra.-i ni merodajna samo količina, ampak tudi kakovo t. Prehrana v Nemčiji se ravna v veliki meri po. zdravstvenih zahtevah, ker z*atno povšuje. ka. kor sc je pokazalo v praksi, delovne uspehe.
za težke vojse invalide
Pristojne nemške ^ocialne ustanove se trudijo z vsemi siilami, da v vojni po^kodo vanim vojakom ne samo omogočijo napredek v poklicu temveč da jim tudi ugiadijo pot v zakonsko živ! jen ie. Oni morajo imeti občutek, da so kljub svoji poškodbi po'no vredni člani narodne zajednice in da imajo med svojimi sonarodnjaki v vsakem pri rneru ugledno in zajamčeno eksistenco
Kako naj sc invalidom brez roke ali noge vojnim slepcem ali drugače iznakaženim omogoči, da se oženijo, da najdejo življenj sko družico in srečo rodbinskega življenja? Ugotrvvljeno je. da je dovolj za možitev sposobnih deklet ki so iz notranjega pre pričanja voljne skleniti zakon z vojnim' invalidi. S sodelovanjem raznih organizacij, predvsem seveda društva nemških žen. je
urejen »enkrat samo r Lipnfcem »Urad za
poročno posredovanje za iznakažene težke
vojne invalide, vojne in druge slepce«. Ta urad vrši zakonsko poaredovamje na neposreden način. Pri tem ni toliko govora o medsebojnem zbliževanju posameznih mo-kih in žensk, kolikor o socialnih prireditvah, bivanju v kakšnem morskem kopališču. okrevališču aili na podobnih krajih, '<jer se sestajajo vojni invalidi in dekleta, vi žele skleniti zakon. Končna odločitev in zbira sta prepuščena vsakemu posamezniku. Samo po sebi se razume, da vsakega zakon-kega kandidata poMjejo najprej v ta skupin bivališča. Nadaljnja predpostavka ie zdravje zakonskih kandidatov, -zato imajo organizaciji odločilno besedo tudi zdrav-
niad ngtoirici Dekleta, Id ae končno odločijo za sklenitev zakona z vojnim invalidom, se na svojo težko naiogo pripravljajo v posebnih internatih.
Čim ae je zvedelo za ustanovitev urada za. zakonsko posredovanje, so mu takoj stavili na razpolago svoje delovne moči številni ljudje z željo, da bi se lepo zamišljena ustanova kar najuspešneje razvijatla. Zlasti je bilo plodno sodelovanje tenkočutnih, z materinskim čutom navdahnjenih žena, kajti posredovanje stavija velike zahteve na takt in možnost sočustvovanja. V Nemčiji se bavijo z načrtom, da bi se zakonsko posredovanje za težke vojne imvadidc. ka je drbilo svoj začetek v Lipskem uvedlo v vsej državi.
KA\J VEM? 'KAJ ZIMAM ?
551.	Kdo je izumil smodnik?
552.	Kaj je »olla potrida«?
553.	Kdaj so odkrili Avstralijo?
*
55j. Letala
Nad ljubljanskim .Gradom leti krdelo letal Sestavljeno je iz treh oddelkov. Ka-
ko bi s tremi črtami, ki bi istočasno razdelile ves krog v tri enake dele, ločili oddelke drugega od drugega?
*
555. Za računarje.
3 možje in 2 dečka bi opravili neko delo v 12 urah. Isto delo opravi 5 mož in 6 dečkov v 6 urah. V koliko urah bi opravila isto delo 1 mož in 1 deček? Nalogo rešite s sklepanjem na pamet!
Rešitve nalog 5. t. m.:
546.	»Pančatantra« je zbirka indijskih pravljic in basni iz 6. stoletja po našem štetju.
547.	Klobučevina sploh ne spada med tkanine, temveč je sestavljena iz zvalja-nih živalskih dlak.
548.	V starih časih so sluge v kopališčih umivali, brili, rožiče stavljali in obravnavali kožne poškodbe, bili so tedaj obenem kopališki sluge ali »padarji« (iz
nemškega »Bader«), brivci in do neke mere zdravniki.
549. Kateri dan nam kaže ura?
»Sveti Nikolaj«. Poedine skupine črk, ki so navedene v nalogi, nam dado torej besede: stoj, kol, Sinaj, senik, Sinj, noj, sol, vino.
•
550. Križanka
Vodoravno: 1. sv.; 3. Kilimanžaro; 11. at; 13. osa; 15. rob; 16. Ana; 17. ura; 18. noga; 19. trabant; 21. Erik; 22. ata;
24.	olive; 26. Ito; 27. ta; 28. bor; 30. one; 31. Don; 33. am; 34. bogat; 35. naboj; 37. rabat; 40. ravan; 42. miner; 43. vozel; 45. rival; 47. Avar; 48. pelikan; 50. Cene; 51. sat; 52. parola; 53. as; 55. nos; 56. el;
57.	lesena; 58. Itak; 60. se; 61. pogani; 62. ogaben; 64. rovar; 65. jed; 66. norec; 68. mičen; 69. Pavel; 71. revir; 73. otec; 74. hi; 75. aras; 77. sipa; 78. jen; 79. Noe; SO. o—o—o; 81. nem; 82. o m; 83. Gavri-sankar; 84. Ra(dij).
Navpično: 1. sonata; 2. vsota; 4. Ir(idij); 5. Lot; 6. Ibro; 7. Albina; 8. 2a-ne; 9. Ant; 10. Ra(dij); 11. Arita; 12. Ta-koma; 14. aga; 17. Uri; 20. alo; 23. logar;
25.	zobar; 28. bober; 29. rat; 31. dar; 32. novic; 34. Banat; 36. javen; 37. rival; 38. kolonija; 39. reka; 41 Monte Re; 42. maser; 43: veren; 44. la; 46. lesen; 48. pasar; 49. Natan; 52. Pegan; 54. sabor; 57. lovec;
58.	Ig; 59. Keres; 61. počen; 62. oder; 63. nevin; 64. ritem; 67. Ciper; 68. mojo; 69. Pier (n. pr. Pierantonio. Pierluigi); 70. Laon; 72. rama; 74. hov; 76. sok; 79. na.
Ekk&lflkacifa Tumtmsklh železnic
Med večjimi in pomembnejšimi reformami, ki so se zgo lile v Rumuniji v zadnjem času, je vredno omeniti tudi načrte o elektrifikaciji rumunskih železnic. Doslej je velik del rumunskih žcleznic uporabljal kot pogonsko sredstvo zemeljsko olje, ki ga ima, kakor znano, Rumunija na pretek. Tudi se ne bi moglo reči, da je siromašna na premogu, ker se nahajajo v mejah države bogati premogovni sloji. Rumunski premog pa nima zadosti kalorične moči? razen tega je bila v prejšnjih gospodarskih, razmerah eksploatacija otežkočena. Na drugi stranf so železnice imele možnost cenene c^pbave tekočega goriva zaradi obilja zemeljskega olja in nafte in zarali pomanjkljivo urejenih rafinerij. Ostanke nafte v rafinerijah so namreč uporabljali ne samo za pogon strojev v industriji, ampak tudi pri železnicah.
V	zadnjem času se je položaj v tem pogledu znatno spremenil. Ne samo da se je proizvodnja zemeljskega olja zaradi vojnih razmer zmanjšala, ampak se je izboljšal tudi način predelave v rafinerijah, ki dobljene količine nafte boljša izkoriščajo, zaradi česar ni več toliko ostankov, ki jih je poceni prevzemala železnica in uporabljala za pogon lokomotiv. S tem je rumunska železnška uprava postavljena pred dilemo; ali preurediti številne lokomotive na pogon s premogom, ki po kvaliteti ne odgovarja svrhi in je tudi dobava otežkočena, ali poseči po že prej iz lelanih načrtih za elektrifikacijo rumunskih železnic.
V	prvi vrsti so mislili na elektrifikacijo proge od Bukarešte do Brašova, ki je vedno imela nek poseben položaj in je bila bolje urejena kakor druge. Razlog temu je bil, ker se je Brašov skokoma razvijal v rumunsko industrijsko središče, pa so hoteli tudi progo proti mestu urediti kot prvorazredno tembolj, ker se ob njej nahajajo najbogatejša nahajališča zemeljskega olja.
Nedavno je izšel zakon o elektrifikaciji, iti ustanavlja poleg doselanjega ravnateljstva železnic tudi posebno ravnateljstvo za elektrifikacijo in ki mu je poverjeno vse pripravljalno delo okoli elektrifikacije. Njegova naloga je proučevanje terenskih prilik, izdelovanje vseh načrtov In ustvarjanje pogojev za potrebna dela. Zanimivo je, da se tolmač zakona sklicuje na primer Nemčije, ki je pri vsem svojem obilju kvalitetnega in za pogon lokomotiv najprimernejšega premoga uvedla na velikem delu svojiih prog električni pogon in je elektrifikacijo svojih železnic nadaljevala tudi za časa vojne. Doslej je Nemčija elektrifici-rala 15.000 km svojih železnic, med sela-njo vojno nad 500 km. Razen omenjenega nemškega primera navaja komentar računskega zakona tudi razloge štednje, ker bi se z elektrifikacijo prihranila velika ko-ičina premoga In petroleja> ki hi ju Rumunija lahko uporabila drugod.
Kot začetek del okoli elektrifikacije rumunskih železnic je določil zakon gradnjo .'elike električne centrale. V to svrho pred-" videva izkoriščanje slapov reke Bistrice v Mollaviji. Reka Bistrica izvira v vzhodnih Karpatih, ima stalno in obilno vodo ter je aiadi padca tako hitra, da se lahko koristno uporabi njen vodni tok. Pri mestu Bicazu so že začeli graditi prve velike je-
zove, kjer bodo pozneje zgradili podzemno centralo in odvodni kanal. Po računih strokovnjakov bo centrala, ko bo popolnoma urejena lahko dajala stalno 400 do 600 milijonov kilovatov električnega toka letno. To pomeni, da bo njena proizvodnja večja, kakor je pročzvodnja vseh dosedanjih električnih central skupaj.
Poleg tega ogromnega načrta, ki ga bodo rumunske državne železnice izvedle iz svojih dohodkov, bodo v kratkem začeli tudi z gradnjo normalne železniške proge Piatra Neamtz — Bistrioara. Razlog za gradnjo nove proge so velika nahajališča mangana, bakra in boksita vzdolž projektirane proge. Za izkoriščanje omenjenih rud m njdhovo predelavo v državi sami so v načrtu tvornice, ki bodo potrebovale mnogo električnega toka. Z gospodarskega in vojno obrambnega stališča je torej elektrifikacija Rumunije nujno potrebna. Ni dvoma, da bodo v kratkem izvedeni val načrti ki so predvideni z zakonom o elektrifikaciji in da bo Rumunija s tem znatno napredovala pri delu za svojo notranjo izgradnjo in okrepitev.
»Delo in luč" v Rumuniji
Kakor ima Italija svojo organizacijo »Dopolavoro« in Nemčija »Kraft durch Freude«, tako ima Rumunija tema dvema po ciljih in ustroju sorodno organizacijo »Delo in luč«. Ta rumunska organizacija je proslavila oni dan svečano gledališko predstavo v Bukarešti za prvo obletnico svojega obstoja Iz predsednikovega poročila o delovanju v prvem letu je razvidno, da je organizirala organizacija doslej 1401 kulturnih prireditev. Obiskovalcev je bilo 484.489. Svečanosti je priredila 19 in udeležencev na njih je bilb 122.000. Gledaliških predstav je priredila 3226 in obiskovalcev je bilo 1,747.037. Filmska karavana organizacije je priredila po vsej Rumuniji 2796 filmskih predstav in njene filme si je ogledalo 1,131.019 prebivalcev. Organizacija je ustanovila 2758 knjižnic, v katerih je 52.353 knjig. Od čistega dobička, ki so ga vrgle razne prrieditve, je kupila organizacija 494 delavcem zemljišča, in izplačala 158,307.175 lej podpor.
Največji kovanec
V starih časih so biil kovanci pogosto precej veliki. Največji kovanec, kar so jih kdaj poznali ljudje, je švedski iz 17. stoletja. To je bakren kovanec za 10 tolarjev. Tehta 22 kg, v premeru pa meri 83 cm. V žepu ga torej ni mogoče nositi. Najbrže so ga nosili lastniki v posebnih torbah.
Nezvesti ženi odrežejo nos
Neko manjše južnoafriško zamorsko pleme, ki živi Se po precej čudnih šegah M običajih pozna zelo strogo kazen za nezveste žene. če se žena iaieveri možu, ji krat-komalo odrežejo nos. Vse življenje mora taka žena hoditi brez nosu, da se ji pozna že od daleč zakonolomstvo. Mnogim vara-nim možem se pa sčasoma omehča srce tako da odpuste ženam grehe. V takih primerih mora seveda izginii sramotni pečat iz ženinega ofcraza. Sena dobi umeten nos.

Mesto gostiln In kavam
ie bila Ljubljana v starih časih — Pred 150 leti je bilo v Ljubljani in predmestjih
157 g 3stila
V Ljubljani je moralo biti v starih ;£sih precej veselo; tako bi vsaj mislili prijatelji ti tih hiš. »kjer Bog roko ven moli«, če je lahko uspevalo toliko gostiln, so jih ljudje tucL radi obiskovali. V gostilnah pa tudi v starih časih niso jokali. Baje alkohol prinaša nesrečo ter zapušča žalost. Trezniki trde, da so številne gostilne nesreča za vsak kraj. Zr.govoreiki gostinskega promtea bi jih dandanes seveda odločno zavrnili, kajti g> tmsk; kraji so lt-to-viščni, najnaprednejši, v splošnem v/^rno urejeni ter zdra/i Gostinstvo je obr — ali, če hočete, industrija — ki prinaša kraju največ dohodkov Cim bolj je razvito, tem napredn jši je kraj v splošnem ker so potrebne tudi druge ureditve, če naj kraj privablja čim več gostov. Stroške za te ureditve pa krije predvsem gost'n.-4vo. o pa govor; mo o gostilnah m kavarnah v stari Ljubljani, moramo seveda upoštevati, da tedaj še r.i biic tujskega promet? v današnjem pomenu besede. Ne bomo razglabljali, ali so številne gostilne v istih časih pomenile Ljubljano napredek ali nesrečo. Da je Da aspevaio tedaj o'iko gostinskih obratov v Ljubljani, nam ioka-zuje, da je bilo razvito živahno poslovno življenje; Ljubljana je bila na križišč-1 pomembnih poti in oila je trgovsko mesto
Zabavišče Ljubljančanov
štev-lna zabavišča v stari Ljubljan — če štejemo med aje tudi gostilne, — nedvomno niso bile amen jene ie meščv.i>om Ljubljena je pred 150 leti štela okr~g 1C tisoč pr.fcivolcev Jd samega tega prebivalstva, čeprav bi iivelo še v takšnem blagostanju. Di ne moglo tedaj živeti v m-.stu im predmestjih 157 gostiln in 5 kavarn. Vendar o bila nekatera zabavišča a&me-njena predvsem, 'e že ne povsem Ljubljančanom. Z nekaterimi smo se že Je^na-nili, n. pr. s ples š^em na magistratu. Kjer je bil hkrati pr'eda3iški oder. Razen tega so imeli zabavišče v deželni hiši če smemo s tem imenom imenovati gledališče plemi-čev. Tudi v jezuitskem kolegiju so uprizarjali gledališke predstave. Zabavišče v pravem pomenu besede, ki je igralo v družabnem živijo ju meščanov pomembnejšo vlogo. je pa bila reduta, sezidana v drugi polovici 18. stoletja. V nji so prirejah v pred-pu tu številne plese. Da so tedaj Ljubljančani zelo cenili zabave, smemo soditi po vise Iti vstopnini na redutne prireditve. Pred 150 leti. 17S2, je znašala vstopnina 36 krajcarjev,- kar je bilo v primeri s tedanjimi cenami res mnogo. Kljub temu je magistrat še zahteval zvišanje za 6 krajcarjev, ko j 3 potreboval donodke za uvedbo cestno razsvetljave. Pisali smo, da se je tedaj zdela razsvetljava meščanom potrebna zgolj zaradi ponočnjakov, ki so obiskovali zab^v šča, zato so pa rekli, naj ponočnjaki sami prispevajo za razsvetljavo, in sicer naj zato plačujejo tem višjo vstopnino za vstop v reduto. Ljubljana je imela v tistih čas h najbrž tudi še številna druga zabavišča, ki se nam o njih niso ohranile vsjti. Zna-o pa je oa so Ljubljano obiskovale številne potujoče igralske skupine. Najbrž so potovali skozi Ljubljano tudi cirkusi. Ugotovljeno je, da je Ljubljana imela pred 160 leti nekakšen cirkus. Neke poročilo tudi govori, da je neki artist kazal svoje umetnije z dvajsetimi konji v šentpetrski vojašnici.
Prireditve resnega značaja
Nedvomno so v Ljubljani tudi prirejali prireditve resnega značaja, a menda Ljubljančani niso kazali posebnega zanimanja za nje. Precej dobro so bili menda obisk a-r-i koncerti, ki so pa bili zelo redki. O nekem znanstvenem predavanju, ki je bilo prirejeno 1. 1758 v deželni hiši, poročajo, ta je bilo zelo slabo obiskano. Predaval je neki Nizozemec o »znanstvenih ln mehaničnih umetno tih«. Predavatelj bi moral plačati davek. Ker je riredi! predavanje, toda predavanja ^e je udeležilo le 43 poslušalcev, ki so plačali stopnino. Mccgo več ni bilo obiskovalcev vseh. Zato je predavatelj zaprosil, naj ga oproste p'ačila <!avka.
Kavarne v stari Ljubljani
Kavarne v stari Ljubljani se seveda niso mogle primerjati z današnjimi kavarnami; b:le so mnogo manjše in manj razkošje. Kako so bile urejene, pa ne moremo točno opisati. Vemo pa, da so bile v njih "sai skromne igralnice ker so bile opremljene z biljardnimi mizami. Pred 150 leti j ;'e imela Ljubljana 5 kavarn, odnosne 5 I kavarnarjev je bilo združenih v svoji za- j drugi (»cehu«). Za tedanji obseg mesta je bilo 5 kavam res mnogo, čeprav so bile • majhne. Vendar moramo upoštevati, da je j tedaj Ljubljana imela precej vojaštva, kar j pomeni, da so častniki iskali zabav v ka- j ^rnah. Da so oili častniki najbolj pogosti ; obiskovalci kavarn, bi smeli soditi že po- i tem, da so kavarnarji predlagali magistra- \
tu, naj jim raje zapečatijo biljardne mize, češ, dohodkov poslej ni niti toliko, ockar ni več toliko častnikov, da bi lahko plačevali davke. Neki kavarnar je trdil, da ni imel od biljarda niti krajcarja dobička. Magistrat je sprejel predlog in biljardne mize so prepregli z vrvicami ter zapečatili.
Gostilne in čas točenja
Čeprav ljubljanski gostilničarji niso živeli le od domačinov, vendar bi delali kri-v co meščanom, če bi trdili, da niso podpirali svojih gostiln. Najbrž so gostilne cenili * najbolj med vsemi drugimi zabavišči. Lepa tradicija je, da Ljubljančani tako radi obiskujejo predmestne gostilne. Nedeljski sprehodi so že od nekdaj prava življenj ka potreba meščanov. Meščan je potreben sprehoda in svežega zraka. Toda, ker ni vajen mnogo hoditi, se kmalu utrudi m nagio ga »premaga zrak«. Sprehajalec se mora zateči po »prvo pomoč« v predmestno gostilno, kjer mu posebno prija vse, češ, tako dober tek imam na svežem zraku! Zrak se mu pa zdi svež v predmestni gostilni, čeprav ga lahko reže z nožem. Ljubljanska predmestja nimajo brez razloga toliko gostiln, številne so nastale v starih časih res predvsem zaradi voznikova ob glavnih cestah, vendar so mnoge že v starih časih živele zlasti od meščanskih sprehajalcev, nedeljskih gostov. V ljubljanskih gostilnah je biilo nedvomno precej hrupno in ker je bila go tilna skoraj v vsaki drugi hiši, so bili že njega dni potrebni predpisi o točenju pijač ter o odpiranju in zapiranju gostiln. Tako je bila 1. 1562 izdana prepoved o točenju po 9. zvečer. Po tej uri je bilo strogo prepovedano kričanje po ulicah, a hrup je bil neločljivo zvezan s popivanjem, kajti dobro zalit ponočnjak mora vendar deliti svoje veselje z vsemi drugimi. Težava je bila z nadziranjem gostiln v tistih časih, ker so v zaprtih gostilnah lahko prav tako točili »zaključenim družbam«. Razen tega so pa gostilne smeie biti odprte delj časa za tujce, ki so potovali skozi mesto. Brezpogojno so pa morale biti zaprte vse gostilne ob nedeljah in praznikih dopoldne med mašo in pridigo. Prestopke so strogo kaznovali. L. 1748 so gostilniški čas podaljšali za eno uro.
Kaznovani ponočnjaški dijaki
Dijaki so tudi v starih časih raje obiskovali gostilne kakor šole. Kakor je bila njihova ljubezen do učenja zelo omejena, ta-
ko je bila brezmejna ljubezen do svobodnega, ponočnjaškega živlejnja in »junaškega« popivanja. Listina govori o dveh dijakih, ki sta 1. 1748 v Ljubljani ponoči glasno dokazovala, koliko ga lahko nese ta pod kapo. Spopadla sta se ob L z nočnimi čuvaji. Eden je čuvaja celo napadel s pištolo, drugi je pa posegel po kamenju. Tega jim seveda niso mogli spregledati ln enega so izključili iz šole, drugega so pa zaprli 8 dni. "— Med ponočnjaki so zlasti pazili na vojake, še mnogo bolj kakor na druge prebivalce, najbrž zato da bi ne trpela vojaška disciplina.
Gostilne v mestu in predmestjih
Kakor rečeno, je bilo pred 150 leti v Ljubljani in predmestjih 157 gostiln. V samem mestu (»notranje mesto«) jih je bilo 47, na Poljanah celo 22, v šentpetiskem predmestju (največje predmestje) 31. v kapucinskem 19, v Gradišču 26, pted samostanskimi vrati 7 in v Trnovem in Kra-kovem 5. Gostilne pred mestnim', vrati so bile potrebne že zaradi tega, kar potniki ponoči niso mogli v mesto ter so morali j>renocevati znuaj. Vendar se nam «di čudno, da je bilo toliko gostiln v predmestjih in tudi v samem mestu jih je bilo vendar preveč.
Iz Spodnje štajerske
Novi grobovi. V Framu je umrla gospa Alojzija Stampflova, rojena Pivčeva, ki je dosegla visoko starost 83 let. V Lipnici je umrl 801etni upokojeni železniški revident Ivan Soršak, po rodu s Spodnjega Štajerskega. V Celju je umrl 591etni nameščenec Ivan Morn. Pri Brežicah je umrl 711etnl Franc Jaklič, po rodu iz Srednje vasi na Kočevskem. Zapustil je vdovo in 6 otrok. V Ormožu je umrl 321etni diplomirani trgovec ln lastnik žage Ludvik Kuharič. V Gorci pri Sv. Petru niže Maribora je umrl daleč naokrog poznani gostilničar in posestnik Herman Kincl. V Mariboru so umrli: 701etna uradnikova žena Antonija Antoličeva, 751etna hišna posestnica Ivana Kopičeva, 801etni upokojeni železniški uradnik Franc Ramelli, glasbenikov sinček Oton Kropej, železničarjev sinček Anton Geč, 531etni trgovski nameščenec Rudolf Vodopivec in 501etna Ana Satlerjeva. V mariborski bolnišnici sta umrla 681etni
Janez Kroflč in 131etna Viktorija Babiče-va. Nadalje so umrli: V Mariboru 761etni višji ravnatelj v pokoju Hans Schonsky, na Dobrni l41etni Jakob Topolšek, v St. Janžu 771etnl Martin Marošek In v Loko-vinu 73-letnl Janez Dergajnar.
V mariborskem gledališču imajo ta reden na sporedu: premiero Papeževe spevoigre »Štajerski kladivar«, za katero je napisal glasbo Viktor Zack. nadalje spevoigro »Izvošček«, operi »Boheme« in »Car-men«, opereto »Sinja maska« in baletni večer.
Simfonični koncert v Celju bo v petek 11. t. m. Nastopil bo mestni orkester pod vodstvom glasbenega ravnatelja Gustava Muilerja. Koncert bo docela posvečen Beethovnu in bo prirejen v veliki dvorani Nemškega doma.
Ponesrečenci. Pri telovadbi se je ponesrečil 141etni kleparski vajenec Franc Slapšak iz Lajteršperga. V Loki si je pri delu hudo poškodoval roko 331etni žagar Anton Letonja. 651etni zidar Peter Polanec iz Laporja je padel z ogrodja in si zlomil roko. 651etni cestni delavec Franc To-manič od Sv. Miklavža pa si je pri padcu hudo poškodoval glavo.
7000° vročine bi bilo
na zemlji, če...
Da bi dobili točno predstavo o ogromni svetilnosti sonca, so primerjali njegovo svetlobo z umetno. Primerjava gre v ogromnih številkah v korist sonca. Merjenja so pokazala, da je sončna svetloba 20krat tako svetla kakor električna luč. Lunina svetloba je nad 600.000krat šibkejša od sončne. Če bi hoteli razsvetliti kar kodi tako kakor stori to sonce, bi potrebovali 2500 žarnic po 100 sveč in od dotičnega predmeta bi
smele biti oddaljene samo 1 m. Jup»tmrrv»
»ve-tloba je približno pet tisoč irviilajonkrat šibkejša od sončne, najsvetlejše zvezde Sirija pa 18 tisoč mihjc-nkrait. In vendar je sonce oddaljeno od naše zermlje 150 mtfi-jonov kilometrov v primeri z drugima se mnogo bolj oddaljenimi nebesniinvi telesi le neznaten vir svetlobe. Tako presega svetloba sozvezdja Dorado 30krat. po mnenju drugih zvezdosilovcev pa celo 5000fcrait Če bi biilo to sozvezdje tako biizu zemlje kakor je sonce, bi vladala na ztmdji strašna vročina 7000 stopinj.
Ssčivje namesto rož
Glavna zveza nemških vrtnarjev je dala nove smernice za preureditev cvetličnih nasadov v njive in gredice v katerih se bo pridelovalo sočivje. V okrožnici je rečeno, da je treba v interesu prehrane prebivalstva že v zadnjem letu močno povečano površino s sočivjem zasejanega polja še povečati in posvetiti posebno pozornost zgodnjemu sočivju. Do konca decembra naj se poseje sočivje povsod tam, kjer so bili doslej cvetlični nasadi. Najmanj 65°/o vseh cvetličnih nasadov je treba izpremeniti v njive odnosno gredice, kjer se bo pridelovalo sočivje. Izvzeta so samo manjše vrtnarije, za katere je določena najmanjša količina 50°'».
Riba, ki pleza po drevju
V Avstraliji živi takozvana riba plezalka, najčudovitejša med vsemi ribami. Dihalne organe ima v repu. Kar na lepem se požene ta riba iz vole na suho in spleza tudi na višja drevesa, da se razgleda po okolici. Čudno je pa, da je ta riba enaka drugim, samo da ima plavute izpreme-njene v kremplje.
			
1-			
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi soproga, brata, svaka in strica, gospoda
SEIDLA FERDINANDA
čutim dolžnost izreči iskreno zahvalo zlasti g. šolskemu upravitelju D. Matku, g. notarju M. Marinčku, g. zdravniku dr. Slaparju in vsem, ki so mi v težkih trenutkih nesebično bili v pomoč in tolažbo. Prisrčno se zahvaljujem vsem darovalcem cvetja, novomeškim pevcem za lepe, ganljive žalostinke, za pismene in ustne izraze sožalja tn končno vsem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti ali pa kako drugače počastili njegov spomin. Novo mesto, dne 4. decembra 1942.
PAVLA SEIDL IN SORODNIKI

Knjige »e niso podražile!
t
D. Ravljen:
BREZ GROZE
Povesti. 128 strani, 13X19* Cena: broširano lir 5.-, v platno vezano lir 8.-.
Knjiga obsega petnajst krajših povesti in črtic pisatelja, ki je pokazal že z daljšimi povesti, da ume spretno in živahno zapletati in razpletati pripovedno snov. Marsikaj je Ravljen zajel iz življenja zagrebških slovenskih študentov, posebno rad pa se giblje na kmetih, kjer odkriva zanimive človeške tipe in mikavne zapletljaje vsakdanjega življenja. Vsak čitatelj bo z užitkom pre-čital te pisane in mikavno pripovedovalne zgodbe.
Klabund:
PJOTR - RASPUTIN
Roman carja — Roman ^demona
Poslovenil B. Rihteršii. 126 strani, 13X19- Cena: broširano lir 5.-, v platno vezano Ur 8.-.
Pisatelj je v svojih dveh kratkih, v zgoščenem in po svoje učinkovitem slogu spisanih romanih posegel v temne strani starejše in novejše ruske zgodovine. Samo spretni pripovedovalec, kakor je Klabund, je mogel na nekaj čez 70 straneh orisati s plamtečimi podobami dobo carja Petra Velikega in njegovo usodo, in še na manj straneh skrivnostno, demonično osebnost Rasputina, tega fanatičnega in mističnega mužika na dvoru zadnjega ruskega carja. Nevsakdanje zanimivo čtivo!
Alojz Gradnik:
ZLATE LESTVE
Pesmi. 112 strani, 13X18.
Cena: v polusnju lir 30.-, v usnju Ur 40.-.
V tej knjigi so zbrane najnovejše poezije enega najpomembnejših slovenskih pesnikov. Gradniko-va lirika je pritekla iz čistega vrelca pesnikove ljubezni do človeka in do rodnih tal, lz njegovega dojemanja naravnih lepot in večnih skrivnosti življenja. Zbirka je razdeljena v pet delov. Enega med njimi je že navdahnila nova vojna. V skupini pesmi »Blizu zemlje« opeva pesnik rodno Medano in kraška brda. Zrela in plemenita knjiga, h kateri se vrača čitatelj vedno znova.
KNJIGE SE DOBE
PRI UPRAVI „JUTRAM
PUCCINIJEVA ULICA 5
TER V VSEH KNJIGARNAH
Rudolf Kresal:
Vejica španskega bezga
Novele, 296 strani, 15X21. Cena: v platno vezano Ur 40.-.
Pisatelj romana »Študent Štefan« je zbral v lepo opremljeno knjigo svoje najboljše novele. Nekatere med njimi, zlasti »Asjo«, »Dekle iz Tovarniške ulice« in posebej še vojno povest »Matija Bule«, bi lahko smatrali za majhne romane, v katerih je Kresal zgoščeno prikazal mučen vrtinec človeških usod. Kritika je Kresalu priznala, da ima oster pogled v skrivnosti človeške duše. Njegova pripovedna proza je namenjena tistim, ki jih zanimajo nevsakdanje usode, strte in zbegane duše in duševno ozadje močnih socialnih nasprotij.
Marija Majerjeva:
RUDARSKA BALADA
Iz češčine prevedel Fr. Bradač. 116 strani, 13X19-Cena: broširana Ur 5.-, v platno vezano Ur 8.-.
Ko je ta povest izšla v izvirnem jeziku, sta Jo občinstvo in kritika sprejela z nenavadnim zanimanjem kot eno najboljših čeških povesti iz delavskega življenja. Majerjeva je odlična pisateljica in izredna poznavalka preprostih ljudi in njihovih usod. V »Rudarski baladi« opisuje usodo čeških rudarjev, ki si morajo — prav kakor naši ljudje _ v tujini služiti vsakdanji kruh in doživljajo tu svojo ljubezen, rodbinsko srečo ln nesrečo, ter mnogo bede in mnogo hrepenenja po domovini Knjiga", ki bo čitatelja ogrela in ga povzdignila k socialnim razgledom.
i
Božični in novoletni imaj0 vsi oni naročniki »JUTRA«, »SLOVENSKEGA NARODA« in »DOMO.VINE«, ki imajo naročnino poravnano do konca popust V višini 20% tega leta in ki naročijo ali kupijo v naši upravi; novomeški naročniki imajo isti popust pri naši podružnici v Novem mestu.
P. G. Wodehousej
43 i
SAM
Humoristieen roman
»Nedavno tega sem čital zanimivo beležko o sadjevcu,« je rekel tako glasno, da je eden izmed gospodov s kunčjim obrazom, kakor bi ga bil s sekiro kresnil po glavi, obmolknil sredi zgodbice, ki jo je pripovedoval, »ravi, da vržejo zakupniki na Devon-ehirskem v vsak sod mrtvo miš ...«
»Ali, dragi Shotter!...« se je uprl njegovo lordstvo.
»... češ da šele s tem dobi pravi okus,« je z divjim gnevom dokončal mladi človek. »Najlepše pa je, da ni najti na dnu soda, kadar je prazen, niti sledu o miši... To pač najbolje dokazuje, kakšno moč ima ta brozga.«
Zamolkel vzklik je planil iz grla lorda Tilburyja, ki je neutegoma postavil kozarec na mizo. V duši gospoda Braddocka se je ta mah očitno porodil nenaden sklep.
»Ta recept sem čital v Pykovem ,Home Comapio-nu',« je Sam neizprosno nadaljeval, »in tako si skoraj ne morem misliti, da beležka ne bi bila resna.«
»Požirek vode, za Boga!« je jeknil njegovo lordstvo, ki je bil odrevenel na svojem stolu kakor pojac,
»r
.»Sleddon,« je ta mah zagrmel hišni gospodar, »pri tej priči mi prinesi šampanjca!«
»Gospod?« je z drhtečim glasom vprašal dvornik. V obupu se je ozrl preko rame, da bi priklical gospo Lippettovo na pomoč. Toda gospa Lippett je imela ta mah opravka v svojih lastnih prostorih.
»Sleddon!« je spet zagrmel »gospod Willie*.
»Takoj, gospod,« se je dvornik vdal v božjo voljo.
Sam je bil videti zdaj docela potolažen.
»Čujte, lord Tilbury,« je nadaljeval s smehljajočim se obrazom. »Ko že govorimo o ,Home Compa-nionu', ali ste čitali povest Kordelije Blairove, ki jo priobčuje v dodatku?«
»Ne,« je suho odvrnil njegovo lordstvo.
»Pa bi jo morali čitati. Miss Blair je nenavadna ženska «
Kav je vzdignila glavo.
»Vi pa ona sta menda velika prijatelja?« je vprašala.
»Bog daj, da bi bila,« je Sam odgovoril. »Toda na žalost sem jo videl samo enkrat.«
»Vsekako sem slišala, da ste se čudovito vedli proti nji,« je z rahlim podsmehom reklo dekle.
»Res mislim, da sem se ji na prvi mah prikupil.«
»Prav nič ne dvomim,« je odvrnila Kay.
»Dal sem ji snov za novo povest,« je pojasnil Sam in lahno zardel.
Eden izmed kunčjeglavih gospodov je pripomnil, da mu ne gre v glavo, kako morejo biti ljudje, oodi moški, bodi ženske, ki si znajo izmisliti snov za novelo, veseloigro sfli vobče kar kolL
»Snovi se nikoli ne manjka,« je rekel Sam. »Imam prijatelja, ki je doživel nekaj tako čudnega, da bi lahko služilo za snov kolosalnemu romanu.«
Drugi kunčjeglavec je dejal, da se je tudi nje-
govemu prijatelju nekoč zgodila silno čudna reč. Za kaj je šlo, je bil seveda pozabil, a takrat se mu je zdela stvar izredno znamenita.
»Tisti fant,« je Sam nadaljeval, »je bil šel v Kanado ribarit. Nastanil se je v nekakšni kolibi...« ' »V kakšni kolibi?« je vprašala oglata plavolaska.
»V nekakšni ribiški koči,« je pojasnil Sam. »In zgodbica se začne v trenutku, ko je tisti mladi človek vrgel oči po steni, kjer je bila nalepljena dekliška slika, iztrgana iz neke revije.«
»Lepa?« je vprašal prvi gospod s kunčjim obrazom.
»Glavo lahko stavite, da je bila,« je Sam pobožno odvrnil. »Nu, ta fant je več tednov sam in samcat živel v tisti koči, brez človeka, da bi izpregovoril z njim besedico, in brez vsega, kar bi bilo moglo odtrgati njegovo misel od dekletove slike. Tako se je zgodilo, da je jel svojo neznano boginjo polagoma smatrati za... kako naj se izrazim... Da, za nekakšno prijateljico.«
»Sleddon!« je tisti mah zagrmel gospod Braddock. »Se več šampanjca!«
»Čez nekaj mesecev je mladi človek odpotoval v Anglijo,« je Sam nadaljeval, »in zgodilo se je, da je srečal tisto dekle. Ker se je bil navadil gledati nanjo kakor na staro prijateljico, je od veselja ponorel in se že dve minuti po svojem srečanju z njo ni mogel upreti izkušnjavi, da bi jo poljubil.«
»To je moral biti prav poseben bedak,« je kritično pripomnila oglata plavolaska.	.
»Mislim, da imate prav,« ji je Sam odvrnil. »Vsekako sem vam povedal, kaj se je zgodilo.«
»Rad bi le vedel, kaj je reklo tisto dekle,« se je
oglasil eden izmed kunčjeglavih gospodov.
»Dekle,« je Sam nadaljeval, »ni poznalo začetka zgodbe in mu je steihovito zamerilo.«
Kunčjeglava gospoda sta se spogledala in zmajala z glavo. Oglati lepotici sta sočutno namršili obrvi.
»Tega vam ne verjamem,« je rekla plavolaska.
»Nesmisel,« je pritegnila temnolaska. »Kdo bi verjel, da se v današnjih časih še najde prismoda, ki zameri mlademu človeku poljub?«
»Dandanes se vsi križem poljubljajo,« je poučlji-vo dejal eden izmed kunčjeglavih gospodov.
»Oh, dekleta se časih razburjajo za prazen nič,« je rekel drugi kunčjeglavec.
»In kakšen je bil konec zgodbe?« je vprašala teta Julija.
»Ni še končana,« je Sam odgovoril. »Ni še končana!«
»Sleddon!« je z mirnim, toda grozečim glasom vnovič zaklical gospod Braddock.
Naj bo človek še tako mlad in čil in dobre volje, pot iz John Streeta v Mayfairu na Burberry Road v Valley Fieldsu ie vendarle predolga, da bi jo prehodil peš. Sam Shotter jo je prehodil.
Izraz »dobre volje« je bil za njegovo duhovno stanje še vse preskop. Ko je zdaj mislil na dogodke pri Braddocku, je imel prepričevalen občutek, da je ujel v Kayinem pogledu iskrico, ki je pomenila prvi solnčni žarek po neskončno dolgi zimi.
čeprav drugače ni kdo ve kako rad hodil peš, je predirjal tistih sedem milj razdalje med obema krajema s takšno rekordno naglico, da so ga vso pot spremljale ogorčene zbadljivke proletarskih kov.
Urejuje: Davorin Ravljen - izdaja za
konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja; Fran Jeraa — Za inseratni dei je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani