Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335, Štev. 44 Maribor, sreda, dne 2. junija 1937 Leto XII Podunavje v vrtincu diplomacije Italijanski kralj v Budimpešti Ogri so sprejeli obisk italijanskega kralja sijajno. Obisk morda ni imel posebnega političnega pomena. Kvečjemu namen simbolično (v podobi) sankcionirati (potrditi) rimski dogovor. Značilno je, da je nedavno obiskal tudi avstrijski predsednik Miklas Budimpešto potem, ko se je Ogrska približevala Nemčiji, češ, da bi bile ogrske aspiracije (težnje) po razširitvi države ogrožene, če bi sklepala ožje dogovore s Čehoslovaško, Avstrijo ali celo z Jugoslavijo in Balkanom. Toda v zadnjem času se je pre-orientirala (preusmerila) Avstrija, ki išče jamstev za svojo neodvisnost ne toliko v rimskem protokolu, kakor v Podunavju in na zahodu. V Avstriji so namreč prepričani, da ima Nemčija imperialistične (zavojevalne) namene in da je tudi gospodarsko sodelovanje s podunavskimi in balkanskimi deželami ter končno s Čehoslovaško mnogo večje jamstvo za neodvisnost Avstrije, zlasti, ker to politiko podpirajo tudi zahodne demokracije. Za Ogrsko je bistveno izpremenila položaj tudi pogodba med Jugoslavije in Italijo. Zakaj, če v teh razmerah Ogrska ne okrene, bo ostala otok sredi podunavskih in balkanskih držav brez prijateljev sosedov. Rimski pakt ji tu ne more pomagati. Gospodarsko in politično odirezana od svojih sosedov bi Ogrska ne imela nobene nade, da prospeva gospodarsko in tudi nje teritorialne aspiracije (težnje po pridobitvi ozemlja) bi bile odgodene. V splošnem na Ogrskem niso pro-novi orientaciji (usmeritvi). Vsekakor pa žele, da se razveljavi trianonska mirovna pogodba, ki sedaj ome-Hjje njih svobodo zlasti z ozirom na oboroževanje. O tem vprašanju razpravlja tudi časopisje male antante in napoveduje možnost rešitve tega vprašanja. Od sporazuma v tem vpra" šanju med Ogrsko in malo antanto bo tudi največ odvisno, kako in kdaj se reši vprašanje Podunavja in izvede sodelovanje podunavskih in balkanskih dežel. Knez Pavle razgo-varja z Blumom ° političnih problemih. Pretekli teden se je knez-namest-j* . av*e mudil v Parizu, kjer je med , sPrejel predsednika francoske vlade BlUma v poIdrugoumi av- avdijenci pripisujejo velik političen pomen. Oborožen napad Nemčije na Španijo Brez vojne napovedi — Nemški „Faustrecht“ Dne 31. maja ob 5.30 je llotilja nemških vojnih ladij, obstoječa iz oklopnice »Admiral Scheer« in štirih rušilcev napadla špansko vojno pristanišče Almerijo in ga brez predhodnega signaliziranja pričela obstreljevati. Obtsrelje vanje pa ni veljalo samo utrjenim delom pristanišča, am- pak so granate padale predvsem v mesto, kjer so rušile hiše in mesarile speče prebivalstvo. Španske obrežne baterije so odgovarjale in zadele neki nemški rušilec. Bombardiranje je trajalo nekaj KrSenje najosnovnejših določb mednarodnega prava Napad nemških vojnih ladij na Almerijo brez predhodne vojne napovedi pomeni najbolj grobo prekr-šenje določb mednarodnga prava in povsem sliči na nemški vpad v Belgijo leta 1914. ob pričetku svetovne vojne, ki je v vojni zgodovini označen kot barbarstvo najhujše vrste. Nemčija je imela dovolj možnosti, da si priskrbi zadoščenje za napad na vojno ladjo »Deutschland«, ako je bil ta napad neupravičen. Toda Nemčiji do tega ni bilo, ker je španska vlada že v svoji prvi noti odboru za nevmešavanje dokazala, da je nemška vojna ladja napadla letali španske vlade. Pa ne samo to! Nemška vlada sama priznava, da se je oklopnjača »Deutschland« nahajala v pristanišču v Ibizu proti vsem predpisom o mednarodnem nadzorstvu nad nevmeša-vanjem. V smislu teh predpisov se morajo kontrolne vojne ladje zadrževati najmanj 10 milj oddaljene od obale. Nemška vlada sama pravi, da je ukazala svojim vojnim ladjam,, da se drže teh navodil. S tem pa indirektno priznava krivdo poveljnika oklopnjače »Deutschland« in tudi svojo, ker oklopnjača gotovo ni bila brez vednosti vrhovne komande nemških pomorskih sil v Ibizu. NemSka krivda dokazana tudi v odboru za nevmeSavanje Pododbor za nevmešavanje je spričo protipredpisnega zadržanja nemške oklopnjače »Deutschland« izdal ponovno navodilo kontrolnim ladjam, da se oddaljijo iz španske obmorske cone. Najbolj pa obremenjuje Nemčijo to, da se je »Deutschland« nahajala v Ibizu, v odseku, kjer nemške vojne ladje za nadzorstvo sploh nimajo ničesar opraviti, ker to ni njihovo področje. Umik Nenrtlje In Italile Iz odbora za nevmeSavanje Da se izogne preiskavi, je Nemčija najavila izstop iz odbora za ne-vmešavanje. Njenemu koraku se je pridružila tudi Italija. Incident pri Ibizu izzvan Inozemski listi pišejo, da jei bil incident na Ibizu namenoma izzvan. Zadržanje nemške oklopnjače v pristanišču je bilo protipredpisno. Merodajni so vedeli, kakšne posledice u-tegne to imeti, pa so nazadnje sore- jeli vladina letala še s streli. Listi pravijo, da gre tu za izzivanje, ki naj omogoči vmešavanje in pomoč Francu, ki je neminovno izgubljen, ako mu Berlin in Rim ne prideta takoj na pomoč. Torpediranje Španskih ladij — straSne žrtve Tuja podmornica je dne 31. maja skušala torpedirati neko vladino vojno ladjo v barcelonskem pristanišču. Zvečer je neka tuja podmornica torpedirala potniško ladjo »Ciudad de Barcelona«, na kateri je bilo 300 potnikov. Od vseh potnikov se jih Leon Bluitt za Zensko volilno pravico Svojo obljubo Predsednik francoske vlade, s. Leon Blum, je izjavil te dni posebni poslanski deputaciji, da predloži že j]a meseca načrt zakona o ženski pravici zbornici in senatu. To lumovo namero je sporočil član vtade tudi senatnemu odboru. Francoska zbornica je že pred daljšo dobo razpravljala o ženski volilni pravici in ,ji načeloma pritrdila, 'gospodje v senatu pa se nič kaj ne ogrevajo za volilno pravico žen. lum pravi med drugim, da je nerazumliivo, če sme žena postati an vlade, torej minister, ne sme pa postati poslanec ali senator. To na- hoče izpolniti glaša z ozirom na svoje stališče, da pripada ženi enakopravnost z možem. Uverjeni smo, da dobi predlog vlade v zbornici in senatu večino. Stavka avtomobilskih nameščencev v Londonu, ki je trajala mesec dni, je končana, ker so delodajalci pristali na zahteve nameščencev. Bajno bogastvo, preko 335 milijonov dolarjev, je zapustil kralj nafte Rockefeller. On je bil lastnik petrolejske družbe Standard Oil Company, ki kontrolira še okroglo 50 sorodnih družb na svetu. je rešilo le 60, 240 jih je utonilo. Tuje podmornice so napadle petrolejska parnika »$ereso« in »Rumb«, vendar so jih letala pregnala. Ti dogodki le še zaostrujejo mednarodni položaj, ki je na moč kritičen. ; .j j več kot eno uro in je povzročilo o-gromno škodo, zahtevalo pa je več sto človeških življenj, žen, otrok in starcev. Nemčija se izgovarja, da je odredila obstreljevanje Almerije kot odgovor na napad vladinih letal na nemško križarko »Deustchland«. Španska vlada zahteva sklicanje zasedanja DruStva narodov Španska vlada je pojasnila incident v Ibizu odboru za nevmešavanje. Dne 31. maja pa je poslanik Del Vayo izročil posebno noto tajništvu Društva narodov, v kateri zahteva španska vlada nemudoma sklicanje plenuma Društva narodov, ker je bila Španija napadena s strani Nemčije in to proti predpisom mednarodnega prava, brez vojne napovedi. Angleški in francoski vladini krogi so silno zaskrbljeni. Dogodki v Španiji se z vso naglico razvijajo v pravcu velikega mednarodnega konflikta. Vsi listi povdarjajo, da je Nemčija, ako misli, da je v pravici, smela zahtevati zadoščenje za bombardiranje oklopnjače »Deutschland«, nikakor pa ne na lastno pest izvršiti sankcije. To postopanje znova diskvalificira Nemčijo kot partnerico pri sklepanju mednarodnih pogodb. IzvrSni odbor ieSke socialne demokracije Minulo sredo se je vršila seja centralnega izvršnega odbora češke socialne demokracije. Na seji so bili izvoljeni: za predsednika poslanec Antonin Hampl; v predsedstvo Lu-djek Pik, dr. Ivan Derer, Beti Karpi-škova in Jan Aleš. V strankino načelstvo Rudolf Beehynč, František Tymeš, dr. Alfred Meissner, Alojz Langer, František Nčmec, Jaroslav Hladky, Antonin Vesely (za mladino) in Robert Klein. Kot strankini funkcionarji so še v načelstvu minister Jaromir Nečas, Antonin Remeš (predsednik kontrolne komisije stranke), Josip Stivin kot glavni urednik »Pravo Lidu«, Vojteh Dundr kot centralni tajnik stranke, Fr, Soukup kot zastopnik stranke v socialistični internacijonali. Kongres č e ho slo v aške socialno demokratične stranke. Delegata socialističnega gibanja iz Jugoslavije (od leve na desno) ss. Pet elan in dr. Živko T opal o vi č. V sredi med njima s. Milica Topalovič.) Nadalje s. Emanuel Bu- chinger (Madžarska). Fašistična Nemčija se razburja Republikanska letala odgovorila na obstreljevanje z nemSke oklopnjaie z bombami 4 bcmbe zadele oklopnjačo »Deutschland« in ubile 24, ranile pa 82 mornarjev Kakor znano sta nemška in italijanska vlada že lansko leto 10. novembra oficijelno priznali Francovo vlado. Storili sta to v napačni domnevi, zanašajoč se na Francova poi-ročila, da bo vsak hip zavzel Madrid in postal gospodar Španije. Zaroto proti legalni madridski vladi je spletal Franco že davno poprej, oprt na Berlin in Rim, ki sta hotela dobiti Španijo pod svoj vpliv. Nemški fašizem je hotel ustvariti iz Španije etapo za svoje kolonijalne osvajalne cilje v Afriki, italijanski fašizem pa je hotel dobiti kontrolo nad Gibraltarsko morsko ožino in s tem kontrolo nad morsko vezo Anglije s Sredozemskim morjem. Od početka državljanske vojne dalje se Nemčija in Italija oficijelno udeležujeta vojne na strani generala Franca proti legalni vladi, dasi nista s Španijo v vojnem stanju in je torej njuno početje proti najosnovnejšemu pojmovanju mednarodnega prava, po katerem ima samo legalna vlada kake države pravico na podporo zunanjih sil, ali pa morajo ostati nevtralne. Na strani Franca se bore redna italijanska in nemška vojska, tako pehota, kot artiljerija in ogromno število vojnih letal. Zlasti nemška letala so s svojimi bombami uničile že precej cvetočih mest in vasi uboge Španije. Zadnji nezaslišani napad na Guernico, ki ga angleško časopisje naziva najbolj barbarski čin, saj je izgubilo življenje na stotine žena, otrok in starčkov, še ni pozabljen. Nemška letala so potopila z bombami že par angleških parnikov, ki so bili zasidrani v lukah valencijske vlade. Angleška križarka »Hunter« je sredi maja t. 1. pri Almeriji zadela na nemško mino in je bilo 8 mornarjev ubitih ter 24 ranjenih, križarka pa onesposobljena za boj. Pri bojih za Malago je bilo ugotovljeno sodelovanje nemških vojnih ladij, ki so signalizirale Francovim četam gibanje vladinih čet itd. Dne 30. maja pa sta dve vojni letali valencijske vlade izvedli izvidni-ški polet nad otokom Ibizo v Sredozemskem morju. V pristanišču je bila zasidrana nemška vojna ladja »Deutschland«, ki kakor vse nemške vojne ladje dovažajo nacistom vojno konterbando. Po dogovoru o nadzorstvu nad nevmešavanjem smejo vojne ladje tujih držav križariti najmanj 10 milj oddaljene od španske obale. Komaj sta se letali pojavili nad pristaniščem, so ju z ladje pričeli obstreljevati. Letali sta na to grobo kršenje dogovora o nevmešavanju odgovorili z bombardiranjem. Odvrgli sta 12 bomb, od katerih so štiri zadele oklopnjačo »Deutschland«. Pri tej priliki je bilo ubitih 24 mornarjev, 82 pa ranjenih. Radi tega je nastalo v Berlinu in Rimu strašno vznemirjenje. V Rimu baje radi tega, ker so republikanska letala pod sličnimi okolščinami bombardirala že neko italijansko' vojno ladjo v pristanišču Palme di Malorca (otok Malorca) in ubila šest častnikov. Po vsem tem, kar smo že zgoraj povedali, niso v Berlinu in Rimu niti najmanj upravičeni, da se razburjajo. Bombardiranje vojne ladje »Deutschland« je bil le obrambni akt napadenih letal in žrtve so v primeri z žrtvami, ki so j ih terjale bombe nemških letal v Guernici, komaj senca. Gotova je, da bi Berlin in Rim iz tega dogodka rada napravila mednarodno afero in »intervencijo« na lastno pest, ako bi se ne bala Anglije in Francije. Oči nas pa ta dogodek, kako znajo fašisti vpiti, ako jih dobe po prstih, čeprav so vsega sami krivi, ker izzivajo. Na ta način bi se radi oprali. Zato demokratično časopisje res nikdar dovolj glasno ne protestira proti fašističnim podvigom, dasi bi bilo dvojno opravičeno. Na Španskih bojlillh ni posebnih dogodkov. General Mola pred Bilbajem ne more naprej. Franco bombardira Madrid. Doma U% pa svetu Jugoslovanska delegacija na mednarodni konferenci dela v Ženevi. Dne 3. junija se sestane v Ženevi mednarodna konferenca dela. Delegacijo vodi minister socialne politi- ke Cvetkovič. Člani so oddelčni načelnik ministrstva D. Jeremič, dalje M. Krmpotič in Branko Petrovič, kabinetni šef Mirko Latas, uradnik Despot Ostojič, glavni tajnik indu- - ‘ Kongres čehoslovaške socialno demokratične stranke, dne 14., 15. in 16. maja. Pogled v kongresno dvorano Holandski socialisti so pridobili 100.000 glasov Končni izid volitev, ki so prinesle hud poraz fašizmu. va številka v oklepaju pomeni število glasov pri deželnozborskih volitvah 1. 1935, druga številka število glasov pri volitvah v parlament 1. 1933): Katoliki 1,169.867 (1,030.206), 1,037.343), socialisti 890.880 (782.451, 798.682), antirevolucijonarji 665.378 (421.174, 499.890), krščansko histor. stranka 303.798 (343.766, 339.808); konservat. liberalci 160.266 (226.935, 258.782); svobodomis. demokratična stranka 239.464 (156.206, 188.950); komunisti 137.070 (127.603), 118.236), nacisti 171.057 (294.596, —). Sedaj so znani končni rezultati holandskih parlamentarnih volitev. Mandati so razdeljeni tako-le: Katoliška državna stranka 31 (proti 28 v 1, 1933); socialisti 23 (22); antirevolucijonarna stranka (Coljin) 17 (14); krščanska historična stranka 8 (10); konservativni liberalci 4 (7); svobodomiselna demokratična stranka 6 (6); komunisti 3 (4); nacisti 4 (—); Dvanajst mandatov odpade na male skupine, ki so dobile vsaka po enega. Glasovi pa se razdele takole (pr- strijskih korporacij Jurij Čurčin, glavni tajnik industrijske zveze v Ljubljani dr. Golia in uradnik industrijskih korporacij (centrale) Vuk Živa-dinovič. Dalje tajnik svobodnih strokovnih organizacij Bogdan Krekič, tajnik grafičarjev (Zagreb) Evgeni Stark in tajnik Splošne delavske zveze (Ljubljana) Lovro Jakomin. Delegacija je odpotovala v nedeljo v Ženevo. Rimski papež je obhajal te: dni 80letnico rojstva. Sedanji papež je znan kot podpornik fašizma. Smatral je za svojo nalogo, da ta režim postane svetovna oblika vladavine, o čemer priča zlasti njegova okrožnica »Quadragesimo anno«. Fašizem je smatral papeiž kot sredstvo proti gibanju ljudskih mas in vzpostavitvi resnične ljudske svobode, v kateri ne bi bilo mesta niti za posvetno, niti za duhovsko gosposko. Sedanji papež je protitip svojega prednika. Italijanski državnik Sforza, ga v svoji knjigi o velikih državnikih imenuje Poncija XI., (t. j. Poncija Pilata sedanje dobe). Zanimiva obramba. Dunajski klerikalni list poroča iz Monakovega, da so fašisti povabili duhovnika, da gre ponoči obhajat bolnika. Ko je prišel v hišo, je stala pred njim naga ženska in nekdo je ta prizor fotografiral in porabil sliko za ovadbo. — Mogoči so pri fašizmu taki slučaji, zlo pa s tem dokazom ni odpravljeno. —///— A. M. de Jong: 23 IZDAJA Otroška leta Mereyntie!a Geysena Vrč je držal obledelo podobico s svojimi očr-neiimi, žuljavimi prsti in zaverovan opazoval enostavno sliko. Toda obraz, ki ga je pri tem napravil, se Mereyntjeju nikakor ni dopadel! Ali zakrknjeni grešnik še vedno noče verjeti? »Torej, Vrč, ali vidiš sedaj?« Smehljaje je odgovoril divji lovec: »Da, da, da Mereyntje, vidim', čisto dobro vidim. Na podobici je vse točno tako, kot si rekel, toda kaj naj bi bilo to? Podobica in nič več!« Mereyntje ga je gledal in nikakor ni mogel razumeti. »Kaj hočeš s tem reči?« »No, to je vendar jasno: naslikajo lahko, kar ‘hočejo. Zato pa še ni vse res, kar na taki podobici vidiš naslikanega!« Mereyntje je bil ves osupel. Kako le je mogoče, da more biti nekdo tako neverjetno preve-jan, pokvarjen in neumen ter tako bedasto govoriti! ... To je bilo, Bog mu je bil priča, hujše kot vse ostalo, kar je bil doslej doživel z Vrčem*... Presneta reč vendar, bilo je natiskano na podobici, ki mu jo je dal sam župnik, in vendar bi se ta preteta prismoda še kljub temu rad kregal in zanikal, da je res. Zdelo se mu je, da je njegov prijatelj v veliki zadregi, ker gotovo ne ve, kako bi se rešil iz; te neprijetne zagate ... Prav gotovo bo kaj takega! Mereyntje se je samozavestno zasmejal in rekel: »Daa ... sedaj bi še rad zanikal, Vrč, toda tu stoji črno na belem in ti moraš verjeti, ako hočeš ali ne... saj vendar vsakdo veruje!« »O joj! Zelo se motiš, Mereyntje,« se je smejal Vrč. Ta izzivajoči smeh, iz katerega je zvenela nezaslišana drskost človeka, ki je o tem, kar trdi tudi prepričan, je silno razkačil Mereyntjeja. »Mnogo več jih je, ki ne verujejo, kot pa takih, ki verujejo!« »Zopet enkrat lažeš!« je zavpil Mereyntje. »Ti si edini, ki ne veruje! Vsi ostali ljudje verujejo, samo ti ne!« »Pa si zopet enkrat zadel v prazno, fantiček!« je zagotavljal Vrč. »Ti vidiš in poznaš samo vas, toda svet je malo večji, kot pa to selo, in v tem širnem svetu jih je mnogo več, ki ne verujejo, kot pa takih, ki verujejo! Tako je to!« Poln negotovosti ga je pogledal Mereyntje. »Odkod pa ti to veš?« ga je vprašal zvijačno, »ti si vendar tudi sam1 iz vasi?« »Da, toda bil sem po svetu in prišel daleč naokoli,« je rekel Vrč smejoč se Mereyntjevi zvitosti. »Daleč, daleč proč... čez dalnja morja in v tuje dežele ... ali ne veš?« Ne, tega pa Mereyntje res ni vedel... Res? ... Vrč je bil mornar, dolga leta je brodil po morju in hodil križem svet. Dečku se je zdelo vse to pripovedovanje tuje. Kaj je mislil... Mitro so delovali njegovi mali možgani... Po morju ... Končno se mu je zdelo, da je zadel pravo... kljub temu se je še nekoliko obotavljal, predno je ponovno izjavil: »O!... po morju!... V Oberdorf?... Oh, tu je bil oče že velikokrat, toda tu verujejo vsi ljudje v Boga!« Že je mislil, da se mu bo počasi posrečilo svojega prijatelja razorožiti, ta pa se mu je enostavno posmehoval, rekoč: »V Oberdorf?« O, dečko, to j6 tam; na onem bregu široke reke, ki jo ljudje tod imenujejo morje. Pravo morje, to je tako široko, da se moraš voziti cele dneve in tedne nepretrgoma, predno zopet zagledaš zemljo!« Mereyntje se je zamislil. Ni se mogel odločiti ali naj bi kaj tako nezaslišanega verjel ali ne. Zdeto se mu je vse skupaj silno pretirano. »Ali ne lažeš?« je vprašal, da bi se prepričal. Vrč je odmajal z glavo. Po obrazu sodeč je Mereyntje ugotovil, da Vrč vendarle govori resnico. »Ali na nasprotni strani tudi prebivajo ljudje?« Seveda prebivajo. Toda včasih izgledajo čisto drugače, kot pa mi tu ... so rjavi ali črni ali pa rumeni... Njihova govorica je popolnoma drugačna od naše in ne verujejo niti besede o tvojih angelih, vragih in tvojem ljubem Bogu.« Sedaj pa se je Mereyntjeju razjasnil obraz. Sedaj ve! črna barva ga je privedla na pravo sled. »Ooooh!« je zaklical z zategnjenim glasom in olajšano vzdihnil. »Že verjamem! Tam prebivajo pogani. Toda tudi te bo treba spreobrniti... ti še ne vedo, kaj je prav!... O njih nam je župnik že mnogokrat pripovedoval... Saj celo molimo zanje in zbiramo pisemske znamke, da jih odkupimo... Toda ti vendar nisi pogan?... Ne, Vrč, to je pa čisto nekaj drugega!« (Dalte prihodnjič.) 7g nasiJU Ucaiev Trbovlje TPD sprejema delavce Pri sprejemanju delavcev dne 28. in 29. maja je bilo skoraj toliko razburjenja kot tedaj, ko je TPD izvajala redukcije. Saj se je po dolgem času zopet enkrat slišalo, da bo sprejetih večje število. In res. TPD je sprejela okoli 70 delavcev, samo tiste, ki so bili že svoječasno pri družbi zaposleni, a so vsled služenja kadterskega roka morali zapustiti delo. Vsi trije obrati, to je zapadni, vzhodni in .separacijski so bili nekaj dni dobesedno oblegani od brezposelnih delavcev in delavk, ki s.0 svoj čas, bodisi vsled redukcije, ali vsled odhoda k vojakom, izgubili zapo-slenje. Tem so se pridružili tudi številni dorasli rudarski sinovi, ki so pa zastonj moledovali za sprejem. Veliko 'je poklicanih, a malo izvoljenih. Mnogi so se vračali žalostni in razočarani. Mnogota čakajočih brezposelnih je nudila žalostno sliko socijalne bede. Na merodajnih mestih bi se morali zavedati, da je treba tem množicam priskrbeti delo in eksistenco. Hrastnik Iz seje občinskega odbora ki se je vršila dne 24. maja v občinski posvetovalnici na Dolu, naj na kratko poročamo o stvareh, ki zanimajo našo delavsko javnost. K seji pa to pot ni bilo vseh odbornikov. Upravičeno odsotni so bili vsi, ki so manjkali, le odsotnosti občinskega odbornika g. A, odbor ni vzel na znanje. Zapisnik zadnje seje je bil odobren. — Glasom navodil banske uprave glede zavarovanja uradnih prostorov je bil določen nočni čuvaj. Izvoljeno je bilo osem volilcev za volitve delegatov v kmetsko zbornico. — V upravni odbor meščanske šole v Trbovljah je bil imenovan rudarski upokojenec Bartolo Alojz. Glede vprašanja dokončne ureditve vodarine na Dolu, se je odbor po svojem predsedniku s. Malovrhu močno trudil, da se uredi v popolnem soglasju s prizadetimi. Stroški vzdrževanja vodovoda se bodo izterjali koncem proračunskega leta za nazaj po ključu, ki se določi. Tu moramo javno omeniti jako čudno stališče gotovega dela Dolancev v tem vprašanju, češ, ne plačamo nobene vodarine, ker vodovod je plačan! To jim radi priznavamo, saj so zato doprinesli svojo žrtev tamošnji prebivalci, toda vzdrževanje je pač vseeno potrebno in v toliko se Jttora vodovod tudi amortizirati. (Gotovo jffla kdo izmed prizadetih gg. tudi svojo hišo, ki je plačana, v kateri pa ima najemnika, od katerega zahteva visoko stanarino. Cernu ako je hiša plačana?! Op. pisca.) — (a -v -J. k i,. . * < .. ....... Gospodje, ki so na čelu tega gibanja, to gotove prav dobro razumejo, razume pa to tudi sedanja občinska uprava, da je to demagoška gesta, s katero hočejo pri- | zadeti gospodje napraviti zmedo med ta^ rnošnjim prebivalstvom in celo v občinskem odboru samem, da se tako maščujejo, so morali zapustiti županski stolček, *'eref? so mislili, da bodo obdržali za ■ ve^ne čase! Pred tako demagogijo, ki i 13,.j°,vo tudi globlji namen, opozarjamo zlasti delavstvo, da ji ne naseda! ... Predsednik je nadalje poročal, da so bila oddana gradbena dela za gradnjo stanovanjske hiše stavbenemu mojstru g. Bo-■ACU11^.v/ rl}0Ve^’ ostala dela pa domačim m okoliškim obrtnikom. Dela so že v polnem teku. Nadalje je razpravljala seja o pritožbi nekega tukajšnjega brezposelnega (G. A.), ki je posebno rudarjem dobro znan Prizadeti je vložil svoječasno na občino Prošnjo, v kateri prosi, da mu občina plača stanarino za vse leto nazaj, češ, da je on ne zmore, ker je brezposeln. Občina mu je ugodila v toliko, da se mu plača stanovanje za čas, ko je bil dejansko brezposeln, v času pa, ko je delal, pa ne. Proti temu je vložil A. pritožbo na sresko načelstvo v Laškem, v kateri navaja med drugim, da seaanji predsednik občine s. Malovrh »ne ZTtn niesa. ker ni njegov pristaš in pa (Da1" a marksist«. verjamemo i ni »marksist« mu popolnoma ie med ml S',TI0 to trdi1i tudi takrat- ko bas na račnf/^ uganial silno demagogijo gfa svoj višek ^rksizma<<’ ki je dose-šhvka ie Dni Pxm stavki 1 1923‘ Tista darji. smatramo pa dave|lk^ 1“ med f“' odgovoren tudi a '(£„£ jfS.Km kamor spada. Of). pisca.) . V ostalem se je uradno ugotovilo favno nasprotno, kar ugotavlja A S T jovrh mu je šel kot brezposelnemu 7 dru j'no močno na roko, tako pri podeljevanju & kak0r tud' f tem’ k,»T }e ponudil "rano 7.a vso njegovo obitelj (4 osebe) x ,a A je to podporo enkrat celo odklonil] s> miloščine ne maram! Najžalostnejše dlei, ■ pa je t0’ da je v zadevo’ ki skuša nl£reditirati sedanjo obč. upravo, zapleten neki občinski odbornik, ki bo radi svojih izjav poklican zato na odgovornost. Pripominjamo, da se je istemu g. odborniku ,Le"krat Pošteno zaletelo, pa smo stvar h? ’ to pot pa bomo o stvari še spre-sovonl1- Opazovalec. AH sl ie poravnal naročnino? Ako Se ne, stori tako) svojo dolžnosti Ljubljana Peki ignorirajo ministrsko in bansko nared bo V noči od 15. na 16. maja je stopila v veljavo naredba, ki omejuje nočno delo v pekarnah. Ljubljanski in tudi drugi pekovski mojstri se te naredbe ne drže in obratujejo večinoma še po starem običaju. Ban dravske banovine, odnosno minister za socialno politiko je dal prvostopni obče-upravni oblasti nalog, da nadzira pekarne in tudi ostale obratovalnice in kaznuje kršitelje te naredbe z Din 50 do Din 3000 in celo do Din 5030, pri ponovnih kršitvah pa z zaporom od 1 do 3 mesecev. Od dneva, ko je stopila ta naredba v veljavo, pa do danes je prijavila policija že mnogo kršiteljev te naredbe, w u > ^.t, V Ljubljani so bile pregledane sledeče pekarne kot kršiteljice naredbe: Dolinar Franc, Dolinar Andrej, Bele, Birtič, Trček, Gmajnar, Cotič, Pirc, Pretnar Martin, Pretnar Jože, Seničar, Vertnik, Novak, Kante, Kalčič, Cimperman, Kavčič itd. Oblastva na Gorenjskem pa se sploh še niso zganila in delajo peki po mojstrskem »faustrechtu«. Merodajni, zganite se! T. Maribor Kdo nadzoruje nočno delo v pekarnah? Prejeli smo obvestilo, da napotujejo ponekod policijska oblastva prijave o kršenju nočnega dela v pekarnah po novi uredbi na obrtno oblast. To ni pravilno. Clen 9 ministrske naredbe o nočnem delu v pekarnah določa namreč sledeče: »Policijska oblastva morajo skrbeti za natančno izvrševanje določb banove naredbe in podajajo o kršitvah prijave pristojnim oblastem.« Iz tega zakonitega besedila izhaja torej jasno, da morajo skrbeti za red pri nočnem delu v pekarnah le policijska oblastva. ❖ Mariborska policija je, kot čujemo, pretekli petek in soboto prijavila okoli 40 pekovskih in mesarskih mojstrov radi kršenja uredbe o odpiranju in zapiranju obratovalnic. Kazni bo izrekla občina, kot politično oblastvo 1. stopnje v obrtnih zadevah. Pričakujemo, da bodo kazni stroge in vse izvršeno tako, da ne bodo pozneje morda razveljavljene radi pomanjkljivosti postopanja. Sodruge In sodruilce Iz Maribora In okolice vabimo, da pridejo v sredo, dne 2. junija ob pol 7. uri zvečer v Gambri-novo dvorano na Javno predavanje na katerem bo poročal s. Petejan o sedanjem socialističnem delavskem gibanju v Čehoslovaški in o tem, kaj je tam videl in slišal. Pridite, da čujete o čehoslovaški demokraciji in vlogi socialističnega delavstva v svobodni državi! Proslavo majniške deklaracije so organizirali gospoidje od JRZ. Zvečer je bila bakljada, v kateri so korakali gasilci in še nekaj ljudi, skupno 50 četverostopov. Naslednji dan je bila proslava pri Unionu; dvorana ni Mia niti do polovice zasedana, vsega skuipaj je bilo par sto ljudi. Železniški staroupokojenci, provizioni-rani delavci in miloščinarji ter njih vdove, stanujoči v Mariboru in bližnji okolici, ki prejemajo ipokojninske prejemke od železniške direkcije v Ljuibljani, naj se zglasijo v dneh 2., 3. ali 4. junija 1937, med 9. in 11. uro dopoldne ter med 3. in 5. uro popoldne v Delavski zbornici, Sodna ul. 9 II, v svrho predložitve nove prijave za prejemanj« draginjskih doklad. Film »Maryška«. Tukajšnji »Union« kino je predvajal te dlni krasen ‘češki film »Marvška«. Film je pravo doživetje za človeka, ki ga vse leto pitajo in zastrupljajo s filmskimi proizvodi rajhovskega fašizma. — Snov za ta film je dala češka vas; v njem se zrcali njeno obličje in običaji njenih prebivalcev, vse pa preipleta ljubezenska tragedija vaške lepotioe Maryške, hčere bogatega kmeta in revnega kmečkega fanta l'- ~ Film je vsebinsko in tehnično na višku. Na ■višku pa ni mariborska kino publika, ki požira nemški fašistični filmski »kič«, za lepe filme pa nima zmisla. Krivo je nekaj tuidi to, da se tak film predvaja po sezoni, kot da 'bi ne spadal na sezonski repertoar. Konskripcijski oddelek mestnega poglavarstva se v sredo 2. in v četrtek 3. junija seli v nove prostore na Slomškovem trgu 6, I. nadstropje. Vsled selitve se bo v oddelku poslovalo le v najnujnejših zadevah. Nov slučaj pasje stekline je ugotovil mestni živinozdravnik na psu g. B. Gsel-mana na Tržaški cesti. Ako je pes koga obgrizel, naj se jaivi! Avto usmrtil kolesarja. Veleposestnik Zabeo s Fale je pri Selnici ob Dravi zavozil s svojim avtomobilom v monterja falske elektrarne Hostnikarja, ki mu je pripeljal s kolesom naproti. Na kolesu je sedela tudi Hostnikarjeva .hčerka. Hostnikarju je avto zdrobil prsni koš na levi strani in razen tega mu ie pri padcu počila lobanja. Bil je na mestu mrtev. Hčerka je odnesla težje poškodbe, vendar bo okrevala. O stvari bo govora še pred sodiščem. Morilca finančnega preglednika v p. Stranjšaika, 301etmi ključavničar Franc Be-lek in 241etni Karel Štern sta bila od senata okrožnega sodišča obsojena na dosmrtno ječo, njun pomagač, 291etni Ivan Koller, pa na 20 let ječe. Mariborsko gledališče K. Čapkova »Bela bolezen«. Češki pisatelj Karel Čapek je glasnik humanitete, ideje, ki je v današnjih dneh kakor ideja svobode, medne rodnega bratstva in mirnega sporazuma potisnjena ob stran in v fašističnih državah zavržena kot nepotrebna, obrabljena šara. Drama »Bela bolezen« je povezanost fantastičnosti in najbolj perečih realnih iproblemotv. Na odru ise odigrava dianašiije življenje z dvema glavnima idejama. Zastopnik človekoljubja dr. Galen, etično vse ostale visoko nadikriljujoča osebnost, edini resnični idealist med množico nastopajočih oseb, se bori dosledno in žilavo za svote globoko spoznanje, dokler ga zaslepljena, bedasta masa ne uniči. Na drugi strani je maršal, zastopnik diktatur s svojima glavnima ^pomočnikoma: baronom Kriigom (oboroževalna industrija) in propagandnim ministrom (zastrupljevanje javnega mnenja in zlasti mladine, v kateri je bolj razvito čuivstvovanje kakor pa razumska presoja). Zdi se, idla je Čatpek povzel izrazoslovje iz Hitlerjevega »Mein Kampf« in iz časopisja »Volkischer Beobacbter«; kajti tu slišimo ' iz maršalovih bombastičnih, puhlih besed o veri v božje poslanstvo narodnega voditelja in o poveličevanju neke namišljene domovine in njene slave ob trpljenju zapeljanega ljudstva. Vendar je pisatelj zelo objektiven, kar je razvidno iiz karakteristike značajev oseb n maršalove najbližje okolice: njegove hčere, njenega zaročenca ter baron Kriiga, ki ob lastni nesreči spozna maršalovo zmoto, pa ne more ipreko sistema, v katerega je ujet. Zelo dobro je karakteriziral Čapek zastopnika malomeščanstva. Ta povprečni malomeščanski oče bere le svoj časopis iin slepo veruje vanj; je bolj režimski od režima samega, opremljen z veliko porcijo bedaštva in je v svoji omejenosti pripravljen siprejeti vsako neumno idejo, da le njemu samemu ne škoduje. Čapkovo delo ni le močno pro-pa^andlno sredstvo za hiuman.iteto, ampak se tudi odlikuje po svojem protifašističnem stališču, zavedajoč se, da je vojna največja poguba za človešto in da je vprav fašizem tisiti, ki ogroža svetovni mir. Belo bolezen igrajo po vsem čehoslovaškem tudi ipo mnogih podeželskih odrih z veliko vnemo. — Kakor piše »Pravo lidu«, je uprizoritev vsled tehničnih težkoč večkrat taka, da bi sam avtor svoje drame več ne spoznal; toda delo samo navdušuje in ima ogromen uspeh. Tudi za mariborske razmere je bila uprizoritev tega dela težka naloga in mnogim pomanjkljivostim se režiser ni mogel izogniti. Zaključna slika pa bi bila lahko boljša. Po svojii stvaritvi dvornega svetnika se je odlikoval P. Kovič in njegov prvi asistent Just Košuta. Dr. Galna je ipod.al Nakrst dtvbro, mestoma prav iskreno. Zdi se pa, da je Nakrst 'preobložen s težkimi kreacijami in bi potreboval malo odmora. Maršala je igral E1A0 Grom. prav zadovoljivo. Mlati Etto ir e Kraljeve je sredi sianaitiziranega ozračja s svojo nemo igro prepričevalno podala spoznanje o brezmiselnosti vojnih grozot. — Kosičev oče je bil ponekod malo pretiran, v siplošnem pa dober. Starčeva napreduje v svojih stvaritvah in je odigrala Anetto v baronu Kriigu toliko doznanosti in pre-vav poglobljeno. Danilo Gorinšek je imel pričevalnosti, da je s njim ustvaril isvoj nalj-boljši lik. Predstavo 'delavstvu toplo priporočamo. Studenci pri Mariboru Kdo vzdržuje občino? Hišni posestniki, ako presojamo stvar na podlagi protestnih »log, ki jih gospodje pišejo. Občinski proračun pa pove nekaj drugeg^. Na dokladah na direktne davke dolgujejo posestniki samo Din 150.000. Ako bi občina čakala na dio-klade, bi lahko občinsko upravo likvidirala. Novi šolski odbor sestoji iz občinskih odbornikov: Vranca, Omuleca, Spanerja, Pušnika in Kaca. Vožnje peska za tekoče leto bo oddala občina na licitaciji za vzklicno ceno Din 15 Podružnica I. Del. kolesarskega društva priredi v nedeljo, dne 6. junija, v slučaju slabega vremena prihodnjo nedeljo vejlko kolesarsko poletno veselico na vrtu gostilne Hartberger. Ob 15. uri se vrši povorka od društvenega lokala Majhenič na veselični prostor, po povorki pa prosta zabava. Vstop prost! Vsa ostala bratska in kulturna društva se naproša, da se te prireditve udeležijo. — Družnost! Celje Opozarjamo1 vse krojaške pomočnike, da ne hodijo v Celje za delom, ker se nahajajo pomočniki te stroke v mezdnem gibanju. Napravo in namestitev robnikov na Vrazovem trgu razpisuje občina. Ponudbe do 3. junija t. 1. Kino „METROPOL" Celje prinaša: 2., 3. in 4. junija ob 16.50, 18.15 in 20.30 uri: INTERMEZZO. Nova zvezda na filmskem nebu Tresi Rudolf! Novo odkritje! Lepa pevka zaigra v strasti igre vse svoje premoženje in celo — svoj glas! Zagorje ob Savi Pri nas sme' letos zelo srečni. Na rudniku se dela več. Sedaj smo imeli birmo. Obhajamo razne 201etnice. Smrekovi gozdo- vi so se preselili v Zagorje. Rudniška godba svira vesele koračnice. Gremo v obhodih in svetimo z bakljami. Gotovi gospodje si manejo roke od veselja. No, in, če je vse tako lepo in srečno, potem ne vemo zakaj govorniki na teh prireditvah govore o ljuliki, ki jo je hudič zasejal v tej sajasti dolini. Da, gospodje, vemo. da vas boli, ker ste pri mobilizaciji vaših sil tako slabo odrezali. Sedaj ste imeli priliko videti, da se je v Zagorju »ljulika« že tako razrasla, da mogoče ni več daleč čas, ko se boste zadušili v njej. Zakaj, vi imate danes še konje, otroke in 'uniforme, ljudi pa ne več! Slovenska Bistrica Izobrazba ie moč! Delavska kulturna društva pri nas se prav pridno gibljejo. Tako je I. Delavsko kolesarsko društvo poleg raznih drugih nastopov v zimskem času priredilo tudi dobro uspele prosvetne večere. Nato je zopet vprizorilo igro »Trije vaški svetniki« s prav dobrim uspehom. Kot zaključek zimske sezone pa je še »Vzajemnost« s sodelovanjem 1. Delavskega kolesarskega društva priredila dne 15. in 16. maja 'prosvetne dneve z dobro zamišljenim sporedom. Pod vodstvom pevovodje D. Ulaga je nastopil združeni pevski zbor. Dasi razpolaga le z mladimi močmi, katerih večina je nastopila sedaj prvič na odru, nas je z izvedenimi pevskimi točkami naravnost presenetil. Posebno delavske pesmi so navdušile publiko, ki z aplavzom ni štedila. Naš vztrajni in agilni sodr. I. Leskovar je kot režiser spravil na oder preproste delavce, ki so z uspehom recitirali dela; I. Molekovo »Skozi mrak«, Tone Seliškarjevo »Pomlad« in »Plačilni dan«, Fr. Poznikovo »Kvišku glave«. Nastopil je tudi govorilni zbor s 111. sliko iz I. Cankarjevega »Hlapca Jerneja«. Za smeh pa je bilo preskrbljeno z burko »Dva pravdarja za aro« ter »Stražar in postopač«. Vrli kolesarski tamburaši so nam pred igro in med odmori krajšali čas, tako da nam je vsak večer prehitro minil. Kakor že omenjeno, so nastopali večinoma le začetniki, ki so prvič bili na odru in se radi tega še posebno zahvaljujemo režiserju s. I. Leskovarju in pevovodji D. Ulagi za požrtvovalnost, vsem sodelavcem pa čestitamo k uspehu. Sodrugi, le naprej po poti k izobrazbi! Izobrazba je moč! — Družnost! Leie-Prevalje Ali so take poštne razmere sploh še kje mogoče? Dostava pošte je tako neredna, da moramo o tem javno izpregovoriti. Odkar je en pismonoša v Prevaljah zbolel, morata skrbeti za dostavo pošte ostala dva. Na Lešah, ki so pol ure oddaljene, pa že skoraj tri tedne nismo videli nobenega pismonoše. Če gre kateri v Prevalje na poštni urad, mu tu dajo vso pošto, ki jo dotičnik potem pusti ležati po trgovinah itd. Ne dobimo dostavljenih ne pisem, ne časopisov, ali pa z veliko zamudo in če si jih gremo sami iskat. Apeliramo na poštno upravo, da ta nered nemudoma odpravi. Ako zboli en poštni uslužbenec, naj se nastavi drugega, saj je brezposelnih dosti, ki bi radi opravljali to službo. Mi zahtevamo, da se nam pošta redno dostavlja, saj moramo tudi mi redno plačevati visoke poštne pristojbine Ne funkcijonira pa ne samo pisemska dostava, ampak zaostajajo tudi brzojavke. V Celovcu je umrl tast nekega tukajšnjega rudarja. Iz Celovca so mu brzojavili dne 24. maja ob pol 6. uri. Enak brzojav je bil poslan tudi v Črno pri Prevaljah. V Črno ga je dobil naslovnik še isti dan ob 6. uri zvečer, na Lešah, ki so pol ure od pošte, pa šele drugi dan ob II. uri in mu ga je prinesel nek otrok, ki hodi v prvi razred ljudske šole. Apeliramo na poštno direkcijo v Ljubljani, da uredi vprašanje poštne dostave, na pošti Prevalje, kakor je to po vseh državah na svetu, kjer prebivajo pismeni ljudje, v navadi. Sv. Mlklavi na Drav. polju Kamenje na kolesarje in avtomobiliste. Loka pri Sv. Miklavžu slovi radi pobožnosti njenih prebivalcev. To pa mladine nikakor ne ovira, da obmetava kolesarje s kamenjem. Pred dvemi tedni pa je tak nadebudni fant vrgel kamen v zaščitno šipo nekega avtomobila. Le duhaprisotnosti voznika se je zahvaliti, da ni izpustil volana in zavozil