Posvetovanje o kontroli kvalitete Ob koncu septembra je bilo v Preddvoru pri Kranju dvodnevno posvetovanje o metodah kontrole kakovosti. Posvetovanje je pripravilo Društvo za statistične metode kontrole kvalitete, pokroviteljstvo pa je prevzela Sava. Na posvetovanju je sodelovalo okrog petdeset (50) strokovnjakov iz raznih podjetij SFRJ, osnovna tema je bila uporaba sodobnih metod in organizacijskih principov kontrole kakovosti in zanesljivosti izdelkov. Udeležence posvetovanja je v imenu našega podjetja pozdravil namestnik direktorja tov. Helmut Turzanski. Izrazil je zadovoljstvo, da je Sava pokrovitelj tega posvetovanja in med drugim omenil tudi uspehe našega podjetja na področju kvalitete izdelkov. Prislonim je zaželel uspešno delo in dobro počutje na posvetovanju. Iz govora predsednika društva za SMKK tov. Lotarja Kozine je Morali bi se namreč zavedati, da je statistična kontrola prav tako potrebna kakor knjigovodstvo dohodkov in izdatkov v delovni organizaciji. Metode obdelave podatkov nam pomagajo najti napake in pomanjkljivosti. Tov. Perpar je govoril o zanesljivosti avtoplaščev in prikazal spremljanje kakovosti plaščev v uporabi. Avtoplašč ja bistven del avtomobila in se zato danes zaradi močnega razvoja avtomobilske njega zahteva ne samo trdnost, trajnost in ekonomičnost, temveč tudi zanesljivost in udobnost vožnje. # INFORMACIJE O STANDARDU ABC STD 105 Referent: tov. Emil Rejec, sodelavec zavoda za produktivnost dela iz Ljubljane V skrajšani obliki je podal informacije o standardu ABC STD 105. Ta standard nam podaja doslej najpopolnejši način kontrole izdelkov s pomočjo vzorčenja in Marjan Repar, direktor SKK bilo razvidno, da društvo usmerja svojo dejavnost predvsem v razširitev in uporabo matematično-statističnih prijemov v kontroli kvalitete s ciljem, da bi z uporabo sodobnih metod pomagali industriji dvigniti kvaliteto na višji nivo. Posamezni referenti so na posvetovanju obravnavali sledeča področja: • KONTROLA KVALITETE OB IZKORIŠČANJU IZDELKA — SPLOŠNO referent: tov. Mirko Vlasak iz Zavoda za produktivnost dela v Ljubljani Tov. Vlasak je na splošno govoril o programu spremljanja kvalitete in zanesljivosti izdelka in poudaril, da tako dobljeni podatki predstavljajo zelo važen faktor pri projektiranju novih proizvodov in izpopolnjevanju obstoječih. (Takšni podatki pa nam tudi koristijo pri zniževanju cene izdelka). • ZAGOTOVITEV ZANESLJIVOSTI AVTOPLAŠČEV referent: tov. Marjan Perpar, direktor SKK Sava Kranj tudi zagotavlja visoko stopnjo učinkovitosti kontrole. ABC standard je najprej uporabljala vojna industrija, pozneje pa so ga začele uporabljati tudi ostale industrije. • ANALIZA TRŽIŠČA S STALIŠČA KVALITETE IZDELKOV Referent: tov. Slavo-Ijub Cimpl, 14. okto-bar Kruševac Tov. Cimpl je govoril o analizi tržišča glede na kvaliteto izdelkov. Povedal je, da marketing ni samo kupovanje in prodajanje blaga za dobiček, ni samo vsklajevanje ponudbe in povpraševanja oz. marketing tudi ni oddelek za distribucijo blaga. Marketing je faza ekonomije in se smatra kot proces, ki prične in konča pri potrošniku — torej marketing izvaja poslovne aktivnosti, ki se nanašajo na gibanje blaga od proizvajalca do potrošnika in gibanje informacij od potrošnika do proizvajalca. • ANALIZA STOHASTIČNIH ODVISNOSTI ŠTEVILČNIH ZNAČILNOSTI Referent: tov. Radovan Andrejčič, direktor zavoda za produktivnost dela v Ljubljani Analiza stohastičnih odvisnosti je matematična metoda, s katero lahko izračunavajo medsebojno odvisnost numeričnih parametrov kvalitete nekega izdelka. Ko ugotovimo, kateri parametri kvalitete so najbolj bistveni, lahko pravilno usmerimo akcije glede izboljšanja kvalitete izdelka. Več o posvetovanju in številnih vprašanjih ter debatah bi bilo preobširno pisati. Posredujemo pa misli treh udeležencev posvetovanja: MIRA HODAK »Delam v kombinatu Borovo, v skupini, ki uvaja statistične metode kontrole kvalitete. Menim, da bom na tem posvetovanju poleg že znanih stvari, zvedela in spoznala tudi neko širše področje kontrole. Ker v našem podjetju sodobno kontrolo kvalitete šele uvajamo, imajo za nas takšna posvetovanja še večji pomen. Po mojem mnenju so posvetovanja zelo koristna. Razen izpopolnjevanja in pridobivanja izkušenj je zelo koristno tudi to, da se delavci na tem področju spoznavamo med seboj, izmenjujemo mnenja, zanimiva za naše delo.« RADOVAN ANDREJČIČ »Metode kontrole kvalitete smo uvajali že v mnogih podjetjih in doslej pripravili 15 takih posvetovanj. Od srečanj pričakujemo dvoje: spoznavanje ljudi med seboj in izmenjavo konkretnih izkušenj. Tak način dela uporabljajo na Japonskem in na lanskem kongresu, ki sem se ga udeležil, so povedali, da je ta oblika zelo koristna in učinkovita. Posvetovanja pa pripravljamo tudi v državnem merilu, srečamo pa se tri do štirikrat letno. Pa še to: priznani stro- MARJAN PERPAR je o tem dejal: »Društvo za statistične metode kontrole kakovosti je priredilo že vrsto posvetovanj o sodobnih metodah kontrole kakovosti. Namen teh posvetovanj je izmenjati mišljenja in izkušnje na tem področju s ciljem dvigniti in vzpostaviti nivo kakovosti, ki postaja vse važnejši činitelj tudi v naši industriji. Dobra kakovost izdelkov namreč zagotavlja višjo produktivnost dela in večji ekonomski uspeh. Mislim, da je bilo posvetovanje pod pokroviteljstvom našega podjetja uspešno, saj so bila izmenjana številna mnenja in izkušnje s področja kontrole kakovosti in djetja uspešno, saj so bila izmenjana številna mnenja in izkušnje zanesljivosti glede na zahteve in želje potrošnika oz. tržišča. MIRA HODAK »Veseli me,« je dejal ob koncu razgovora tov. Andrejčič, »da je za uvajanje kontrole pri nas vedno več posluha in da so mnoge delovne organizacije pripravljene biti pokrovitelj takih posvetovanj.« Na vprašanje, kaj pričakuje od posvetovanja in kaj na splošno o njih meni, je odgovoril tudi vodja naše največje delovne enote avtopnevmatikarne IZTOK VIDMAR: »Pričakujem, da bom predvsem spoznal določene metode dela kontrole kvalitete in uporabnost rezultatov. Menim, da so podobna posvetovanja koristna za nas gu-marje le, če so aplicirana na našo vejo kemične industrije. Na splošno pa so koristna za vse, ki se ukvarjajo s kontrolo kvalitete.« Referati so bili vsekakor zelo zanimivi. Medtem ko so bila na splošno predavanja interesentna za strokovnjake, ki delajo na področju kontrole kakovosti, je morda bil referat tov. Perparja o zanesljivosti avtoplaščev deležen večje pozornosti, ker je avtoplašč kot bistven element avtomobila vse pomembnejši v razvoju avtomobilske industrije. RADOVAN ANDREJČIČ Na posvetovanju je bilo večkrat poudarjeno, da je prav kupec najpomembnejši ocenjevalec kakovosti in je njegova sodba odločilna za uveljavitev izdelkov na tržišču. Sodobno organizirana podjetja zato posvečajo vse več pozornosti temu področju, ker se zavedajo, da le skrb za potrošnika, skrb za kakovost in zanesljivost zagotavljajo njihov razvoj in napredek.« Naj ob koncu samo še dodam, da je k uspehu pripomogla dobra organizacija posvetovanja. JOŽE ŠTULAR 160 upokojencev IZTOK VIDMAR kovnjaki za odnose proizvodnja — tržišče — potrošnnja pravijo, naj bo vsaka akcija za potrošnika. To pomeni, da potrošnik hitro pozabi višjo ceno izdelka, če je le-ta kvaliteten. V nasprotnem pa ga tudi nižja cena vedno spominja na slab nakup. To so pravzaprav naloge službe marketing in v to se naša družba čedalje bolj usmerja.« Na vprašanje, kako je s konro-lo kvalitete izdelkov v Jugoslaviji, je tov. Andrejčič odgovoril: »V Savi zelo dobro. V Sloveniji ima uvedeno statistično kontrolo vsako peto, v SFRJ pa vsako sedmo industrijsko podjetje.« Upokojenci so z zanimanjem poslušali pozdravni govor inž. Helmuta Turzanskega, ki jim je v imenu kolektiva zeželel obilo razvedrila na izletu Poškodbe pri delu Na 5. redni seji delavskega sveta podjetja je bilo obravnavano poročilo o poškodbah pri delu, ki so se pripetile v prvem polletju leta 1970. Iz predloženega poročila je bilo razvidno, da število poškodb v odnosu na število zaposlenih delavcev še vedno narašča. Iz naslednjega diagrama se nazorno vidi, da se je število poškodb dvignilo za 177 %, število zaposlenih pa samo za 57%. i peieBanje B«letimo gibanj* peSkodb In peiprečno ■apoelsnlh i prtih polletjih Od leta 1965 dalj* — 277, - 6o / 40 2o / 2oe 200, / 80 / 6o l''' 197 - 4o 144, ,2o - loe 3 — 1965 66/63 67 63 66/69 65^65 7V6 ______* Bapeelenlh, basa je lete 1965 ______* poškodb, basa j* lete 1965 Precej so porasle tudi poškodbe na poti v službo ali iz službe. V primerjavi z delavci iz jeseniške Železarne je ugotovljeno, da se poškoduje naših delavcev na poti dvakrat toliko kot na Jesenicah, kljub temu da se jeseniški delav- ci vozijo na daljših relacijah kot naši. Da bo bralcu tega članka zadeva še jasnejša, v naslednji tabeli navajamo podatke, ki govore o številu poškodb pri delu v prvih polletjih od leta 1965 dalje. Povprečno št. zaposl. Število poškodb Število poškodb na loo zaposlenih I. polletje 1965 1727 58 2,3 1966 1849 52 2,8 1967 1946 58 •2,9 1968 2o59 61 5,3 1969 2482 76 3 197o 2721 lo5 3,7 ravnaval tudi odbor za varstvo pri aeiu, sprejel naslednja sme-pa: 1. Za poškodbe, ki se pripetijo v tovarni na delovnem mestu, se plačuje lUU ti/o nadomestilo oseDne-ga aonodKa, vendar le za tiste pošKoaoe, za katere se ugotovi, ua so povzročene iz objektivnega vzroka pri dem. Poškodoe povzročene zaradi subjektivnega vzroka pa se plačujejo kot ostale boleznine. Za ugotavljanje objektivnosti ali subjektivnosti poškodb so zadolženi Kudi Nadizevec, Aleksander Stojanovič, Alojzija Planinšek in en član vodstva delovne enote. Poškodbe na poti v službo ali iz službe se plačujejo kot B poškodbe. 2. Z zavarovalnico naj bi sklenili novo pogodbo, tako da bo dnevna odškodnina priznana od 15. dneva bolovanja dalje, s čemer se odškodnine povečajo. Ta dva sklepa določata, da bodo delavci, ki se bodo v tovarni poškodovali zaradi vzrokov, ki niso neposredno zvezani z delom, odslej prejemali za prvih 6 dni 80 odstotno nadomestilo osebnega dohodka, v nadalnjih 7 do 30 dni pa 90 % nadomestilo osebnega dohodka. Za nadaljnji čas se nadomestilo izplačuje iz proračuna komunalnega zavoda za socialno zavarovanje; za čas od 30 do 60 dni znaša to nadomestilo 80%, za čas nad 60 dni pa 90%. Za čas bolovanja zaradi poškodbe povzročene na poti iz službe ali v službo, se bo za prvih 30 dni izplačevalo 80% nadomestilo osebnega dohodka, za nadaljnje dneve bolovanja pa 100%, vendar le v primeru, če bo taka poškodba pravočasno prijavljena v kadrovski službi — oddelku za varstvo pri delu. Spremembe, ki so v zvezi z drugim sklepom — nezgodnim zavarovanjem, pa so naslednje: Višina odškodnine sedanjega nezgodnega zavarovanja, ki se nanaša na A in B poškodbe, znaša: — dnevna odškodnina 7,35 din — za invalidnost 14.662,00 din — za smrt 7.331,00 din Zaradi takega porasta poškodb od 2,3 % na 100 zaposlenih v letu 1965 na 3,7 v letošnjem letu je bila narejena temeljita analiza vzrokov. Iz te analize je razvidno, da se samo 25% poškodb pripeti zaradi tehničnih vzrokov, ostalih 75 % pa zaradi drugih vzrokov. Ugotovljeno je bilo, koliko dni so bili poškodovanci nesposobni za delo, oz. kako dolgo je trajal bolniški stalež. Analiza je bila narejena za populacijo poškodb pri delu v obdobju od leta 1966 do vkjučno 1969. Ugotovljeno je bilo naslednje: Število poškodb 507 od tega je bolovalo: — 123 poškodovancev ali 24,3 % od I do 5 dni, —■ 133 poškodovancev ali 26,2 % od 6 do 10 dni, — 85 poškodovancev ali 16,8 % od II do 15 dni, — 166 poškodovancev ali 32,7% nad 15 dni. Iz tega je razvidno, da je 67,3 odstotka ali 341 poškodovancev bolovalo manj kot 15 dni, ostalih 166 poškodovancev pa je bolovalo več kot 15 dni. Na podlagi ugotovljenega naraščanja števila poškodb je delavski svet na predlog kadrovske službe, katerega je predhodno ob- Višina nove odškodnine, ki se bo pri isti vplačani premiji povečala zaradi izplačevanja odškodnine šele po 14 dneh bolovanja in sklenitve pogodbe o nezgodnem zavarovanju za 10 let, pa bo v bodoče znašala: — dnevna odškodnina 10,35 din — za invalidnost 20.703,00 din — za smrt 7.300,00 din Menimo, da vsak član kolektiva lahko ugotovi cilj sprejetih ukrepov — zmanjšanje števila mikro-poškodb in povečanje odškodnin tistim poškodovancem, ki utrpe težje poškodbe. RUDI NADIŽEVEC 160 upokojencev kolektiva v Novigradu V ponedeljek, 14. septembra so tov. AVGUST ZUPANČIČ in tov. se ob 14.30 pred upravno zgrad- BLAŽ JARC. Za nagrado so dobili bo zbrali upokojenci našega ko- ležalne blazine. Iz odgovorov je lektiva. Zanje je kadrovska služ- bilo razvidno, da upokojeni Sav- ba organizirala dvodnevni izlet v Novigrad. Pred tovarno je zbrane pozdravil namestnik glavnega direktorja inž. Helmut Turzanski in jim zaželel prijeten odmor in lepo vreme. Sprejema so se udeležili tudi predsednik delavskega sveta tov. Bohorič, sekretar ZK tov. Šnuderl, predsednik izvršnega Sveta sindikalne organizacije tov. Studen in predstavniki tiska. Ob 15. uri so se upokojenci s tremi avtobusi odpeljali proti Novigradu. Tudi tokrat jim je bilo vreme naklonjeno, kar je pripomoglo, da je bilo vzdušje med izletniki nadvse prijetno. Za dobro voljo so poskrbeli sodelavci kulturne skupine, trio in oktet. Še posebno zanimiv je bil »savski quiz«. Upokojenci so se med seboj pomerili, kdo bolje pozna Savo. čani še niso izgubili stika s tovarno. Njihova želja je, da tudi v prihodnje dobro gospodarimo in uspevamo, kajti tudi od tega je odvisen njihov vsakoletni dvodnevni izlet. Splošno mnenje upokojencev je bilo, da je tako srečanje zelo lepa poteza kolektiva. Le tako se nekdanji sodelavci srečajo v takem številu. Letošnje srečanje je bilo nadvse prijetno, zato so me prosili, da v njihovem imenu zaželim kolektivu še veliko delovnih uspehov in zadovoljstva. Njihova skromna želja je, da bi se čez leto spet videli. Devet upokojencev, razdeljenih Upokojenci in drugi slavljenci so se zbrali v novem kranjskem hotelu v tri (enake) skupine, je odgo- Creina, kamor jih je povabila naša sindikalna organizacija varjalo na vprašanja. Največ so Zadovoljen nasmeh človeka ob misli, da nanj nismo pozabili, čeprav o Savi vedeli tov. KATI KOKAL, ni več v našem podjetju Svečanost za jubilante 25. septembra popoldan so se v novem kranjskem hotelu Creina zbrali jubilanti našega podjetja. Na to proslavo je kadrovska služba povabila vse tiste, ki so se letos upokojili ali pa se bodo upokojili do konca letošnjega leta, ter vse tiste delavke, ki so v Savi 20 let in delavce, ki so v podjetju zaposleni že 25 let. Ob napovedanem času so bili zbrani skoraj vsi povabljeni. V prostornem hotelu so se nekateri le težko znašli, vendar pa so mi na koncu mnogi zaupali, da česa takega še niso doživeli in da jim bo ostalo to srečanje v lepem spominu. Navzoče je najprej pozdravil predsednik sindikata in jim zaželel, da bi večer kar najlepše preživeli. Za njim je spregovoril glavni direktor podjetja inž. Janez Beravs: »V veselje mi je, da vas lahko v imenu vseh Sav-čanov pozdravim in se vam zahva- lim za delež, ki ste ga prispevali za dobro tovarne. Ta tkromna svečanost naj bo le majhen del naše hvaležnosti za to, kar ste v tem dolgem času naredili.« Sledil je kratek kulturni program, ki ga je pripravil savski oktet. Po programu so podelili knjižne nagrade tov. Antonu Omanu za 40 let dela v podjetju, tov. Mariji Remic za 34 let, tov. Katarini Dolenc za 33 let in tov. Mariji Zupan za 33 let službovanja v našem podjetju. Iz vsega lahko povzamemo, da so bili jubilanti zadovoljni. Občutek, da sodelavci nanje niso pozabili, potem ko so v podjetju pustili pomlad svojega življenja, del sebe, v tovarni, s katero so rasli — ta občutek je res topel. Upamo, da bomo tudi v bodoče lahko pripravljali taka srečanja. JANEZ JEREB Druga seja konference ZM Sava Kranj Mladinka Cvetka Klepač pri mazanju ventilov za avtozračnice Počitnice so za nami in vzporedno z vstopom v II. delovno polletje se je sestala konferenca ZM Sava, da bi pregledala delo v preteklem obdobju in naredila delovni načrt za naprej. Dnevni red je bil pester, ne mogel pa bi tega trditi tudi za diskusijo po poročilu. Vsako poročilo je bilo z drugega področja, tako da je bilo dovolj snovi za diskusijo. Naj omenim samo poročilo tov. Bogataja o delu aktivov v delovnih enotah, potem tov. Zrinjskega o delu odgovornosti in neodgovornosti vodstev aktivov in članov konference ter poročilo tov. Markeljna o poslovanju v I. polletju. Da bi oživili in vzpodbudili delo mladih v naši tovarni, da bi mladina igrala tisto vlogo v samoupravnem sistemu, ki ji je dana, se ponovno ustanavljajo mladinski aktivi v delovnih enotah. In dela za te aktive bo dosti! Gotovo je, da brez postavljenega programa ne bodo živeli in zato se ta program pripravlja. Po tem programu naj bi rešili problem zasedbe in sistemizacije delovnih mest, tehnološke probleme, izobraževanje, debatne krožke, povezanost s samoupravnimi organi v delovnih enotah in družbeno-političnimi organizacijami v delovnih enotah ter podjetju kot celoti, kadrovanje v ZK in skupno z ZK programiranje idej-no-političnega usposabljanja. Veliko teh nalog bodo aktivi opravili v sodelovanju s predsedstvom mladinske organizacije, ostale pa sami ali v sodelovanju s samoupravnimi organi in vodji delovne enote. Ni dosti biti samo član družbenopolitične organizacije, hodi- ti na sestanke in kimati ter vzdigovati roke, kajti za uresničevanje sprejetega dela so potrebni zavestno organizirani ljudje in dober program. To je bila vodilna misel tov. Zrinskega. Z izvolitvijo in sprejetjem mandata smo zavestno sprejeli naloge programa. Ta program pa je treba prilagajati potrebam, hotenjem družbe, ne pa ozkemu krogu ljudi. Predsedstvo, komisije in aktivi se morajo sprejetega programa držati. Vsak mladinec mora seznanjati konferenco s stališči, ki jih je sprejela — )izoblikovala njegova sredina. Ne sme dopustiti, da bi se načela samostojnosti naše organizacije izkrivila in bi prikrivala lenobo, neodkritost ter famili-jamost, ki je škodljiva za organizacijo. O teh mislih, ki so mogoče malo neurejene, bi se dalo razpravljati, kajti dobro razviti sistem odgovornosti ni samo osnovni pogoj za dobro politično delo, temveč tudi osnovni pogoj za delo v proizvodnji. Kako pa smo letos poslovali, pa veste že vsi in o tem smo govorili tudi na seji konference. Slaba planska disciplina, problem osebnih dohodkov, fluk-tuacija delovne sile in nujnost sprejemanja delavcev z nedokončano osemletko so bila vprašanja, ki so člane konference najbolj zanimala. S sklepi in ukrepi delavskega sveta se je konferenca strinjala. Za konec naj omenim samo še priporočilo članov konference, naj bi člani kolektiva bolj aktivno delovali v športnih in kulturnih sekcijah. STANE MARKELJ Naš razgovor / ,0 Ivan Kljun, kurjač, je bil ob 6. uri zjutraj tako svež in čil, kot bi šele prišel v službo. Toda delal je že od desetih zvečer. »Danes bom kar 16 ur skupaj. Tako je naneslo.« • Tov. Kljun je res že star Savčan. 24 let je že v tovarni, od tega pa kar 20 let v kurilnici. »Kako ste kaj zadovoljni z delom?« »O, jaz sem kar zadovoljen, posebno sedaj, ko so nam povišali osebni dohodek. Ne moreš si misliti, kolikokrat smo se prej pritoževali zaradi plač. Pa smo se na nedeljo zbrali tule v kurilnici na sestanku, po trikrat smo napisali in raztrgali zapisnik, potem je pa bivši šef itak po svoje naredil, seveda v našo škodo! Sedaj je pa res kar v redu, kljub temu, da nisem skoraj nikoli prost. Nekaj let še ne bom šel v pokoj. Bom videl, kaj bo zdravje reklo. V vseh teh letih mojega službovanja pri kotlih sem samo dva ali tri dni boloval, pa še tisto po neumnosti.® • »Kakšni?« »Nisem pazil pri kotlu. Razbeljen kotel, jaz skoraj gol in malo prepiha, pa sem se prehladil.« • Potem je mojega sogovornika v trenutku zmanjkalo. Hitro, in okretno kot mladenič se je pognal nekam za kotel. »Kaj je bilo?« »Oh, nič, samo reduktor sem pognal.« • Kako pa ste vedeli, da ga je treba pognati?« »Veš, če toliko let delaš isto delo, imaš vse skupaj v mezincu. Miže bi lahko delal, ti pravim!« • Na steni je vgrajenih vse polno instrumentov- Eden izmed njih je na diagramski papir za-črtaval diagram v krogu. »To je pa kontrola kurjačev — instrument za merjenje tlaka.« • Iz predala je vzel že popisane diagrame in mi dejal: »Vidiš, tule je v ventilatorju odpovedal ležaj, pa je merilec točno ob tisti uri zaznamoval, da je tlak padel. Če bi npr. kurjač zaspal in bi tlak padel, ker ne bi kuril, bi se tule poznalo. Prej smo se vedno prepirali s pnevmatikamo. Vsega smo bili mi krivi. Sedaj pa diagram točno pokaže, ali je kriv kurjač ali so krive okvare na napravah.« • Sogovornik mi je spet ušel. Sedaj je premaknil nekaj na komandni plošči. »Če hočeš delati, imaš vedno delo. Si slišala, kako je bučala para Zgoraj ? Ustaviti sem moral ventilator za vlek, da ne bi kotel zapihal.« • Sedaj je pocukal za prvo ve- rigo, s pomočjo katere spusti premog v kotel, potem pa še dru-go. _ ^ »Jaz kurim za del pnevmatikarne — avtoclau, tehnično halo in na polju za novo pnevmatikamo. Sedajle zjutraj, ko vsi poženejo stroje, je bil odvzem pare 13,5 ton, zvečer, oz. ponoči pa bo 8,9 ali 10 ton pare. Ko včasih vidiš kurjača, ki za kakšnih 5 minut pride na svež zrak pred kurilnico in se pošali z mimoidočim, nehote pomisliš: temu se pa gode! Pa ni tako.« • Ivan, katera pa so najtežja dela tu pri vas?« >>0’ ,t0 ]e pa hudičevo delo. Najhujše je čiščenje dimnih kanalov in kurišča .To pride na vrsto vsak mesec. Pri tem delu sem se pa že dostikrat pošteno prepotU. Visoka temperatura, plini. Tako te zdela, da komaj prideš spet k sebi. Preden v nedeljo zakurim kotel, moram pregledati tudi notranjost, če je vse v redu.« • Odprl je vratca ob stranski steni kotla. Ven je udarila strahotna vročina. »Tule noter je treba zlesti in pregledati notranjost. Prej ne smeš zakuriti, dokler ne ugotoviš, da je vse v redu. Neke nedelje zvečer sem ugotovil, da se je zlomila os rešetk. Ni mi kazalo drugega, kot iti nazaj v sneg in na Zlato polje po Hvastja, da je popravil, ob 6. uri smo pa že delali, kot bi se ponoči nič ne zgodilo. To je bilo že nič kolikokrat.« • Pa mi je spet smuknil nekam za kotel. »Vidiš, tule zgoraj tisto vodokazno steklo! Pokazalo je primanjkljaj vode, pa sem moral hitro vključiti črpalko, če bi bilo premalo vode v kotlu, bi se lahko zgodila nesreča.« • Ivan pa svoje delo zares vestno in dobro opravlja. Ja, če bi bili vsi kurjači taki! »No, ja, vse drugo je v kotlarni še dobro, saj sem se je tako zelo navadil, le prostega časa — tega pa pri nas ni nikoli, če verjameš ali ne, že dve leti imam novo obleko, pa je še nisem oblekel. Kdaj pa? Vse sobote, vse nedelje delam! Pridem v nedeljo zvečer na predkurjavo, ali pa če si na nočnem šihtu v soboto, moraš potegniti še v nedeljo, da se kotel ohladi. Zvečer imam polno dela: ventile odpirati, zapirati, poganjati črpalke, reduktorje, ventilatorje, pregledati vse instrumente; dela res nikoli ne zmanjka, če bi pa prišel malo vinjen na delo, bi ga pri množici teh drobnih opravil gotovo kaj polomil.« • Kako pa kaj šefi, ali se dobro razumete?« »Da, sedaj pa zares dobro,« je brez oklevanja odgovoril Ivan. Kotlarna ali obratovanje na eni nogi Alfred Starc, šef kotlarn • »Kateri so največji problemi pri vas v kotlarni, inž. Starc?« Ste že pomislili, kaj je pravzaprav srce naše proizvodnje? Nekoč sem slišala, da je to valjarna. Mogoče za nas res valjarna, ker je bila vedno, odkar pomnim, naše ozko grlo. Toda tisto gigantsko srce, ki žene po vsem ožilju tovarne potrebne energetske vire, vodo, zrak in paro, to so energetske naprave. No, in prav to naše srce smo vsa dolga leta zanemarjali, tako da lahko vsak čas dobi svoj infarkt- V samo kotlarno nismo investirali inčesar — opravili smo samo nujna popravila — še bolj pa smo pozabili na kadre. Kako se nam sedaj vse to maščuje, lahko vsaj delno razberete iz naslednjega razgovora. »Problemi so kotli in kadri. V stari kotlarni obrata II imamo star kotel Krupp, ki je že iz leta 1922 in TPK kotel, ponesrečene konstrukcije. Kruppov je dober v toliko, ker požira sunke, oz. zdrži konice porabe, na žalost pa je izrabljen in še v letošnjem letu mu bo treba zamenjati poševno-cevni sistem. Danes je tako: kdor hoče imeti zanesljivo proizvodnjo, mora naj-Zares gredo za te investicije ogromni denarji in marsikdo pomisli ob tem, da je to luksus. Pa ni tako! Ti denarji se še kako obrestujejo, ko proizvodnja nemoteno teče. Da, trdna industrija se ne oskrbuje iz provizorijev energetskih virov, kot je to v Savi. Ta problem smo predolgo vlekli za sabo in trenutno je prišlo do tega, da je treba dati tovarni nov, zanesljivejši vir energije, toplarno. Zdi se mi, da je 10-letno čakanje na toplarno bilo zavlačevanje, katerega si Sava ne bi smela privoščiti. Popravilo stroja v proizvodnji povzroči samo zastoj na tem stroju, pri okvari enegetske naprave pa se ustavijo vsi stroji, ki jih napajamo, bodisi z vodo, zrakom ali paro. Če manjka le eden od potrebnih virov enerigje, to takoj povzroči zastoj. Kotel v novi kotlarni v obratu II je za sedaj še v redu. Pravimo mu visokotlačni, ker ima najvišji tlak od vseh naših kotlov v tovarni, v resnici je pa še vedno nizkotlačni, je pa edini, ki ustreza Sem-peritovi tehnologiji. Jasno je, da vsaka okvra na tem kotlu neposredno vpliva na dohodke. Poleg kotlov imamo še razne druge naprave, ki so potrebne za nemoteno obratovanje: kompresorje, filtre in med drugim tudi črpališče na Savi. To črpališče, ki je odgovarjalo potrebam podjetja v začetni fazi, je danes nujno potrebno rekonstrukcije. Tako, kot je pa sedaj, nam otežkoča preskrbo tovarne z vodo. Posebno hitro je treba ukrepati, če se npr. hitro stali sneg, v slučaju poplav ali deževnega neurja. Med kolektivnim dopustom je treba vse kotle in posode pod pri-skom pripraviti za inšpekcijski pregled. Vse te naprave namreč nadzoruje inšpektorat parnih kotlov. Treba je pregledati in pri-pajalne črpalke, kompresorje. Vsega ne utegne storiti, ampak le tisto, kar je najbolj potrebno. Kljub generalnim popravilom v dopustu in ob praznikih pa smo še vedno v stalni napetosti, kdaj bo kje kaj narobe, deloma zaradi starih naprav, deloma pa zaradi novega kotla, ki je brez rezerve. Včasih se nam le posreči, da 'ulovimo' kakšno napako ob pravem času. Kurjač novega kotla nam je npr. pred dnevi sporočil, da škriplje ležaj ventilatorja. Brž smo opozorili dežurnega ključavničarja, da pripravi nov ležaj in ga zamenja, če bo treba. Velikokrat se nam to posreči, včasih pa nastopijo okvare takrat in tam, kjer jih najmanj pričakujemo. Težave pri opravilih nastopijo, kadar potrebujemo pomoč od zunaj: posebno velja to za državne praznike, ko stroji stojijo. Takrat se opravljajo popravila, za praznike pa nihče noče delati. Vedno imamo težave. V vseh večjih primerih popravil nam pomagata Ci-jakova in Cornova skupina in ostali fantje in mehanične delavnice. Hvaležni smo vodstvu vzdrževanja in tem fantom za njihovo hitro in učinkovito pomoč. Proizvodnja in tehnologija sta zahtevali nove energetske naprave, nov kotel in pripravo vode. število kadrov pa ni sledilo hitri postavitvi naprav, ker vzgoja kadrov terja veliko časa. Trenutno v vseh kotlarnah delata, razen v obratu IV po dva kurjača, in sicer 12 ur. Zaradi pomanjkanja kurjačev ne moremo od njih zahtevati prave discipline. Eni npr. dobro vzdržijo 12 ur nočne službe, drugi pa ne. Lahko se zaspi! Posebno pa je naporno poleti delati 12 ur ne prekinjeno. Saj težkega fizičnega dela ni, večinoma je treba nadzorovati, vklapljati, izklapljati itd. že to predstavlja napor, ker moraš biti povsod prisoten in buden. Kurjačev ni in da je to res, nam dokazuje dejstvo, da v dveh letih nismo uspeli dobiti niti enega kurjača. Po naših predpisih je poklic kurjača silno težko doseči, saj se zanj poleg popolne osemletke zahteva še kvalifikacija kovinostrugarja ali ključavničarja, poleg tega pa še 3 leta staža pri parnem kotlu kot pomožni kurjač. Šele tedaj lahko opravljaš izpit za kvalificiranega kurjača. Iz starega kadra, ki ni imel niti osemletke, je bilo nemogoče, da bi kdaj prišli do kvalificiranih kurjačev. Profil kadra pa se je v teh dveh letih pri nas le spremenil. Trenutno imamo dva pomožna kurjača v tečaju. Takole je stanje, čeprav se trudimo in storimo vse, kar se storiti da, pa ob novem letu v gospodarskem poročilu vedno stoji pripis v opravičilo, da plan ni bil dosežen zaradi zastojev, ki jih je povzročilo pomanjkanje energetskih virov. Toda to se bo vleklo, dokler ne bomo zgradili svoje nove toplarne.« ALFRED STARC Franc Jereb. glavni energetik • »Toliko se je že govorilo in se še govori o toplarni, pa bi rada vprašala vas, ki rešujete ta problem, kako je s to stvarjo?« »Sava bi rabila 20 milijard, pa ne bilo problemov,« se je zasmejal in nadaljeval: »Problematika toplotne energije v Savi je več kot akutna. Nikoli ni bilo možnosti, da bi se rešil problem v celoti, ampak se je samo postopno reševal. Zato dobivamo energijo iz štiristopenjskih elementov, štirih kotlov, kar pa s tehnične in ekonomse plati ni pravilno. Edina rešitev tega problema je izgradnja toplarne, ki bi lahko oskrbovala potrošnike in še dala podlago za nadaljnji razvoj. Rečeno je bilo, da se bo naša lastna toplarna začela graditi že lani, pa se kljub nujnosti ni, zaradi dogovorov o gradnji skupne kranjske toplarne, če bi bila kranjska toplarna zgrajena, bi bilo nesmiselno, da bi imeli mi svojo. To smo lani razčistili preko občinske skupščine. Tu se je izkristaliziral zaključek, da ni dovolj interesentov za skupno toplarno. Edini interesent bi bila le Iskra, toda še ta samo za ogrevanje, pomembni pa bi bili interesi za tehnološko porabo toplote. Z letošnjim letom že načrtujemo izdelavo lastne toplarne, ima- 1 mo že izdelan elaborat zanjo, pro- FRANC JEREB jekt pa ni izdelan v celoti, ker ni sredstev. Problem so samo finančna sredstva. Stala bi dve milijardi in pol. Vse pa izgleda tako, da bo toplarna prišla v izgradnjo takrat, ko se bodo dobila sredstva za razširitev avtopnevma-tike, kajti ta rešitev bo pogojena s toplarno. 10-letni razgovor? o kranjski toplarni so bili vzrok, da je Sava zamudila čas, ko so se dobila sredstva in ko so izvajalci še nudili kredite. Z večjo ekonomičnostjo proizvodnje energije bi se toplarna lahko sama odplačevala.« Letos smo storili veliko že s tem, da smo dobili v kotlarno ljudi in naketerim omogočali pridobitev kvalifikacije, povečali smo jim osebne dohodke, kar ljudi veže in stimulira. S povečanjem kadrov se poveča disciplina.« Vsem lepa hvala za odgovore. DANICA DOLENC Priprave za drugi kongres samoupravljalcev ZAČELO SE JE JAVNO PROUČEVANJE GOSPODARSKIH MATERIALOV - ....................................... ■ Kongres bo obravnaval vprašanja s štirih tematskih področij: nadaljnja graditev in napredek učinkovitosti samoupravljanja, razširjena reprodukcija in integracija na samoupravnih osnovah, materialni razvoj samoupravne družbe in življenjskega standarda delavcev ter nadaljnji razvoj samoupravnega družbenopolitičnega sistema. Kongres bo sklepal tudi o oblikah reševanja raznih problemov s teh področij. Podlaga za obravnavanje omenjene tematike so poročila o samoupravni praksi, ki jih je kongresu poslalo skoraj sto delovnih in drugih organizacij, člani odbora za priprave in sklic kongresa ter posebne komisije poročila pregledujejo in obširno gradivo urejajo za javno proučevanje še pred kongresom. Tako je že bilo 10. in 11. septembra posvetovanje, na katerem so udeleženci proučevali vprašanja in predloge o nadaljnji graditvi in učinkovitosti samoupravljanja v delovnih organizacijah. Odbor za sklic in pripravo kongresa je na posvetovanje povabil sestavljalce poročil (monografij) o samoupravni praksi iz 29 delovnih organizacij in 50 znanstvenih in družbeno-političnih delavcev. Vprašanja o nadaljnji graditvi in učinkovitosti samoupravljanja so bila razdeljena na tri relativno samostojne teme: družbeno-eko- nomski odnosi v podjetjih, samoupravna organizacija podjetij, samoupravna organizacija podjetij, procesi uresničevanja samoupravljanja v podjetjih. Trije referenti so v uvodnih razlagah opozorili na praktične izkušnje in ustrezne rešitve nadaljnjega druž-beno-ekonomskega in samoupravnega sistema, ki bi lahko bile splošno sprejemljive in predložene tudi kongresu. Pri obravnavi družbeno-ekonom-skih aspektov samoupravljanja in ustreznega položaja delavca kot samoupravljalca je referent izhajal iz dejstva, da morajo druž-beno-ekonomski odnosi v podjet-jih temeljiti na združenem delu Uspeh ne bo izostal, če je človek na svojem delovnem mestu zadovoljen, zbran in priden. Vendar mora za to dobiti tisto, kar je s svojim delom zaslužil Pišejo nam iz JLA Iz Skopja, v. p. 7488/VE-7 se nam je spet oglasil vojak Milan Lu-kanec. V pismu pozdravlja vse Savčane, posebej sodelavce mehanične delavnice in vodjo enote tov. Mira Ambrožiča. Pravi, da ga zanima gospodarjenje v Savi, zato pozorno prebira naše glasilo. Jože Babič, v. p. 1034/7, Kiseljak, Sarajevo iz BiH je poslal naslednje pismo: »Najprej bi rad pozdravil kolektiv, posebej pa še delavce v valjarni. Vojake služim v majhnem mestecu Kiseljak in tu je zelo težko dobiti slovenski časopis. Ker pa me zelo zanima, kako je kaj v Savi, zato bi rad savski časopis. Upam, da mi ga boste pošiljali. Vem, da v njem objavljate mnoge zanimive stvari in tudi vem, da se je marsikaj spremenilo, zato je moje zanimanje toliko večje. Seveda želim, da bi po vojaščini delal v Savi.« Iz Kučeva, v. p. 7778, Srbija sta se nam oglasila Savčana — vojaka Marjan Bernard in Boris Kobal. Pozdravljata svoje sodelavce in nam kličeta nasvidenje čez 544 dni! Dragi vojaki! Vsem lepa hvala za pozdrave, časopis vam bomo pošiljali. Za tebe Milan imam prošnjo: opiši malo, morda čisto na kratko, kako poteka obnova porušenega mesta Skopja, kjer služiš vojake. Boš? Jože, Marjan in Boris — vi se pa kmalu spet oglasite! UREDNIK Zahvala V imenu nas vseh, ki smo bili spet dva dni vaši gostje, ko smo se udeležili izleta v Novigrad, se prisrčno zahvaljujemo za vašo pozornost. Prav gotovo smo mnogi nestrpno pričakovali obvestila o izletu in kot kaže se nam vsako leto pridružuje vse več naših vrstnikov. Letos nas je bilo kar 160. Hvala inž. Turzanskemu za tople besede, vodiču potovanja tov. Studnu ter vsem, ki so sodelovali s pevskimi in glasbenimi točkami. Ponosni smo, da smo delali v kolektivu, ki lepo napreduje in kjer človek največ pomeni. želimo vam veliko sreče in nadaljnjih uspehov! VALENTIN SVETE delavcev. Referent je zaradi tega pokazal, kako v podjetjih oblike organizacije dela razvijati in dopolnjevati v ustrezne oblike ekonomske organizacije in notranjih ekonomskih odnosov. Sicer pa je bilo o družbeno-ekonomskih vidikih samoupravljanja v celoti obravnavano naslednje: — podjetje kot skupnost organizacij združenega dela oz. delovnih enot, — položaj delovne enote v sistemu družbeno-ekonomskih odnosov v podjetju, — način pridobivanja in delitve dohodka v delovnih enotah kot osnova družbeno-ekonomskih od-nosov, — družbeno-ekonomski odnosi med delovnimi enotami in med delovnimi enotami ter podjetjem kot celoto, — planiranje kot bistven element samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v podjetju. Organizacijski odnosi v podjetjih zaostajajo za rastjo materialne osnove samoupravljanja in demokratizacije samoupravnih pravic delavcev — je bilo ugotovljeno v drugem referatu — kar povzroča nasprotja v razvoju učinkovitega samoupravljanja. V številnih podjetjih se namreč organizacija samoupravljanja še vednO razvija v odvisnosti od organizacije dela in vodenja, ki je podedovana iz drugih družbenih sistemov in ovira izgrajevanje demokratičnih samoupravnih odnosov. Obravnava je zato zajela predvsem naslednja vprašanja: — osnovni principi koncepcije samoupravne organizacije podjetja, — neposredno samoupravljanje v delovnih enotah, — medsebojni odnosi posameznih samoupravnih organov na vertikalni in horizontalni liniji samoupravne strukture podjetij, — način konstituiranja samoupravnih in njihovih izvršilnih organov, — odgovornost v samoupravnem sistemu, — koncept interne samoupravne zakonodaje, — obravnavanje konfliktnih situacij v podjetjih. Razvoj in izkušnje samoupravne prakse so pokazale, da je potrebno popolneje in bolj natančno opredeliti »pravila obnašanja« vseh subjektov v procesih uresničevanja samoupravljanja in tako določiti njihov položaj, pravice, pooblastila, dolžnosti in odgovornosti. Pri tem so mišljeni posamezni delavci, skupnosti delavcev proizvodnih delovnih enot, delovne enote strokovnih služb, organi upravljanja, itd. Referent je procese uresničevanja samoupravljanja v celoti utemeljeval takole: — faze v procesih uresničevanja samoupravljanja , — ključne točke v procesu odločanja in medsebojni odnosi vseh subjektov v procesu odločanja, — proces izvrševanja samoupravnih odločitev, — kontrola izvršenih odločitev, — javnost dela organov in informiranje delavcev, — odgovornost v procesu samoupravnega odločanja in izvrševanja odločitev. Posvetovanje je dalo več koristnih in sprejemljivih rešitev ter pobud za nadaljnjo graditev samoupravljanja. Pri tem pa je res, da smo večino pobud dali predstavniki podjetij, ne pa drugi udeleženci posvetovanja. Posebna komisija bo sedaj pripravljala poročilo za II. kongres samoupravljavcev. ŠTEFAN MARCIJAN Prispeli so novi učenci Iz Sanskega mosta iz Bosne je prispelo v naše podjetje 23 učencev, ki se bodo šolali na poklicni gumarski šoli za poklicne gumar-je. Učenci so se odločili za ta korak zaradi tega, ker v svoji ožji domovini nimajo možnosti, da bi se strokovno izobrazili, čeprav so uspešno zaključili osnovno šolo. Za Savo so se odločili na podlagi povabila vodstva poklicne gumarske šole. Mnoge bo zanimalo, zakaj učenci iz Bosne? Ali jih v Sloveniji ni dovolj? V tem sestavku bom skušala odgovoriti na ta vprašanja. Izobraževanje poklicnih delavcev ni samo savski problem, ampak je postal pereč problem celotne Gorenjske. Nezadostni vpis v poklicne šole je odraz nerešenih problemov našega šolskega sistema, vzgoje in družbenih razmer. Analize le-teh bodo opravili strokovnjaki takrat, ko bo morda že prepozno. Vsako zamujeno leto ipa pomeni praznino v kadrovanju prav v času, ko bi strokovne kadre najbolj potrebovali. V Iskri se je npr. na prvi razpisi javilo le 40 kandidatov, razpisanih učnih mest pa je bilo 106, nič boljše ni bilo na drugih poklicnih šoiah kovinarske, mehanske in elektro-stroke. Na razpis poklicne gumarske šole se je javilo le 9 učencev. Vodstvo poklicne gumarske šole je v sodelovanju s kadrovsko službo in izobraževalnim centrom izdelalo načrt za pridobitev učencev iz manj razvitih predelov Slovenije. Kljub iskanju učencev po vsej Sloveniji na začetku šolskega leta še vedno nismo mogli formirati I. letnika. Nujno za razvoj našega podjetja pa je, da poklicna gumarska šola še naprej obstaja in izobražuje poklicne gumarje, saj teh že zdaj primanjkuje. Zadnje in edino sredstvo za rešitev problema je bil »uvoz tuje delovne sile«, to je učencev iz Bosne. O tem je razpravljal delavski svet podjetja. Člani delavskega sveta so se s tako politiko kadrovanja strinjali, vendar so opozarjali na težave, ki lahko s tem v zvezi nastanejo. Učenoi iz Bosne so zdaj tu. Problemi, ki so povezani z njihovim prihodom, niso tako veliki, da jih s skupnimi močmi ne bi mogli premostiti. Predvsem je najtežja naloga naših učiteljev in vzgojiteljev — naloga te odraščajoče otroke, ki še zdaleč niso zaključili svojega osebnega razvoja, v samostojne delavce, samoupravljavce, ki bodo kos zahtevam vsakdanjega življenja. Naloga vseh Savčanov pa je, da jim pri tem pomagamo. Ne smemo dopusiti, da bi se ti učenci počutili osamljeni, brez topline, ki so jo imeli doma, ne smemo dopustiti, da bi .postali egoistični, samovoljni in asocialni, ampak jim moramo pomagati, da bodo sami priiši do zdravih nazorov. Ta cilj pa bodo dosegli le z dobro vsestransko vzgojo. Nuditi jim moramo vse, da Oodo pred sabo videli realno bodočnost v samostojnem žvljenju. Kako se bo obnesel ta poizkus kadrovske in izobraževalne politike, je odvisno od nas vseh. Če bomo prispevali s svojo človečnostjo, da se bodo ti mladi ljudje prilagodili novim življenjskim razmeram, bomo imeli tako zagotovljen dober kader, ali če jim bomo pomagali mi, bodo tudi oni nam. Zato jim ob njihovem prihodu želimo: dobrodošli in veliko uspeha! • OBISK SODNIKA USTAVNEGA SODIŠČA Na povabilo ustavnega sodišča Jugoslavije se je mudila na obisku v Jugoslaviji delegacija ustavnega sodišča iz ZRN. V tej delegaciji je bil tudi dr. ERWIN STEIN, sodnik ustavnega sodišča ZRN, ki je želel zvedeti nekaj več o našem podjetju. Pri nas se je oglasil 29. septembra. Zanimal se je predvsem za naše samoupravljanje in za statut podjetja. Poudaril je, da v ZRN skušajo združiti kapital z delom (in obratno) s tem, da se bo človeško delo bolj vrednotilo. V tem prizadevanju pa jih zanima vsaka novost in so zato želeli konkretne primere. Na njegova vrašanja so jim odgovarjali naši strokovni delavci. Tov. Štefan Marcijan jim je govoril o statutu podjetja, tov. Borut šnuderl je orisal kadrovsko politiko, tov. Franci Rakovec pa je govoril o samoupravljanju. Razgovor je bil zelo dinamičen, saj je imel gost veliko vprašanj in je dobil popolno sliko o tem, kar ga je zanimalo. JANEZ JEREB m......."".......si SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja odbor za informiranje. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, tehnični urednik Jože štu- lar. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, tel. 22-521, interno 282. Tisk in klišeji CP Gorenjski tisk Kranj