178. številka. Ljubljana, v ponedeljek 8. avgusta. XX. leto, 1887 (shaja vsak dan svefer, izimfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeroan za avstrijsko-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za ;iideo mesec 1 gld. 40 kr. _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse teto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa ae po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor pofitnina znaša. Za osnanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali vefkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Dredništvo in upravniftvo je v Rudolfa KirbiSa hisi, »Gledališka atolha". U p i- a v n i i\ v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. >0J c &t ...t ijL J- 4* 4« • • 4" -l- 4» 4* 4~ 4* 4« %• 4- 4« 4«' /-> 4* 4» 4« 4« 4* 4» 4* 4« 4- 4sj4r4kivixvixY^ y> i'1*-^!- '* ""in i......ij'i ' mu iii iiniii ni ijii h niin'iriii i ii i i i i i l>l riU.:|n|;|>l II til.1.1 m ; ; i i J . i 1.1 I I j. I IJJ JI ■ i L'V-'-U 1 ! 'i ''1 1 '|' ' 1 ' ' ' ' 1 ' 1 1 ' '- [ ' ' i * --' ' ' ' ' ' ^ll/SV i.t ' 11 1 *■ ' I A«!'i i.-i .fil~«" .t I u fj i i*i l in ii»ui-iii r'iiii.iii.'Hr-i^riiriTlirTiri Kr i i I lil« i tj I^IHSI^Tij Iti .1.1 I'l.m : yfi ii i i-i i^vi'ii'Ti^TTrtriri > rr, rr. .T'" v.' v P£t • •• IMlllfrJ bratom Zložil FR. GESTRIN. Govori pri koncertu, kojega priredi pevski zbor Ljubljanske čitalnice v čast došlih severnih bratov, gospodičina ZOFIJA ZVONARJEVA. »JJpPstavili ste sveta rodna tla, TOstavili domače ste ognjišče, Da brata v bratski zemlji brat obišče ln z novim žarom srce si navda. Da obnovi z njim zopet staro zvezo, V kateri zmoreta sovraga jezo, Ki hoče, da ugonobi oba. Res, lahka ni iz domovine pot: Milejši veter po domovji veje, In cvet razcvfta se doma krasneje, In solnce sije lepše ko drugod. A kjer ljubezen topla v srci klije, Će prav na cvetje solnce tam ne sije, Spreminja le se zemlja v raj povsod. Slovenski rod je narod siromak: Ubornc so njegove tesne koče, Pod slamnato se streho beda joče, Pod prostim nebom žuli jarem jak. A srca siromakov so bogata : Jasnu žar( se v njih ljubav do brata. Slovan prostora ondu najde vsak. Zatorej k nam na širo to srce, Vi severa predragi nam sinovi 1 Da težki razdrobe se nam okovi, V zavezo krepko sklenimo rokčl Nad zvezo, kjer ljubezen gospoduje, Dobrotlivo nebo dobrotno čuje In ponižuje vrage v prah zemljč. Ljubezen je čutečih src vladar; Ljubezen čista brata k bratu vodi. — Da vladala mej Slave bi narodi Ljubezen vroča kakor solnca žari — Ljubezen bila Vam je k nam vodnica. Ljubezen Vam pri nas je vsprijemnica, V ljubezni kličemo Vam vsi: Na zdar l I Hi •i i i 11 1 i i i » i 1 {I l t ri i i ii 11 i v l_l i ......... ^ s|f ^ y ^ ^ ej. ^ y ^ Hjj y -vr-v- -jj iv-i3Irf u T T T i T Dobro došli na slovenskih tleh! Bratje prihajajo k nam! Rodni bratje iz starodavne stostolpe Zlate Prage, bratje od Sumave in izpod Krkonoških gora, bratje z bregov srebropene Veltave in Labe, Sazave in Orlice, pozdravljeni nam tisočkrat! Davno zaželjeni prihod Vaš razvedril je materi Slavi tožno lice; zdi se mi, da nas, ljubo na-sniihajoč se, hvali: Prav tako, deca moja! spozna vajte se, družite se ljubite se! Bodite jedini, kakor ste bili tedaj, ko sem stala ob vaših zibelkah na daljnem vzhodu! Marsikdaj sta se sešla naš in češki narod na zgodovinskem poprišči, celo soseda sta si bila tedaj, ko je segal našega jezika glas preko Tur in Sovernika do bregov Dunajskih. Mogočno žeslo Samovo družilo je ondaj Čehe in Slovence. Češki lohi, kmetje in vladike shajali so se tedaj zajedno z našimi župani in starejšinami, da ukrepajo o blaginji naroda. Pred slovensko-češko jedinostjo drgotal je Frank. Pod mečem Samovim umiral je divji Ober. Dvestoletji pozneje. Trdnjave slovanske: Velegrad, Višegrad, Blatograd, odpirajo duri na iztezaj, da vsprtjmo dva prišleca od vzhoda. To sta apostola slovauska — največja moža, katera je poslalo kdaj dobrotno nebo Slovanom. Njijin nalog je zgotoviti Slovanstvu duševno jedinstvo, zvezati slovanski sever s slovanskim jugom. Vsem naporom ger-mansko-italijanskim vkljub vspela se je nad češkim in slovenskim narodom velečastna zgradba — cerkev slovauska s svojo slovansko liturgijo. Zje-dinjeni so klicali tedaj dedje Češki, dedje slovenski : „Gospodi, pomiluj ny!u Potem pa je demon slovanski — ne imenujmo imena njegovega o ti slovesni priliki! — demon slovanski razrušil je to, kar sta ustvarila naj blažja duhova. Narodu slovenskemu napočili so trpki časi — časi robovanja. Tuji klin zagvažal se je čedalje globeje vanj. Zmagonosno ga je prodrl češki narod. Urnebesno zarjovel je češki lev pred našo belo Ljubljano 1. 1270. Glavno mesto naše odpira vrata slavnemu češkemu kralju Otokarju II. Vsa Slovenska klanja se Ljubušinemu junaškemu potomcu: Žal, daje zajednica slovensko-Češka pod krono Sveto-Večeslavsko tako malo trajala. 20. avg. 1. 1278 pokopal je krasne nade pl< me ni tega Pfemislovca Na vrhunec slave vzpel se je Češki narod za „otca vlasti" Karola IV. Z mečem v roci prote-stoval je pozneje za Žižke in Prokopa zoper nakane tujstva. Našo Slovenijo pa je ozarjal žar gorečih mest in vasij — delo turških roparskih čet. Borba s Turčinom zjedinila je podunajske narode pod jednim žeslom. L. 1526. sešli so se v državi Ferdinandovi znova bratje Čehi z našimi dedi. Književnosti češki rodil se je znova zlati vek prav tedaj, ko so Truber, Dalmatin, Bohorič, Krelj polagali temelj pismenosti naši. Uvodi v njih nabožne knjige svedočijo, da je ondaj krepko živela zavest jedinstva vseh slovanskih plemen. Ko pa so krvaveli češki sinovi na Beli gori, ko so se krhali meči na pomolu staromestke radnice ob neupogljivih tilnikih čeških plemenitnikov, tedaj so grmade po Slovenskem dogorele. Globoka tišina je nastala. Naši „stanovi" razglašali bo slovenske pokrajine kot odvečne „partes Germa oiae". Jeziku češkemu, jeziku slovenskemu dala je varno zavetje samo borna, kmetska koča. Na dolenji Labi izdihnil je poslednji Vt nd. Zdaj je vrBta na vama Slovenec in Čeh! da se pogrezneta v grob. Češki narod pa je ven in ven klical na pomoč: nSvaty Vacslave, nedej za h y no u ti nam i b u do učim!" Na sivem Više-gradu zbudi Be slovanska Vila. Jadrno hiti pod borne slamnate krove, sklone se nad zibelko novorojencev — izvoljencev svojih ter jih naudahne z duhom svobode in — proroki vzajemnosti slo vanske, jedinstva slovanskega ustajajo. Dubrov sky, Jungman, Kolar, Sa far i k, Hunka, Če lakovsky, Palacky bude po vsi širni dedovini sv. Veče8lava narod svoj. Njih glas je angeljska tromba, drameča vse Slovanstvo k ustajenju. Tudi naša Slovenija „ustaja, vzdiha — kdo kliče na dan V" Kdo je vzbudil naše pesnike, zlasti PreŠirna, Stanko Vraza? Kdo je bodril našega Blei-weisa, Tomana in ostale voditelje naše, da so vstra jali boreč se za teptani narod slovenski V Kdo je dal podnet našim društvom — našim „Sokolom" naši „Matici", .Narodnemu domu", družbi sv. Cirila in Metoda? Brez blagodejnega upliva, brez du ševae in gmotne podpore plemenitih čeških sinov bila bi onemogla naša slovenska stvar. Čudeč se gledali smo pred dvema letoma dela, ki si jih je ustvaril češki narod izza svojega pre poroda. Presenečeni stopili smo v veličastni hram, kateremu sije s ponosnega čela napis: Narod sobčl Najbolj pa nuni je zaigralo srce, ko smo stali na gomilah ouih m6ž, ki so zbudili češki in zajedno naš slovenski narod. Na grobeh teh čestitih veljakov obhajala nas je živa želja, da bi vez jedinstva, ki so jo zasnovali ti možje mej češkim in slovenskim narodom, ostala trajna, neraz ruši j iva. Vpričo kraljevih HradČan, kjer se nekdaj stolovali kralji češki, vpričo starodavnega Višegrada, vpričo tožne Bele gore segli smo si v roke — bratje z juga bratom na severu. Vez jedinstva utrjevat, prihajate k nam. Slovenci Vam ne moremo pokazati sijajne kraljeve palače — naš stari vojvodski prestol tone na Gospesvetskem polji v nemških valovih; gradovi, ki jih ugledate na naših brdih, niso ostanki slave slovenske, oni so spomeniki robovanja naših dedov; naša bela Ljubljaua je majhno mesto, naš narod — majhen narod. Povsod bodete uzrli sledove tujstva, sledove jeduajstoletne sužnosti naše. Ko pa bodete bivali mej nami, čutili bodete, da srce tega majhnega, zaničevanega naroda živo bije za vzajemnost slovansko, spoznali bodete, da je Slovenstvo ob bregovih Adrije, Save, Soče, Drave vredno bratske podpore. Uzhičeno vsprejemlja Vas Slovenija s staro-slovenskim pozdravom: „Bog Vas primi! Vi-tejte nam!" Najnovejši ukrep naučnoga ministra. Znano je že našim čitateljem, da je gospod naučni minister Gautsch izdal pred nekaterimi dnevi odlok, vsled katerega se imajo deloma razpustiti nekatere srednje šole, deloma pa omejiti. Nekaterim zavodom pa, katere vzdržuje požrtovalnost češkega naroda, odrekla se je vsaka podpora, ki je bila pa jako neizdatua. Povedali smo že, da je zadela ta naredba tudi nižjo gimnazijo v Kranji, ki je imela 85 dijakov v zadnjem šolskem letu, dočim ni zadela jednaka osoda nemške višje gimnazije v KoČevji in nemške višje gimnazije v Pazinu, ki je imela koncem šolskega leta' 1887 le 82 dijakov. Posebno hud udarec je ta naredba Čehom. Cela vrsta srednjih učiteljišč Čeških ima nehati, nekateri zavodi omejiti se le na nižje razrede in onim, ki so do sedaj dobivali vladuo podporo, odrekla se je slednja popolnem. Vlada objavila je v polurad-nem glasilu „Fremdenblattu nazore, ki so jo vodili pri tem novem ukrepu. Imenovani list pravi na dotičnem mestu, da so slabo obiskovanje in teritorijalne razmere vodilne misli, po katerih se je postopalo pri sestavi dotične uaredbe. Češki listi, posebno pa „Politik" od 5. t. m. poja&nuje na podlagi uradnih številk „te vodilne misli" gospoda na-učnega ministra Gautscha izvrstno. Ni nam namen slediti tem razpravam in številkam, dasi so jako jako poučljive; namenjeni smo le dam s zabeležiti utis, kateri so napravile to nove uredbe. Kamor zaideš, govori le o tem novem vladnem činu, v vseh krogih razpravlja se to vprašanje, od vseh stranij nam prihajajo dopisi, ki izrezujejo svojo nevoljo na tem koraku; dopisi taki, da jih ne smemo pri sedanjih okoliščinah objaviti iz znanih uzrokov. Osobito vzbuja veliko pomilovanje p eme niti voditelj češkega naroda, dr. Itieger. Znan z razmerami v Avstriji bolj nego kdo drugi, zago varjal je najprej pusivno politiko. Toda moravski Čehi in menda tudi narod njegov so ga sildi, da je opustil to pot ter šel na Dunaj le s pohlevnim pogojem, da je smel izročiti ministerstvu jako po hlevno spomenico o čeških težnjah in zahtevah. Osem dolgih let podpiral je Taarlejevo vlado, ne da bi bil druzega dosegel za Čehe kakor borno polovičarsko češko univerzo, do katere so imeli Čehi pra vico po vseh zakonih — človeških, naravnih in božjih —, in to, da ne gospoduje več absolutno manjšina dveh milijonov Nemcev na Češkem nad tremi milijoni Čehov Sam je javno izjavil, da je pobiral za svoj narod drobtinice, ki so odpadale z ministerskih miz in čuj! — brez povoda prereže mu sedaj, ko je Taaffejeva vlada izrekla, da se hoče na desnico opirati, minister te vlade torbico, v katero je bil drobtinice nabiral, ter mu jih izsuje v Dunav. Pojavi nevolje in razburjenosti so jednaki onim kateri bi b«' lotili vsakega človeka, videčega, da napada brez povoda vestnega, skrbnega, pohlevnega starčka, kateri se noč in dan trudi, da bi zboljšal kruto osodo svoji družini, preoblasten aristokrat, zaničevaje in teptajoč sivolasca, opirajoč se le na svojo moč in svojo rojstvo. Nekateri dajejo duška svoji nevolji 8 tem, da preklinjajo grozno usodo slovanstva, drugi pa si manejo roke s prisiljenim veseljem, ki ima izvir v tu/nem srci, češ: Le tako naprej, le tako pridemo do svojega smotra. Krohotanje, ki doni na ušesa iz nemško-liberalnih listov, pomnožuje srd, nevoljo in razburjenost. Pripoznati pa moramo, da ni prišel t« odlok glede nas Slovencev nepričakovan. V vseh političnih krogih slovenskih, ki opazujejo politično življenje z odprtimi očmi, pričakoval se je jednak odgovor na spomenico, katero so naši poslanci po zadnjem zasedanji grofu Taafleju izročili; celo še več, pesimisti so že prej prorokovali, da se popolnem odstranijo tudi slovenske paralelke na tukajšnji gimnaziji, dasi so res paralelke izvrstne, ter najbrž pre-drugači učni načrt v Rudolfovein. Če je po 10. juliji leta 1883 kdo pričakoval druge rešitve v tem oziru, bili so to le nekateri naših poslancev, katerim pa politično misleči krogi ničesar več ne zamerijo. Te vrstice, ki označujejo pojave občnega mnenja na slovenskih tleh, napisali smo brez srda, brez pretiranja. Nikakor nesmo hoteli s tem kritikovati najnovejše vladne naredbe, tega naši čitatelji menda tudi neso pričakovali, dobro vedoči, da nam ni to dovoljeno. Ako vsa znamenja ne varajo, čas ni več daleč, ko bode naš položaj še ozbilnejši; vender pa smo uverjeni, da bodo konečne zmagali naši nazori in triumfovala naša načela. — Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 7. avgusta. Nemški člani Praške trgovske zbornice se ne bodo udeležili dopolnilne volitve za čeftki deželni zbor Da bi zmagali s svojimi kandidati, ni misliti, v kompromis s Čehi se pa nečejo spuščati. Čehi so jim ponujali kompromis, da bi volili tri Čehe pa jednega Nemca, kateri bi se pa moral zavezati, da pojde v zbor. Nemci pa zlasti s poslednjim pogojem neso zadovoljni. Vnaiije države. Bolgurskl narod je nejevoljen, da ga je vlada slepila z obljubami, da bode Koburžan vsprejel bolgarski prestol. Vladni listi skušajo narod potolažiti s tem, da vedno obetajo, da novi knez pride v kratkem. Tacim sleparijam pa kmalu ne bode več nikdo verjel. V kratkem utegne narod sam narediti konec sedanjemu neznosnemu stanju, ker ga vlada narediti ne more. Srbski kralj Milan odšel je s princem Ale-sandrom v ogerske toplice v Šmeksu. Za njegove odsotnosti bode miniBterski predsednik opravljal vsa vladarska dela. Kakor se govori, ostal bode kacih 5 tednov v inozemstvu — Komisija za revizijo ustave ima pred vsem rešiti vprašanje, ali naj še nadalje ostane le jedna zbornica, ali naj se pa osnuje še gospodska zbornica. V poslednjem slučaji moralo se bode rešiti tudi vprašanje, ali se bodo člani v višjo zbornico volili ali imenovali. Nadalje se bode natančneje označile določbe o ministerskej odgovornosti in dala večja jamstva za politične pravice državljanov. — Zaprli so podprefekta Bambaliča, župana Tamburača in žandamerijskega poveljnika v Požarevci, ker so lani iz političnih uzrokov umorili bogatega radikalnega kupca Živoja Milivojevića Zaprti so pristaši napreduje stranke. Sodnijska obravnava bode najbrž še bolj razkrila razne zlorabe in korupcijo srbskih naprednjakov. — Radikalni vodje se pritožujejo, da prt občinskih volitvah policija močno agituje za liberalce. Vlada je vsled teh pritožb s posebno okrožnico opozorila okrožne načelnike, da se policija ne sme mešati v volitve niti v občinske, niti v volitve za skupščino, Turška vlada je dobila poročilo o resnih nemirih v Amoziji, glavnem mestu neke pokrajine na jugu Črnega morja. Tamošnji guverner, Hassan hej, je ukazal lepo kristijansko deklico ugrabiti, da bi potem prisilil lepotico, da prestopi k mohame-danstvu, ter bi jo potem bil dal nekemu svojemu prijatelju, ki je jako hrepenel po njej. Armenci so se začeli zbirati, da osvobode deklico. Nastal je hud boj. Bilo je več mrtvih in ranjenih. Guverner je na to ukazal spustiti deklico, toda to je vzbudilo veliko nevoljo mohamedancev proti kristijanom in bati se je še večjih neredov. Vlada je v velicih skrbeh, ker se boji, da bi Rusija se ne začela potegovati za Armence, ker se še ni izvel član 62 Berolinske pogodbe, ki se tiče varstva armenskega prebivalstva. Nekateri i*raneo»ki monarhisti se vedno bolj približujejo sedanji vladi, katera je zmerna in hoče biti pravična proti vsem strankam. Tako je znan monarhist Lagrange de Lange pri banketu shoda kmetovalcev v Sassy se izrazil mej drugim, da so, ko je bil ou mlad, pri slavnostih napivali: „Živio kralj! Živela Francija!" Kot mlad mož slišal je napivati: „Živio cesar! Živela Francija!" Sedaj, i ko se je on postaral, bi lehko vprašal: Kje je kralj? kje je cesarstvo? Iz tega se lebko sklepa, da možje in diuastije minejo, domovina pa ostane. Ni da bi morali zatajiti svojo preteklost, vender se nam je sprijazniti s sedanjostjo. Ljubimo domovino in spoštujmo sedanjo vlado. Na to je predlagal zbranim, da pijejo na zdravje domovine in r< publike i l>an»kl naučni minister Sclaverius je na shodu svojih volilcev se izjavil, da je le malo upanja, da bi se doseglo kako sporazumljenje mej politič nimi strankami. Opozicijski poslanci se ne upajo ustavljati svojemu vodji Bergu, ki pa želi, da se nadaljuje borba. Prepir bi se poravnal, kakor hitro bi opozicije priznala pravice kralja in prve zbornice I in dovolila, kar treba za brambo dežele. Minister-stvo bode nadaljevalo svojo dosedanjo politiko, dokler mu zaupa kralj, kajti le na ta način more rešiti deželo iz sedanjega težkega položaja. Vodja angleških unijonističnih liberalcev, Hartiugtou, je pri banketu svojih somišljenikov v Greenvvichu poudarjal v pomenljivem govoru, da še ni čas za popolno zjedinjenje konservativcev in unijonističnih liberalcev. Konservativci morajo nastopiti pot napredka, drugače se ž njimi unijonistični liberalci ne morejo združiti. Domače stvari. — (Shoda v Loži) udeležilo se je 21 vo-llicev. Gosp. Al. Kraigher, je kandidatom za deželni zbor za mesto Lož itd. jednoglasno proglašen. — (Čujte! Čujte!) Prihod čeških bratov v belo Ljubljano je naše nemškutarje, Nemce in lakcijozne kroge silno razburil, kakor da bi jim natrosil „Zacherlina", tako so bežali nekateri na vrat na nos iz mestnega ozidja, da njih živci ue bodo preveč prizadeti. Za danes za to uljudnost samo — hvala lepa! — (Sokolova slavnost)na Krškem obeta biti velika in jako lepa. Kakor čujemo, pride iz Zagreba in druzih hrvatskih mest nad 120 Sokolov. Nadejamo se, da bode Ljubljana dostojno zastopana, da tako v dejanji pokažemo naše bratoljubje do bratskega hrvatskega naroda, da slovanska vzajemnost nam ni prazna fraza. — (Hymen.) Veleučeni naš rojak g. prof. dr. Karel Glaser pelje se te dni na Moravsko, kjer se bode v prvi polovici septembra poročil z gospico Teklo pl. Dabr ovsko - Junoszo v Olomuci. — (Hymen.) Dne 7. t. m. se je v Gradci poročil z gdč. Terezino plem. Raab gospod Tomaž Romih, meščanski učitelj na Krškem. — (Umrl) je g. J. Zorko, župnik pri sv. Miklavži nad Laškim trgom. — (Slovensko delavsko pevsko društvo „ Slavec") priredilo je včeraj na Koslerje-vem vrtu na korist po toči poškodovanim Dolenjcem velik koncert, ki je imel prav povoljen uspeh. Vse točke vspoiedu izvajale so se jako dobro, zlasti sta pa prijali Volaričev „Z Bogom ti planinski svet" in večno lepa Ipavčeva „Domovina," v katerih je g. Medena tenor, kakor običajno, vzbudil veliko pohvalo. Čveterospev (gg. Pavšek, Jeršek, Ba-jec, Vidmar) Nedvedove „Prošnje" bilje tako vrl, da so gg. pevci vsled ploskanja drug čveterospev dodali. — (Hrvatski vseučilišč ni ki) hoteli so poslati pomilovalno brzojavko „Moskovskim Vjedo-mostim" povodom smrti njihovega urednika Katkova. Brzojavni urad brzojavke ni vsprejel. „Obzor" in „Hrvatska" sta bila zaplenjena, ker so objavila dotično brzojavko. — (Konecna obravnava) v pravdi proti di. Davidu Starce vicu bode dne 30. t. m. Obravnava bode trajala 8 dnij. — (Dijaki v Novo Mesto!) V ponedeljek 15. avgusta prirede Ljubljanski abituri-) en t je s sodelovanjem abiturijentov drugih gimnazij v Rudolfovem v ptostorih Narodnega doma ob sedmih zvečer dijaškoveselico. Vspored: 1.) Jenko: .Naprej," svira meščanska godba; 2.) Slavnostni govor; 3.)Foerster: „Pobratimija," zbor z bariton-sol-un ; 4) Schiller: „Oba Pikolomina," 3 4. in 5. nastop. I dejanja, prevel Cegnar; 5.) Fr. S. Vilhar: »Zapuščena", tenorsolo; 6.) Skraup: „Kje dom je moj?," tekst slovenski, hrvatski in češki, zbor 1.) Gorup: „Sanje na vojvodskem stolu," deklemacija s spremijevanjem harmonija; (skladatelj godbe Foer ster); 8.) Tuček: „Venček narodnih pesnij," svira meščanska godba; 9,)Foerster: „Njega ni," čveterospev; 10.) Foerster: „Samo," zbor; 11.) Ig. Boršt nik: „Beli lasje — mlado srce," šaljiv soloprizor. — Po zvršetku vsporeda : ples, pri katerem svira mešč. godba in prosta zabava, katere glavna točka bo Šaljiva loterija, njen dohodek je namenjen Narodnemu domu v Rudolfovem. — Ustopnina 40 kr. Prostovoljni darovi se hvaležno vsprejmo. Čisti dobiček podari se Narodnemu domu Ljubljanskemu — Ustopnice se dobivajo v prodajalnici g. J. Krajca in zvečer pri blagajnici. Udeležencem naznanjamo dalje: Gospode pevce iz vseh krajev uljudno prosimo, da se v nedeljo 14. avgusta zjutraj že v Novem Mestu, da se morejo udeležiti skupnih vaj v nedeljo dopoludne. V nedeljo popoludne izlet na vozovih v Smariješke toplice; v ponedeljek skupna sv. maša v frančiškanski cerkvi oh osmih zjutraj; po maši glavna skušnja; opoludne skupno kosilo v Narodnem domu. Zvečer veselica z označenim vspo-redom. V torek zjutraj skupen zajutrek in slovo. — Vsi dijaki, ki pridejo z železnico na Krško, oglase naj se v g. Gregoriča gostilni pri abiturijentu g. Šobi, ki bo čakal v soboto, nedeljo in ponedeljek jutro pri vsakem vlaku, da preskrbi došlim vozove; prav lahko se je torej udeležiti prejšnji dan Sokolovega shoda in drugi dan priti k nam. V Rudol tovem so vsem dijakom stan ovanja preskrbljena. Da je to mogoče, blagovoli naj se vsak udeleženec oglasiti pri odboru, ki bo zadnje tri dni v Narodnem Domu. Poznajoč gmotne razmere dijakov skrbel bode odbor vestno, da jih povsod uvažuje! Proseči torej, da se nikdo ne straši truda in pota, vabimo vse tlijaštvo in drugo cenjeno občinstvo naše, da nas kar najmnogobrojneje počasti z udeležbo svojo, ker le od obilne udeležbe je zagotovljen uspeh naši veselici I Odbor. — (Izlet na Moravsko.) Slovansko pevsko društvo na Dunaji in ž njim vsa češka I (20) in tudi več drugih slovanskih društev napravi 14. in 15. t. m. izlet v Kromčriž in na goro Hostyn, kjer se bode razlegala tudi dr. B. Ipavčeva „Slovanska pesem". Udeležitev bode mnogobrojna. Priprave v Kromeriži, kjer slavita dve društvi „Moravan" in „Beseda" 26 letnico svojega delovanja, so velikanske, j — (Duhovske spremembe v Ljub- janski škofiji.) Faro pri M. D. v Polji dobil je I gosp. Andrej Pavlic, župnik Radeški. G. Ivan I Verhovnik, kapelan v Dobu, imenovan je žup-| nikom v Št Gotardu. G. Jakob Sušnik postavljen je administratorjem fari na Gori pri Idriji. — (Duhovske spremembe v Ljubljanski škofiji.) Premeščeni so naslednji gg.: Fran Gornik, kaplan iz Št. Ruperta v Komendo; Seba-stijan Elbert iz Škofje Loke v Vodicn; Valentin Orehek iz Čemšenika v Šent Jurij pod Kumom; Ivan Lavrenčič iz Postojine v Cerklje; Ivan Golob iz Črnomlja v Š kočija n; Jakob Pokorn s Čateža v Črnomelj; Matej Pintar iz Radeč v Št. Rupert. Na novo so nameščeni: Ivan Oblak v Škofjoloko; Ivan Volk v Čemšenik, Fran ZakrajŠek v Postojino; Ignacij Zupanec v Grad, Gustav Schiftrer v l*re-serje, Andrej Česen v Radeče. — (Vprašanje.) Znano je, da gre dne 13. avgusta t. 1. posebni romarski vlak iz Ljubljane do Žabnice na Koroško. Železniško vodstvo (Betriebs-direktion) v Beljaku znižalo je za tretji razred v ta namen vožnino za tja in nazaj na 2 gld. 40 kr. in izdalo v to svrho posebne izkaznice, katere se štempljane s podpisom: „August Erzin Magistrata beamte", prodajajo pa po 2 gld. 50 kr. Ali bi se nam ue hotela pojasniti ta razlika, in pa na ka tero določilo se opira po višek. — (D r. A. G r e gor č i č,) ki je dalje časa redno sodeloval pri našem listu, odpovedal se je temu poslu pred dobrim mesecem, ne da bi bil obesil to svojo odpoved na veliki zvon. Ali stvar se je vender zaznala, kakor je naravno, in marsikdo je menil, da mora glede tega kaj poprašati, pojasniti ali sploh kaj omeniti. Najmodrejši kakor navadno, zdel se je „Corriere di Gorizia", ki je prinesel v številki 88. vest, da se govori (namreč pri „Currierovein" uredništvu najglasneje), da dr. Gregorčič se je odpovedal „Soči" vsled pritiska ali ukora od cerkvene oblasti, ki bi se ne bila ujemala ž njegovim časnikarskim delovanjem, ter je dodal tej svoji povesti še polivko, kakeršno kuha Židinja v Ilitterjevem kotlu. Magistratov dopisnik poslal je to vest že kot gotovo resnico oblaženo s hrenom in poprom za Slovence, v Tržaški „Mattino" ; neki židovsk buhač pa v Grafiko „Tagespost", dodavši nekaj izmišljotino o goriškem vladiki in nekaj o „Soči". Iz teh listov prišla je vest po Izraelovih sinovih v „VVieuer Allgcmeine Zeituug" v Praško „Politik" zopet v Corriere v št. 91. (in sicer sedaj kot dejanska resnica) in v druge liste. Da bi se ta cvet židovske domišljije in drznosti ne širil dalje po svetu in begal čitateljev, katerim razmere niso znane, objavil je dr. Gregorčič v včerajšnji 92. številki „Corrierovi", sklicujoč se na § 19. tiskovne postave, da po „Corrieru" in drugih listih naznanjena vest, da bi se bil odpovedal našemu listu vsled pritiska z duhovske strani, je popolnem izmišljena, rekoč, da je odložil začasno pero, ker je sam hotel, brez najmanjega posrednega ali neposrednega upliva cerkvenih predstojnikov na ta njegov sklep, katerega ni niti naznanil nikomur, dokler ga izvršil, razen njim, ki imajo z listom opraviti. To naj služi tudi našim čitateljem, ki so nas o tem popraševali, v pojasne-nje in v zagotovilo, da tudi mal listič peče židovsko „gospodo", ako je primerno uredovan. Zato prosimo svoje rojake, naj bi nas obilo podpirali pri našem težavnem podjetji. „Soča*. — (Voj aško) Prvi batalijon primorako-kranj-skega pešpolka Milan L, kralj srbski št. 97., ostavi pojuteršiijiiu Trst, kjer je bil štiri leta, in se bode potem nastanil v Gorici, dočim pride v Trat četrti batalijon istega polka. — („Vienae") ima v poslednji številki pod naslovom „Slovenska" naslednjo notico. „Izišao je več G. snopić „P o e z i j a Josipa Stritarja," gdje več nahodimo produkte pjesnikove iz najzrelijega doba. Preporođujemo i ovom zgodom ukusno izdanje Stritarovih spisa svim Hrvatima, jer je doista sramota, kad se toliko govori o slozi Hrvata i Slovenaca, a ue poznamo ni najobičnijih zastupnika slovenskih na polju pjesničke umjetnosti. Ne bi smjelo biti inteligentna Hrvata, koji ne pozna pjesama Preširnovih, Gregorčičevih i Stritarovih." Tem jako laskavim besedam dostavljamo tudi mi željo, da bi se slovensko razumništvo živo zauimalo za hrvatske literature lepe proizvode, da bi vzajemnost res vezala vse onkraj in takiaj Sotle. — (Mariborska p os oj i ln ica) imela je pre* tekli mesec 32.578 gld. 74 kr. dohodkov, 28.352 gld. 42 kr. izdatkov, torej G0 911 gld. 16 kr. prometa. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Praga 7. avgusta. Uprav ob 5, uri 20 minut odhaja vlak s kolodvora v Ljubljano s 510 Cehi mej burnimi klici mnogega naroda: Na zdar bratom Slovencem! Živeli Slovenci! Ž njim je odpeljala se tudi deputacija ameriških Sokolov. Trbiž 8. avgusta. Okrašenje gorenjskih kolodvorov ni dovoljeno. Priprave za sprejem povsod velike, povsod zastave in streljanje, dasi obrtna družba kranjska ni hotela smodnika dati. Tukajšnji načelnik ni dovolil, da bi člani Ljubljanske deputacije ustopili v češki vlak. Obrnili smo se zarad tega do obratnega vodstva. Ormož 8. avgusta. Podružnica sv. Cirila in Metoda se je sijajno ustanovila nad 150 ustanovnikov in letnikov pri koncertu nad tisoč ljudij navzočih, mej temi do tri stopetdeset Hrvatov. Naudušenost velika. Celovec 6. avgusta.*) Sv. oče Leon XIII. imenoval zlatomašnika profesorja Andreja Ein-spielerja vsled zaslug, ki se jih je stekel na cerkvenem polji svojim častnim komornikom. Slava! Živio! Sofija. 8. julija. Iteuterjevo poročilo. Ministri odpotovali so zjutraj na ukaz regent-stva v Husčuk, da pričakujejo prihod kneza. Knežje spremstvo tudi odpotovalo. Dunaj 7. avgusta. Njega velečastvo cesar podelil je dostojanstvo tajnega sovetnika, mo-ravskemu deželnemu glavarju, Feliksu grofu Vettru, gališkemu deželnemu maršalu, Ivanu grofu TarnaV8kemu,|in spkcijskemu načelniku v mini-sterstvu notranjih zadev, baronu Breiskemu. Rim 7. avgusta. Kralj je odklonil ostavko ministerstva in imenoval na predlog minister-skega soveta Crispija ministrom notranjih zadev, hkrati mu pa tudi izročil vodstvo ministerstva vnanjih zadev. *) Kur jo ta telegram nain v soboto dosel le moj tiskom lista, ni natisnjen v vseh iztisih in ga zategadelj dn-nes ponavljamo. Vabilo. Vse one brate „Sokole", kateri se bodo udeležili v nedeljo 14. t. m. sestanku vseh južuih telovadnih društev „Sokol", najuljudneje vabi k skušnji za proste vaje v torek, četrtek in petek vselej ob Va 9. uri zvečer predtolovadski odsek „Sokola". Dne 4. septembra t. I. obhajal bode preč. g. župnik Davorin Trstenjak v Staremtrgu pri Slovenjem U rutici petdesetletnico svojega pisateljskega delovanja in sedemdesetletnico svoje starosti. Ime vrlega moža zaslovelo je daleč čez meje ožje in isirjo naše domovine, znano je vsemu učenemu svetu. Da dostojno praznujemo (a dan, bodi nam sveta in prijetna dolžnost. Slovenci! dana Vam je prilika, da očitno dokažete spoštovanje in hvaležnost, katero gojite do slavljenca, ki je priboril sebi in narodu svojemu čast in slavo. Majke Slovenije sin ostal ji je zvest in naklonjen; torej gotovo zasluži, da ga slovenski narod ljubi in časti ! Udeležite se, mili rojaki, te slavnoati; pridite v velikem številu, da svet vidi, kako ve ceniti mali slovenski rod svoje velikane. Podpisani odbor prosi torej vsa ona slavna društva in č. posameznike, ki se želijo udeležiti slavnosti, da se blagovolijo prej ko prej, najdalje pa do 2 5. avgusta 1887. pismeno oglasiti pri gospodu I. Farskv-ji, tovarnarji v Slovenjem Gradci, ter pristaviti, hočejo li udeležiti se banketa, naro čiti si prenočišča in pa sedeža na vozu. Voziti se bo treba do Spodnjega Dravberga ob koroškej železnici in od tam z vozovi jedno uro daleč v Slovenji Gradec. Želeti bi bilo, da bi se naznanil vlak in čas prihoda. Ob dveh popoludne bode banket v gosp. Giin-ther-jevi gostilni — couvert jeden goldinar —; po banketu pa narodna veselica pod milim nebom s petjem, godbo in govori. Vprašanja zadevajoča Terstenjakovo slavnost m brzojavke naj se pošiljajo gospodu I. Farsky-ju, tovarnarju, ali pa gosp. L. Ropaš-u, privatnemu uradniku v Slovenjem Gradci. Na svidenje! Bog in Slovenci I V Slovenjem Gradci, začet, avgusta 1887. Slavnostni odbor. 331 „LJUBLJANSKI ZVON" Mtoji (132—99) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Zahvala. Prostovoljna požarna brainba Vič-Glince izreka najtoplejšo zalivalo slavni kranjski hranilnici v Ljubljani, katera jej je v občnem zboru meseca julija t. I. za napravo in popravo gasilnega orodja darovala fio goldinarjev. Za društvo: (651) djorfup I.orenc, Novak Janko, načelnik. načelnika namestnik. Loterij ne Mrečke G. avgusta. Na Dunaj i: 60, 27, 39, 40, G9. V Gradci: 2, 45, 1, IG, 52. Umrli so v BjuoiJanl . V dežolnej bolnici: 4. avgusta: Marija Kovač, gostija ■>'' let za rakem. Tržne cene v LJubljani dne 6 avgusta t. 1. --------- ?l kr. Si- kr Pšenica, hktt. f) 8f» Speli povojen, kgr. . Surovo maslo, „ — IB4 Bež, _ * • « 4 06 -J90l Ječmen, n 3 28 Jajce, jedno .... — 1 21 Ovea, • .i a KO Mleko, liter .... 8 Ajda, t ... 3 90 Goveje incso, kgr. — 64 Proeo, n ... 4 22 Telečje „ „ - f>0 Koruza, • ... f> 90 Svinjsko „ „ — 60 Krompir, n 2 14 Koštrunovo „ „ — 36 Leča, % ... 12 Grab, • • • l.i _ Golob...... - 20 Fižol, ... 11 — Seno, 100 kilo . . 1 (19 Maslo, kgr. . 1 — Slama, • n - • 1,60 Mast, n — 86 Drva trda, 4 □ motr. 6 50 Speli frison i n — 60 „ mehka, „ , 4 15 Meteorologi eno poročilo. Dan Caa upalo vanj a Stanju barometra v mm, Temperatura Ve-trovi Nebo Mo k rin a v mm. ti S 7. zjutraj 2. pop. 9. »večer 74208 na. 742 17 mm. 74-404 mm. 10 6" G 22 G" G 16 2° C si. sev. z. svz. si. svz. d. jas. d. jas. jas. 6*00 um. ! 1 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 742'88 lin, 740 52mm. 740-44mm. 16 4° G 25-4° C 180°C si. vzh. si. vzb. hrezv. jas. jas. j a a. 0 00 mm Srednja temperatura Ol" nad normalom. 18-fiu in 199°, za t?8' pod in 3D-u.na,jsls:SL "borza, dne 8. avgusta t. I. I/.virno telegrafično porodilo.) vcerai — Papirna renta.....gld. 81 45 - ^ld. Srebrna renta...... 82-80 — „ Zlata rentn......„ 11270 — , f)0/,, mnr.-na renta.....NMO — „ Akcijo narodne banke . . . 885'— — r Kreditne akciju....., 282-20 — „ London.........125 15 — „ Srebro........„ —'— — „ Napol......... „ 9 95 — , C. kr. cekini......• „ 5-92 - „ Nemške marke......01*55 — „ l ''!■,;>;;• redko Iz 1. 1854 250 «1(1. 129 gld. Državu;? srečke ta 1. 1864 1 00 „ 163 „ Ogerska zl;;t:> renta 4'70...... 100 „ Ogeiska papirna renta ©t1*/, ..... 87 „ 5°/0 Itajerake zemljiSč. odvez, oblig. . . 105 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 119 , Zemij. obč. avstr. i'/^lo zl,lti Zi4st- nsti • 124 » Prior, oblig. Elizahetine zap»d. železnice — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 „ Kreditno srečke.....100 gld. 179 „ Kudolfove srečke.....10 ,. 20 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 107 „ Trammway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . 226 „ dane* 81-45 82 80 112 80 9640 886-50 281-50 12") 55 9-96 5 93 6t-»;o 75 kr 65 45 „ n 25 ; 50 „ 2* ■ 50 75 Poslano. 17- 31) GLAVisiO SKLADIŠTE iT najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I ka« fikuian llek proti trajnom kašlja plućovlne I želudoa bolesti grkljana I proti mehurnlm katara, IIINKK MAT/TONI J.I Karlovi vari i VVidn. Priporočilo in zahvala. Iskreno zahvalo izrekam gospodu Frana FoljuiiNkii na Vrlmlki, kateri me je otel velike škode, kajti imel sem nevarno bolnega vola in kravo in ne^em imel čisto nič upanja, da bi ozdravela, ker posluževal sem se mnogo pripomočkov, ali bilo je vse brez uspeha, poslal sem potem po omenjenega gospoda Frana Poljanska, kateri je delal prav pridno po svoji hvalevredni vednosti in pridnosti tako, da mi je hitro popolnem ozdravil vola in kravo, da sta zdaj tako zdrava, kakor pred boleznijo. Ravno tako je ozdravil kravo mojemu sosedu, katera je bila nevarno bolna. Priporočam torej prav toplo slednjemu, kateri potrebuje živinozdravniške pomoči, gospoda Frana Poljanska na Vrhniki, ker je izveden in prav zanesljiv živinozdravniški pomočnik. Na Logu pri Ljubljani, dne 1. avgusta 1887. Matevž Remžgar, (556) posestnik. Služba mežnarja in organista v Tiuienlci ae takoj oddaje. Prosilci na) se ojrlasč pri Ivanu Wi iin-e-i, župniku; poŠta IMaclieldori' pri Celovci. (552—2) Učenec, trinajst do Štirinajst let star, ki je dovršil dva realna ali gimua/.ijalna razreda, slovenskega in nemškega jezika zmožen, ter je krepkega zdravja, vaprejme h« takoj ▼ prodajalnico uiONuuega blaga. — Več pove uprav-ništvo „Slovenskega Naroda". (549—2) 300—400 izpraznenih služeb vseb strok za gospode in dauae, kakor tudi mnoge agenturi nahajajo so v vsaki številki v na Dunaji, III., LOvven-gasse 4 izhajajočem ,,Allgeni. Stellen-Anaeiger" /a Avstro-Ogersko in Nemčijo. Jedini solidni organ v Avstro-Ogerskej. Naročnina za '/4 leta 2 gld., za mesec 70 kr. Posamične številko po '20 kr. v platnenih markah. Sv. Jakoba trg št. 10: dobra, zdrava dolenjska vina, okusna jedila in hladni prostori. (.'37-3 -A.- T7"a.lJ&-S7-ec. 1 i Boks & Drops, (fflulisence) in vse druge trgovinske in fine sladčice izdeluje FRANC ŠUMI, Kongresni trg št. 13 (nri Fischerji) v Ljubljani. (292—8) I 99 v I^jnt>ljmii so izlle in se dobivajo po znižani ceni sledeče knjige: Ivan Zinogar. Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-iišnik. — Ml. 8°, 198 stranij. Cena 25 kr., po polti 30 kr. Knez 8ere»rjaiil. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8', 609 stranij. Cena 70 kr., po polti 80 kr. Selski župnik« Roman. Spisal L. Halhvy, poslovenil Vinko. — MI. 8', 308 stranij. Cena 25 kr., po polti 30 kr. Za dragocenim korenom. Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Maksimov. Poslovenil J. P. Ml. 8% 141 stranij. Stane 20 kr., po polti 25 kr. Pariz v Ameriki. Roman. Francoski spisal Peni Lefebvre. Poslovenil # * m Stat notnini* umbra. Ml. 8°, 535 stranij. Stane 50 kr., po polti 55 kr. Roman. Povest. Roman. Junak našega časa. Spisal M. Lertnontov, poslovenil J. P. — Ml. 8*, 264 stranij. Cena 40 kr., po polti 45 kr. Ilubrovski. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8*, 122 stranu. ('ena 25 kr., po polti 30 kr, Nov. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Atdlovrh. — Ml. 8", 32 pOI. Cena 70 kr., po polti 80 kr. Časnikarstvo Spisal * " In nanl časniki. Cena * Stat uominis umbra. Ml. 8°, 19 pol 40 kr., po polti 45 kr. Trije Javni govori. Tri dni t atareui Kimu. Govoril prof. Fr. VViesthaler. — Žentttvo v Nloveunkl narodni pesni. Govoril drd. Ivan Tavčar. — Jeanne d* Are, devica orleanska. Govoril piof. Fr. Suklje. Ml. 8°, 134 stranij. Cena 20 kr., po polti 25 kr. Za znižano cono se morejo le dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič, — Životopisje, spisal Rajč Boi. — Prešern, Rrešerin ali Pre&iren, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. TVIachiavelli, spisal dr. Bibič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vožnjah. — Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec. Velja .... 15 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Hoidenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin llostnik. Velja.................25 kr. Za oba zvezku naj se priloži le 10 kr. poltnine, za posamezne zvezke pa 5 kr. ftariOft* kisemorevr- Ucllal , uiti v majhnih ■^H^^inrs.'.'ii nbrn-kib reelno, diskretno in po ceni, toda le 300 ^ld. iu veft dobe na posodo kavnlirji, častniki, iuduatrijci, posestniki gralčin, bis iu lem^jilč, profesorji, zdravniki, uradniki, učitelji, trgovci in osobe, ki imajo pravico do pokojnine in ded Bolne, duhovniki In dame tu iti na deželi. Naslov: F.Ciiurre, kreditni zavod, Clradec. BRATA EBBRL ' prodajata najboljše in najoenejie oljsk&to baxrv@r lako izi fir».ožo lastnega Izdelka, na debelo ln drobno, nadalje prstene in kemične barve In čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—ui) 1 TTTDT T A TJ A y»» tranel^kanako cerkvijo, v talil T TTTTJT TA IT A f JjJUDLJilJIA. Ko»poda J. Vilhar-jtt nlA. itev. 4. ilJ UD L J JlIUl. > JzdateJj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne11.