glasilo delovnega kolektiva sozd iskra
Številka 43- Leto XVIII - 15. november 1980
Okrepiti napore za pravočasni sprejem planov
Izredno malo časa je še do predvidenega roka za izvedbo referendumov za sprejem temeljev plana temeljnih organizacij združenega dela v Iskri, zato se morajo sindikalne organizacije pospešeno lotiti tega vprašanja ter terjati od poslovodnih, samoupravnih in družbenopolitičnih dejavnikov, da osredotočijo vse napore, da bodo planski dokumenti temeljnih organizacij dobro in pravočasno pripravljeni za referendume, ki naj bi bili v Iskri 15. decembra letos. To je ena od osnovnih ugotovitev 5. seje predsedstva Koordinacijskega odbora sindikata Iskre, ki je v začetku tega tedna razpravljalo o pripravi osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra, ter planov Iskrinih delovnih in temeljnih organizacij za obdobje 1981—1985. Na dnevnem redu je imelo še obravnavo samoupravnih sporazumov o delitvi čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke, nekatera kadrovska vprašanja, ter problem nabave reprodukcijskih materialov v sedanjih pogojih zaostrenega gospodarjema.
Z nedavno objavo osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za prihodnje 5-letno obdobje se je v našem kolektivu začela javna razprava o tem izredno pomembnem dokumentu, ki naj bi kar se da najbolj podrobno zarisal našo proizvodno in prodajno usmeritev v obdobju do leta 1985. Ta sporazum so uskladili že na ravni delegatske baze in kolegijskih poslovodnih organov delovnih organizacij. Pripombe bo Področje za ekonomiko v DSSS SOZD Iskra zbiralo v obliki amandmajev do vključno 24. novembra. Časa je torej malo, zato je vloga sindikalnih organizacij še toliko pomembnejša, da v svojih sredinah organizirajo in Vspodbudijo razpravo o tem dokumentu.
Seveda pa potekajo vsi napori tudi pri oblikovanju in postopku za sprejem temeljev plana delovnih in temeljnih organizacij. Postopek je znan — Iskrine temeljne organizacije bodo na referendumu, ki bo najpozneje do 15. decembra, verjetno pa kar ta dan, sprejemale temelje plana. Osnutek temeljev plana SOZD Iskra pa bo, kot Že rečeno, v javni obravnavi do 24. novembra. Takoj naslednji dan bodo delegati na osnovi osnutka in prispelih amandmajev oblikovali predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra, ta predlog pa bo šel v razpravo na sejo delavskega sveta SOZD Iskra 26. novembra.
V obširni razpravi, je predsedstvo koordinacijskega odbora sindikata ugotovilo, da poteka priprava temeljev plana na ravni SOZD in delovnih organizacij uspešno precej pa se zatika — vsebinsko in rokovno — v temeljnih organizacijah. Prav zato bo sindikat, kot že rečeno, v tem kratkem obdobju, do referendumov usmeril vso pozornost v temeljne organizacije, da bodo lahko uspešno do 15. decembra pripravile svoje samoupravne planske dokumente. Angažiral se bo tudi v javni razpravi o temeljih plana SOZD Iskre, seveda pa tudi delovnih organizacij.
Razprava na seji predsedstva KOS se je usmerila tudi v počitniško dejavnost v Iskri, torej področje ki ga v (Nadaljevanje na 2. strani)
Vodstvo SOZD Iskra o srednjeročnem načrtu Avtoelektrike.
V ospredju bo avtoelektronika
S seje predsedstva KOS SOZD ISKRA.
V kolikor bo delavski svet sprejel predlog, bo šel ta dokument tudi v potrditev na seje delavskih svetov temeljnih in delovnih organizacij, vendar pa časovno po omenjenih referendumih, vsekakor pa v decembru mesecu. Samoupravni postopek sprejemanja se bo nato, če bodo samoupravni organi v temeljnih in delovnih organizacijah potrdili temelje plana — nadaljeval s tem, da bo delavski svet SOZD ponovno sprejel ugotovitveni sklep, da so v vseh Iskrinih kolektivih sprejeli temelje plana SOZD, s tem pa se bo sprejemni postopek tudi končal.
Obiska, kakršen je bil preteklo sredo v novogoriški ISKRI — Avto-elektriki že dolgo ni bilo. Tudi tako odkritih in jasnih pogovorov in izmenjave mišljenj ne. Na obisk so. prišli predsednik poslovodnega kolegija SOZD ISKRA Anton Stipanič s strokovnimi sodelavci in vodilni družbenopolitični delavci naše SOZD. Potem ko so si ogledali proizvodne dvorane naše delovne organizacije, so se napotili v dvorano delavskega samoupravljanja, kjer so jih pričakali vsi direktorji 10 temeljnih organizacij ter glavni direktor s svojimi pomočniki.
Namen obiska je bil jasen: pregledati in se pogovoriti o analizi razvojnih možnosti ISKRE — Avtoelektrike Nova Gorica v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 s smernicami in elementi za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana za srednjeročno obdobje.
Te smernice in elementi so bili na splošno ocenjeni dokaj ugodno, saj temelje na dejstvu stvarnih možnosti, da bo Avtoelektrika sledila s svojo proizvodnjo tudi v nadalje razvoju motorne industrije in industrije motornih vozil, pokrivala njene potrebe, potrebe trga rezervnih delov ter pospeševala že obstoječo izvozno usmeritev na konvertibilna področja. Posebna pozornost bo posvečena nadaljnega razvoju in proizvodnji izdelkov avtoelektronike.
Gostom iz naše SOZD je glavni
Iskra na Jukem '80
Vsako drugo leto priredi Jugoslovanski komite za meritve (YUKEM) v enem od visokošolskih mest simpozij o merjenju in merilni opremi. Tako je bil konec oktobra že IX. simpozij, tokrat v organizaciji Univerze V Prištini.
Na tem simpoziju je sodelovalo poleg predstavnikov tehničnih fakultet in Zveznega zavoda za mere in plemenite metale tudi veliko število
Sindikat mora biti nosilec obveščanja
Krško je konec minulega tedna gostilo udeležence tretjega srečanja ,,Obveščanje v združenem delu“ — več kot 200 urednikov, novinarjev in dopisnikov, ki skrbijo v slovenskih delovnih organizacijah za obveščanje delavcev o poslovnih, samoupravnih in družbenopolitičnih dogajanjih.
Prvi dan srečanja je po pozdravni besedi gostitelja, predsednika medobčinskega sveta ZSS posavske regije Marjana Markla in po prispevku Boštjana Pirca o aktualnih vprašanjih obveščanja v združenem delu, spregovoril predsednik CK . ZK Slovenije France Popit. Glavni poudarek je dal vlogi delavcev, ki se v združenem delue ukvarjajo z obveščanjem, ter nalogami, ki jih čakajo v prihodnosti.
Opozoril je tudi na sedanja prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva in pri tem podčrtal, da morajo v ta prizadevanja enakopravno poseči tudi delavci iz neproizvodnih dejavnosti.
V popoldanskem delu prvega dne srečanja se je nadaljevala razprava predvsem o poteku akcije „1000 delavcev — sodelavcev11, pa o samoupravni preobrazbi obveščanja v združenem delu in še vrsti drugih pomembnih vprašanj, med njimi tudi o povezovanju organizatorjev obveščanja. Delo je potekalo v skupinah, osnovne misli pa so strnili v pomembne dokumente, ki jih bomo objavili tudi v našem glasilu takoj, ko nam jih bo poslal odbor RS ZSS za obveščanje.
Predsednik RS ZSS Vinko Hafner govori na srečanju v Krškem.
V	petek, prvega dne srečanja so si udeleženci ogledali tudi tovarno celuloze in papirja Djuro Salaj.
V	soboto se je tretje srečanje dopisnikov, organizatorjev, novinarjev in urednikov iz združenega dela nadaljevalo najprej z predstavitvijo omenjenih dokumentov, ki so jih pripravile komisije prejšnji dan, zatem pa je udeležencem spregovoril predsednik komisije predsedstva CK ZK Slovenije za mednarodno sodelovanje Jože Smole. Dotaknil se je trenutno najpomembnejših vprašanj iz mednarodnih odnosov — iraško - iranskega spopada, dogodkov na Poljskem in ameriških volitev.
Srečanja v Krškem se je v soboto udeležil tudi predsednik RS ZSS Vinko Hafner. Poudaril je, da morajo imeti sindikati svoja, delavska stališča v postopku usklajevanja množice interesov v naši samoupravni družbi in ne morejo in ne smejo biti le prejemniki nalog in naročil od zunaj. Dejal je, da morajo imeti novinarji in uredniki glasil v združenem delu politično podporo tako v sindikatu, kot v zvezi komunistov, zlasti pa podporo takrat, ko se lotevajo kritičnih vprašanj.
Drugega dne so si pred zaključkom srečanja udeleženci ogledali še gradbišče jedrske elektrarne v KrškerrC
Podobno kot prejšnji dve leti, je tudi to srečanje v minilo v prijetnem in delovnem vzdušju, opozorilo pa je na dejstvo, ki se ga ponekod v združenem delu ne zavedajo in ne upoštevajo, in sicer, da je sindikat nosilec obveščanja in da mora sindikat prevzeti tudi moralno in politično odgovornost za ta glasila. Lado Drobež
znanih strokovnjakov za meritve iz razUčnih institutov ter jugoslovanske industrije. Simpozija pa so se udeležih tudi vsi jugoslovanski proizvajalci merilne opreme. Iskra se je tega simpozija udeležila kar najaktivneje. Naši strokovnjaki iz proizvodnih TOZD Merilni instrumenti — Otoče, Merilne naprave — Kranj, Tovarna števcev — Kranj in Mehanizmi — Lipnica so imeli na njem vrsto uspešnih predavanj. TOZD Prodajna organizacija Elektromehanike — Ljubljana pa je na simpoziju organizirala „Okroglo mizo Iskre11 na temo „Novi proizvodi merilne opreme in perspektivni razvoj v Iskri11. Poleg predstavnikov Prodaje, ki so „Okroglo mizo11 vodih so na njej sodelovali tudi vsi Iskrini strokovnjaki, ki so predavali na simpoziju.
Na okroglo mizo so prišli praktično vsi udeleženci simpozija. Vsak je dobil komplet prospektov Iskrine merilne tehnike. Po predstavitvi novih proizvodov se je razvila debata, ki je pokazala, da je Iskra še vedno vodilni proizvajalec merilne opreme na jugoslovanskem prostoru, obenem pa nakazala tudi smer bodočega razvoja. Ta akcija Iskre je pustila ugoden in močan vtis na udeležence simpozija.
T. J.
direktor Peter Mivšek najprej obrazložil bistvo in vsebino razvojnih možnosti, nato- pa je njegov pomočnik Zvonko Repič obširno spregovoril o vseh novitetah in programih, ki so pred nami v tem obravnavanem obdobju. To bo obdobje nadaljnjega razvoja samoupravne organiziranosti, dohodkovne povezanosti, nadaljnje specializacije in delitve dela, kar bo sprožilo potrebe po dopolnjevanju in izboljševanju sedanje organizacijske oblike delovne organizacije.
Že današnja raven razvoja delovne organizacije nakazuje potrebo postopnega osnovanja posebne TOZD za proizvodnjo elektronskih izdelkov, posebne TOZD za proizvodnjo serijskih delov in posebne TOZD za proizvodnjo in vzdrževanje orodij.
Večanje obsega poslovanja in števila organizacijske spremembe v preteklih letih so privedle v nekaterih organizacijskih in samoupravnih področjih do nedorečenosti, ki negativno delujejo in jim bo potrebno v srednjeročnem obdobju 1981—1985 posvetiti vso pozornost. Predvsem velja omeniti podvajanje enakih in sorodnih dejavnosti, v nekaterih primerih problematično delitev dela, nepopolna koordinacija pri opravljanju posameznih nalog, prepogosto nedosledno izvajanje dogovorov in drugo.
Neoporečno in poenoteno izvajanje enakih ah podobnih dejavnosti v vseh TOZD in DSSS, je predpogoj za red in sinhrono delovanje in temelj za uspešnejše delo celotne delovne organizacije. V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo posvetih vso pozornost nadaljnjemu izpopolnjevanju dejavnosti, za katere je primerno, logično in racionalno, da se v delovni organizaciji opravljajo skupno.
Pri tem naj bodo obvezujoča naslednja načela:
—	dejavnosti ali posamezni posli, ki jih je možno opravljati skupno se ne smejo podvajati, s tem naj se doseže gospodarna, smotrna in normalna obremenitev vseh delavcev in sredstev za delo,
—	dosledna koordinacija enakih ali sorodnih dejavnosti,
—	obvezno, istočasno in strogo prilagajanje potrebnih sprememb z dogovori in organizacijskimi predpisi,
—	dosledna kontrola izvajanja delovnih nalog, dogovorov in predpisov,
—	opredelitev kompetenc in odgovornosti ob vsaki delitvi dela.
Spoštovanje omenjenih načel bo omogočilo ustahtev in notranjo organizacijsko učvrstitev delovne organizacije, pojačalo pripadnost vsakega zaposlenega v delovni organizaciji, omogočilo uspešnejše in gospodarnejše poslovanje v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985. Prav to obdob-(Nadaljevanje na 2. strani)
ELECTRONICA '80 v Muenchenu, največji svetovni sejem sestavnih delov za elektroniko je bil od 6. - 12. novembra. Na njem je kot edini jugoslovanski zastopnik uspešno sodelovala tudi Iskra. Naša stojnica na ELECTRONICI '80.
Več na 3. strani
V ospredju bo avtoelektronika
(Nadaljevanje s 1. strani) rasti proizvodnje po stalnih cenah je bo po sedanjih ocenah razmer v 11,9% letno, v letu 1985 pa je oce-domačem in svetovnem gospodarskem njen porast glede na letošnje leto 1,76 prostoru zahtevnejše in težje od pre- krat. Stopnja rasti števila zaposlenih je teklih obdobij.	1,8%, to pa bi pomenilo 3554 zapo-
Dosledno uresničevanje teh načel slenih vletu 1985. je nadaljni pogoj za poenotenje To tudi pomeni, da vpliva poča-parametrov gospodarjenja, za objek- snejša rast števila zaposlenih od rasti tivno primerjavo rezultatov gospodar- fizičnega obsega proizvodnje znatno jenja med temeljnimi organizacijami na porast produktivnosti. Proizvodnja in DSSS, pravilnejšo razporeditvijo na zaposlenega naj bi naraščala z skupnih stroškov in realnejše ugotav- 9,9 % stopnjo in bi bila v letu 1985 za Ijanje ekonomske uspešnosti TOZD, 60 % večja od proizvodnje na zaposle-DSSS in DO. Usklajeni in poenoteno nega v letošnjem letu. prikazani ter na enak način spremljani Tudi o investicijskih vlaganjih je parametri gospodarjenja, bodo osnova za nadaljne uresničevanje in izpopolnjevanje gospodarjenja na osnovi skupnega prihodka in skupnega dohodka.
Veliko besed je bilo izrečenih tudi o avtoeiektroniki, ki bo igrala vidno vlogo v tem srednjeročnem programu.
O tej panogi je spregovoril tudi direktor TOZD Inštitut Aleš Nemec, direktor TOZD Komerciala pa je goste iz SOZD seznanil s problematiko izvoza in uvoza. Posebno z izvozom naših izdelkov je bil storjen velik korak naprej, saj je indeks rasti kar okrog 40% letno.
Značilnost dosedanjega dvajsetletnega razvoja ISKRE - Avtoelektrike je hitra rast obsega poslovanja. Dosedanji razvoj omogoča predvidevanje razvoja za naslednje srednjeročno obdobje. Tako je ocenjena stopnja
bilo govora, saj so nekatere že začete, a še ne realizirane. Tu naj omenimo le izgradnjo novih obratov v vasi Rut nad Tolminom in v Trenti, v vasi Soča. Tudi nadaljnega razvoja tovarne velikih zaganjalnikov si ni moč predstavljati brez novih prostorov, prav tako pa je kritičen položaj v sedanjih obstoječih prostorih tovarne odlitkov v Komnu.
Iskra - Avtoelektrika je torej pred jasno začrtanim srednjeročnim načrtom. Zaposlene v 10 temeljnih organizacijah čakajo torej zahtevne in pomembne naloge. Tako dobro kot so zastavljene ter prizadevnost nas vseh pa so porok, da bodo tudi uspešno izpeljane.	M R
Glavni direktor Peter MivSek pozdravlja goste iz SOZD Iskra.
Okrepiti napore za pravočasni sprejem planov
(Nadaljevanje s 1. strani) Iskri ne znamo ali pa ga nočemo organizirati v takšni obliki, ki bi resnično koristila nam vsem, zlasti pa še tistim z nižjimi osebnimi dohodki, teh pa je pri nas tudi največ. Področju letovanja, športa in rekreacije so v temeljih plana Iskre namenjeni trije členi, njihova usmeritev je gotovo pravilna, saj podpirajo počitniško dejavnost in se zavzemajo za združevanje sredstev. Prav zato, ker še niso znana mnenja Iskrinih delavcev o počitniški dejavnosti, izrekli pa jih bodo na zborih delovnih ljudi se je predsedstvo KOS zavzelo, da iz osnutka temeljev plana SOZD Iskra začasno zbrišemo 104 člen. O čem govori ta člen, ne bi pisali, saj smo dobili vsi Iskraši v prejšnjem glasilu Iskre kot prilogo osnutek tega dokumenta.
Peta seja predsedstva KOS se je nadaljevala z obravnavo predlogov samoupravnih sporazumov s področja delitve čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke. Kot je znano gre za pet samoupravnih dokumentov, ki jih je ZORIN po javni razpravi dopolnil s pripombami in predlogi, ter jih uskladil, hkrati pa upošteval tudi republiška družbena dogovora. Omenjenih pet samoupravnih sporazumov bomo zdaj sprejemali na referendumih
po temeljnih organizacijah (hkrati s temelji plana), te referendume pa bodo na predlog Iskrinega sindikata razpisali delavski sveti TOZD.
ZORIN je te dni pripravil tudi osnutek samoupravnega sporazuma o nadomestilih. Ta dokument je šele osnutek in bo šel v javno obravnavo, končati pa se mora do 31. decembra. Na osnovi morebitnih pripomb bo nato ZORIN pripravil predlog sporazuma, o njem pa se bomo odločali na delavskih svetih temeljnih organizacij, najveijetneje v januarju prihodnjega leta. V tej številki našega tednika hkrati objavljamo predloge samoupravnih sporazumov, hkrati pa tudi oceno prejetih pobud in pripomb ter odgovore nanje.
V obravnavi omenjenih petih predlogov samoupravnih sporazumov je predsedstvo KOS ugotovilo, da je potrebno vanje vnesti podatek, da je sopodpisnik teh dokumentov tudi Iskrina sindikalna organizacija in da je udeleženka v teh sporazumih tudi Delovna skupnost skupnih služb SOZD Iskra.
Predsedstvo KOS je tudi že imenovalo člane komisije za izvedbo referendumov. Predsednik komisije je Jože Golob, člana pa sta Andrej Piskar in Marjan Šifkovič. Namestnik
predsednika je Dušan Bele, namestnika članov pa sta Albin Pahor in Alojz Kleindienst.
Po krajši razpravi o kadrovskih vprašanjih je predsedstvo obravnavalo enega najtežavnejših področij, s katerimi se v tem obdobju zaostrenega gospodarjenja srečujejo Iskrini kolektivi, to pa je področje nabave. Razpravo o tem je sprožil in spodbudil dolgoletni vodja Iskrine borčevske organizacije ter ugledni družbenopolitični delavec France Križnar. Morda bi lahko njegove besede strnili v naslednjo misel: Mnogo smo v Iskri že govorili o nujnosti poenotenja nabavne funkcije, naredili pa smo bore malo. Imeli bi mnogo manj problemov, če bi to funkcijo poenotili in združili domačo nabavo z uvozom.
Predsedstvo KOS je v zvezi s tem vprašanjem na sejo povabilo tudi predstavnika Iskre Commerce Franca Kuralta. Le-ta se je v celoti strinjal s trditvijo Franca Križnarja hkrati pa opozoril na dejstvo, ki nam Iskrašem ne more biti v ponos: „Na tržišču smo razbiti in neorganizirani. Nikakor nam ne uspe razburkati in spodbuditi tistih odgovornih ljudi v Iskri, ki bi na tem področju nakupa reprodukcijskih materialov lahko kaj naredili. To pa so ljudje iz SOZD Iskra, kajti temeljna
organizacija Domači trg v IC, ali pa Iskra Commerce nista dovolj močni za takšne nujne in korenite spremembe.
Predsedstvo koordinacijskega odbora sindikata je izredno kritično ocenilo organiziranost in delovanje nabavne funkcije, zato bo poslovodnim organom SOZD Iskra predlagalo,
naj preučijo možnost strokovne okrepitve nabavne dejavnosti, obenem pa je sindikalno konferenco v Iskri Commerce pozvala, da to pobudo prenese tudi vodstvu te delovne organizacije. y
Lado Drobež
Sodelavci
Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne morejo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vodilna in vodstvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prispele k nam do vključno vsakega ponedeljka.
Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Ljubljana, E-11, telefon: 324-061, im-511-25.
PROSTA DELA IN NALOGE
Iskra Commerce — TOZD Zunanji trg
1.	Opravljanje manj zahtevnifc&nercialnih del v direkciji uvoza
- 1 sodelavec	• 5-f:
Zahtevana usposobljenost -»višja oziroma srednja šola — ekonomske, elektro ali splošne smeri, pasivno znanje tujega jezika, 3 leta delovnih izkušenj, osnova OD 6.660 din
2.	Opravljanje zahtevnejših administrativnih del v direkciji uvoza — 1 sodelavec Zahtevna usposobljenost — srednja administrativna šola, 2 leti delovnih izkušenj, osnova OD 5.454 din.
Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom stanovanj ni. Rok prijave 15 dni, rok obvestila 15 dni po izteku objave.
Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov: Iskra Commerce, kadrovska socialna služba, Ljubljana, Topniška 58. Informacije na telefon: 314-882,
SOZD Iskra DSSS
1. Opravljanje tajniških del - 1 sodel.
Zahtevana usposobljenost — srednja šola — upravno administrativne ali ekonomske smeri, znanje tujega jezika, 2 leti delovnih izkušenj.
Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, stanovanj ni. Rok prijave 15 dni rok obvestila 15 dni po izteku objave. Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov: SOZD Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3, E-12.
i
V sredo, 5. 11. 1980 je obiskala delovno organizacijo Elektrozveze delegacija ministrstva za strojegradnjo LR Kitajske, ki jo je vodil namestnik ministra Jung CHONGJING. Predsednik KPO Tone KOVIC jih je najprej seznanil z našo organiziranostjo ter s proizvodnim programom, nato pa so si gostje z zanimanjem ogledali naše izdelke in se pozanimali za možnosti poslovnega sodelovanja.
Indok, dejavnost za razvoj
Borut Justin
1.	ZAKAJ INDOK DEJAVNOST?
Osnovni namen informacijsko-dokumentacijske dejavnosti (INDO na znanstvenem, tehničnem in strokovnem področju je zagotoviti sti kovni javnosti popolne, kompletne, natančne in sprotne informaci Uporabnik mora pri tem imeti možnost zahtevati in tudi dobiti svojer vprašanju primerno prirejene informacije sekundarne ali primarne nara (bibliografske podatke ali kopije dokumentov).
Uporabnik mora poleg tega imeti možnost definirati svoje zahteve informacijah iz določenega tematskega, geografskega in časovnega pi štora (iz določene stroke, o določenem predmetu ali tehnologiji na r cionalni, mednarodni ali svetovni ravni, enkratno ali periodično za c finirano časovno obdobje).
Raziskovalno in razvojno dejavnost lahko dobro organizirana INDC služba bistveno razbremeni, saj je mogoče z njeno pomočjo dvign startno osnpvo razvojnega in raziskovalnega dela in raven, primerno čas kraju in potrebam, prav tako pa je mogoče raziskovalca oborožiti idejami in rešitvami drugih, preprečiti podvajanje raziskav in razvoja t na ta način omogočiti koncentracijo umskih zmogljivosti na bistvei probleme razvojnega in raziskovalnega dela.
Potreba po dobro organizirani in učinkoviti INDOK dejavnosti je sk kovito narasla v svetu, predvsem v zadnjih letih, kot posledica urne! tehnološkega razvoja, ki je rodil pravo poplavo informacij. Rezultat te< le — kar je popolnoma naravno — čedalje večja posameznikova nesp sobnost in nezmožnost slediti razvoju svoje stroke (zlasti v svetovne merilu) ob še tako izdatni klasični knjižničarski infrastrukturi, ki je sic Pri nas dobro razvita In utečena. V svetu se letno publicira več kot 1 milijone člankov, referatov, disertacij, knjig, poročil, poleg tega pa približno milijon patentov in neidentificirano število prospektov in sta dardov.
V svetu opravljene raziskave informacijskih možnosti po klasični poti
-	ob sodelovanju bibliotekarjev in dobro založenih strokovnih knjižnic
-	kažejo, da je na ta način z velikimi napori mogoče najti v poprečju do 20 % relevantnega ali iskanega pomembnega publiciranega materiala, 80 % pa ga ni mogoče najti. Poleg tega, da je taka pot izredno dolgotrajna in zaradi tega draga, zahteva tudi sodelovanje visoko usposobljenih strokovnjakov - knjižničarjev z ustreznim znanjem jezikov in pregledom nad stroko, ki jo obdelujejo.
„ To pa predstavlja čedalje večji problem. Nemoč in resignacija na tem področju vodita k pretiranemu vrednotenju neformalnih kontaktov (sim-poziji, konference, osebni stiki), ki jih naši strokovnjaki mnogokrat navajajo kot najpomembnejši vir znanja. Ne gre sicer dvomiti v koristnost tovrstnih srečanj, velja pa ugotoviti, da je na ta način pridobljeno znanje nesorazmerno drago in vse prevečkrat premalo selektivno.
Razvoj računalnike, reprografske in mikrofilmske tehnike v zadnjei času pa je dal INDOK dejavnosti na voljo orodje, brez katerega si je i moč več predstavljati. Najnovejši razvoj telekomunikacijskih sredstev i bistveno stopnjuje in bogati eksplozivni razvoj in sposobno: INDOK dejavnosti, da dejansko zadovolji potrebe uporabnikov na na kvalitetnejši način in za zmerno ceno.
2.	RAZVOJ INDOK DEJAVNOSTI V SVETU
Na osnovi računalniške tehnologije se je razvila v svetu popolnoma nova vrsta INDOK dejavnosti, utemeljena predvsem s sposobnostjo računalnikov, da:	‘
—	sprejemajo in shranjujejo praktično neskončno količino informacij omogočajo relativno enostavno ravnanje z informacijami glede na dogovorjene in postavljene kriterije,
—	olajšujejo medsebojne komunikacije z informacijami,
—	praktično edini omogočajo zelo selektivno in točno določeno izbiranje informacij željene vrste in vsebine,
—	močno približajo INDOK storitve končnemu uporabniku,
—	nesorazmerno dvignejo učinkovitost izbora pomembnih iskanih informacij, saj se delež najdenih pomembnih informacij dvigne na približno 80 % (v primerjavi z 20 % po klasični poti),
—	drastično zmanjšajo izgubo časa pri iskanju informacij od dosedaj potrebnih tednov in mesecev-na ure in celo minute.
V zadnjih desetih letih se v svetu burno množijo specializirane organizacije različnega statusa ali položaja (privatne-komercialne, državne in mednarodne, celo v okviru Združenih narodov), katerih edina dejavnost je zbiranje informacij in njihova prodaja, oziroma izdelava računalniških zbirk, baz podatkov bibliografskih zapisov, dokumentov, včasih 's povzetki, včasih brez njih, druge pa vsebujejo kompletne dokumente določene stroke in narave. Nekatere take baze podatkov so že danes neverjetno obsežne, saj vsebujejo nekaj milijonov (največ že 7,5 milijonov) dokumentov.
Velika večina takih baz podatkov je mednarodne narave, saj jih je praviloma neracionalno graditi le na nacionalni osnovi. INDOK dejavnost v našem okolju postavlja to pred poseben problem, saj je pomembno na enak ali podoben način zajemati in urediti tudi lastno znanje; in to v mnogo večji meri, kot pa najde pot v mednarodne baze podatkov. Z nacionalnega stališča je to predvsem pomembno, navkljub dejstvu, da po nepreverjenih ocenah predstavlja delež jugoslovanskega znanja v svetovnem merilu 0,3 %.
Eden izmed najpomembnejših dosežkov računalniških informacijskih sistemov je tudi razvoj specializiranih programskih paketov za obdelavo in iskanje informacij, ki je povzročil postopno odmiranje raznih klasifikacijskih kod, ki v bistvu odtujujejo informacijski sistem končnemu uporabniku. Skoraj vsi računalniško vodeni informacijski sistemi in baze podatkov danes omogočajo iskanje informacij s pregledovanjem prostega teksta, zaradi česar so se uveljavile metode iskanja informacij s pomočjo deskriptorjev — ključnih besed, ki označujejo iskani material. Glede na
mednarodno sestavo in veliko prednost Združenih držav Amerike na tem področju pa je — razen pri domačih bazah podatkov — v ta namen skoraj izključno uporabljana angleščina.
Mikrofilmska tehnika se je uveljavila zlasti kot priročno in ceneno sredstvo za shranjevanje primarne dokumentacije - kopij originalnih dokumentov, ki jih uporabnik želi dobiti na osnovi najdenih bibliografskih referenc Moderna reprografska tehnika pa je omogočila enostavno reprodukcijo, kopiranje in distribuiranje primarnih dokumentov na osno-vi informacij, dobljenih s pomočjo modernih računalniških informacijskih sistemov in baz podatkov.
Današnja INDOK dejavnost nudi uporabnikom predvsem dve vrsti uslug, pri njihovi izvedbi pa izključno uporablja računalnike in računalniške metode:
-	selektivno informiranje o novostih (SDI - Selective Dissemination of
Information) \	s
—	retrospektivne praizvedbe on-line.
3.	SELEKTIVNO INFORMIRANJE O NOVOSTIH (SDI)
Prvi način predstavlja sprotno periodično informiranje o novostih za določen, trdno definiran profil uporabnikovega interesa in se ga običajno izvaja na ta način, da se v naprej določenih časovnih intervalih (na primer en mesec) vse v tem mesecu v bazo vnešene nove podatke primerja z uporabniškimi profili in se za vsakega uporabnika izdela poročilo (računalniški izpis), v katerem so navedeni vsi tisti podatki ki so za njegov profil pomembni.
Ker omogoča računalniška strategija z uporabo bool-ovih matematičnih operatorjev definicijo zelo selektivnih in dostikrat zelo kompliciranih strokovnih profilov - vprašanj, je seveda mogoče na ta način informacije za določenega uporabnika poljubno zreducirati na nek primeren minimum, s čimer ga močno razbremenimo, saj mu ni treba pregledovati podatkov, ki so za njegovo delovno jaodročje le delno pomembni.
Uporabnik, naročnik na SDI storitve, torej avtomatsko v rednih časovnih razmakih prejema tako rekoč svojo privatno strokovno revijo — običajno bibliografskih podatkov s povzetki - ki je avtomatsko sestavljena iz velike količine podatkov, razpoložljivih v določeno bazi ali celo v več bazah podatkov. Te je mogoče pri procesiranju SDI uporabiti. Uporabniku preostane le pregledovanje izpisov in — po njegovi presoji — določitev in naročilo kopij originalnih dokumentov v primeru, ko to ima za koristno in potrebno. Naloga INDOK službe je brez dvoma tudi ta, da mu kopije teh dokumentov v čim krajšem času tudi preskrbi, ne glede na to, ali jih je mogoče dobiti v deželi ali v inozemstvu. Posledica takega dela je, da je. uporabnik ob minimalni lastni izgubi časa na ta način stalno informiran o razvoju svoje stroke doma in v svetu. Današnje stanje INDOK sistemov v svetu poleg tega uporabniku tudi zagotavlja, da so podatki, ki jih je dobil od trenutka njihove publikacije, v povprečju 6 do 2 meseca stari, lahko tudi manj, nikakor pa ne več.
2. STRAN
c
Iskra na razstavi Elektronika '80 v Muenchenu
Na svetovni razstavi in sejmu elektronskih elementov je Iskra edina zastopala Jugoslavijo.
..Elektronika prodira v vse pore človeškega življenja. V vsakdanjem I življenju v domovih ima vse večji delež, v javnem življenju je nepogrešljiv , del komunikacij, telekomunikacij, Prometa in avtomatozacije delovnih ■ , Procesov v proizvodnji.11 Tako nam je ! rekel predsednik Elektrotehnične zveze Slovenije Vladimir Klavs, ko ! smo ga vprašali na muenchenskem sejmu elektronike, kakšen vtis je naredila nanj razstava.
Največji sejem elektronskih elementov, mikroelektronike, podsklo-Pov in sklopov „ELECTRONICA ’80 v Muenchenu so slovesno odprli v četrtek 6. novembra letos. Na slovesni otvoritvi so bili najvidnejši strokovnjaki elektronike z vsega sveta, zastopniki zvezne vlade ZRN, deželne vlade ^avarske in drugi gostje. Na otvoritvi je najprej govoril muenchenski župan Gittel, id je pozdravil „vse stare i Znance tega sejma in zlasti nove raz-stavljalce elektronike in mikroelektronike iz Honkonga, Turčije, Indije, Koreje, Singapura in Tajvana,11 ki so letos prvič razstavljali na muen-ehenski Electroniki.
I Sledil je pozdrav ing. dr. Georga ! Spinneija, predsednika strokovnega sveta elektronike ZR Nemčije. Ta je dejal, da tempo razvoja zlasti na področju mikroelektronike, človeku preprosto vzame sapo. „Že poraba viso-kointegriranih vezij in pomnilnikov kaže, kako ta stroka bliskovito napreduje. Statistika kaže, da v ZRN Znaša letna vrednost mikroelektron-skih vezij 65 milijard mark in bo v | Prihodnjih petih letih rastla vrednostno z 8 %. Uporaba mikroelektro-i tike pa ima vsako leto 20 — 30 % porasta.
Sejem ELECTRONICA MUENCHEN ’80 je slovesno odprl državni minister za gospodarstvo in promet v bavarski vladi Anton
Jaumann. V svojem govoru je predvsem poudaril vse večji, celo politični in predvsem gospodarski pomen mikroelektronike, ki dobiva vse večji vpliv v sodobnih proizvodnih sredst-vdi, komunikacijah in vsakdanjem življenju. Mikroelektronska vezja so vse bolj strateški činitelj vsakega gospodarstva, saj le visoka avtomatizacija zdrži vse bolj naraščajoči tempo proizvodnje, prometa, komunikacij in načrtovanja teh.
Zanimive so njegove ugotovitve^ da gospodarsko moč neke dežele v bodočnosti lahko merimo z njeno razvitostjo avtomatike, oziroma kar mikroelektronike. Tako je Amerika prišla tu najdlje. V ZDA sorazmerno z bruto-produktom proizvajajo 6-krat več mikroelektronskih vezij kot v Zahodni Nemčiji in na Janponskem 2-krat več, kar vse kaže, kako ZRN in tudi Evropa počasi zaostajata na tem ključnem področju. Zato je minister Anton Jaumann pozval vlado ZRN in zlasti tehnični kader, naj zastavijo vse sile, da bi tudi ZRN nadoknadila zamujeno.
Posegej je tudi na področje dileme: ali revolucija v sodobni tehniki človeštvu koristi ali mu bolj škoduje, ker ga zasužnjuje. Sprožil je misel, ki sicer ni nova, da je telmika in tehnična eksplozija po svoji naravi indiferentna. Šele človek jo naredi dobro ali slabo. „Vendar je za razvitost sodobnega sveta, celo za najnerazvitejše, hitri tempo razvoja tehnike, življenjska nuja, ker le hiter razvoj avtomatizirane sodobne proizvodnje, rešitev energetskega problema (proč od nafte!!!) in zadostno število tehničnih strokovnjakov zagotavlja, da bomo lahko ohranili pridobljeni življenjski standard in pomagali nerazvitim naprej.11
Gotovo je muenchenski sejem najpomembnejša pridobitev na svetu s
področja elementov za elektroniko, mikroelektronike, sklopov in podsklo-pov, ki v končni fazi sestavljajo najvišje elektronske sisteme, brez katerih si ne moremo misliti sodobnega življenja. Na 82.000 kvadratnih metrih je predstavilo svojo proizvodnjo 1764 samostojnih razstavljalcev in to 888 nemških in 876 tujih.
Zanimiv je tudi spisek dežel, ki so razstavile prek proizvajalcev elektronskih elementov svoje znanje in tehnični napredek na tem področju v zadnjih dveh letih. Naštejmo le nekaj največjih: Iz ZRN 888, ZDA 327 razstavljalcev, Anglija 116, Švica 69, Francija 65, Indija 20, NDR 1, Japonska 60, Taivan 55, Sovjetska zveza 1, Monako 2 in Jugoslavija 1. Edini jugoslovanski zastopnik je bila Iskra.
Muenchenska ELECTRONICA je pridobitev, ki se ponavlja vsako drugo leto, vsako drugo leto pa je PRO-DUKCTRONICA, kjer predstavijo novitete s področja proizvodnje, tehnologije in materijalov ter tehnične opreme v proizvodnji elektronike in mikroelektronike.
In kaj je padlo v oči na letošnji razstavi oziroma sejmu elementov za elektroniko v Muenchenu? V veliki množici proizvajalcev je bilo težko najti glavne smeri, tendence in trende v razvoju mikroelektronike. Po urejanju vtisov bi človek dejal, da so značilne poteze letošnjega sejma: bliskoviti razvoj porabne in uporabne mikroelektronike na vseh področjih: v široki potrošnji za zabavno elektroniko, v gospodinjskih aparatih, avtomobilizmu, varovalnih napravah in aparaturah za širšo uporabo.
Mikroelektronika je nepogrešljiva v avtomobilski industiji, zlasti ob energetski krizi, v letalstvu, v telekomunikacijah vse do najenostavnejših telefonov, na ladjah in v prometu na cesti in železnici. Poleg tega je zadnja leta naredila mikroelektronika velik in energičen korak v proizvodnjo, kjer je vse več strojev, proizvodnih naprav, linij in celih postrojenj krmiljenih z mikroelektroniko. Nekateri menijo, da bo to vplivalo na načrtovalce, tehnologe, razvojnike in celo kovinarje, ki jih vse bolj podpira mikroelektronika s procesorji na obdelovalnih strojih.
„Klasični“ diskretni elementi pa kažejo vse večjo težnjo po miniaturizaciji, profesionalizaciji in enostavnosti izdelave ter funkcionalnosti.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Prof. dr. Mirjan Gruden — sedemdesetletnik
Te dni praznuje sedemdeseti rojstni dan dr. Mirjan Gruden, profesor na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.
Profesor Gruden je rojen Ljubljančan. Po maturi na Klasični gimnaziji id po diplomi na elektrotehniškem odseku ljubljanske Tehniške fakultete nastopi leta 1937 službovanje na radiofonski oddajni postaji v Domžalah. Službena pot ga nato vodi v Philipsove tovarne radijskih sprejemnikov v Pančevu in v Budimpešti, kjer je vodja konstrukcije.
Iz obdobja po osvoboditvi Budimpešte izvira njegova zasnova velikoserijske radio komunikacijske naprave za Rdečo armado. Leta
1945	postane referent za šibki tok pri Ministrstvu za industrijo v Beogradu, nato pa se zaposli v nastajajoči tovarni Iskra v Kranju. Leta
1946	je izvoljen za profesorja na Tehniški fakultetiUniverze v Ljubljani, pet let kasneje pa je imenovan za svetnika pri ambasadi FLRJ v Wa-shingtonu. Istočasno podiplomsko študira na University of California v Berkeleyu.
Po vrnitvi iz ZDA se posveti pedagoškemu in znanstvenem raziskovalnemu delu, ki ga označuje pronicljivo in poglobljeno poznavanje zapletenega sveta elektromagnetne teorije.
Svoje znanje zavzeto razdaja generacijam študentov, ki jim je strog in dosleden vzgojitelj. V dveh . zajetnih knjigah Elektromagnetna nihanja in valovanja na izviren in razumljiv način opisuje mnoga zah tevna poglavja teoretske elektrotehnike.
Teoretična dovršenost in izvirnost, izpiljen jezik in poetično izražanje uvrščajo to delo v vrh slovenske tehnične literature. Spisek njegovih objavljenih de! doma in v tujini je dolg. Kot dolgoletni sodelavec Iskre, ki ji je v času njenega nastanka tudi izbral ime, ima vseskozi posluh za uvajanje teoretičnih dognanj v prakso.
Njegovi nasveti v kritičnih obdobjih naše elektronske industrije tej nemalokrat pokažejo izhod iz navidezno nerešljivih problemov. Ima veliko zaslug, da se Iskra enakopravno vključuje v ..tretjo tehno-
loško revolucijo", saj s svojim vplivom prepreči ukinitev mikroelek-tronske dejavnosti v Sloveniji.
Poleg pedagoškega in znanstvenega dela ima profesor Gruden vedno posluh za širše družbene probleme. Devetkrat opravlja dekan-ske posle na Fakulteti za elektrotehniko; kot prorektor in rektor ljubljanske univerze je izrazit zagovornik tesnejše povezave univerze z gospodarstvom. V tem obdobju bistveno pripomore k nastanku Republiškega računskega centra in k' razširitvi matične fakultete. Dolga leta predseduje Elektrotehniški zvezi Slovenije.
Profesor Gruden je nagrajenec reda dela s srebrnim vencem, reda dela z zlatim vencem in reda zaslug za narod z zlato zvezdo ter prejemnik Kidričeve nagrade in nagrade Sklada Borisa Kidriča.
Kot človek se profesor Gruden odlikuje po tem, da so vrata njegovega kabineta vedno odprta tako za droben študentski problem, za znanstven nasvet kot tudi za zadeve širšega družbenega pomena.
S svojim strokovnim znanjem, s široko razgledanostjo in z občutkom za pravo mero je profesor Gruden najvidnejša osebnost slovenske elektrotehnike.
Želimo, da bi profesor Gruden še dolga leta ostal aktiven doyen slovenske elektrotehniške družine. L. T.
Em mjvečjih atrakcij je bil „umetni človek", računalniško, voden, ki je še kar ..pametno" govoril in delal spremljajoče grimase z obrazom.
4.	RETROSPEKTIVNE PROIZVEDBE ON LINE
On-line retrospektivne poizvedbe nedvomno predstavljajo najkvalitet-nejšosraven strokovnega informiranja danes, saj omogočajo osebni stik rr'ed uporabnikom in računalniškimi bazami podatkov z uporabo termi-'■'ala in telekomunikacijskih poti za prenos podatkov. Nobena posebnost ni več on-line iskanje informacij med kontitenti ali celo v skrajnem Primeru okoli zemlje.
Definicija uporabniškega vprašanja — profila — je v tem primeru lahko enaka kot pri selektivnem informiranju o novostih, s to razliko, da se Proces iskanja ne opravlja zunaj uporabnikove kontrole na paketni način y nekem računalniškem centru, temveč pod njegovim direktnim vplivom !n kontrolo s pomočjo terminala, za katerim lahko sam sedi in ki je lahko po običajnem komutiranem telefonskem omrežju ali po posebnem Pnirežju (na mednarodni ali nacionalni ravni) za prenos podatkov Povezan z računalnikom, na katerem je instalirana ustrezna baza, oz. v®čja skupina baz podatkov.
Delo poteka v realnem času, tako da računalnik na vsako uporabnikovo zahtevo, izraženo po tastaturi terminala, takoj (običajno hitreje kot y sekundi) odgovori z željenimi podatki. Tak način ima seveda v primerov! z vsem drugim nekaj bistvenih prednosti:
" uporabnik lahko med delom prikroji svojo iskalno strategijo, če ugotovi, da jo je slabo postavil in da ne dobiva željenih informacij neke druge informacije;
~ uporabnik lahko direktno vpliva na selektivnost svojega vprašanja z dodajanjem ali odvzemanjem novih dodatnih deskriptorjev in vpliva na pri kroj itev svojega vprašanja;
" uporabnik lahko informacijo dobi praktično takoj, čeprav je iz stroškovnih razlogov priporočljivo zahtevati (s komando po terminalu) tiskanje rezultatov v računskem centru, v katerem se proces odvija, in njihovo dostavo po pošti;
" uporabnik se lahko sproti odloča, katero in koliko baz podatkov bo uporabil, ba bo prišel do željenih rezultatov in informacij;
— in končno, uporabnik lahko takoj, ko je dobil odgovor iz bibliografske baze, in ugotovil, da je uporaben, prav tako po komandi na terminalu zahteva kopijo primarnega dokumenta, ki jo v kratkem času prejme po pošti.
Glede na kakovost in hitrost dobivanja informacij je on-line uporaba ^čunalniških baz podatkov gotovo najcenejši način za iskanje informa-cij; to kljub temu, da je večina ponudnikov tovrstnih sistemov komercial-He narave.
5.	MČDERNI INFORMACIJSKI SISTEMI V JUGOSLAVIJI
Stanje modernih informacijskih dokumentacijskih sistemov v Jugoslaviji je sedaj naslednje:
2e pred desetimi leti je začel delovati prvi računalniško podprt
informacijski sistem za elektrotehniko v okviru INDOK službe Iskre, kmalu za tem, leta 1974 pa je raziskovalna skupnost Slovenije, točneje njena komisija za INDOK sistem, sistematično začela vzpodbujati razvoj tudi drugih takih sistemov ter dosegla načelen dogovor o delitvi dela in usklajevanju na posameznih tematskih področjih v Jugoslaviji.
Tako danes delujejo v SR Sloveniji naslednji specializirani centri, ki nudijo uporabnikom SDI informacije iz tujih in domačih računalniško grajenih in uporabljanih baz podatkov:
—	Iskra iNDOK Center: za področje elektrotehnike z bazo podatkov INSPEC in doma grajeno bazo,
—	Onkološki inštitut: za področje onkologije s procesiranjem mednarodne baze podatkov CANCERNET — SABIR in z domačo bazo podatkov,
—	Informacijski center: za področje patentne dokumentacije z mednarodno bazo podatkov INPADOC, v katero center vnaša vse jugoslovanske patentne podatke,
—	Fakulteta za strojništvo: za strojniško področje z mednarodno bazo podatkov ISMEC in z lastno bazo podatkov,
—	Centralna tehniška knjižnica: za vsa tehniška področja z mednarodno bazo podatkov Compendex,
—	Biotehniška fakulteta: pripravlja prevzem procesiranja mednarodne baze podatkov AGRIS za poljedelstvo,
—	Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo do leta 1979 je procesirala bazo podatkov CAC za kemijsko področje in gradi lastno bazo za alkaloide.
V drugih republikah delujejo na podoben način naslednji centri:
—	Referalni center sveučilišta u Zagrebu: procesira CAC bazo podatkov za področje kemije,
—	Inštitut Vinča v Beogradu: procesira mednarodno bazo INIS s področja nuklearne tehnike,
—	Metalurški inštitut „Hasan Brkič" v Zenici: začenja procesirati mednarodno bazo za metalurgijo METADEX,
—	Institut za biotehniko v Novem Sadu: v letu 1979 je prenehal obdelovati mednarodno kmetijsko bazo AGRIS.
Na področju on-line retrospektivnih poizvedb smo navezani in bomo skoraj izključno navezani na mednarodne informacijske sisteme, saj bi bilo v veliki večini primerov (razen lastne baze podatkov) nesmotrno, neracionalno in zaradi tega nesmiselno organizirati lastne računalniško podprte informacijske sisteme.
Po precej obsežnih raziskavah, vrednotenjih in pripravah opravljata sedaj tovrstno dejavnost dva centra v Jugoslaviji in Sloveniji:
—	Informacijski center v Ljubljani je v začetku 1979. leta uvedel on-line retrospektivne proizvedbe na ozko specializiranem področju iskanja patentnih družin v povezavi z INPADOC računalnikom na Dunaju (z uporabo svojega terminala in običajne telefonske linije na klic);
—	Institut za biomedicinsko informatiko v Ljubljani je oktobra 1979 uvedel retrospektivne proizvedbe z on-line uporabo baz podatkov
nemškega instituta za medicinsko informatiko in dokumentacijo (DIMDI) v Koelnu (prav tako z uporabo svojega termi rja la in telefon^ ske linije na klic);
— Informacijski center je v začetku februarja letos vzpostavil možnost on-line retrospektivnega iskanja podatkov na kateremkoli področju iz približno 100 različnih baz podatkov v povezavi z Lockheed-DIALOG (največjim svetovnim) ponudnikom tovrstnih storitev v Palo Alto, Kalifornija — ZDA. Povezava terminala iz Informacijskega centra z najbližjim koncentratorjem mednarodnih omrežij za vnos podatkov TVMNET/TELENET na Dunaju se po potrebi vzpostavlja z običajnim telefonom na klic, od Dunaja naprej pa sledi prenos podatkov po omenjenih omrežjih prek New Vorka do Palo Alta.
Dosedanje reakcije uporabnikov pri obeh centrih so, ne glede na takojšnjo zahtevo po plačilu dejanskih stroškov, brez izjeme pozitivne, saj mnogi med njimi izražajo začudenje, da je tako delo v operativni fazi sploh še mogoče.
Vsi navedeni slovenski centri - eni bolj eni manj - skrbijo tudi za nabavo kopij primarnih dokumentov, ne glede na to, ali izvirajo te zahteve iz storitev selektivne diseminacije informacij, ki jo sami računalniško opravljajo, ali ne. Posebno utečeno službo za dobavo primarnih dokumentov iz domačih in tujih virov ima Centralna tehnična knjižnica, razen za področje patentnih dokumentov, ki ga v celoti oskrbuje Informacijski center.
Mogoče je torej trditi, da je v preteklih desetih letih na področju INDOK dejavnosti zlasti Slovenija dokaj uspešno sledila svetu, kar se tiče uvajanja novih tehnologij, manj ugodno pa je mogoče oceniti reakcije uporabnikov na možnosti, ki so jim dane. Na žalost je mogoče brez raziskovanja ugotoviti, da večina potencialnih uporabnikov niti ne ve za informacijske možnosti v republiki in jih v vse prevelikem številu primerov šele storjene napake, (ki pa so včasih izredno drage) prisilijo k uporabi domačega in tujega znanja. Nedvomno tudi drži, da je večina INDOK centrov finančno, prostorsko, predvsem pa kadrovsko pod-dimenzionirana. Drugi del resnice pa je, da prav modernizacija in uporaba računalniških metod omogoča servisiranje precej večjega števila uporabnikov na bistveno kvalitetnejši ravni, kot smo to sposobni sedaj na klasičen način.
Tudi ni odveč ugotovitev, da je naš šolski sistem na področju informiranja o informacijskih sistemih in o njihovi uporabi, moderniziranju, popolnoma odpovedal. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da družbenopolitične skupnosti nimajo pravega posluha za tovrstno dejavnost in da razne nelogične, konzervativne, zastarele rešitve sem ter tja celo ogrožajo njen obstoj. (Na primer: problem uvažanja tehnične, znanstvene in strokovne dokumentacije na drugih medijih, rane papirja — magnetni trakovi in mikrofilmi, in status tehnične dokumentacije v kategoriji široke potrošnje pri uvozu blaga in storitev).
DO ELEMENTI
TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG
TOZD POTENCIOMETRI IN HIBRIDI
Hibridna vezja so vse bolj iskana
Po hibridnih vezjih je doma in po svetu vse večje povpraševanje. Ta praktična modulna oblika elektronike daje velike možnosti v posodabljanju elektronskih naprav, obenem pa omogoča miniaturizacijo ob veliki zanesljivosti in visoki kakovosti. V Iskri hibridna vezja proizvajajo šent-jemejski Potenciometri in hibridi, ki hibridno dejavnost vse bolj širijo. Vodja razvoja Franc Jan pravi, da bodo te sklope elementov čedalje bolj uporabljali, saj imajo „v delu“ razvoj kar 30 novih hibridnih vezij.
se priučili tudi delavci za vse zahtevnejše delovne operacije pri tej zahtevni proizvodnji: za tiskanje, žganje debeloplastnih materialov in za izdelavo debeloplastnih vezij z miniaturnimi diskretnimi komponentami in za doravnavanje debeloplastnih uporov. Serijska proizvodnja je lepo stekla in proizvodnjo po večini izvažajo. Ne manjka pa tudi domačih kupcev. Glavni odjemalec je Iškra oziroma naše domače TOZD, največji porabnik pa je Elektromehanika, ki hibridna vezja vgrajuje v telefonske centrale, nadalje IRET in še nekateri.
Kljub temu, da proizvodnja lepo teče, ne dohaja povpraševanj na trgu. Zato razvojniki neutrudno delajo na izboljšavah v tehnologiji, materialih in novih tehnoloških prijemih. Razvijajo okrog 30 novih hibridov in začenjajo z uporabo v avtomatiki: za protipožarne centrale in javljalce požarov in še nekatere.
Pred kratkim so zaključili razvoj
Vodja mzvoja Franc Jan, dipl. ing.
aktivnih filtrov za telekomunikacije in jih bodo v kratkem prenesli v redno proizvodnjo. V sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko na ljubljanski Univerzi pa razvijajo večplastna debe-loplastna vezja z veliko gostoto komponent, ki se bodo uporabljala v profesionalni elektroniki.
Ker je povpraševanje po hibridnih vezjih daleč nad zmogljivostmi TOZD Potenciometri in hibridi v Šentjerneju, tam že pripravljajo investicijo za povečanje proizvodnje za okrog štirikrat. Raziskave trga in sedanja dobra prodaja kažejo, da bodo lahko vse prodali in večino tega celo na konvertibilne trge. Torej se ta TOZD dobro orientira tudi v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja in mnogo prispeva k ustalitvenim prizadevanjem.
K. F.
Pepca Kocjan pri napravi za doravnavanje uporov.
TOZD FERITI - PE LJUBNO - SOLČAVA
Kako spremljamo delo svoje tovarne
Razvoj debeloplastnih hibridnih vezij ima šentjernejska TOZD v Ljubljani, kjer je zaposlenih 8 strokovnih sodelavcev, štirje iz Šentjerneja in štirje z Inštituta Jožef Stefan. To sodelovanje z Inštitutom traja vse od leta 1972. ko je Inštitut začel v sodelovanju z Iskrinimi strokovnjaki z razvojem hibridnih vezij za Iskro.
Že leta 1976 pa so začeli prenašati tehnologijo v Šentjernej, kjer so začeli s serijsko proizvodnjo. Na Inštitutu so
(Nadaljevanje s 3. strani)
Tehnični ljudje, iz Iskre in tujih firm, ki smo jih spraševali po vtisih, so si bili edini, da revolucionarnih premikov od ELECTRONICE ’78 do danes ni bilo. Pač pa se je pokazal ogromen napredek v porabe elektronike na vseh področjih, napredek porabnosti in funkcionalnosti posameznih elektronskih elementov. Velik napredek je bil dosežen tudi z visoko kvaliteto, zanesljivostjo in tehnologijo elementov, ki dosegajo profesionalno kakovostno raven tudi v elektroniki za široko potrošnjo in ne le v elektronskih napravah za profesionalno rabo.
In kako se je odrezala Iskra s svojim nastopom? Lahko smo zadovoljni z našo predstavitvijo med svetovno elito proizvajalcev mikroelek-tronskih vezij in diskretnih elementov. Dostojno smo kot edini zastopnik
Vsak človek preživi daleč nad polovico svojega najboljšega dela življenja pri svojem poklicnem delu. Zato je bistveno važno, kako se pri delu počuti, koliko je tu našel
Jugoslavije nastopili na Tem reno-miranem sejmu. Vodja naše stojnice Jože Celjar, direktor Iskre Stuttgart Boris Lasič in Miran Raiča so mi povedali, da je naš nastop dosegel sVoj namen. Živahno zanimanje kupcev in radovednost obiskovalcev so pokazali, da je Iskra s celotno paleto svojih proizvodov s področja elektronskih elementov in mikroelektronike dosegla raven, ko se lahko postavi med velike svetovne proizvajalce, čeprav ne prav na čelo.
Imeli pa so nekaj drobnih pripomb, zlasti na našo zaprto stojnico, ki ima res že preživeto obliko in bodo oblikovalci morali v prihodnje narediti bolj komunikativno, kakršne imajo drugi. Še en droben detalj. Menda ni bilo niti enega nemškega podnapisa pod našimi izdelki brez napake. Škoda!	F. Kotar
samega sebe, kako je zadovoljen z okoljem in koliko se pri tem delu uveljavi. V delovnih enotah TOZD Feriti, na Ljubnem in v Solčavi smo v to smer postavili nekaj vprašanj.
IVANKO PRISLAN, Ljubno, ki dela na termoizolaciji smo vprašali, kako je zadovoljna z opremo za delo. „Če pomislim na začetke našega dela, je sedanja opremljenost daleč boljša. Imamo res „kaj vzeti" v roke in tudi lažje ter enostavneje je delati. S stroji seveda naredimo mnogo več in bolje, kar je za obe strani prav, saj sem mnogo bolj zadovoljna takrat, ko naredim kup dobrih izdelkov, kot pa takrat, če z veliko mujo človek rtaredi malo. Za tovarno pa je mnogo bolje, saj živimo od tega, kar naredimo.
Tudi znamo vse več. Vsaka delovna operacija, vsak izdelek in vsak stroj prinese kaj novega in bogati naše obzorje na tehničnem področju. Seveda pa je takole pogosto spreminjanje dela in izdelkov bolj za „ta mlade". Ti so bolj prilagodljivi in zanje je zanimivo, kar je za nas sta rejše kar utrudljivo."
ANČKA VAVDI, Solčava, članica 10 00 sindikata pa meni o samoupravnem odločanju:	„Seveda v
našem samoupravnem socialističnem sistemu vsakdo lahko odloča v sredini, v kateri dela in živi. Jasno pa je, da je njegov delež tolikšen, kolikor se potrudi, angažira in sodeluje s svojimi predlogi, odločitvami in pripombami.
Mnogo pa odločamo prek naših delegatov. Ti vse bolje in poglobljeno zastopajo naše mnenje v „višjih" forumih oziroma samoupravnih te-
Pred razstaviščem je plapolalo 33 zastav - pod jugoslovansko je nastopih le Iskra.
Razvijalci v hboratoriju.
Iskra na razstavi Elektronika '80 v Munchnu
Radi bi vgradili čimveč znanja
V Mokronogu, v TOZD Elektroliti so pred nedavnim odprli novo tovarno, opremljeno z najsodobnejšimi avtomatskimi stroji. Tak način proizvodnje pa omogoča visoko storilnost le ob močni zasedbi strokovnih načrtovalcev in vzdrževalcev. Strokovnjakov ni na razpolago, zato si v mokronoški Iskri največ obetajo od štipendistov in dodatnega izobraževanja.
čisto tako, kot bi želeli. Potrebno znanje in izkušnje so pridobili na Japonskem pri firmi, ki je opremo dobavila, v Mokronogu pa so bili japonski strokovnjaki dober mesec.
Sicer pa se ob delu redno izobražujejo za vsa tista področja, ki nudijo nove tehnične rešitve. So redni obiskovalci seminarjev s področja pnevmatike, hidravlike, elektronike, organizacije in kemije. Tudi na večer-
/Vfl avtomatu v Mokronogu.
V Mokronogu že dolga leta sistematično štipendirajo strokovni kader in sadovi se že poznajo, saj priteka vse več šolanih ljudi, ki počasi bogatijo delo, razvoj, tehnologijo in gospodarjenje te TOZD. Vendar vseh del še ne opravljajo strokovno usposobljeni delavci in strokovnjakov še vedno manjka.
Zato ob 200 zaposlenih štipendirajo kar 20 mladih ljudi na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah. Najbolj manjka tehničnega kadra, zlasti za posebna opravila na področju elektro, strojne in kemijske stroke. Izbor štipendistov oziroma sestava smeri študija je zelo ugodna, saj imajo takorekoč za vsakega študenta že pripravljeno delo v tovarni.
Zanimivo je, da imajo s štipendiranjem zelo dobre izkušnje, saj je odliv strokovnih ljudi zelo majhen, pa še to le zaradi porok in selitev. Tako počasi ustvarjajo strokovno jedro, ki suvereno obvlada vsa področja dela. To pa je ob nenadnem skoku iz pol-ročne na v celoti avtomatizirano proizvodnjo kljub težavam prišlo zelo prav, saj so v nekaj mesecih pridobili potrebno znanje in izkušnje.
Tak skok ni bil lahak. Zahteval je priučevanje „od mene preko tehnologov, vzdrževalcev, delavcev za stroji pa vse do snažilke", pravi direktor Hočevar. Vendar delo teče, čeprav še ne
nih šolah imajo nekaj slušateljev za svoje specifične potrebe.
Tako upajo, da bodo v nekaj letih svoj strokovni kader spopolnili tako, da bodo kos najzahtevnejšim nalogam, ki jih čakajo v proizvodnji, v razvoju, tehnologiji, ekonomiji in na domačem ter tujih trgih.	jjp
Iskraši iz Žužemberka na Dedinju
V preteklem mesecu so tudi »Iskraši iz TOZD Keramični kondenzatorji Žužemberk obiskali grob tov. TITA na Dedinju. Pravzaprav so morali obisk vsled številnih prijav, organizirati kar v treh skupinah. Skupno se je udeležilo 180 članov, kar ni malo za 430-članski kolektiv.
Vsi obiski so bili organizirani enodnevno,- ker večina udeležencev za dvodnevni obisk nima možnosti. Polet z letalom iz Zagreba je bil za mnoge posebno doživetje. Ob prihodu na letališče v Surčinu so nas že čakali vodiči turistične agencije Globtour z
(Nadaljevanje na 5. strani)
lesih. Tudi povratnih obvestil je vse več. Vse večkrat delegati povedo, kako so odločili, koliko v skladu z našimi željami, če pa ne, pa zakaj ne. Seveda pa še ni idealno, marsikaj bo treba še »izpiliti".
IDA KUMPREJ iz Ljubna pa meni o obveščenosti: »Šele nekaj mesecev sem zaposlena in seveda se še ne znajdem najbolje med sodelavci, saj mi je vse tako novo. Pred nekaj meseci sem še sedela v osnovnošolski klopi in vse je bilo bolj enostavno.
Kako naša tovarna, pravzaprav naša TOZD dela, lahko zvem iz Biltena, ki izhaja vsak teden. Tudi Iskra prinaša mnogo novic iz vse sestavljene organizacije Iskre, marsikaj preberem, seveda najraje o domači tovarni, pa tudi od drugod. Sicer pa je naše glasilo Iskra precej zahtevno branje in človek marsičesa ne razume.
Na sestankih se seveda odloča o vsem na podlagi sporočil in vsega, kar nam povedo delegati in vodje. Vendar prve mesece težko sledim, saj ni najlažje pasti sredi tako kompliciranega dogajanja, kot je Iskra z vsemi obrati, delavnicami, temeljnimi organizacijami, da ne govorim o drugih delovnih organizacijah, ki jih še ne poznam O domači že vem, da smo proizvajalec elementov.
Zelo pa sem vesela, da bomo dobili svojo mladinsko organizacijo v naših dveh poslovnih, enotah Ljubno in Solčava. Rada igram rokomet, odbojko in še kaj. Upam, da bom lahko sodelovala tudi v tovarni, kar pa ne bo lahko, saj sem doma visoko v hribih in dela tudi doma na kmetiji g, jvo ne manjka.
F. Kotar
Poročilo o poteku javne razprave
O OSNUTKIH SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA IN DELITVI SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO V SOZD ISKRA
Konec maja so bili v Prilogi k Iskri objavljeni osnutki Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, Samoupravnega sporazuma o enotnem oblikovanju razvidov nalog, Samoupravnega sporazuma za delitev sredstev za osebne dohodke. Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za skupno porabo in Samoupravnega sporazuma o spodbujanju in vrednotenju ustvarjalnega dela. Istočasno je delavski svet sozda posredoval osnutke po delovnih, oz. temeljnih organizacijah v javno obravnavo, ki jo je organiziral in vodil sindikat.
Ob zaključku javne obravnave osnutkov samoupravnih sporazumov so poslale usklajene pripombe in predloge naslednje delovne organizacije: DO Elektromehanika, DO Elementi, DO Široka potrošnja, DO Avtomatika, DO Avtoelektrika in DO Commerce.
PRILOGA K ISKRI 43 - 15. november 1980
Usklajene predloge in pripombe na osnutke iz delovnih organizacij je pregledala in obravnavala delovna skupina, sestavljena iz članov komisij, ki so pripravile osnutke sporazumov pod strokovnim vodstvom delovne organizacije Zorin.
Delovna skupina je na vsako pripombo napisala odgovor in svoje mnenje o pripombi. To gradivo so skupaj z mnenji KOS Iskra o nekaterih določilih, ki naj bi bila zajeta v sporazumih, prejeli predsedniki sindikalnih konferenc in sekretarji delovnih orgnanizacij z namenom, da bi si ga pri njih lahko katerikoli član kolektiva izposodil in se seznanil z vsebino gradiva.
Predloge in pripombe na osnutke iz delovnih organizacij in odgovore nanje so obravnavali tudi člani projektnega sveta na svoji seji v začetku oktobra. O poteku seje smo obširneje poročali v glasilu Iskra. Projektni svet je potrdil vsa tolmačenja prispelih pripomb in sprejel sklep, da se v predlogih naštetih sporazumov upoštevajo tiste pripombe, za katere je bila delovna skupina mnenja, da so utemeljene.
Osnovna pripomba na osnutek Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka je bila ta, da je potrebno člene, ki govorijo o razporejanju sredstev za skupno porabo uskladiti z določili Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za skupno porabo. Delovna skupina je pripombo sprejela kot utemeljeno, jo upoštevala pri dopolnitvi osnutkov in izoblikovala enoten pristop k tej problematiki v obeh sporazumih.
Pri osnutku samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke so bile delovne organizacije mnenja, da je predlagano razmerje krivulje sestavljenosti 1:10 previsoko. Iskra Zorin je na osnovi ponovne analize delitve osebnega dohodka navedla v predlogu sporazu na vrednost razmerja krivulje sestavljenosti 1:7,00 za sestavljeno organizacijo in od 1:4,10 do 1:6,38 za delovne organizacije. Za sestavljenost najbolj enostavne naloge v sozdu je,v modelu predlagana velikost zajamčenega osebnega dohodka. Nekaj pripomb se je nanašalo tudi na izračun deleža osebnega dohodka iz minulega dela, vendar niso bile v skladu z načeli Zakona o združenem delu, stališči sindikata in drugimi družbenimi dogovori.
Pri osnutku samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za skupno porabo so se nanašale pripombe na določila, ki jemljejo kot osnovo za oblikovanje sredstev sklada skupne porabe poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v sozdu Iskra (oblikovanje sklada skupne porabe, regresiranje tople prehrane med delom, oblikovanje sredstev regresa za letni oddih in izplačilo denarnih nagrad ob delovnih jubilejih). Delovne organizacije so predlagale, da bi bilo bolje uporabiti poprečni osebni dohodek v gospodarstvu SRS. Sindikat SOZD se je odločil, da ostane predlog nespremenjen. Za tako izhodišče za izračun posameznih elementov in sklada skupne porabe se je sindikat sozda odločil zato, ker je mnenja da je jemanje poprečnega osebnega dohodka sozda za osnovo bliže uresničitvi načela Zakona o združenem delu, saj so sredstva za osebne dohodke in skupno porabo odvisna od dosežene produktivnosti dela delavcev tozda in produktivnosti dela delavcev v drugih temeljnih organizacijah, $ katerimi so združili delo in sredstva.
Druga pripomba se je nanašala na določilo člena, ki govori o izplačilu denarnih nagrad ob delovnih jubilejih. Delovne organizacije so bile mnenja, da bi morali upoštevati ob jubilejnih obletnicah delovno dobo delavca v celotnem združenem delu in ne le, kot predvideva osnutek sporazuma, delovno dobo v sestavljeni organizaciji Iskra. Na seji predsedstva sindikata se je o tem razvila živahna razprava. Udeleženci seje so se odločili za delovno dobo v Iskri, z utemeljitvijo, da gre v tem primeru predvsem za pripadnost Iskri, medtem ko se za združevanje dela posameznika v celotno združeno delo nagrajujejo deloma že skozi delež osebnega dohodka za minulo delo.
Na osnutek samoupravnega sporazuma o spodbujanju in vrednotenju ustvarjalnega dela pa so delovne organizacije imele pripombe zlasti na predlagane tabele za izračun osnovnih vrednosti nadomestila, faktorja ustvarjalnosti in faktorja vplivnosti. Po njihovem mnenju dajejo predlagane vrednosti prenizke rezultate in delujejo nestimulativno na ustvarjalce. Sindikat SOZD je zato predlagal nove tabele, ki dajejo bolj vspodbudne rezultate. Kot osnovo za izračun osnovnih vrednosti nadomestila je sindikat sozda predlagal tabelo, ki je družbeno politično verificirana in jo je javno izdal republiški sindikat Slovenije kot priporočilo.
V kolikor se bo delavski svet sozda na svoji novembrski seji odločil, da so predlogi sporazumov ustrezni, jih bo posredoval delovnim oz. temeljnim organizacijam, katerih naloga bo organizirati objavo in razpisati referendum.
Projektni svet je na omenjeni seji na osnovi sklepa predsedstva sindikata sozda zadolžil delovno skupino, da pripravi osnutek sporazuma o enotnih osnovah in merilih za izplačila nadomestil osebnega dohodka in povračil stroškov delavcev, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem nalog. Delavski svet SOZD bo osnutek obravnaval na novembrski seji. V kolikor se bo odločil, da je osnutek ustrezen, ga bo posredoval temeljnim organizacijam v javno obravnavo.
Naj na koncu poudarimo še to, da bodo delovne skupine pri pripravi predlogov sporazumov tekoče spremljale dogajanja in stališča družbeno-političnih organizacij (republiškega sindikata in Gospodarske zbornice) izkazana v osnutku določil Družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Osnutek Samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih za izplačila nadomestil OD in povračil stroškov delavcev, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem nalog
Na podlagi 5. odstavka 129. člena in 5. odstavka 105. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ St. 51/76) ter na podlagi 100. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo je delavski svet sestavljene organizacije Iskra na svoji... seji dne... po predhodnem soglasju vseh delavskih svetov enovitih delovnih organizacij oziroma temeljnih organizacij In delovnih skupnost v sestavi delovnih organizacij, In sicer:
1.	Iskra — Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko, n.sol.o.,
Kranj, Savska loka, 4
2.	Iskra — Industrija elementov za elektroniko, n.sol.po.,
Ljubljana, Stegne 17
3.	Iskra — Industrija avtoelektričnih izdelkov, n.sol.o.,
Nova Gorica, Šempeter pri Gorici, Vrtojbenska 62
4.	Iskra — Industrija za avtomatiko, o.o.,
Ljubljana, Savska c. 3
5.	Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n. sol. o.
Škofja Loka, Titov trg 3 a
6.	Iskra — Industrija kondenzatorjev, n.sol.o.,
Semič, Vrtača 1
7.	Iskra — Industrija baterij Zmaj, n.sol.o.,
Ljubljana, Stegne 23
8.	Iskra — Commerce, n.sol.o.,
Ljubljana, Trg revolucije 3
9.	Iskra — Inštitut za kakovost in metrologijo, p.o.,
Ljubljana, Tržaška 2
10.	Iskra — Zavod za organizacijo in informatiko Zorin, n.sub.o.,
Ljubljana, Trg revolucije 3
11.	Iskra — Industrija sistemov elektronike in zvez, n.sol.o.,
Ljubljana, Stegne 11
12.	Iskra — Invest servis — Vzdrževanje in tehnično upravljanje stavb, p.o.,
Ljubljana, Trg revolucije 3
13.	Iskra — Šolski center, p.o.,
Kranj, Savska loka 2
sprejeli naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O ENOTNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA IZPLAČILA NADOMESTIL OSEBNEGA DOHODKA IN POVRAČIL STROŠKOV DELAVCEV, KI SO JIH IMELI V ZVEZI Z OPRAVLJANJEM NALOG
I.	SPLOŠNA DOLOČILA
1.	člen
Delavci temeljnih organizacij združenega dela, delovnih skupnosti in enovitih delovnih organizacij (v nadaljevanju: organizacija združenega dela) določamo s tem sporazumom skupne osnove in merila za izplačila nadomestil osebnega dohodka in povračil stroškov delavcev v sestavljeni organizaciji Iskra SOZD Elektrokovinske industrije, n.sol.o., Ljubljana (v nadaljevanju sestavljena organizacija), ki jih imajo delavci v zvezi z opravljanjem določenih nalog z namenom, da v sestavljeni organizaciji določimo skupne osnove in merila za tiste osebne prejemke, ki gredo delavcu poleg osebnega dohodka, pridobljenega na podlagi osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke ter tako prispevamo k usklajenim družbenogospodarskim odnosom in dobremu gospodarjenju z družbenimi sredstvi v organizacijah združenega dela.
2.	člen
V tem sporazumu določamo osnove in merila za:
—	nadomestila za čas delavčeve upravičene odsotnosti,
—	dodatke k osebnemu dohodku, kadar se delo delavca šteje kot poseben delovni pogoj in
—	povračila stroškov, ki so jih imeli delavci v zvezi z opravljanjem nalog.
II.	NADOMESTILA OSEBNEGA DOHODKA
3.	člen
Nadomestila osebnega dohodka so materialni prejemki delavcev, ki jih ti prejemajo do upravičenih odsotnostih z dela.
Delavcu pripada nadomestilo:
—	.za čas odmora, letnega dopusta in drugih odsotnosti;
—	za čas bolezni ali nesreče;	*
—	za čas dela v samoupravnih organih;
—	za čas prekinitve dela;
—	za čas strokovnega izobraževanja in usposabljanja;
—	za čas prebit na mladinskih delovnih akcijah;
—	za čas disciplinskega postopka in odstranitve z dela;
—	za čas odsotnosti z dela po nalogu pristojnih organov.
4.	člen'
V vseh naštetih primerih v predhodnem členu se višina nadomestila določa v višini povprečne akontacije za živo delo iz obdobja, ki je navedeno v nadaljnjih členih.
Povprečno akontacijo za določeno dobo se določi na podlagi akontacije za živo delo, pridobljene na podlagi vseh osnov in meril, v času prebitem na delu v tem obdobju.
Če je delavec prebil na delu obdobje, ki je krajše od predvidenega, se za določanje akontacije upošteva to krajše obdobje, ki pa ne sme biti krajše od enega meseca oziroma od 182 ur prebitih na delu. V primeru, da je čas prebit na delu krajši od 182 ur, se akontacija osebnega dohodka določa na osnovi akontacij delavcev, ki opravljajo enake ali podobne naloge.
5.	člen
Nadomestila osebnih dohodkov se izplačujejo iz sredstev za osebne dohodke delavcev, razen nadomestil za čas odsotnosti oziroma odstranitve z dela na zahtevo pristojnih organov izven delovne organizacije.
1.	Nadomestila za čas odmora, letnega dopusta In drugih odsotnosti
6.	člen
Delavec ima pravico do nadomestila osebnega dohodka za čas med nepretrganim delovnim časom, ko delavec zaradi počitka ne dela, v višini akontacije za živo delo v tekočem mesecu.
7.	člen
Za čas koriščenja letnega dopusta pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka v višini njegove povprečne akontacije za živodelo, ustvarjene v zadnjih treh mesecih pred mesecem v katerem delavec koristi dopust.
Nadomestilo osebnega dohodka za čas koriščenja letnega dopusta se obračunava in izplačuje za število dni, določenih v sklepu o izrabi in številu dni trajanja letnega dopusta.
8.	člen
V	primerih in pogojih, ki jih določijo delavci v samouravnem splošnem aktu, ima delavec pravico biti odsoten z dela zaradi osebnih okoliščin do sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu s pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini njegove povprečne akontacije za živo delo, ustvarjene v zadnjih treh mesecih pred mesecem koriščenja odsotnosti.
9.	člen
V	času odsotnosti z dela, med delovnim časom, ko bi moral delavec sicer delati, pa spristankom pristojnega organa ali neposredno nadrejenega ne dela zaradi zasebnih opravkov, delavec nima pravice do osebnega dohodka niti nadomestila.
V	času odsotnosti z dela zaradi delavčeve neupravičene zamude, ta delavec nima pravice do osebnega dohodka, niti do nadomestila. Seštevek zamud v tekočem mesecu se pri obračunu odšteje od števila ur, ki bi jih moral po planu delavec v tekočem mesecu opraviti.
Določilo predhodnega odstavka velja tudi za delavce v tistih temeljnih organizacijah, v katerih je vpeljan gibljiv delovni čas. V tem primeru se za neupravičeno zamudo šteje zamuda obveznega delovnega časa, določenega v samoupravnem splošnem aktu, ki ureja gibljiv delovni čas. V tem piri-meru zamude obveznega delovnega časa ni mogoče nadoknaditi z izbirnim delovnim časom.
Določila drugega in tretjega odstavka veljajo tudi za primer predčasnega odhoda z dela. Delavec je v obeh primerih tudi disciplinsko odgovoren v skladu s samoupravnim splošnim aktom temeljne organizacije.
10.	člen
Delavec ima pravico do nadomestila osebnega dohodka za dneve praznikov, ko se ne dela, v višini povprečne akontacije za živo delo, ustvarjene v zadnjih treh mesecih pred mesecem v katerem je nastopil praznik.
2.	Nadomestilo za čas bolezni ati nesreče
11.	člen
Delavec ima pravico do nadomestila osebnega dohodka, ki ga krije njegova temeljna organizacija in sicer:
za čas zadržanosti od dela zaradi medicinskih preiskav, bolezni ali poškodbe, transpiatacije živega tkiva v korist druge osebe, dajanja krvi, nege obolelega družinskega člana ter izolacije ali spremstva, ki ju odredi zdravnik.
Nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje, kot osebni dohodek, če bi delavec delal.
12.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka za primere iz predhodnega člena v višini 100% od osnove pripada udeležencem NOB, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela v NOB priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1.1.1945 do 15. 5. ,1945, borcem španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936—1939 ter udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja Grčije.
Nadomestilo osebnega dohodka v višini 100 % od osnove pripada tudi tistim delavcem, ki so začasno zadržani od dela: zaradi poškodbe, ki jo utrpi delavec pri delu ali v zvezi z delom; zaradi poklicne bolezni z liste poklicnih bolezni (Družbeni dogovor o seznamu poklicnih bolezni Ur. list SFRJ št. 4(y in sklep o izvajanju družbenega dogovora o seznamu telesnih okvar in družbenega dogovora
o seznamu poklicnih bolezni Ur. list SRS št. 1/76) nastale pri delu v temeljni organizaciji; transplantaciji živega tkiva v korist druge osebe in dajanje krvi.
13.	člen
Za druge primere zadržanosti od dela zaradi bolniškega dopusta iz 1. odstavka 11. člena, ki niso vsebovane v predhodnem členu, pripada delavcu nadomestilo v višini:
70 odstotkov od osnove za prvih 5 dni zadržanosti,
90 odstotkov od osnove za nad prvih 5 dni odsotnosti.
Nadomestilo osebnega dohodka do 30 dni ne sme biti nižje od 40 % povprečne mesečne plače v SOZD Iskra v preteklem letu.
14.	člen
Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je mesečno povprečje osebnih dohodkov, ki jih je delavec dobil za svoje živo in minulo delo po zaključnem računu za poln delovni čas (redno delo) v letu pred letom, v katerem je nastala zadržanost, zaradi katere ima pravico do nadomestila. V osnovo se šteje tudi osebni dohodek, ki ga je delavec dobil za delo v primeru iz 74., 75. in 78. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list št. 24/77 in št. 3Q/75), pri delavcih, ki delajo nepoln delovni čas pa osebni dohodek za nepolni delovni čas.
Če je delavec delal v večih organizacijah združenega dela se šteje v osnovo osebni dohodek, ki ga je dosegel pri vseh organizacijah s tem, da se preračuna na poln delovni čas.
15.	člen
Ne vštevajo se za izračun osnove:
—	zneski, ki jih je delavec sicer prejel kot osebni dohodek, ni jih pa dosege' po osnovah in merilih, določenih v samoupravnem splošnem aktu za redni delovni čas;
—	nagrade za delo, ki ga je delavec opravil izven svojega rednega dela (dopolnilno delo, honorarji ipd.), kakor tudi jubilejne nagrade?
—	prejemki, ki pomenijo povračilo stroškov (dnevnice, kilometrine, regres za dopust itd.).
16.	člen
Delavcem, ki so jih organizacije združenega dela poslale v tujino na delo in so še naprej plačevale prispevke za zdravstveno varstvo, se za izračun osnove upošteva osnova, ki je bila podlaga za obračunavanje in plačevanje prispevka za zdravstveno varstvo v preteklem letu.
17.	člen
Če delavec v preteklem letu ni dobil osebnega dohodka, se šteje za osnovo povprečni mesečni znesek osebnega dohodks za tekoče leto pred mesecem, ko'je nastopila začasna zadržanost, zaradi katere ima pravico do nadomestila, če pa je nastopila začasna zadržanost pred potekom enega meseca, se upošteva osebni dohodek od dneva, ko je nsstopila začasna zadržsnost.
Delavcu, ki zboli ali se poškoduje na poti za nastop dela ali med delom na dan nastopa, in mu ni mogoče določiti osnove po določbah tega sporazuma, se za izračun osnove upošteva osebni dohodek, ki bi ga delavec prejel, če bi delo nastopil.
Delavcu, ki po vrnitvi iz služenja vojaškega roka ne more zaradi bolezni ali poškodbe nastopiti dela, se določi osnova po doseženem osebnem dohodku v preteklem letu, če pa v preteklem letu ni prejemal osebnega dohodka, pa se osnova določi v skladu s predhodnim odstavkom.
18.	člen
Osnova se izračuna tako, da se osebni dohodek deli z možnim številom delovnih ur v razdobju iz katerega se upošteva osebni dohodek in množi s predpisanim delovnim časom v organizaciji združenega dela, za katerega se mora izplačati nadomestilo.
3.	Delo v samoupravnih organih
19.	člen
Za čas, ki ga je delavec prebil na delu v organu upravljanja, drugih samoupravnih telesih in organih družbenopolitičnih organizacij v času svojega delovnega časa, pripada delavcu nadomestilo v višini njegove povprečne akontacije za živo delo, ustvarjene v zadnjih treh mesecih pred mesecem odsotnosti.
4.	Prekinitev dele
20.	člen
Delavcu pripada nadomestilo osebnega dohodka za čas prekinitve dela, do katere ni prišlo po njegovi krivdi (zastoji, pomanjkanje surovin, energije ipd.) v višini njegove 90% povprečne akontacije • za živo delo, izplačane v zadnjih treh mesecih pred mesecem, ko je nastopila prekinitev, če ga ni moč razporediti k drugi nalogi v skladu s samoupravnim splošnim aktom.
21.	člen
Če delavec odkloni nalogo, ker niso storjeni vsi predpisani ukrepi za varstvo pri delu in mu zato grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini povprečne akontacije za živo delo, izplačane v zadnjih treh mesecih pred mesecem, ko je odklonil nalogo, če ga ni moč razporediti k drugi nalogi v skladu s samoupravnim splošnim aktom.
Če delavec v primeru iz predhodnega odstavka ni bil razporejen k drugi nalogi, izkaže pa se, da je bila njegova odklonitev naloge neopravičena mu pripada nadomestilo osebnega dohodka v višini njegove 55 % povprečne mesečne akontacije za živo delo, izplačane v zadnjih treh mesecih pred mesecem, ko je nalogo neupravičeno odklonil.
5.	Strokovno Izobraževanje In usposabljanje
22.	člen
Za čas, ki ga delavec prebije na strokovnem izobraževanju in izpopolnjevanju, kamor ga je napotila njegova organizacija združenega dela, pripada delavcu nadomestilo v višini-njegove povprečne mesečne akontacije za živo delo, izplačane v zadnjih treh mesecih pred mesecem, ko je bil napoten na izobraževanje.
Delavcu, ki je poslan na strokovno usposabljanje pripada nadomestilo osebnega dohodka v višini 75% od osnove iz 1. odstavka tega člena oziroma 85% za delavca, ki vzdržuje družino.
Delavcu, ki ga je organizacija združenega dela napotila na redno šolanje, pripada 75 % od osnove iz 1. odstavka tega člena. To nadomestilo osebnega dohodka se lahko poveča vsakih šest mesecev v sorazmerju z rastjo povprečnega osebnega dohodka v organizaciji združenega dela, ki ga je napotila na redno šolanje.
6.	Mladinske delovne akcije
23.	člen
Za čas prebit na mladinski delovni akciji, Id • se je ma predtog družbenopolitične organizacije in po sklepu organa upravljanja družbenopolitične organizacije udeležil delavec, mu pripada nadomestilo osebnega dohodka v višini njegove 90-odstotne povprečne mesečne akontacije za živo delo, izplačane v zadnjih treh mesecih pred mesecem, ko je odšel na akcijo.
7.	Disciplinski postopek In odstranitev z dela
24.	člen
Za čas odsotnosti z dela zaradi sodelovanja v disciplinskem postopku ali v postopku za ugotavljanje odškodninske odgovornosti, pripada delavcu nadomestita osebnega dohodka v višini njegove poprečne mesečne akontacije za živo delo, izplačane v zadnjih treh mesecih pred mesecem ko je sodeloval v postopku.
25.	člen
Delavec, ki je zaradi kršitve delovne dolžnosti odstranjen iz organizacije združenega dela, ima za ' ta čas pravico do nadomestila osebnega dohodka, ki je enako potovfci zneska njegove poprečne mesečne akontacije za živo delo, izplačane v zadnjih treh mesecih pred mesecem, ko je bi odstranjen iz organizacije združenega dela.
26.	člen
Dokler je v priporu, ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka, ki je enako tretjini oz. potovfci, če vzdržuje družino, njegove poprečne akontacje za živo delo, izplačane v treh mesecih pred mesecem, ko je bil odrejen pripor.
Nadomestilo osebnega dohodka iz prejšnjega odstavka dobi delavec na račun organa, kije odredil
27.	člen
Delavec ima pravico dobiti nadomestilo osebnega dohodka v višini razlike do polnega zneska akontacije osebnega dohodka, ki bi ga dobil, če je disciplinski postopek zoper njega z dokončno odločbo ustavljen, če je delavec s pravnomočno odločbo oproščen, kakor tudi če je delavcu izrečen z dokončno odločbo disciplinski ukrep, vendar ne disciplinski ukrep prenehanja detovnega razmerja.
Določilo predhodnega odstavka velja tudi v primeru, če je bil kazenski postopek s pravnomočno odločbo ustavljen, če je delavec s pravnomočno sodbo oproščen obtožbe, ali če je obtožba zavrnjena, vendar ne zaradi nepristojnosti.
Razliko do polnega zneska akontacije osebnega dohodka iz prejšnjega odstavka dobi delavec na račun organa, ki je odredil pripor.
28.	člen
Delavec ima pravico do nadomestila osebnega dohodka za čas odsotnosti zaradi:
—	vojaških vaj, vaj teritorialne obrambe in civilne zaščite;
—	poziva vojaških in drugih pristojnih organov, do katerih je prišlo brez krivde delavca;
—	opravljanja javnih funkcij in dolžnosti v državnih in drugih organih.
Nadomestilo iz predhodne točke tega člena je enako višini poprečne mesečne akontacije delavca za živo delo, ustvarjene v zadnjih treh mesecih pred mesecem, ko je nastopil dogodek iz 1. odstavka tega člena in ga dobi na račun organa, ki je delavca pozval.
IM. DODATKI K OSEBNEM DOHODKU
29.	člen
Dodatki k osebnemu dohodku so materialni prejemki delavcev, ki mu pripadajo, kadar opravlja določene naloge, ki se štejejo kot poseben detovni pogoj in sicer za:
—	delo prek polnega delovnega časa,
—	delo na dan praznika in nedelje,
—	primere, ko delavci delajo v deljenem delovnem času.
1.	Delo prek polnega delovnega časa, nočno delo, delo na dan praznita ki nedelje
30.	člen
V primeru, ko so delavci v skladu z zakonom in svojimi samoupravnimi akti opredelili primere za uvedbo dela prek polnega delovnega časa, pripada delavcu dodatek v višini 50% predvidene mesečne akontacije osebnega dohodka za živo delo za poln delovni čas.
Kadar dela delavec prek polnega delovnega časa na dan počitka ali republiškega ali zveznega praznika, ki so dela prosti, pripada delavcu dodatek v višini 100 odstotkov predvidene mesečne akontacije osebnega dohodka za živo delo za poln delovni čas.
31.	člen
Ce je z razporeditvijo delovnega časa vorganizaciji združenega dela dotočeno, da delavci delajo v času, ki se v skladu z zakonom šteje za nočno delo, na dan počitka ali na dan zveznih in republiških praznikov, ki so dela prosti, pripada delavcu dodatek v višini 50% predvidene mesečne akontacije osebnega dohodka za živo delo za poln delovni čas.
Dodatek za delo na dan nedelje in na dan zveznega ali republiškega praznika se izključujeta.
2.	Deljen delovni čas
32.	člen
Kadar je z razporeditvijo delovnega časa v organizaciji združenega dela določeno, da delavci stalno ali občasno delajo v deljenem delovnem času, pripada delavcu dohodek v višini 8 %, če ne traja prekinitev delovnega časa več kot dve uri, in 16 % delavčeve predvidene mesečne akontacije osebnega dohodka za živo delo za poln delovni čas, če traja prekinitev delovnega časa več kot dve uri.
Kadar delavec dela v deljenem delovnem času samo občasno, se dodatek iz 1. točke tega člena preračuna na dneve, ko dela v deljenem delovnem času.
t
IV. POVRAČILO STROŠKOV, Ki SO JIH IMELI DELAVCI PRI OPRAVLJANJU DOLOČENIH NALOG
33.	člen
Delavci v organizaciji združenega dela imajo pravico do povračila stroškov, ki jih imajo pri oprav-ijanju nalog za organizacijo z*uženega dela, kot to določajo njihovi samoupravni splošni akti in ta samoupravni sporazum, Id določa enotne osnove in merila za povračilo stroškov delavcev v sesta v-ijeni organizac|i.	/
34.	člen
Delavci »organizacijah združenega dela vsamoupravnih splošnih aktih natančneje uredijo pogoje ši načine priznavanja povračila stroškov zlasti tako, da:
—	bodo upoštevali določila dela sporazuma,
—	bodo določil osnove in merila za povračila stroškov,
—	bodo pri ebei načina opravljanja nalog, ki povzročajo delavcem stroške za povračila, do katerih so i^ravičeni, izbral način, s katerim bodo nastali najnižji možni materialni stroški,
—	višina povračil stroškov ne bo višja od dejansko nastalih,
—	9e bodo povračila stroškom delavcem priznavala le na podlagi ustreznih listin, ki potrjujejo na-1 stanek stroškov al v naprej določenem pavšalnem znesku.
—	bodo povračila stroškov delavcem odvisna od materialnih možnosti organizacije združenega dela,
—	bodo delavci pravočasno obveščeni o pogojih in višini povračil stroškov, do katerih imajo pravico pri opravljanju nalog,
—	in da bodo do povračil upravičeni vsi delavci pod enakimi pogoji.
1.	Povtačlo stroškov za službeno potovanje
35.	člen
Za povračilo stroškov za službeno potovanje se šteje povračilo stroškov za hrano (dnevnica), povračilo stroškov za prenočitev in povračilo stroškov za prevoz.
Za službeno potovanje v državi se šteje potovanje delavca iz kraja sedeža organizacije združenega deta el bivakšča delavca v drug kraj države in oibratno, če je ta kraj oddaljen od sedeža organi-zadje združenega deta oz. bivališča najmanj 15 kilometrov.
Za službeno potovanje vtujino sešteje službeno potovanje delavca iz Jugoslavije v tujo državo in nazaj, iz ene države v drugo in potovanje iz enega kraja v drug kraj v tuji državi.
36.	člen
Za dnevnice se šteje povračilo stroškov prehrane, ki jih je imel delavec na službenem potovanju. Delavcu se stroški za prehrano povrnejo v višini, določeni na podlagi poprečno ugotovljenih stroškov, m scen
—	v višini cele dnevnice za vsakih 24 ir službenega potovanja ali če je službeno potovanje trajalo manj kot 24 ur, toda več kot 12 ur,
—	v višini polovice dnevnice, če je službeno potovanje trajalo več kot 8 ur, vendar ne več kot 12 ur tar za ostanek časa nad 24 ir, kije daljši od 8 ur in ne krajši od 12 ur, v primeru, ko je potovanje trajalo več kot 24 ir ter za ostanek časa, ki je daljši od 6 ur, kadar je trajalo potovanje ponoči med 22. in 5.
uro.
če delavci v svojem samoupravnem splošnem aktu določijo, da se dnevnice obračunavajo v določenih prinerih tildi na podlagi dejanskih stroškov, se lahko v tem primeru dnevnice izplačajo v višini, Id je lahko največ za 15% višja kot dnevnica iz 2. odstavka tega člena
37.	člen
Za službeno potovanje v tujini pripada delavcu dnevnica v višini, ki velja za delavce v zveznih upravnih organih in zveznih organizacijah.
Tiste organizac|e združenega dela, ki so pri svojem postavanju vezane na maloobmejni promet, tal*o dotočijo v svajern samoupravnem splošnem aktu višino dnevnice za potovanje v maloobmejnem prometu, ki traja manj kot 8 ur.
1 i
38.	člen
Stroški za prenočitev na službenem potovanju se delavcu povrnejo na podlagi predloženega računa za prenočitev v hotelu B kategorije.
V	primerih določenih v samoupravnem splošnem aktu lahko organizacija združenega dela povrne delavcu stroške tudi brez predložitve računa, vendar največ v višini ugotovljenih poprečnih stroškov za prenočitev v hotelih B kategorije.
V	višini ugotovljenih poprečnih stroškov za prenočitev v hotelih B kategorije se povrne stroške delavcu, ki je prenočeval v hotelu višje kategorije, razen v primeru, ko v kraju ni prenočišč ustrezne kategorije, ali prenočišč ustrezne kategorije ni bHo mogoče predhodno zagotoviti.
39.	člen
Kadar je v potnem nalogu dobčeno, da delavec uporablja za prevoz osebni avtomobil, se povrnejo stroški za prevožene kilometre.
Kadar je v potnem nalogu določeno, da delavec uporablja za prevoz javno prevozno sredstvo, se delavcu prizna po vrači b:
—	pri prevozu z vlakom ali ladjo znesek cene za vozovnico I. razreda. Če traja potovanje več kot 24 ur, ali če delavec potuje ponoči in mora takoj po končanem potovanju pričeti z delom, se mu prizna potovanje v spalniku,
—	pri prevozu z avtobusom ali letabm znesek plačane vozovnice,
—	na podlagi računa, če je za prevoz uporabljen taksi ali renta-a-car.
40.	člen
Za uporabo osebnega avtomobila v lasti delavca za službeno potovanje pripada delavcu povračilo stroškov v oblki kilometrine.
Kilometrina se priznava in obračunava za najbolj smotrne in ugodne relacije po najnovejši avto-mobteki karti
Višina kilometrine se določi v višini poprečnih stroškov za avtomobi srednjega razreda. Pri stroških se zlasti upošteva; poprečna cena vozila srednjega razreda domače proizvodnje, stroški goriva, maziva, vzdrževanja, zavarovanja in registracija, hitrejše iztrošenje vozila, poprečna poraba goriva in maziva.
41.	člen
Delavec ima pravico do povračila tudi drugih stroškov, ki jih je imel na službenem potovanju v zvezi z izvršitvijo nabge, kot so:
PTT stroški; stroški storitev SDK; stroški prevoza materiala in delovnih pripomočkov; stroški rezervacije sedeža na javnih prevoznih sredstvih; stroški parkiranja in cestnine; drugi stroški, ki so bii nujni za izvršitev naloge, zaradi katere je bil delavec poslan na službeno potovanje.
Povračila iz tega člena se povrnejo v zneskih iz predloženih potrdi o plačilu.
42.	člen
Delavcu pripada povračita stroškov, ki jih ima v zvezi s službenim opravkom v kraju, kjer opravlja svojo nalogo, za prevoz z javnim prevoznim sredstvom ali z lastnim avtomobiom.
Delavec lahko opravi službeni opravek s strojim avtomobilom samo v primerih določenih v samoupravnem splošnem aktu organizacije združenega dela In s posebnim nabgom. V tem primeru ima pravico do povračila stroškov v višini kilometrine.
43.	člen
Delavci lahko v svojih samoupravnih aktih določijo tudi druge primere in pogoje pod katerimi se priznajo povračila prevoznih stroškov v oblki ktiometrine (deta delavca v drugem kraju, začasen obisk družine ipd.). 2
2.	Ikamčta atreiltev aa tetatio življenje
44.	člen
Delavec, ki mora živeti bčano od stroje ožje družine oddaljene od njegovega kr^a zapoeltve najmanj 60 km, ker vkraju zaposlitve nima ali ne more dobili primernega stanovanja, ima pravico do nadomestila stroškov za ločeno življenje v primerih, ki jih določa samoupravni splošni akt organizacije
zdntfenega dela.
45.	člen
V povračilo za ločeno življenje se štejejo povračila za stroške stanovanja v delavčevem kraju zaposlitve, povračilo za del stroškov prehrane in povračilo za prevozne stroške za obisk družine.
Povračilo stroškov za stanovanje se delavcu povrne v višini 125 odstotkov poprečnih stroškov prenočitev v hotelu B kategorije za 30 pričevanj.
Povračilo stroškov za prehrano se delavcu povrne v višini 125 odstotkov poprečne dnevnice za 30 dni.
Delavcu se povrnejo prevozni stroški za javno prevozno sredstvo za obisk družine 2 krat v mesecu, če je kraj družine oddaljen do 100 km in 4 krat v mesecu, če je kraj družine oddaljen nad 100 km od kraja zaposlitve delavca.
3.	Povračlo stroškov za delo na terenu
46.	člen
Kadar dela delavec na terenu izven kraja sedeža organizacije združenega dela in svojega bivališča, mu pripada povračilo stroškov za delo na terenu v višini 3% poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v sestavljeni organizaciji v 9 mesecih preteklega leta za vsak dan prebit na terenu, če sta na njem organizirana prehrana in prenočišče.
Delavcu ne pripada povračilo stroškov za delo na terenu med odsotnostjo z dela, ne glede na to ali gre za odsotnost z dela z nadomestilom osebnega dohodka, ali za odsotnost z dela brez nadomestila osebnega dohodka, ali za neopravičen izostanek.
Kadar na terenu nista organizirana prehrana in prenočišče, ima delavec pravico do povračila stroškov za prenočišče in do dnevnice. Dnevnica in povračilo iz 1. odstavka tega člena se izključujeta.
47.	člen
Kadar hrano in prenočišče organizira organizacija združenega dela, vse stroške za prenočišče krije organizacija združenega dela, stroške prehrane pa organizacija združenega dela in delavec, pri čemer delavec krije 20% stroškov za prehrano.
48.	člen
Kadar delavec dela na terenu do enega meseca, mu pripada povračilo za enkratno potovanje k njegovi družini za javno prevozno sredstvo, če pa delavec dela na terenu več kot en mesec, mu pripada povraSlo za dvakratno potovanje k njegovi družini za javno prevozno sredstvo.
4.	Povračilo stroškov za prevoz na delo In z dela
49.	člen
Stroške za prevoz na delo in z dela, ki jih je imel delavec pri prihodu na delo in z dela, povrne organizacija združenega dela delavcem pod enakimi pogoji.
Stroški za prevoz na delo in z dela se povrnejo v višini sredstev za prevoz z javnimi sredstvi, pri čemer kritju teh stroškov delavec prispeva v višini 1,5% poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka za zaposlenega v sestavljeni organizaciji v 9 na mesecih preteklega ieta.
Kadar ni možnosti prevoza z javnim prevoznim sredstvom ali če je prevoz s tem prevoznim sredstvom za delavca nesmotrn, se lahko ob pogojih in primerih določenih v samoupravnem splošnem aktu organizacije delavcu prizna povračilo stroškov za prevoz na delo v obliki kilometrine.
Višina povračila iz prejšnje točke znaša 30% kilometrine za službeno potovanje.
5.	Povračilo selitvenih stroškov
50.	člen
Selitvene stroške za demontažo, pakiranje, prevoz in ponovno montažo pohištva, kot tudi stroške za prevoz, hrano in nastavitev delavca in družinskih članov s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, povrne delavcu organizacija združenega dela, če je preselitev v njenem interesu.
Selitveni stroški se povrnejo v višini dejanskih stroškov po predloženih računih in komisijsko ugotovljenih upravičenih stroških. Delavcu in članom njegovega gospodinjstva se lahko za dne ve selit ve izplačata največ dve dnevnici za službeno potovanje v državi.
Do ločila tega člena se lahko uporabijo tudi za povračila selitvenih stroškov upokojencem in članom njihovega gospodinjstva, če je selitev v interesu organizacije združenega dela.
V svojih samoupravnih splošnih aktih delavci natančneje določijo pogoje, kdaj se povrnejo stroški za selitev delavcu in članom njegovega gospodinjstva.
6.	Določitev višine povračil stroškov
51.	člen
Višino povračil stroškov, ki jih imajo delavci v zvezi z delom določijo delavski sveti organizacij združenega dela vskladu z osnovami in merili vnjihovih samoupravnih splošnih aktih in določili tega sporazuma ter določili enotne liste povračil stroškov v Iskri.
,	52. člen
Enotna lista povračil v Iskri vsebuje najvišje zneske, ki jih je moč delavcem v sestavljeni organizaciji Iskra izplačati kot povračilo za stroške, ki so jih imeli delavci v zvezi z delom po tem sporazumu.
Predlog enotne liste povračil vlskri pripravi na podlagispremljanja posameznih vrststroškov,dolo-čenih v tem sporazumu strokovna služba sestavljene organizacije Iskra, sprejme in objavi pa sindikat sestavljene organizacije Iskra najkasneje do 31. decembra tekočega leta za prihodnje leto.
Če se bodo stroški med letom spremenili za več kot 5%, bo sindikat sestavljene organizacije Iskra objavil spremembo enotne liste povračil v Iskri za tekoče leto.
53.	člen
Strokovno službo, zadolženo za spremljanje posameznih vrst stroškov določenih v tem sporazumu in pripravo predloga enotne liste povračil v Iskri, določi delavski svet sestavljene organizacije.
Za spremljanje stroškov, določitev predloga in objavo enotne liste povračil v Iskri izdelata strokovna služba in sindikat Iskre metodologijo, ki jo sprejme delavski svet sestavljene organizacije.
V. KONČNE DOLOČBE
54.	člen
Delavci svet sestavljene organizacije mora na prvi seji po uveljavitvi tega sporazuma določiti strokovno službo, za spremljanje stroškov in pripravo predtoga enotne liste povračil v Iskri.
Delavski svet sestavljene organizacije mora na prvi seji po uveljavitvi tega sporazuma določiti rok. v katerem morata strokovna služba in sindikat Iskre izdelati predlogmetodologije za spremljanje stroškov, določitev predloga in objavo enotne liste povračil v Iskri ter rok, v katerem se prične ta sporazum uporabljati, ki pa ne sme biti daljši od 6 mesecev.
55.	člen
Organizacije združenega dela so dolžne uskladiti določbe svojih in skupnih samoupravnih splošnih aktov s tem sporazumom v roku 6 mesecev od njegove uveljavitve.
56.	člen
Ta sporazum začne veljati v 8 dneh po objavi v časopisu Iskra.
V Ljubljani, dne...
Predsednik KOOS Iskra:
Predsednik delavskega sveta SOZD Iskra:
PREDLOG
OS.	11.1980
Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD v sestavljeni organizaciji Iskra
Na podlagi 128/1. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št 53/76) in 100. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela v Iskra SOZD Elektrokovinske industrije, n.sol.o., so delavci z večino vseh glasov v vsaki temeljni organizaciji v sestavi delovne organizacije oz. enoviti delovni organizaciji ter delovni skupnosti sestavljene organizacije In sicer:
1.	ISKRA — Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko, n.sol.o.,
Kranj, Savska loka 4 Na referendumu dne ...
2.	ISKRA — Industrija elementov za elektroniko, n.sol.o.,
Ljubljana, Stegne 17 Na referendumu dne ...
3.	ISKRA — Industrija avtoelektričnih Izdelkov, n.sol.o.,
Nova Gorica, Šempeter pri Gorici, Vrtojbenska 62 Na referendumu dne ...
4.	ISKRA — Industrija za avtomatiko, o.o.,
Ljubljana, Savska c. 3 Na referendumu dne ...
5.	ISKRA — Industrija šlrokopotrošnlh Izdelkov, n.sol.o.,
Škofja Loka, Titov trg 3a Na referendumu dne ...
6.	ISKRA — Industrija kondenzatorjev, n.sol.o.,
Semič, Vrtača 1 Na referendumu dne ...
7.	ISKRA — Industrija baterij Zmaj, n.sol.o.,
Ljubljana, Stegne 23 Na referendumu dne ...
8.. ISKRA — Commerce, n.sol.o.,
Ljubljana, Trg revolucije 3 Na referendumu dne ...
9.	ISKRA — Inštitut za kakovost In metrologljo, p.o.,
Ljubljana, Tržaška 2 Na referendumu dne ...
10.	ISKRA — Zavod za organizacijo In Informatiko ZORIN, n.eub.o.,
Ljubljana, Trg revolucije 3 Na referendumu dne ...
11.	ISKRA — Industrija sistemov elektronike In zvez, n.sol.o.,
Ljubljana, Stegne 11 Na referendumu dne...
12.	ISKRA — Invest servis — Vzdrževanje In tehnično upravljanje stavb, p.o.,
Ljubljana, Trg revolucije 3 Na referendumu dne...
13.	ISKRA — Šolski center, p.o.,
Kranj, Savska loka 2 Na referendumu dne...
14.	ISKRA — Delovna skupnost skupnih služb, p.o.,
Ljubljana, Trg revolucije 3 Na referendumu dne ...
sklenili naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE V SESTAVLJENI ORGANIZACIJI ISKRA
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci temeljnih organizacij združenega dela in enovitih delovnih organizacij (v nadaljevanju temeljna organizacija) določamo s tem Samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in meriBi za delitev sredstev za osebne dohodke (v nadaljevanju sporazum:.) skupne osnove in merite za dettev sredstev za osebne dohodke v sestavljeni organizaciji Iskra SOZD Elektrokovinske industrije, n.sol.o., Ljubljana (v nadaljevanju sestavljena organizacija) s ciljem usklajenega urejevanja družbeno-ekonomskih odnosov pri delitvi sredstev za osebne dohodke v vseh temeljnih organizacijah tako, da bomo delavci, ko bomo v svojih temeljnih organizacijah določali osnove te merite za deitev sredstev za osebne dohodke izhajali iz osnov in meril, določenih v tem sporazumu.
2.	člen
Pri urejanju in uresničevanju pravic in dolžnosti pri defitvi sredstev za osebne dohodke v temojnte organizacijah delujemo v skladu z:
—	načeli, določenimi v Ustavi in Zakonu o združenem delu,
—	s Samoupravnim sporazumom kovinsko-predelovalne te elektrokovinske industrije ter proizvodne obrti o skupnih osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka in delitvi sredstev za osebno in skupno porabo,
—	s tem sporazumom
—	s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za deitev sredstev za osebne dohodke, ki smo ga sprejeli v delovni organizaciji,
—	z družbenim dogovorom in samoupravnimi sporazumi, ki smo jih delavci temeljnte organfeacg sklenili z delavci izven delovne oziroma sestavljene organizacije. 3
3.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah razporejamo del čistega dohodka za osebne dohodke te za skupno porabo v sorazmerju s tem, koiko smo prispevai k ustvarjanju dohodka s svojim živim delom ter z upravljanjem družbenih sredstev in gospodarjenjem z njeni.
Ko razporejamo čisti dohodek, moramo izločati sredstva za osebne dohodke te skupno porabo odvisno od:
—	dosežene produktivnosti dela vseh delavcev, s katerimi smo združit delo te sredstva,
—	uspeha, doseženega z upravljanjem in gospodarjenjem s sredstvi, ki jte združujemo v sestavljeni organizaciji in v drugih oblikah združevanja dela te sredstev, od uporabe znanstvenih dosežkov v proizvodnji in organizaciji dete, od drugih družbeno dogovorjenih določil v samoupravnih spteMi aktih,
—	potreb za zboljševanje in razširjanje materialne osnove,
—	potreb za ustvarjanje in obnavljanje rezerv v skladu z naravo dejavnosti te vlogo, ki jo ima sestavljena organizacija v družbeni reprodukciji, da bi dosegli razširjeno reprodukcjo v rkužbi kot celoti, pri čemer zagotavljamo razvojne dlje, določene v samoupravnih sporazumih te dogovorih o osnovah planov ih v drugih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih,
—	potreb za neposredne in posredne oblike socialne varnosti delavcev.
4.	člen
Delavcem v temeljni organizaciji gredo osebni dohodki, namenjeni za zadovoljevanje njihovih osebnih potreb kot tudi skupnih in splošnih družbenih potreb, ki se na podlagi samoupravnega sporazuma oziroma zakona krijejo iz njihovih osebnih dohodkov.
5.	člen
Osebni dohodek delavca določamo tako, da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku k skupnim rezultatom:
—	na podlagi rezultatov njegovega dela in njegovega osebnega prispevka, ki ga je dal s svojim živim delom,
—	na podlagi rezultatov upravljanja ter gospodarjenja z družbenimi sredstvi kot svojim in družbenim minulim delom k povečanju dohodka temeljne organizacije,
—	v odvisnosti od prispevka k povečanju dohodka z inovacijo, racionalizacijo oziroma drugo obliko ustvarjalnosti pri delu.
6.	člen
Delavci temeljnih organizacij uporabljamo pri delitvi po delu tudi načelo solidarnosti tako, da s sredstvi za skupno porabo prispevamo h kritju določenih socialnih potreb delavcev z nižjimi osebnimi dohodki in njihovih družinskih članov.
II. SKUPNE OSNOVE IN MERILA ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE
A. Ugotavljanje delavčevega delovnega prispevka k skupnemu rezultatu dela na podlagi živega dela
7.	člen
Delavčev delovni prispevek na podlagi živega dela k skupnim rezultatom ugotavljamo na podlagi:
—	zahtevnosti nalog,
—	delavčeve delovne uspešnosti pri delu.
1) Ugotavljanje zahtevnosti nalog
8.	člen
Zahtevnosfnalog v temeljnih organizacijah ugotavljamo z uporabo analitične metode po naslednjih merilih:
1.	Pripravljenost — to je usposobljenost za izvajanje oziroma izvrševanje nalog kot so: znanje, izkustva, organizacijska raven, duševna in telesna spretnost.
2.	Obremenjenost — to je odgovornost za izvajanje oziroma izvrševanje nalog, napornost dela, delovni pogoji in stik z drugimi.
Vplivnosti pripravljenosti in obremenjenosti sta si približno enakovredni, zato je njuna vplivnost razdeljena v razmerju 51 % :49%.
9.	člen
Z merilom pripravljenosti opredeljujemo usposobljenost izvajalca nalog, da bi lahko opravljal naloge, na katere je razporejen s potrebnim znanjem, pridobljenim z izobraževanjem, z izkustvi oziroma uporabo med izobraževanjem pridobljenega znanja; z organizacijsko raVnijo, to je sposobnostjo odločanja pri izvajanju nalog najenostavnejših do najzahtevnejših (elementi, operacija, proces, taktika, strategija, oblikovanje ciljev), s spretnostjo, ki je duševna, to je sposobnost preoblikovanja in prenašanja informacij in telesna kot fizična sposobnost za opravljanje nalog.
10.	člen
Z merilom obremenjenosti opredeljujemo napore pri izvrševanju nalog, zlasti pa:
—	odgovornost pri opravljanju nalog, ki zajema osebno in materialno odgovornost za delo, odgovornost za delo drugih in odgovornost za varnost drugih.
—	napornost dela, ki je živčna, umska in telesna,
—	stik z drugimi z vidika oteževanja pri izvrševanju nalog,
—	delovne pogoje oziroma vplive okolice, ki izvajalce obremenjujejo pri opravljanju nalog oziroma jih ovirajo.
11.	člen
Odgovornost pri opravljanju nalog pomeni obremenjenost izvajalca nalog, ko se kljub skrbi, ki jo vlaga v delovnem procesu, lahko pojavlja škoda na izdelkih ali na opremi, škoda, ki jo lahko povzročijo tisti, za katerih delo odgovarja, ter nevarnosti, ki jih povzroča izvrševanje naloge za varnost drugih delavcev v delovnem procesu.
12.	člen
Napomost deta pomeni obremenjenost izvajalca nalog kot živčni, umski ali telesni napor.
13.	člen
Stik z drugimi pomeni obremenitve pri delu, ko izvajalec sodeluje z drugimi in usmerja sodelavce pri izvrševanju nalog.
14.	člen
Po merilih iz 8. člena tega sporazuma izražamo zahtevnost nalog v točkah, ki pomenijo relativno vrednost zahtevnosti nalog, stopnjo zahtevnosti pa določimo kot razmerje med enostavnim in bolj zahtevnim delom.
15.	člen
Merilo pripravljenosti razdelimo po kriterijih iz 8. člena na:
—	znanje,
—	organizacijsko raven,
—	duševno spretnost,
—	telesno spretnost,
tako, da seštevek odstotkov vplivnosti posameznih kriterijev pomeni 51 -odstotno vplivnost meril iz 8. člena tega sporazuma.
16 . člen
Merilo obremenjenosti razdelimo po kriterijih iz 8. člena na:
1.	Odgovornost pri izvajanju nalog, ki se deli na:
—	osebno odgovornost,
—	odgovornost za delo drugih,
—	odgovornost za varnost drugih,
tako, da seštevek odstotkov vplivnosti posameznih kriterijev predstavlja 17-odstotno vplivnost meril iz 8. člena tega sporazuma.
2.	Napomost dela, ki se dei na:
—	živčni napor,
—	umski napor,
—	telesni napor,
tako, da seštevek odstotkov vpevnosti posameznih kriterijev predstavlja 15-odstotno vplivnost meril iz 8. člena tega sporazuma.
3.	Stek z drugimi pri izvajanju nalog, ki se deli na:
—	sodelovanje otežuje nalogo,
—	usmerjanje otežuje nalogo,
tako, da seštevek odstotkov vplivnosti posameznih kriterijev predstavlja 8-odstotno vplivnost meni iz 8. člena sporazuma.
4.	Delovni pogof oziroma vpkvi okolice, pri katerih upoštevamo vse vplive, ki izvajalce nalog ovirajo in jkn otežujejo nalogo, kot nesnaga, prah, olje, toplota, mokrota, plini, ropot, sunki, svetloba, prehlad, obleka, poškodbe. Seštevek odstotkov vseh vplivov predstavlja 9-odstotno vplivnost meni iz 8. člena tega sporazuma.
17.	člen
Zahtevnost nalog po meriSh iz 8. člena tega sporazuma izražamo s skupnim številom točk iz posameznih zahtev.
V ta seštevek točk ne štejemo točk ugotovljenih za delovne pogoje, oziroma vplive okolice.
18.	člen
Seštevek točk prevedemo v grupe dela tako, da v vsako grupo dela združujemo ustrezno število točk.
19.	člen
Za vrednotenje zahtevnosti nalog v sestavljeni organizaciji uporabljamo vzorčni katalog nalog. Vzorčni katalog nalog vsebuje vsaj 10% različnih nalog iz razvida nalog.
Vzročni katalog nalog je izdelan z uporabo osnovne analitične metode za vrednotenje zahtevnosti nalog, omogoča pa hitrejše določanje zahtevnoti novih nalog, kot pa osnovna analitska metoda.
2. Prehod Iz zahtevnosti na sestavljenost nalog
20.	člen
Grupa dela, s katero se izraža zahtevnost naloge, prikazuje samo stopnjo zahtevnosti naloge, kolikokrat zahtevnejša pa je neka naloga, pa izraža njena sestavljenost.
Sestavljenost naloge izraža količnik sestavljenosti naloge.
21.	člen
Količnik sestavljenosti naloge je odvisen od:
—	zahtevnosti naloge,
—	družbenih pogojev, v katerih dela organizacija združenega dela.
S tema dvema pogojema je definirana največja vrednost količnika sestavljenosti, ki izraža sestavljenost najbolj zahtevne naloge.
22.	člen
Sestavljenost enostavne naloge izražamo s količnikom sestavljenosti 1,00.
23.	člen
Enostavna naloga je tista, ki se je delavec nauči po kratkem navodilu v nekaj dneh, normalni delovni učinek pa doseže največ v 1 mesecu dni. Delovna sredstva in pripomočki so enostavni ali pa jih za uporabo pripravi drug delavec. Delovni postopek je natančno predpisan, naloga je kontrolirana in ne zahteva posebnih spretnosti in sposobnosti, naloga delavca minimalno obremenjuje in poteka v normalnih delovnih pogojih.
24.	člen
Z uporabo metode za vrednotenje zahtevnosti nalog dobimo v sestavljeni organizaciji za najmanj zahtevno nalogo 3 točke, za najbolj zahtevno nalogo pa 150 točk.
25.	člen
Odvisnost med zahtevnostjo naloge in njeno sestavljenostjo je linearna (premica), prikazujemo pa jo s krivuljo sestavljenosti.
Krivulja sestavljenosti je določena s količnikom sestavljenosti enostavne naloge in količnikom sestavljenosti najbolj zahtevne naloge. Razmerje teh dveh količnikov imenujemo razmerje krivulje sestavljenosti.
26.	člen
Vrednost razmerja krivulje sestavljenosti je:
—	v sestavljeni organizaciji največ 1:7,00,
—	v delovnih organizacijah od 1:4,10 do 1:6,38.
27.	člen
Sestavljenost za vplive okolice ugotavljamo v temeljnih organizacijah na enak način kot sestavljenost nalog.
28.	člen
Sindikat v sestavljeni organizaciji lahko sproži postopek za spremembo sestavljenosti nalog takrat, kadar nastopijo objektivni družbeni pogoji v ali izven sestavljene organizacije.
29.	člen
Na podlagi zahteve sindikata v sestavljeni organizaciji delovna organizacija skupnega pomena Iskra Zorin izdela analizo stanja na področju sestavljenosti nalog v sestavljeni organizaciji ter pripravi nov predlog sestavljenosti nalog v sestavljeni organizaciji.
3) Ugotavljanje uspešnosti dela
30.	člen
Z delavčevo delovno uspešnostjo ugotavljamo delavčev prispevek k uresničevanju skupnih ciljev poslovanja in razvoja TOZD.
31.	člen
Delavčevo delovno uspešnost ugotavljamo z naslednjimi merili:
—	količina,
—	kakovost,
—	gospodarnost.
Doseganje posameznega merila določimo s primerjavo med doseženimi in pričakovanimi rezultati dela.
32.	člen
Za vsako nalogo ali skupino nalog, ki imajo isti cilj, moramo določiti merila uspešnosti in težo posameznega merila za ugotavljanje delavčeve delovne uspešnosti.
.	33. člen
S količino opredeljujemo, koliko dela je bilo opravljenega v časovni enoti. Ugotavljamo jo lahko z normo, porabo časa po nalogah, doseganjem rokov ipd.
34.	člen
S kakovostjo opredeljujemo, kako je bila naloga opravljena. Merila kakovosti delaj morajo določiti normalno oziroma pričakovano kakovost, pogostost napak, uporabnost opravljene naloge, natančnost informacij ipd.
35.	člen
Gospodarnost izraža uspešnost pri uporabi materiala, sredstev za delo in predmetov dela. Merila gospodarnosti kažejo predvsem na prihranke materiala in surovin, prihranke v času ipd.
36.	člen
Delovno uspešnost lahko ugotavljamo:
—	na ravni delavca,
—	na ravni skupine,
—	na ravni temeljne ali delovne organizacije.
37.	člen
Delovno uspešnost skupine ugotavljamo z merili, ki se vežejo na cilj dela skupine.
38.	člen
Delovno uspešnost na ravni temeljne ali delovne organizacije izražamo z vrednostjo enote dela. Vrednost enote dela izračunamo tako, da maso za osebne dohodke, ustvarjeno v primerjalnem obdobju, delimo z maso enot dela, s katerimi smo ustvarili maso za osebne dohodke.
39.	člen
Delavčevo delovno uspešnost ugotavljamo mesečno, izjemoma pa v daljših časovnih obdobjih, kadar se rezultati dela ne kažejo prej. Delovno uspešnost izražamo s količnikom uspešnosti.
B. Ugotavljanje prispevka k povečanju dohodka na podlagi upravljanja in gospodarjenja — minulo delo
40.	člen
Osnove in merila za ugotavljanje delovnega prispevka iz minulega dela temeljijo na materialnem spodbujanju delavcev za tako delitev čistega dohodka, ki prispeva k stalnemu večanju sredstev za
razširitev materialne podlage dela in pospeševanju sprejemanja odločitev o naložbah, skupaj z delavci drugih TOZD v ali izven delovne organizacije, ki bodo omogočile čimvečje povečanje produktivnosti in s tem dohodka.
Sredstva za osebne dohodke iz minulega dela oziroma njihovo delitev ugotavljamo na podlagi:
—	razporejanja dela čistega dohodka v poslovne in rezervne sklade temeljnih organizacij.
—	udeležbe pri skupnem dohodku ob združevanju sredstev z delavci temeljnih organizacij.
41.	člen
Dosežena stopnja dela čistega dohodka, razporejenega v poslovne in rezervne sklade proti vloženim sredstvom in vloženemu delu TOZD v preteklem lem, preosiavija osnovo za ooiiKovanje sredstev za osebne dohodke iz minulega dela v tekočem letu.
DOSEŽENA STOPNJA =
POSLOVNI SKLAD + REZERVNI SKLAD VLOŽENA SREDSTVA + VLOŽENO DELO
Elementi v enačbi pomenijo:
POSLOVNI SKLAD .. .del čistega dohodka za poslovni sklad, razporejenega po BILANCI USPEHA — zap. štev. 73, za preteklo leto
REZERVNI SKLAD .. .del čistega dohodka za rezervni sklad, razporejenega po BILANCI USPEHA — zap. štev. 77, za preteklo leto
VLOŽENA SREDSTVA .. .poprečna uporabljena poslovna sredstva (osnovna in obratna sredstva) zmanjšana za morebitne potrošniške kredite; ugotovljena po POSEBNI PODATKI — zap. štev. 33, za preteklo leto
VLOŽENO DELO .. .sredstva (masa) osebnih dohodkov, izplačanih v preteklem letu po BILANCI USPEHA — zap. štev. 68
42.	člen
Prispevek delavca k doseženi stopinji dela čistega dohodka na tej osnovi ugotavljamo po tabeli:
		De 1 ovna doba						
Dote ženo .topnjo delo ČD	Odstotek	nad	nad	nad	nad	nad	nad	nad
	povečanja	1-5	5-10	10-15	15-20	20-25	25-30	30
	OD		let	let	let	let	let	let
	Iz.min.d.	Kol i čnik						
		0,5	i	1.5	2	2,5	3	3,5
0.01-0.30	1	1.5	2	2.5	3	3,5	4	4.5
0.31-0.60	2	2.5	3	3.5	4	4.5	5	5.5
0.61-0.90	3	3.5	4	4.5	5	5.5	6	6.5
0.91-1.20	4	4.5	5	5.5	6	6,5	7	7.5
1.21-1.50	5	5.5	6	6.5	7	7.5	8	8.5
1.51-1.80	6	6.5	7	7.5	8	8.5	9	9.5
1.81-2.10	7	7.5	8	8.5	9	9.5	10	10.5
2.11-2,40	8	8.5	9	9.5	10	10.5	11	11.5
2.41-2.70	9	9,5	10	10.5	11	11.5	12	12.5
2,71-3,00	10	10,5	11	11,5	12	12,5	13	13,5
nad 3,000 za vsake 0,3 stopnje = 0,5% povečanja OD iz MD nad 6,00 za vsake 0,3 stopnje = 0,3 % povečanja OD iz MD
V tabeli so podane zgornje vrednosti za del osebnega dohodka iz minulega dela.
C.	Zajamčeni osebni dohodek
43.	člen
Vsakemu delavcu v sestavljeni organizaciji je iz dela zajamčen osebni dohodek v višini, ki mu zagotavlja materialno varnost.
Zajamčeni osebni dohodek v SOZD Iskra za 182 ur znaša 60% poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka delavcev v sestavljeni organizaciji v preteklem letu. Delavcu, ki je na podlagi svojega prispevka k delu ob doseganju pričakovanih rezultatov dela dobil nižji osebni dohodek od zajamčenega, pripada razlika do višine zajamčenega osebnega dohodka iz sredstev temeljne organizacije, vendar največ 3 mesece.
Delavcem, ki zaradi ugotovljene zmanjšane sposobnosti ne dosegajo pričakovanih rezultatov, pripada razlika do zajamčenega osebnega dohodka iz sredstev temeljne organizacije, če le-ta ni pokrita z nadomestili iz drugih virov.
Za reševanje primerov iz drugega odstavka tega člena je zadolžen individualni poslovodni organ temeljne organizacije, v kateri je nastopil tak primer tako, da pristojnemu samoupravnemu organu v temeljni organizaciji predlaga ustrezni postopek za rešitev takega primera (disciplinski postopeik, postopek za ugotavljanje delavčeve sposobnosti, prekvalifikacija).
D.	Osebni dohodek ob premestitvah
44.	člen
Delavec ima pravico in dolžnost opravljati naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom, pridobljeni delovni zmožnosti, za katere je sklenil delovno razmerje.
Med trajanjem delovnega razmerja je delavec lahko razporejen k vsaki nalogi, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti.
45.	člen
Delavec je lahko razporejen k nalogam za katere se zahteva višja strokovna izobrazba od njegove, če je usposobljen opravljati take naloge.
46.	člen
Delavec je lahko razporejen na naloge, za katere se zahteva nižja strokovna izobrazba od njegove, če se ugotovi, da ni zmožen opravljati nalog, ki jih opravlja, ali za katerega se ugotovi, da trajneje ne dosega rezultatov pri delu, ki se navadno dosegajo.
Izjemoma je lahko delavec z njegovo privolitvijo razporejen začasno ali trajno na naloge, za katere se zahteva nižja strokovna izobrazba od njegove.
47.	člen
Delavec je dolžan opravljati naloge, ki ne ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi,oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti v primeru višje sile, ki je nastopila ali se neposredno pričakuje.
Izjemne okoliščine delavci opredelimo v pravilniku o delovnih razmerjih.
48.	člen
Osebni dohodek za določbe iz 44., 45., 46. in 47. člena pripada od zahtevnosti nalog.
E.	Osebni dohodek za čas priučevanja In poizkusnega dela
49.	člen
Za čas priučevanja in poizkusnega dela pripada delavcu osebni dohodek po zahtevnosti naloge, na katero se priučuje. Za čas priučevanja ugotavljamo delavčevo delovno uspešnost po programu.
III.	UKREPI PROTI KRŠITELJEM DOLOČB TEGA SPORAZUMA
50.	člen
Kot kršitev tega sporazuma se šteje vsako ravnanje organizacije združenega dela v sestavljeni organizaciji, ki je v nasprotju z določbami tega sporazuma, zlasti pa:
—	neizpolnjevanje dogovorjenih meril za delitev sredstev za osebne dohodke,
—	zanemarjanje uveljavljanja učinkovitih oblik delitve po rezultatih dela,
—	neusklajenost samoupravnega splošnega akta o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke z osnovami in merili, določenimi v tem sporazumu,
—	bistveno odstopanje rezultatov ugotavljanja zahtevnosti nalog v temeljni organizaciji glede na osnove in merila, določena v tem sporazumu,
—	dajanje napačnih podatkov za izvajanje tega sporazuma,
—	nespoštovanje določil vsakoletne resolucije o družbeno-ekonomskem razvoju SR Slovenije.
51.	člen
Od delavskega sveta sestavljene organizacije imenovana in pooblaščena strokovna komisija je dolžna obravnavati vsakprimer kršitve in odločiti ali je kršitev storjena ali ne. V strokovni komisiji je zastopan po en predstavnik delovne organizacije, združene v sestavljeni organizaciji in en predstavnik delovne skupnosti sestavljene organizacije.
Postopek za ugotavljanje kršitev določb tega sporazuma se mora začeti, če to zahtevajo:
—	delavski svet temeljne organizacije, delovne organizacije, sestavljene organizacije,
—	sindikalna organizacija temeljne organizacije, delovne organizacije, sestavljene organizacije,
—	poslovodni organ temeljne organizacije, delovne organizacije, sestavljene organizacije,
—	organ samoupravne delavske kontrole temeljne organizacije, delovne organizacije, sestavljene organizacije,
—	služba družbenega knjigovodstva in družbeni pravobranilec samoupravljanja.
52.	člen
Ukrepi za kršitev tega sporazuma so:
—	opomin, ki se pošlje vsem organizacijam združenega dela v sestavljeni organizaciji,
—	javni opomin, ki se objavi v glasilu Iskra, navede pa se tudi odgovorna oseba.
-krep sprejme komisija iz 44. člena tega sporazuma z 2/3 večino vseh članov komisije.
Proti izrečenemu ukrepu je dopustna pritožba na delavski svet sestavljene organizacije v 30 dneh od sprejema sklepa o izreku ukrepa.
53.	člen
Za vrednotenje zahtevnosti nalog uporabljamo metodologijo, ki jo je izdelala delovna organizacija skupnega pomena.
Delovna organizacija skupnega pomena je dolžna to metodologijo izpopolnjevati, o vseh spremembah, dopolnitvah ter novih pristopih k uporabi metodologije pa obveščati podpisnike tega sporazuma. Spremembe, izpopolnitve in dopolnitve obravnava najprej trinajst članska strokovna komisija sestavljene organizacije, ki usklajen predlog predlaga v potrditev delavskemu svetu sestavljene organizacije.
Delovna organizacija skupnega pomena nastopa kot strokovni svetovalec na področju vrednotenja zahtevnosti nalog v sestavljeni organizaciji v primerih, ko nastopi dvom ali spor pri uporabi metodologije za vrednotenje nalog v vseh oblikah organizacij združenega dela.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
54.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga z osebnim izjavljanjem na referendumu sprejme večina delavcev v vsaki temeljni organizacioji in podpišejo pooblaščeni delavci temeljnih organizacij.
Podpisnik tega sporazuma je tudi sindikat v sestavljeni organizaciji.
55.	člen
Organizacije združenega dela so dolžne uskladiti določbe svojih samoupravnih splošnih aktov v 5. letih od dneva veljavnosti tega sporazuma.
55ačlen
Obvezno tolmačenje tega sporazuma daje delavski svet sestavljene organizacije.
56.	člen
Ta sporazum začne veljati 8 dan po objavi v časopisu Iskra, uporablja pa se od dne ...
PREDLOG 05.11.1960
Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za skupno porabo v sestavljeni organizaciji Iskra
Na podlagi 235. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 53/76) in 51. člena Zakona o ugotavljanju In razporejanju celotnega prihodka In dohodka (Uradni list SFRJ št. 62/77) ter na podlagi 100. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela Iskra SOZD Elektrokovlnske industrije, n. sol.o., so delavci z večino vseh glasov v vsaki temeljni organizaciji v sestavi delovne organizacije oziroma enoviti delovni organizaciji ter delovni skupnosti sestavljene organizacije In sicer:
1.	ISKRA - Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko, n.sol.o.
Kranj, Savska loka 4 Na referendumu dne...
2.	ISKRA — Industrija elementov za elektroniko, n.sol.o.
Ljubljana, Stegne 17 -	Na referendumu dne...
3.	ISKRA — Industrija avtoelektričnih Izdelkov, n.sol.o.,
Nova Gorica, Šempeter pri Gorici, Vrtojbenska 62 Na referendumu dne...
4.	ISKRA — Industrija za avtomatiko, o.o.,
Ljubljana, Savska c. 3 Na referendumu dne...
5.	ISKRA — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n.sol.o.,
Škofja Loka, Titov trg 3 Na referendumu dne...
6.	ISKRA — Industrija kondenzatorjev,n.sol.o.,
Semič, Vrtača 1 Na referendumu dne...
7.	ISKRA — Industrija baterij Zmaj, n.sol.o.,
Ljubljana, Stegne 23 Na referendumu dne...
8.	ISKRA — Commerce, n.sol.o.,
Ljubljana, Trg revolucije 3 Na referendumu dne...
9.	ISKRA — Inštitut za kakovost in metrologijo, p.o.,
Ljubljana, Tržaška 2 Na referendumu dne...
10.	ISKRA — Zavod za organizacijo in informatiko ZORIN, n.sub.o., x
Ljubljana, Trg revolucije 3 Na referendumu dne...
11.	ISKRA — Industrija sistemov elektronike In zvez, n.sol.o.,
Ljubljana, Stegne 11 Na referendumu dne...
12.	ISKRA — Invest servis — Vzdrževanje In tehnično upravljanje stavb, p.o.,
Ljubljana, Trg revolucije 3 Na referendumu dne...
13.	ISKRA — Šolski center, p.o.,
Kranj, Savska loka 2 Na referendumu dne...
14.	ISKRA — Delovna skupnost skupnih služb SOZD, p.o.
Ljubljana, Trg revolucije 3 Na referendumu dne...
sklenili naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA DELITEV SREDSTEV ZA SKUPNO PORABO V SESTAVLJENI ORGANIZACIJI ISKRA
I.	TEMELNNE DOLOČBE
1.	člen
Sredstva skupne porabe uporabljamo delavci temeljnih organizacij in drugih organizacij združenega dela za porabo, s katero zadovoljujemo zlasti svoje potrebe glede stanovanjskih razmer, prehrane med delom, rekreacije, kulture ter socialne in druge potrebe delavcev z nižjimi osebnimi dohodki in njihovih družin ali za investicijska vlaganja v objekte skupne porabe.
2.	člen
Sredstva za skupno porabo sestavljajo:
denarna sredstva skupne porabe; sredstva skupne porabe združena z drugimi temeljnimi organizacijami in drugimi organizacijami združenega dela; sredstva skupne porabe, združena v stanovanjski samoupravni interesni skupnosti; sredstva skupne porabe v drugih samoupravnih interesnih skup-nostih;druga združena sredstva skupne porabe; objekti in oprema skupne porabe; terjatve iz sklada skupne porabe.
3.	člen
Sredstva Sklada skupne porabe oblikujemo iz:
dela dohodka, ki se v skladu z zakonom, z družbenim dogovorom in samoupravnimi sporazumi izloča za stanovanjske potrebe delavcev; dela čistega dohodka, ki se nameni za druge potrebe skupne porabe; sredstev pridobljenih s krediti za namene skupne porabe; sredstva za namene skupne porabe, pridobljenih od drugih; odplačil in obresti posojil danih iz sredstev skupne porabe; drugih sredstev in prihodkov sredstev skupne porabe po veljavnih predpisih.
4.	člen
Sredstva skupne porabe oblikujemo in delimo za posamezne namene delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela z letnimi plani.
5.	člen
Pri uporabi sredstev skupne porabe imamo vsi delavci ob enakih pogojih enake pravice, s tem, da velja načelo solidarnosti in vzajemnosti z drugimi delavci.
6.	člen
Določene pravice do uporabe sredstev skupne porabe imajo tudi učenci poklicnih šol in učenci z učno pogodbo ter študenti in učenci na praksi, upokojenci in ožji družinski člani delavcev. 7
7.	člen
Delavci lahko združimo sredstva za skupno porabo v temeljni organizaciji s sredstvi za skupno porabo, ki jih upravljajo delavci v drugih temeljnih organizacijah, kot tudi s sredstvi, ki jih upravljajo delovni ljudje v krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, da bi zadovoljevali potrebe skupne porabe.
8.	člen
Delavci temeljnih organizacij v delovnih organizacijah združujemo solidarnostna sredstva skupne porabe zlasti za:
—	organizirano prehrano med delom,
—	najnujnejši obseg planiranih stanovanjskih potreb,
—	kritje regresa za letni oddih oziroma organizirani letni oddih,
—	nagrade za delo ob upokojitvi.
S samoupravnim sporazumom, s katerim se delavci temeljnih organizacij v delovni organizaciji sporazumemo o združevanju sredstev za skupno porabo določimo:
—	da temeljne organizacije, ki dosegajo višji povprečni osebni dohodek na delavca v primerjavi z drugimi temeljnimi organizacijami v delovni organizaciji, iz sredstev skupne porabe solidarnostno združujejo sorazmerno večji del teh sredstev;
—	pogoje, kdaj se zmanjša obveznost združevanja sredstev za posamezno temeljno organizacijo;
—	pogoje, kdaj je temeljna organizacija oproščena izpolnjevanja obveznosti za združevanje sredstev;
—	pogoje, kdaj nastopi pravica do koriščenja solidarnostnih sredstev,
—	druge pogoje, pomembne za združevanje sredstev.
9.	člen
V sestavljeni organizaciji delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela krijemo iz solidarnostno združenih sredstev skupne porabe delavcem temeljnih in drugih organizacij združenega dela v sestavljeni organizaciji, ki imajo motnje v poslovanju, s tem sporazumom določen del sredstev skupne porabe,
II. OBLIKOVANJE SREDSTEV SKLADA SKUPNE PORABE
10.	člen
Delavci v sestavljeni organizaciji Iskra bomo sredstva za skupno porabo v temeljnih organizacijah oblikovali najmanj v višini 1,5 povprečnega osebnega dohodka v sestavljeni organizaciji Iskra v 9 mesecih preteklega leta na delavca, vendar najmanj v višini 1,0 povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v sestavljeni organizaciji Iskra v 9 mesecih preteklega leta na delavca v temeljnih organizacijah in enovitih delovnih organizacijah, ki bi poslovale z izgubo.
Pri oblikovanju sredstev skupne porabe bomo zagotovili, da bo poraba teh sredstev rasla za 25 % počasneje kot doseženi dohodek, povečan za obračunano amortizacijo.
V tako oblikovana sredstva niso všteta sredstva za:
—	regres za letni dopust učencev v gospodarstvu,
—	stanovanjsko gradnjo,
—	za gradnjo počitniških domov in rekreacijskih objektov ter njihovo vzdrževanje najmanj v višini 100% izplačanih regresov za letni dopust v tekočem letu,
—	preventivno zdravstveno varstvo,
—	dotacije družbenopolitičnim organizacijam,
—	otroško varstvo,
—	izobraževanje,
—	humanitarne organizacije,
—	pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu.
11.	člen
Če temeljna ali druga organizacija združenega dela ni povečala dohodka na delavca v primerjavi s preteklim letom, dosegla pa je minimalno akumulacijo, ki je enaka višini že obstoječih obveznosti iz akumulacije, lahko delavci v taki temeljni ali drugi organizaciji združenega dela oblikujemo sredstva družbeno dogovorjenega dela sklada skupne porabe največ v višini 75 % povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v sestavljeni organizaciji Iskra v 9 mesecih preteklega leta. S tako oblikovanimi sredstvi se zagotovi zlasti regres za letni oddih.
III.	DELITEV SREDSTEV SKUPNE PORABE
12.	člen
Denarna sredstva skupne porabe uporabljamo za neposredno uporabo ali za vlaganje v objekte in opremo skupne porabe.
Za potrebe skupne porabe delavcev se štejejo:
—	stanovanjske potrebe,
—	potrebe družbenega standarda,
—	kulturne, športne in rekreacijske potrebe,
—	solidarnostne pomoči,
—	delovni in drugi jubileji,
—	druge skupne potrebe.
a)	Stanovanjske potrebe
13.	člen
Delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela smo dolžni sprejeti merila za dodeljevanje stanovanj v uporabo in stanovanjskih kreditov s samoupravnim splošnim aktom.
Delavci temeljnih organizacij in delovnih skupnostih v delovnih organizacijah lahko sprejemajo skupne osnove in merila za delitev sredstev za kritje stanovanjskih potreb ter združujejo sredstva za skupno reševanje stanovanjskih potreb v delovni organizaciji.
14.	člen
Sredstva skupne porabe, ki smo jih namenili za reševanje stanovanjskih potreb so strogo namenska in se ne smejo uporabljati za druge namene.
15.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela bomo v svojih samoupravnih aktih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev določili merila zlasti za naslednje kriterije:
stanovanjske razmere pričakovalca, število družinskih članov, delovna doba, dohodek in delovna uspešnost pričakovalca, kadrovske potrebe in socialno zdravstvene razmere.
S samoupravnim splošnim aktom za reševanje stanovanjskih potreb bomo določili le tista merila, ki bodo tako opredeljena, da bo vsako arbitriranje izključeno.
16.	člen
Kot pogoj za pridobitev stanovanjske pravice na dodeljenem stanovanju bomo v svojih samoupravnih splošnih aktih za reševanje stanovanjskih potreb opredelili lastno finančno udeležbo pričakovalca, v sorazmerju z dohodkom na člana prosilčeve družine in v skladu z vrednostjo dodeljenega stanovanja.
b)	Družbeni standard
17.	člen
Iz sredstev skupne porabe delavcem regresiramo toplo prehrano med delom, ne glede na to kako je organizirana, v višini največ 8 % povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v sestavljeni organizaciji Iskra v 9 mesecih preteklega leta.
Prehrano med delom regresiramo delavcem, ki delajo poln, skrajšan ali krajši delovni čas od polnega delovnega časa, učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo ter študentom in učencem na praksi.
18.	člen
Regresa za prehrano med delom ni možno izplačevati v gotovini ali v obliki vrednostnih bonov, ki niso namenski za dnevno organiziran obrok med delom.
Le v izjemnih primerih se prehrana med delom regresira tudi delavcem, ki z zdravniškim spričevalom dokažejo, da imajo predpisano dietno prehrano in če take prehrane ni mogoče zagotoviti na delu.
19.	člen
Regresa za prehrano v nobenem primeru ni mogoče izplačati v gotovini.
Do regresa za prehrano niso upravičene osebe navedene v 2. odstavku 17. člena tega sporazuma za tiste dneve, ko niso na delu, za tiste dni, ko so na službenem potovanju in jim pripada dnevnica in za tiste dni, ko delajo na terenu in jim pripada terenski dodatek.
20.	člen
Del sredstev skupne porabe namenjenih za družbeni standard, lahko delavci v temeljnih in drugih organizacij združenega dela razporedimo zlasti za:
—	gradnjo oziroma nakup lastnih počitniških in rekreacijskih objektov ali skupnih, skupaj z delavci drugih delovnih organizacij v sestavljeni organizaciji Iskra,
—	za vzdrževanje lastnih in skupnih počitniških in rekreacijskih objektov,
—	za nadomestila dela stroškov letnega oddiha delavcev.
21.	člen
Regres za organiziran letni oddih delavcev izven kraja stalnega bivališča je namenjen za nadomestilo stroškov za letni oddih v prvi vrsti tistim delavcem, ki sami brez solidarnostno združenih sredstev ne morejo kriti teh stroškov.
22.	člen
Delavci temeljnih organizacij in delovnih skupnostih določimo osnove in merila za delitev regresa v svojih samoupravni splošnih aktih v skladu s skupnimi osnovami in merili za delitev regresa za letni oddih, sprejetimi v delovni organizaciji v kateri smo združeni.
23.	člen
Pri določanju osnov in meril za delitev regresa za letni oddih delavci upoštevamo zlasti:
—	gospodarsko-socialni položaj delavca in njegove družine,
—	stopnjo težavnosti delovnih razmer, v katerih delavec dela,
—	rezultate dela delavca,
—	zdravstveno stanje.
24.	člen
V samoupravnih splošnih aktih delavci določimo način, kako bomo ugotavljali namensko porabo regresa za letni oddih. V samoupravnih splošnih aktih se delavci lahko sporazumemo o višini osebnega dohodka oziroma dohodka na družinskega člana, nad katero delavcem glede na njihovo ekonomsko stanje ne pripada regres za letni oddih, zlasti v tistih aktih, ki določajo skuone osnove in merila za delitev regresa za letni oddih za primer, da se regres za letni oddih izplača iz solidarnostno združenih sredstev za skupno poravnavo v delovni organizaciji.
25.	člen
Regresa za letni oddih ni dopustno deliti vsem delavcem v enakem znesku.
Delavec je upravičen do regresa za letni oddih potem, ko pridobi pravico do izrabe letnega dopusta. Regres dobi v tisti temeljni ali drugi organizaciji združenega dela, v kateri je izkoristil dopust.
Regres za letni oddih pripada tudi učencem poklicnih šol.
26.	člen
Sredstva regresa oblikujemo v višini najmanj 30 % in največ 45 % od povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v sestavljeni organizaciji v 9 mesecih preteklega leta. Tako oblikovana sredstva se povečajo za morebitne obvezneb dajatv^v oblikovanih sredstvih regresa za letni dopust je všteto tudi regresiranje oskrbnega dne.
27.	člen
če delavci temeljne ali druge organizacije združenega dela, ki je dosegla minimalni poslovni uspeh po 11. členu tega sporazuma ali manjšega, ne moremo sami ali iz solidarnostno združenih sredstev skupne porabe v delovni organizaciji oblikovati sredstva regresa za letni oddih v minimalni višini iz 26. člena tega sporazuma, se sredstva do te višine zagotovijo'iz solidamostno združenih sredstev skupne porabe v sestavljeni organizaciji Iskra.
c)	Kultura, šport In rekreacija
28.	člen
Za kulturne, športne, rekreacijske in druge podobne potrebe (proslave, jubileji organizacij združenega dela) v temeljni, delovni in sestavljeni organizaciji Iskra določijo delavci ustrezna sredstva, v zvezi s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov in letnim planom.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela uporabljajo neposredno, v skladu z namenom iz samoupravnega splošnega akta v delovni oziroma sestavljeni organizaciji ali pa se dodeljuje sindikalnim, športnim in drugim družbenopolitičnim organizacijam za posebne namene v obliki dotacij.
d)	Solidarnostne pomoči
29.	člen
Del sredstev skupne porabe namenjamo za solidarnostne pomoči, ki so:
—	pomoč družini delavca, ki je umrl,
—	ob smrti v ožji družini in v primeru daljše bolezni delavca,
—	enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah ali požarih, ki so prizadeli delavca in njegovo družino,
—	enkratne letne obdaritve upokojencev,
—	pomoč upokojencu, ki živi v slabih socialnih razmerah,
—	pomoč drugim organizacijam združenega dela, družbenopolitičnim organizacijam in skupnostim ob elementarnih nesrečah,
—	druge solidarnostne pomoči.
Predlog za solidarnostno pomoč, razen v primeru iz prve alineje prejšnjega odstavka, poda osnovna organizacija sindikata.
30.	člen
Denarna pomoč, ki jo izplačamo družini umrlega delavca, je enaka višini nagrade delavca ob upokojitvi.
Ce je delavec umrl za posledicami nezgode pri delu, se izplača ožji družini še razlika v višini pogrebnih stroškov po računu pristojne organizacije in zneski, ki jih v ta namen priznava skupnost zdravstvenega varstva po samoupravnem sporazumu. V drugih primerih sme znašati denarna pomoč največ en povprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega v sestavljeni organizaciji Iskra v preteklem letu.
e)	Nagrade za delo ob odhodu v pokoj In jubilejne nagrade
31.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v svojih samoupravnih aktih določijo izplačilo nagrad delavcem ob odhodu v pokoj in sicer:
—	za 10 let delovne dobe v sestavljeni organizaciji Iskra — en povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega v sestavljeni organizaciji,
—	za 10—20 let delovne dobe v sestavljeni organizaciji Iskra — dva povprečna neto osebna dohodka na zaposlenega v sestavljeni organizaciji,
—	za več kot 20 let delovne dobe v sestavljeni organizaciji Iskra — tri poprečne neto osebne dohodke na zaposlenega v sestavljeni organizaciji.
Tako oblikovana sredstva se povečajo za obvezne dajatve.
Če nagrad iz tega člena zaradi motenj v poslovanju ni moč zagotoviti niti iz solidarnostno združenih sredstev v delovni organizaciji, se le ta nadomestijo iz solidarnostno združenih sredstev v sestavljeni organizaciji.
32.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v svojih samoupravnih aktih določijo izplačilo denarnih nagrad ob delovnih jubilejih in sicer:
—	za 10 let delovne dobe v sestavljeni organizaciji Iskra — do 60%,
—	za 20 let delovne dobe v sestavljeni organizaciji Iskra — do 90 %,
—	za več kot 20 let delovne dobe v sestavljeni organizaciji Iskra — do 120 %. povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v sestavljeni organizaciji v preteklem letu, v višini, ki jo določajo merila v samoupravnem splošnem aktu te temeljne ali druge organizacije združenega dela.
Če nagrad iz predhodnega odstavka zaradi motenj v poslovanju ni moč zagotoviti niti iz solidarnostno združenih sredstev v delovni organizaciji, se le-ta nadomestijo iz solidarnostno združenih sredstev v sestavljeni organizaciji.
33.	člen
Za določitev nagrad iz 31. in 32. člena tega sporazuma se upošteva zavarovalna doba vpisana v delovno knjižico.
Pravico do jubilejne nagrade imajo ttidi tisti delavci, ki bi sicer v koledarskem Ifetu dosegli določeno zavarovalno dobo v sestavljeni organizaciji (10, 20, 30 let), pa so se pred tem upokojili.
f)	Druge potrebe
34.	člen
Iz sredstev skupne porabe lahko krijemo tudi druge potrebe delavcev, kot so preventivni zdravstveni ukrepi, delo družbenopolitičnih organizacij, zavarovanja delavcev zoper nesreče pri delu. Sredstva za take namene določimo z letnim planom, v nepredvidenih nujnih primerih pa tudi med letom.
IV: KONČNE DOLOČBE
35.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga z osebnim izjavljanjem na referendumu sprejme večina vseh delavcev v vsaki temeljni organizaciji in podpišejo pooblaščeni delavci temeljnih organizacij. Podpisnik tega sporazuma je tudi sindikat v sestavljeni organizaciji.
36.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela so dolžne uskladiti svoje in skupne samoupravne akte z določbami tega sporazuma v roku 12 mesecev od veljavnosti tega sporazuma.
37.	člen
Obvezno tolmačenje tega sporazuma daje delavxki svet sestavljene organizacije.
38.	člen
Ta sporazum prične veljati 8 dan po njegovi objavi v glasilu Iskra, uporablja pa se ga od... dalje.
PREDLOG
OS.	11.1980
Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka v sestavljeni organizaciji Iskra
Na podlagi 2. odstavka 115. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ St. 53/76) In 51. člena Zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka (Uradni list SFRJ St. 62/77) ter na podlagi 100. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela Iskra SOZD Elektrokovinske industrije, n. sol. o., so delavci z večino vseh glasov v vsaki temeljni organizaciji v sestavi delovne organizacije oziroma enoviti delovni organizaciji ter delovni skupnosti sestavljene organizacije, in sicer:
1.	ISKRA — Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko, n. sol. o.,
Kranj, Savska loka 4 Na referendumu dne.....
2.	ISKRA — Industrija elementov za elektroniko, n. sol. o.,
Ljubljana, Stegne 17 Na referendumu dne.....
3.	ISKRA — Industrija avtoelektričnih izdelkov, n. sol. o.,
Nova Gorica, Šempeter pri Gorici, Vrtojbenska 62 Na referendumu dne.....
4.	ISKRA — Industrija za avtomatiko, o.o.,
Ljubljana, Savska c. 3 Na referendumu dne....
5.	ISKRA — Industrija šlrokopotrošnlh izdelkov, n. sol. o.,
Škofja Loka, Titov trg 3a Na referendumu dne....
6.	ISKRA — Industrija kondenzatorjev, n. sol. o.,
Semič, Vrtača 1
7.	ISKRA — Industrija baterij Zmaj, n. sol. o.,
Ljubljana, Stegne 23
Na referendumu dne.....
8.	ISKRA — Commerce, n. sol. o.,
Ljubljana, Trg revolucije 3 Na referendumu dne.....
9.	ISKRA — Inštitut za kakovost in metrologijo, p. o.,
Ljubljana, Tržaška 2 Na referendumu dne.....
10.	ISKRA — Zavod za organizacijo in informatiko ZORIN, n. sub. o.,
Ljubljana, Trg revolucije 3 Na referendumu dne.....	v
11.	ISKRA — Industrija sistemov elektronike in zvez, n. sol. o.,
Ljubljana, Stegne 11 Na referendumu dne.....
12.	ISKRA — Invest servis — Vzdrževanje In tehnično upravljanje stavb, p. o.,
Ljubljana, Trg revolucije 3 Na referendumu dne.....
13.	ISKRA — Šolski center, p. o.,
Kranj, Savska loka 2 Na referendumu dne....
14.	ISKRA — Delovna skupnost skupnih služb, p. o.,
Ljubljana, Trg revolucije 3 Na referendumu dne....
sklenili naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA V SESTAVLJENI ORGANIZACIJI ISKRA
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
S tem samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka (v nadaljevanju sporazum) določamo delavci temeljnih organizacij združenega dela in enovitih delovnih organizacij v sestavljeni organizaciji Iskra SOZD Elektrokovinske industrije, n. sol. o., Ljubljana, Trg revolucije 3 (v nadaljevanju sestavljena organizacija) skupne osnove in merila za razporejanje čistega dohodka za osebne dohodke in skupno porabo, zboljšanje in razširitev materialne osnove dela in za rezerve s ciljem zagotoviti take ekonomske in druge pogoje, ki bodo vzpodbujali delavce v sestavljeni organizaciji Iskra k dobremu gospodarjenju, smotrnemu vlaganju, povečanju produktivnosti dela, uresničevanju materialnih pogojev za socialno varnost in storilnost delavcev, prav tako pa tudi, da se dosežejo splošna razmerja v delitvi družbenega proizvoda, predvidena v družbenem planu SR Slovenije oziroma določena v vsakoletni resoluciji o družbeno-ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije.
2.	člen
Dohodek delavci temeljne organizacije pridobivamo v okviru celotnega prihodka, ki ga ustvarimo s svojim poslovanjem, ko iz celotnega prihodka nadomestimo vrednost materialnih sredstev, porao-Ijenih v reprodukcijskem procesu in zagotovimo reprodukcijo stalnih produkcijskih sredstev in drugih sredstev.
3.	člen
Delavci v temeljni organizaciji pridobivamo dohodek odvisno od produktivnosti živega dela in uspešnosti upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi kot s svojim in družbenim minulim delom v temeljni organizaciji in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev.
4.	člen
Delavci temeljnih organizacij razporejamo dohodek za:
—	sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb na področju družbene dejavnosti in socialne varnosti delavcev,
—	obveznosti do delovnih skupnosti, ki opravljajo delo skupnega pomena za temeljne organizacije v delovni in sestavljeni organizaciji,
—	amortizacijo, obračunavamo po stopnji, ki je večja od predpisane,
—	izdatke za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	sredstva za druge potrebe, določene na podlagi zakonov,
—	čisti dohodek temeljne organizacije.	> 5
5.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah v svojih planih, drugih planih in samoupravnih sporazumih o združevanju dela in sredstev predvidimo:
—	obseg dohodka in razporejanje dohodka,
—	razporejanje čistega dohodka,
—	razporejanje dohodka in čistega dohodka v primeru preseganja ali nedoseganja planiranega dohodka.
Pri razporejanju čistega dohodka moramo upoštevati tudi določila družbenih planov’ in resolucij o družbeno ekonomski politiki in razvoju SRS.
II. OSNOVE ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA
6.	člen	v
Delavci razporejamo čisti dohodek po osnovah in merilih, ki ne smejo biti v nasprotju z osnovami in merili določenimi v tem sporazumu.
7.	člen
Čisti dohodek razporejamo delavci v temeljnih organizacijah za:
—	osebne dohodke,
—	skupno porabo,
—	izboljšanje in razširitev materialne osnove dela,
—	ustvarjanje in obnavljanje rezerv.
8.	člen
Delavci razporejamo čisti dohodek na osnovi izkazovanja rezultatov poslovanja tako, da spremljamo kazalce rezultatov poslovanja, kot to določa zakon o združenem delu in družbeni dgovor, ter na osnovi kazalcev, ki jih določimo skupno.
9.	člen
Ko razporejamo čisb dohodek moramo delavci izločati sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo v odvisnosti od:
—	dosežene produkbvnosb dela vseh delavcev, s katerimi smo združili delo in sredstva,
—	uspeha, doseženega z upravljanjem in gospodarjenjem s sredstvi, ki jih združujemo v sestavljeni organizaciji in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev, od uporabe znanstvenih dosežkov v proizvodnji in organizaciji dela od drugih družbeno dogovorjenih določil v samoupravnih splošnih akbh,
—	potreb za zboljševanje in razširjanje materialne osnove,
—	potreb za ustvarjanje in obnavljanje rezerv v skladu z naravo dejavnosti in vlogo, ki jo ima sestavljena organizacija v družbeni reprodukciji, da bi dosegli razširjeno reprodukcijo v družbi kot celo-b, pri čemer zagotavljamo razvojne cilje, določene v samoupravnih sporazumih in dogovorih o osnovah planov in v drugih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih,
—	potreb za neposredne in posredne oblike socialne vamosb delavcev.
10.	člen
Kadar se pojavi del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosb bomo ta del dohodka usmerjali predvsem v razširjeno reprodukcijo, za osebne dohodke pa le v takem obsegu, kot smo prispevali k temu povečanemu doho*u delavci s svojim delom in z upravljanjem z družbenimi sredstvi.
11.	člen
Pri doseganju nižjega dohodka od planiranega, bomo delavci, upoštevaje svoj prispevek k ustvarjanju dohodka, zmanjšali tudi sredstva za osebni dohodek in skupno porabo.
Ob nedoseganju planiranega dohodka moramo delavci temeljnih organizacij izdelab analizo pogojev ustvarjanja in pridobivanja dohodka po naslednjih elemenbh:
—	produktivnost dela,
—	prilagojenost tržnim razmeram,
—	sprememba na tržišču doma in v tujini,
—	spremembe predpisov,
—	stimulativnost sistema delitev sredstev za osebne dohodke ter sprejeli ukrepe za odpravo nastalih vzrokov za nedoseganje dohodka.
12.	člen
Uspešnost upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi delavci temeljnih organizacij spremljajo z naslednjimi kazalci:
—	dohodek na delavca,
—	dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi,
—	čisb dohodek na delavca,
—	akumulacija v primerjavi z dohodkom,
—	akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom,
—	akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi,
—	osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca,
—	čisti osebni dohodek na delavca.
13.	člen
Na podlagi ugotovljenih rezultatov po kazalcih iz 12. člena tega sporazuma strokovne službe delovne skupnosti sestavljene organizacije Iskra izdelajo analizo uspešnosti upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi za vse temeljne organizacije v sestavljeni organizaciji.
14.	člen
Z letnim planom temeljnih organizacij strokovne službe delovne skupnosti sestavljene organizacije razvrstijo temeljne organizacije po naslednjih kriterijih:
—	tehnološka grupa (dejavnost temeljne organizacije),
—	tehnološka opremljenost (ročno delo, strojno delo, avtomatizacija),
—	pogoji pridobivanja dohodka
in za vsako grupo pripravijo pričakovano vrednost kazalcev iz 12. člena tega sporazuma ter dovoljene meje odstopanja od pričakovanja.
15.	člen
Analizo uspešnosti upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi pripravijo strokovne službe delovne organizacije in strokovne službe delovne skupnosti sestavljene organizacije ob periodičnih in zaključnih računih.
Strokovne službe skupno pripravijo predlog ukrepov za organe upravljanja, za organizacijo združenega dela, za odpravo vzrokov ob nedoseganju pričakovanega rezultata po posameznem kazalcu.
HI. RAZPOREJANJE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN ZA SKUPNO PORABO
16? člen
Del čistega dohodka, ki je namenjen za osebne dohodke in skupno porabo, bomo razporejali v odvisnosti od dosežene poslovne uspešnosti, izražene v naslednjih kazalcih:
—	dohodek na delavca,
—	čisti dohodek na delavca,
—	dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi.
Del čistega dohodka, ki je namenjen za osebne dohodke in skupno porabo se lahko poveča samo v primeru, če je temeljna organizacija v tekočem obdobju vračala iz poslovnega sklada investicijske obveznosti, ki so manjše kot v preteklem obdobju.
17.	člen
Delavci v sestavljeni organizaciji Iskra bomo razporejali sredstva za skupno porabo tako, da bodo ta sredstva naraščala v skladu s planiranim oziroma dogovorjenim rastom ter v skladu z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in resolucijami.
18.	člen
Delavci v sestavljeni organizaciji Iskra bomo sredstva za skupno porabo v temeljnih organizacijah razporejali najmanj v višini 1,5 povprečnega osebnega dohodka v sestavljeni organizaciji Iskra v 9 mesecih preteklega leta na delavca, vendar najmanj v višini 1,0 povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v sestavljeni organizaciji Iskra v 9 mesecih preteklega leta na delavca v temeljnih organizacijah in enovitih delovnih organizacijah, ki bi poslovale z izgubo. Ta sredstva se koristijo za naslednje namene:
—	prehrano med delom,
—	regres za letni dopust,
—	jubilejne nagrade,
—	in nagrade ob odhodu v pokoj.
Kadar temeljna organizacija združenega dela ne uspe oblikovati sredstev skupne porabe v ustrezni višini zaradi slabših poslovnih rezultatov, se sredstva zanjo združuje na ravni delovne organizacije. V primeru, kadar tudi delovna organizacija ne uspe združiti sredstev v sklad skupne porabe, se sredstva združujejo na ravni sestavljene organizacije. Ta sredstva se koristijo v obliki kredita, pod pogojem, da je povprečni osebni dohodek v taki temeljni organizaciji enak ali manjši od pov-
prečnega osebnega dohodka v delovni organizaciji, oziroma, da je povprečni osebni dohodek v enoviti delovni organizaciji, ki ni uspela oblikovati sredstev skupne porabe v ustrezni višini zaradi slabših poslovnih sredstev, enak ali manjši od povprečnih osebnih dohodkov v sestavljeni organizaciji za preteklo leto.
19.	člen
Delavci sestavljene organizacije bomo združevali sredstva skupne porabe za prehrano, regres, odpravnine in jubilejne nagrade za delavce tistih temeljnih organizacij, ki bodo poslovale z izgubo na ravni delovne organizacije. Če delovna organizacija zaradi slabih poslovnih rezultatov ne uspe oblikovati sklada v ustrezni višini, se bodo sredstva združevala na ravni sestavljene organizacije.
Ob formiranju sklada skupne porabe delavci vseh temeljnih organizacij rezervirajo 2% tega sklada za združevanje za te namene. Rezervirana sredstva uporabljajo temeljne organizacije toliko časa, dokler ne nastane v sestavljeni organizaciji potreba po združitvi teh sredstev.
IV.	RAZPOREJANJE SREDSTEV ZA IZBOLJŠANJE IN RAZŠIRITEV MATERIALNE OSNOVE DELA IN USTVARJANJE IN OBNAVLJANJE REZERV
20.	člen
Delavci v sestavljeni organizaciji oblikujemo sredstva za izboljšanje in razširitev materialne osnove v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana tako, da zagotavljamo uresničitev ciljev, zastavljenih s planom.
21.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah bomo združevali sredstva za razširitev materialne osnove po dogovorjenih skupnih investicijskih programih v delovni organizaciji in sestavljeni organizaciji.
22.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah razporejamo del čistega dohodka za ustvarjanje in obnavljanje rezer^ najmanj v višini, kot to določa zakon.
Delavci v temeljnih organizacijah moramo skladno z zvišanjem sredstev za osebne dohodke povišati tudi sredstva rezerv.
23.	člen
Združena sredstva rezerv, ki jih združujemo v okviru sestavljene organizacije, se uporabljajo za namen, kot je določen v Samoupravnem sporazumu o združevanju v sestavljeno organizacijo.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga z osebnim izjavljanjem na referendumu sprejme večina vseh delavcev v vsaki temeljni organizaciji in podpišejo pooblaščeni delavci temeljnih organizacij. Podpisnik tega sporazuma je tudi sindikat v sestavljeni organizaciji.
25.	člen
Temeljne organizacije so dolžne uskladiti določbe svojih in skupnih samoupravnih splošnih aktov s tem sporazumom v roku 12 mesecev od dneva veljavnosti tega sporazuma.
26.	člen
Obvezno tolmačenje tega sporazuma daje delavski svet sestavljene organizacije.
27.	člen
Ta sporazum začne veljati 8 dan po objavi v časopisu Iskra, uporablja pase od dne............
PREDLOG x 05 tl. 1980
Samoupravni sporazum o enotnem oblikovanju razvidov nalog v sestavljeni organizaciji Iskra
V skladu z 2. odstavkom 19. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS 24/77 in 30/78) in Družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji (Uradni list SRS 20/79) ter na podlagi 100. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela Iskra SOZD Elektrokovinske industrije, n.sol.o., je delavski svet sestavljene organizacije Iskra na svoji... seji dne ... po predhodnem soglasju vseh delavskih svetov enovitih delovnih organizacij oz. temeljnih organizacij in delovnih skupnosti v sestavi delovnih organizacij, ter delovne skupnosti sestavljene organizacije, in sicer:
1.	ISKRA — Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko, n.sol.o.,
Kranj, Savska loka 4
2.	ISKRA — Industrija elementov za elektroniko, n.sol.o.,
Ljubljana, Stegne 17
3.	ISKRA — Industrija avtoelektričnih izdelkov, n.sol.o.,
Nova Gorica, Šempeter pri Gorici, Vrtojbenska 62
4.	ISKRA — Industrija za avtomatiko, o.o.,
Ljubljana, Savska c. 3
5.	ISKRA — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n.sol.o.,
Škofja Loka, Titov trg 3 a
6.	ISKRA — Industrija kondenzatorjev, n.sol.o.,
Semič, Vrtača 1
7.	ISKRA — Industrija baterij Zmaj, n.sol.o.,
Ljubljana, Stegne 23
8.	ISKRA — Commerce, n.sol.o.,
Ljubljana, Trg revolucije 3
9.	ISKRA — Inštitut za kakovost in metrologijo, p.o.,
Ljubljana, Tržaška 2
10.	ISKRA Zavod za organizacijo in informatiko ZORIN, n.sub.o.,
Ljubljana, Trg revolucije 3
11.	ISKRA — Industrija sistemov elektronike in zvez, n.sol.o.,
Ljubljana, Stegne 11
12.	ISKRA — Invest servis — Vzdrževanje in tehnično upravljanje stavb, p.o.,
Ljubljana, Trg revolucije 3
13.	ISKRA — Šolski center, p.o.,
Kranj, Savska loka 2
14.	ISKRA — Delovna skupnost skupnih služb SOZD, p.o.
Ljubljana, Trg revolucije 3
sprejel naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ENOTNEM OBLIKOVANJU RAZVIDOV NALOG V SESTAVLJENI ORGANIZACIJI
ISKRA
I.	SPLOŠNA DOLOČILA -
1. člen
S samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah za organiziranje dela in oblikovanje razvida nalog v sestavljeni organizaciji (v nadaljevanju sporazum) se delavci temeljnih organizacij in drugih organizacij združenega dela (v nadaljevanju temeljnih organizacij) v sestavljeni organizaciji sporazumemo o skupnih osnovah:
—	za organiziranje dela oz. delovnega procesa ter oblikovanje skupnih nalog,
—	za oblikovanje razvida nalog glede na njegovo vsebino in vlogo v skladu z zakonom ter glede na enotna metodološka izhodišča
s ciljem medsebojnega usklajenega urejanja in enotnega izvajanja načel za oblikovanje razvidov nalog ter primerljivosti gradiva in podatkov, ki jih morajo vsebovati razvidi nalog v vseh.temeljnih organizacijah v sestavljeni organizaciji, vse pa v skladu z zakonom in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji.
2. člen
Z enotno metodologijo v msilu 1. člena tega sporazuma delavci temeljnih organizacij zasledujemo in zagotavljamo medsebojno usklajenost in primerljivost razvidov nalog, zlasti pa določimo oziroma se dogovorimo:
—	za enotna izhodišča in načela členitve delovnega procesa ter oblikovanja del in nalog,
—	za podatke, ki jih morajo o nalogah vsebovati razvidi nalog ter za
—	kriterije in postopek zbiranja podatkov in gradiva.
II. ORGANIZIRANJE DELOVNEGA PROCESA
3.	člen
Organiziranje dela delavcev je pogojeno s cilji temeljnih organizacij v delitvi dela v delovni organizaciji. Pri organiziranju delovnega procesa v temeljni organizaciji določimo delavci takšno delitev dela, ki omogoča doseganje čimvečje produktivnosti dela ter ekonomičnosti in rentabilnosti v poslovanju.
4.	člen
Pri organiziranju dela ločimo naslednja izhodišča za členitev delovnega procesa in oblikovanja nalog:
—	delo kot proces,
—	izvajalca, ki delo opravlja,
—	nalogo, ki je zadolžitev izvajalca, da bo opravil konkreten del delovnega procesa.
5.	člen
Osnovna enota dela oziroma osnovni člen v delitvi dela je opravilo, ki je vsebinsko enoten ter tehnološko zaokrožen del delovnega procesa, katerega rezultat je oprijemljiv izdelek ali dokument, ki nastopa kot vhodni element oziroma kot predmet obdelave naslednjega tehnološko povezanega opravila. Rezultat opravila je vedno delni rezultat poslovne funkcije, ki ji pripada. 6
6.	člen
Poslovna funkcija je zaokrožena celota opravil, tisti del delovnega procesa, ki je nepogrešljiv za obstoj celotne organizacije. S tem, ko opravljajo organizacijske enote lastno funkcijo, omogočajo druga drugi oz. vsaka vsem drugim opravljanje funkcij.
7.	člen
Organizacijska enota je del delavcev temeljne organizacije, organizirano povezanih v delovnem procesu. Pri oblikovanju organizacijskih enot upoštevajo delavci predvsem cilje, ki naj bi jih temeljna organizacija dosegla glede na svojo dejavnost, ter prostorske, kadrovske in druge zunanje in notranje razmere, od katerih je odvisna smotrnost členitve delovnega procesa.
8.	člen
Vsaka organizacijska enota je odgovorna za to, da:
—	v skladu s cilji temeljne organizacije oblikuje cilje svojega delovanja,
—	oblikuje, izvaja in kontrolira lastno nalogo, ki je del delovnega procesa temeljne organizacije, tako, da bo njeno delovanje funkcionalno in ekonomsko optimalno,
—	zbira, analizira in obdeluje vso dokumentacijo, ki je potrebna za normalno delovanje organizacijske enote,
—	usklajuje svoje delo z drugimi organizacijskimi enotami.
9.	člen
Naloga organizacijske enote predstavlja skupek nalog, kijih morajo opraviti delavci organizacijske enote, da zadovoljijo cilje temeljne organizacije.
10.	člen
Naloga, kot element naloge posamezne organizacijske enote, nastane v trenutku dogovora, da bo delavec opravil delo v določenem roku, določeni kvaliteti in gospodarno ter preneha v trenutku polne izvedbe dogovora.
11.	člen
Naloga je opredeljena z naslednjimi elementi:
—	delovna sredstva,
—	metoda dela,
—	pričakovan rezultat dela,
—	trajanje dela in
—	rok izvedbe.
Pri nalogi s predpisano metodo dela so vsi elementi iz prvega odstavka tega člena znani. Pri nalogi, ki nima vnaprej določene metode dela, so ti elementi težko določljivi.
12.	člen
Naloga mora biti oblikovana tako, da jo je moč planirati in spremljati časovno, količinsko, kakovostno, ter toliko celovita in tako zaključena, da se lahko nanjo veže odgovornost delavca za uspešno izvedbo.
13.	člen
Naloga je osnova za uveljavitev delitve po delu.
III.	OSNOVE ZA OBLIKOVANJE RAZVIDA NALOG
14.	člen
Razvid nalog je samoupravni splošni ak^s katerim določimo delavci naloge, ki jih moremo izvrševati pri opravljanju dejavnosti temeljne organizacije.
15.	člen
Razvid nalog služi zlasti za:
—	smotrno organizacijo dela: operativno planiranje dela, najustreznejšo delitev dela, razporejanje delavcev k nalogam, postavljanje pričakovanih rezultatov dela in rokov izvedbe, postavljanje od--govornosti, planiranje pretoka materiala in informacij, planiranje in smotrno izkoriščanje kapacitet itd.,
—	vodenje in izvrševanje kadrovske politike: planiranje kadrov: oblikovanje razpisov in objav nalog; izbiro, zaposlovanje delavcev po njihovi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti, programiranje novih profilov kadrov in njihovega znanja; pripravo programov izobraževanja (funkcionalno usposabljanje pridobivanja strokovnega znanja ob delu in iz dela, posebno izobraževanje v zvezi z varstvom pri delu); ustrezno zaposlovanje invalidov, težje zaposljivih oseb in za
delo manj zmožnih oseb; razporejanje delavcev z zoženo delovno sposobnostjo na druga dela in naloge in odpravljanje psihosocialnih motenj delavcev,
— kot vir podatkov za ugotavljanje zahtevnosti dela, za evidenco in kontrolo nad sprejetimi in oprayljenimi nalogami ter za ugotavljanje doseganja rezultatov dela, za izračun delovne uspešnosti, —1 izhodišče za ugotavljanje neprimernih delovnih pogojev ter njihovo odpravljanje ter smotrno organiziranje in izvajanje varstva pni delu.
16.	člen
Razvid nalog mora vsebovati naslednje podatke o nalogi:
—	identifikacijski podatki,
—	naziv naloge,
—	opis vsebine dela,
—	predviden čas za izvedbo naloge,
—	odgovornost delavca za izvedbo naloge,
—	strokovna izobrazba,
—	funkcionalna-znanja,
—	delovne izkušnje,
—	z delom pridobljena delovna zmožnost,
—	psihofiziološke sposobnosti in lastnosti,
—	posebne telesne dejavnosti,
—	vplivi okolice,
—	oblika delovnega časa,
—	nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare pri delu.
Razvidi temeljnih organizacij lahko vsebujejo tudi druge podatke.
17.	člen
V razvidu nalog morajo biti naloge za zaposlovanje invalidov, težje zaposljivih in za delo manj zmožnih oseb opredeljene tako, da je možna njihova identifikacija, ki služi za smotrno razporejanje navedenih oseb.
18.	člen
V razvidu nalog morajo biti naloge, kjer nastopa večja nevarnost poškodb in zdravstvenih okvar posebej opredeljene.
19.	člen
Identifikacijski podatki zajemajo naziv temeljne organizacije, organizacijsko enoto in šifro naloge, ki označuje mesto naloge v razvidu. Poleg je lahko tudi šifra naloge, ki označuje tehnološke značilnosti naloge in je po njej razporejena v katalogu.
20.	člen
Naziv naloge mora biti oblikovan tako, da jo loči od vseh ostalih, podobnih nalog, iz njega morata biti razvidna aktivnost in predmet dela.
21.	člen
Opis vsebine dela vsebuje opravila po zaporedju, kot se delo odvija. Biti mora jedrnat, hkrati pa tako natančen, da je vsebina naloge nedvoumna in da je iz njega mogoče razbrati podatke za vred-notenje zahtevnosti naloge.
22.	člen
Predviden čas za izvedbo naloge določamo v odvisnosti od vrste naloge glede na določljhrost me-tode dela. Pri nalogah s predpisano metodo dela, dotočajo ča« tehnično z metodami merjenja časa strokovne službe. Pri nalogah, ki nimajo vnaprej določene metode dela, pa določamo čas z zbiranjem podatkov iz evidence dela, z ocenjevanjem, s štopanjem, metodo trenutnih opazovanj, z doto-Čanjem roka izdelave itd.
23.	člen
Odgovornost delavca za izvedbo naloge je odnos delavca do dela, ki ga opravlja, do delovnih sredstev in do delavcev, s katerimi združuje svoje deta. Odgovornost je moralna, disciplinska, materialna, odgovornost za delo drugih In odgovornost za opravljanje samoupravtjalsluh funkcij.
38
t >
24.	člen
Strokovno izobrazbo pridobi delavec z uspešno opravljenim verificiranim programom izobraževanja, t.j. s končanjem določene šole.
25.	člen
Funkcionalna znanja so razna dodatna, bolj ali manj sistematično pridobljena znanja. Delavec jih pridobiva ob delu preko tečajev, seminarjev in drugih oblik izobraževanja, ki dopolnjujejo ali poglabljajo pridobljena strokovna znanja.
26.	člen
Delovne izkušnje so znanja, spretnosti in lastnosti za smotrno in učinkovito izvrševanje nalog, ki jih pridobi delavec v določenem obdobju s praktičnim delom.
27.	člen
Z delom pridobljena delovna zmožnost je tista pridobljena strokovnost ter tiste razvite spretnosti in psihofiziološke sposobnosti, ki si jih je delavec pridobil oziroma razvil z uspešnim opravljanjem nalog in s trajnim izobraževanjem ob delu ter jez doseženimi delovnimi rezultati dokazal, daje usposobljen za uspešno opravljanje predvidenih nalog.
Z delom pridobljena delovna zmožnost se postavlja kot alternativna zamenjava za strokovno izobrazbo, razen v primerih, kjer je s posebnimi predpisi določena zahteva po strokovni izobrazbi ali po posebnih izratih.
28.	člen
Psihofiziološke sposobnosti in lastnosti sestavljajo:
—	telesne sposobnosti in lastnosti, ki opredeljujejo zdravstveno primernost za delo. Z analizo nalog ugotavljamo, za kakšnega delavca se ne priporoča, da opravlja naloge z vidika splošnega zdravstvenega stanja, kroničnih in drugih obolenj, spola in starosti,
—	duševne sposobnosti in lastnosti, med katere štejemo senzorne sposobnosti, psihomotorične spretnosti, umske sposobnosti in osebnostne lastnosti (stališča, interesi in navade) in kažejo na psi- * hološko primernost delavca za delo, določajo strokovnjaki ustreznih profilov.
29.	člen
Posebne telesne dejavnosti so vse tiste dejavnosti, ki povzročajo telesni napor: fizične obremenitve (dviganje bremen, hoja z bremenom itd.), prisilna, neudobna ali težavna drža telesa, hiter ritem dela itd.
30.	člen
Vplivi okolice so vsi tisti vplivi, ki delavca pri delu ovirajo ali ga spravljajo v nevarnost. To so: neprimerna toplota, ropot, svetloba, plini itd.
31.	člen
Oblike delovnega časa: opisujemo predvsem odklone od rednega delovnega časa.
32.	člen
Razvidi temeljnih organizacij lahko vsebujejo tudi druge podatke o nalog|z namenom, da jo z njimi natančneje opredelimo in opišemo z vidika pristopa k vrednotenju zahtevnosti dela. Ti dodatni jx>-datki morajo biti zbrani na enoten način na ravni delovne organizacije.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33.	člen
Vsebina razvidov nalog v temeljnih organizacijah se preverja in po potrebi dopolni ob določanju planov.
34.	člen
Temeljne organizacije in delovne skupnosti so dolžne vskladiti določbe svojih in skupnih splošnih aktov s tem samoupravnim sporazumom v roku 12 mesecev od dneva veljavnosti tega sporazuma.
35.	člen
Obvezno tolmačenje tega sporazuma daje delavski svet sestavljene organizacije.
36.	člen
Ta sporazum prične veljati 8 dan po njegovi objavi v glasilu Iskra, uporablja pa se ga od dne ... dalje.
PREDLOG
05.11.1980
Samoupravni sporazum o spodbujanju in vrednotenju ustvarjalnega dela v sestavljeni organizaciji Iskra
Na podlagi 13. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 53/76) In 100. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela Iskra SOZD Elektrokovlnske Industrije, n.sol.o., so delavci z večino vseh glasov v vsaki temeljni organizaciji v sestavi delovne organizacije oz. enoviti delovni organizaciji ter delovni skupnosti sestavljene organizacije, in sicer:
1.	ISKRA — Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehanlko, n.sol.o.,
Kranj, Savska loka 4 Na referendumu dne...
2.	ISKRA — Industrija elementov za elektroniko, n.sol.o.,
Ljubljana, Stegne 17 Na referendumu dne...
3.	ISKRA — Industrija avtoelektrlčnlh Izdelkov, n.sol.o.,
Nova Gorica, Šempeter pri Gorici, Vrtojbenska 62 Na referendumu dne...
4.	ISKRA — Industrija za avtomatiko, o.o.,
Ljubljana, Savska c. 3 Na referendumu dne...
5.	ISKRA — Industrija šlrokopotrošnih izdelkov, n.sol.o.,
Škofja Loka, Titov trg 3 a Na referendumu dne...
6.	ISKRA — Industrija kondenzatorjev, n.sol.o.,
Semič, Vrtača 1 Na referendumu dne...
7.	ISKRA — Industrija baterij Zmaj, n.sol.o.,
Ljubljana, Stegne 23 Na referendumu dne...
8.	ISKRA — Commerce, n.sol.o.,
Ljubljana, Trg revolucije 3 Na referendumu dne...
9.	ISKRA — Inštitut za kakovost In metrologljo, p.o.,
Ljubljana, Tržaška 2 Na referendumu dne...
10.	ISKRA — Zavod za organizacijo In Informatiko ZORIN, n.sub.o.,
Ljubljana, Trg revolucije 3 Na referendumu dne...
•11. ISKRA — Industrija sistemov elektronike in zvez, n.sol.o.,
Ljubljana, Stegne 11 Na referendumu dne...
12.	ISKRA — In vest servis — Vzdrževanje in tehnično upravljanje stavb, p.o.,
Ljubljana, Trg revolucije Na referendumu dne...
13.	ISKRA — Šolski center, p.o.,
Kranj, Savska loka 2 Na referendumu dne...
14.	ISKRA — Delovna skupnost skupnih služb SOZD, p.o.
Ljubljana, Trg revolucije 3 Na referendumu dne...
sklenili naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SPODBUJANJU IN VREDNOTENJU USTVARJALNEGA DELA V SESTAVLJENI ORGANIZACIJI ISKRA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Delavci temeljnih organizacij in drugih organizacij združenega dela (v nadaljevanju temeljnih organizacij) v sestavljeni organizaciji smo spoznali kot nujnost, da pospešimo razvoj tehnologije, orfjariTzacije dela, učinkovitejše znanstveno raziskovalno delo, boljše gospodarjenje, povečanje produktivnosti, povečanje varnosti pri delu in izboljšanje delovnega in bivalnega okolja.
->	2. člen
S tem sporazumom se urejajo skupne osnove za pogoje, postopek, določanje nadomestila in priznanja ustvarjalcem in medsebojne pravice in obveznosti ustvarjalcev in temeljnih organizacij ter druga vprašanja s področja ustvarjalnega dela.
Ustvarjalec je delavec, ki z ustvarjalnim delom v smislu tega sporazuma prispeva k povečanju dohodka temeljne organizacije.
3.	člen
Ustvarjalno delo v smislu tega sporazuma je tisto delo, katerega rezultati ne izhajajo očitno iz znanega stanja. Je prispevek delavca, ki po ustvarjalnosti presega njegovo delo in naloge, določene v razvidu nalog ter v programu dela. Ustvarjalno delo pa pomeni tudi tisto delo, ki je doseženo poleg rednega dela ali na drugih področjih dela in prinaša novosti, ki se kažejo v povečanju dohodka ali nematerialnih koristih, ki se jih lahko oceni in izrazi kot rezultat.
Za ustvarjalno delo se štejejo tehnične, oblikovne in organizacijske inovacije, racionalizacije in druge oblike inovacijske dejavnosti, ki prispevajo k zboljšanju organizacije dela, poslovanja in delitve, boljšem izkoriščanju naravnih, tehničnih, delovnih in kadrovskih zmogljivosti, ekonomiji delovnega predmeta, humanizaciji dela in varstva pri delu, varstvu človekovega okolja, boljši možnosti za transport in prevoz ljudi in materiala, administrativnega poslovanja, zboljšanju pogojev uskladišče-nja in organizaciji izkoriščanja materiala, zboljšanju vseh oblik obveščanja, zboljšanju sedanjih in iskanju novih proizvodov itd.
4.	člen
Pravica in dolžnost vsakega delavca je, da z ustvarjalnim delom prispeva k boljšemu gospodarjenju in racionalnejšem izkoriščanju sredstev družbene reprodukcije.
Vsakdo ima pravico, da je njegov ustvarjalni prispevek obravnavan v smislu tega sporazuma in sporazuma, ki je sprejet v njegovi delovni organizaciji ali njegovi temeljni organizaciji.
5.	člen
Določila tega sporazuma veljajo tudi za ustvarjalce, ki so prijavili svoj prispevek na natečaj za rešitev določenega problema.
Nagrade, ki jih zagotavlja natečaj, se izplačujejo neodvisno od nadomestila za ustvarjalno delo po določilih tega sporazuma.
I t
41
II.	ORGANIZACIJA IN POSTOPEK
6.	člen
Organi upravljanja, poslovodni organi in drugi odgovorni delavci so dolžni podpirati razvoj in pospeševanje ustvarjalnosti ter varovati pravice ustvarjalcev.
7.	člen	•
V postopku obravnavanja prispevkov sodelujejo:
—	organizator za ustvarjalno delo,
—	poslovodni organ,
—	komisija za ustvarjalno delo,
—	delavski svet,
—	strokovne službe.
8.	člen
Organizator za ustvarjalno delo opravlja organizacijsko-tehnična strokovna dela pri organiziranju ustvarjalne dejavnosti in v postopku obravnavanja prispevkov, zlasti pa:
—	spremlja, načrtuje in razvija organizacijo ustvarjalnega dela,
—	vodi informacijski sistem o obstoječih poslovno proizvodnih problemih,
—	sprejema in evidentira prijave ter organizira in vodi postopek obravnavanja prispevkov,
—	vodi ustrezno dokumentacijo in arhiv,
—	opozarja sodelujoče organe na nepravilnosti v postopku,
—	komunicira z ustrezno službo v SOZD Iskra.
Organizator za ustvarjalno delo lahko opravlja delo za več temeljnih organizacij v okviru delovne organizacije.
9.	člen
Strokovne službe po potrebi ocenjujejo prispevke z gospodarskega, tehničnega, organizacijskega in sorodnega vidika, ter dajejo mnenje o tem, ali prispevek izpolnjuje pogoje tega sporazuma in o vrsti in obsegu zaščite prispevka.
10.	člen
Poslovodni organ daje mnenje o možnostih vključitve prispevka v plan in proizvodni program temeljne organizacije ter je odgovoren za,realizacijo sprejetih ustvarjalnih prispevkov.
11.	člen
Komisijo za ustvarjalno delo imenuje delavski svet. Naloga komisije je, da na osnovi zbrane dokumentacije izdela predlog delavskemu svetu ter da vzpodbuja akcije za pospeševanje ustvarjalnega dela.
Ustvarjalec ima pravico, da se udeleži seje, na kateri komisija obravnava njegov prispevek oziroma ga komisija v primeru nejasnosti povabi na sejo zaradi dodatnih informacij in za pravilnejšo odločitev.
12.	člen
Delavski svet odloča o predlogih komisije za ustvarjalno delo na način in v mejah pooblastil, ki jih določajo Statut in drugi samoupravni splošni akti.
V primeru, da znaša predvideno nadomestilo za ustvarjalni prispevek manj kot je povprečen osebni dohodek v SOZD Iskra, lahko delavski svet pooblasti komisijo, da samostojno odloča o predlogu.
13.	člen
Ustvarjalec ali skupina ustvarjalcev odda ustrezno dokumentiran prispevek organizatorju, ki potrdi prejem.
Pod ustrezno dokumentiranim prispevkom se razume dokument, ki vsebuje:
—	kratek stvarni naslov prispevka,
—	področje uporabe,
—	opis namena oz. kakšen problem rešuje,
—	če je možno, opis že znanih rešitev in navedb prednosti pred že znanimi rešitvami,
—	podroben opis prispevka z eventualnimi risbami,
—	če je možno, podatke o predvidenih gospodarskih učinkih, investicijah, tržnih možnostih ipd.,
—	ime, priimek, naslov ustvarjalca oz. ustvarjalcev ter področje dela,
—	izjavo, da je prispevek rezultat lastnega dela,
—	izjavo o deležu ustvarjalnega dela posameznih ustvarjalcef, če je sodelovalo več ustvarjalcev. V kolikor prispevek ni ustrezno dokumentiran, organizator od ustvarjalca nemudoma zahteva dopolnitev. Organizator je dolžan ustvarjalcu nuditi pomoč pri dokumentiranju prispevka.
•	14. člen
Organizator posreduje urejeno dokumentacijo po potrebi strokovnim službam v oceno. Na osnovi mnenj in ocen strokovnih služb in poslovodnega "organa izdela osnutek predloga za komisijo. Komisija sklepa o predlogu za delavski svet. S predlogom delavskega sveta se seznani tudi ustvarjalec, ki lahko poda dodatne predloge in pojasnila.
Predlog vsebuje zlasti: oceno o izpolnjevanju pogojev iz člena 3 tega sporazuma, ocenp gospodarske ali drugače smotrnosti prispevka, rok za realizacijo prispevka, modalitete izplačila nadomestila ustvarjalcu, čuvanje poslovne tajne oziroma pravno zaščito.
15.	člen
Ustvarjalec in temeljna organizacija sta dolžna čuvati ustvarjalni prispevek kot poslovno tajno do ustrezne odločitve delavskega sveta, za predloge, ki se patentirajo pa do patentne prijave.
16.	člen
Ustvarjalec je dolžan nuditi strokovno pomoč pri realizaciji sprejetega prispevka.
17.	člen
Ustvarjalec je dolžan oddati ustrezno dokumentiran prispevek organizatorju najkasneje v enem letu od pričetka uporabe prispevka, sicer izgubi pravice iz tega sporazuma. Pravice ustvarjalca do nadomestila zastarajo v treh letih.
18.	člen
Delavski svet odloči o predlogu komisije s sklepom. Sklep se posreduje ustvarjalcu, ki lahko na sklep v roku 30 dni vloži zahtevo za varstvo pravice. Po dokončni veljavnosti sklepa se ustvarjalcu izplača nadomestilo.	*
19.	člen
Če se v temeljni organizaciji odloči, da se prispevek pravno zaščiti, začne organizator postopek zaščite pri ustrezni inštituciji direktno ali s posredovanjem strokovni službi v Iskri.
Pod pravno zaščito se razume pri lavo patentov in znakov razlikovanja.
Zaščita je na ime Iskra SOZD Elektrokovinske industrije, n.sol.o., Ljubljana, temeljna organizacija pa zadrži pravico razpolaganja.
20.	člen
V primeru, da temeljna organizacija ne uveljavlja pravice pravne zaščite prispevka, bodisi da se ji je odrekel oziroma iz drugih zakonitih razlogov, lahko ustvarjalec sam pravno zaščiti svoj prispevek, pri čemer pa temeljna organizacija obdrži pravico izkoriščanja ne glede na teritorij.
Enako velja za že uveljavljeno pravno zaščito, ki se ji temeljna organizacija odreče naknadno.
III.	DOLOČANJE NADOMESTILA ZA USTVARJALNO DELO
21.	člen
Pravico do nadomestila ima vsak delavec, ki z ustvarjalnim delom v smislu tega sporazuma prispeva k povečanju dohodka temeljne organizacije.
S samoupravnim splošnim aktom o razporejanju čistega dohodka se določi višino sredstev, ki so ustvarjena z ustvarjalnim delom in ki se razporedijo za izplačila osebnega dohodka.
22.	člen
Nadomestilo ustvarjalcu za njegov prispevek izplača vedno tista organizacija združenega dela, v kateri nastaja povečan dohodek, ne glede na to, s katero organizacijo ustvarjalec združuje svoje delo.
Če uporablja ustvarjalni prispevek več organizacij združenega dela, plačujejo posebno nadomestilo ustvarjalcu vse soudeležene organizacije v razmerju kot se jim poveča dohodek.
23.	člen
Ustvarjalcu pripada enkraten znesek kot nadomestilo za materialne stroške, ki jih je imel s svojim prispevkom. Nadomestilo za materialne stroške se lahko ustvarjalcu izplača takoj, ko je prispevek sprejet.
24.	člen
Povečanje dohodka kot rezultat ustvarjalnega dela se ugotavlja ob zaključku obračunskih obdobij. Ustvarjalcu se izplačuje nadomestilo ob vsakokratni ugotovitvi povečanega dohodka.
Povečanje dohodka ugotavljia strokovna služba in je razlika med dohodkom, doseženim po rezultatu ustvarjalnega dela in dohodkom pred posegom.
25.	člen
Posebno nadomestilo določamo po naslednji formuli:
PN = PNo x fu
PN ... posebno nadomestilo,
PNo... osnovna vrednost nadomestila, fu ... faktor ustvarjalnosti.
26.	člen
Osnovne vrednosti nadomestila se določajo po naslednii tabeli, ki daje maksimalne vrednosti.
Povečan dohodek	Osnovna vrednost nadomestila
(letna vrednost)	(pN0)
do x	5. 000
5. 001	-	20.000	800	+
20. 001	-	50.000	3.050	+
50.001	-	100.000	7.250	+
100.001	-	200.000	13. 750	+
200.001	-	300.000	25. 750	+
300.001	•F	500.000	35.000	+
500.001	-	700.000	49.750	+
700.001	-	1.000.000	57. 750	+
1.000.001	-	5. 000.000	66. 750	+
5. 000. 001	-	10. 000.000	146.750	+
nad		10. 000.000	196.750	+
16 %	(najmanj 300 din) 15 % od vrednosti nad	5.000	
14 %	" 20.000
13 %	"	50.000
12 %	" 100.000
10 %	" 200.000
7 %	"	300.000
4 %	•	"	500.000
3%	"	700.000
2 %	" 1.000.000
1 %	"	5.000.000
0.5%	" 10.000.000
27.	člen
Faktor ustvarjalnosti korigira osnovno vrednost nadomestila glede na okoliščine, v katerih je delavec ustvarjalni prispevek oblikoval (pri rednem delu, izven rednega dela), ter glede na stopnjo novosti ustvarjalnega prispevka. Z njim priznavamo sodelovanje drugih delavcev, ki so s svojim minulim delom omogočili rešitev določenega problema.
Določa se po naslednji tabeli:
Okoliščine	Stopn ja no vo s ti			
	znana rešitev	izboljšava z znanimi rešitvami	izboljšava z Izvirnimi rešitvami	popolnoma novo
pri rednem delu	0	0,4	0.7	1.0
poleg rednega dela	0,2	0,5	0,8	1,1
na drugih področjih dela	0,3	0,6	0,9	1,2
Stopnja novosti:
Znana rešitev: Pod to stopnjo razumemo uvedbo že znanih poslovno proizvodnih rešitev, bodisi, da so preneseni iz organizacij združenega dela v Iskri in drugih, iz strokovne literature ali iz drugih virov.
Izboljšava z znanimi rešitvami: Pod to stopnjo prištevamo izboljšanje postopkov, strojev in naprav z znanimi rešitvami in znanimi predmeti.
Izboljšava z izvirnimi rešitvami: Nov način uporabe že znanih postopkov, izboljšanje postopkov, strojev in naprav z izvirnimi rešitvami in znanimi predmeti.
Popolnoma nova rešitev: Doslej še neznana rešitev tehničnih problemov, ki morajo izpolnjevati pogoje za pridobitev patenta oziroma, da ta rešitev v splošni in specifični tehnologiji še ni poznana in da se še ne uporablja.
Okoliščine:
Pri rednem delu: Ustvarjalec je dosegel izboljšavo v okviru svojih rednih delovnih zadolžitev.
Poleg rednega dela: Ustvarjalec je dosegel izboljšavo izven okvira rednih delovnih nalog.
Na drugih področjih dela: Ustvarjalec je dosegel izboljšavo na drugem delovnem oziroma strokovnem področju.
28.	člen
Ustvarjalcu pripada posebno nadomestilo za ustvarjalno delo toliko časa, kolikor se kaže povečan . dohodek, vendar največ 5 let za izume in največ 3 leta za tehnične izboljšave.
29.	člen
Kadar se rezultati ustvarjalnega dela ne dajo izraziti s povečanjem dohodka ali pa ga ne moremo izračunati, pripada ustvarjalcu enkratna nagrada, ki jo določimo tako, da pomnožimo število točk z vrednostjo točke.
Število točk določimo s točkovanjem:
1.	Stopnja originalnosti predloga:
a)	ideja nima mnogo originalnosti, je v splošnem znana — 1—5 točk,
b)	ideja je v poprečju dobra — 6—11 točk,
c)	ideja je dobra in izraža samostojno mišljenje — 12—19 točk, č) ideja kaže ustvarjalnost in kreativnost — 20—29 točk,
d)	ideja je odlična in vsebuje zelo visoko stopnjo ustvarjalnosti — 30—40 točk.
2.	Pomembnost in vplivnost predloga za predlagano območje:
a)	dosedanje stanje se bo neznatno izboljšalo, vplivnost lahko komaj zaznamo — 1 —5 točk,
b)	dosedanje stanje bo zadovoljivo izboljšano — ima malo vplivnosti — 6—11 točk,
c)	dosedanje stanje bo izboljšano — predlog je pomemben — 12—19 točk,
č) dosedanje stanje bo znatno izboljšano — vplivnost je velika — 20—29 točk,
d)	dosedanje stanje bo izredno izboljšano — vplivnost je določilno velika — 30—40 točk.
3.	Obseg uporabnosti:
a)	predlog je možno uporabiti na zelo ozkem delovnem področju, omenjeno je le na nekaj delovnih mestih — 1 —5 točk,
b)	predlog zadeva več delovnih področij in veliko število delovnih mest — 6—11 točk,
c)	predlog je možno uporabiti v več oddelkih in zadeva zelo veliko število delovnih mest — 12—19 točk,
č) predlog je možno uporabiti v drugih obratih ali TOZD v okviru DO in ima vpliv tudi na tržišču — 20—29 točk,
d)	predlog je možno uporabiti vokviruSOZDinima zelo velik vpliv na tržišče — 20—40 točk. 4
4.	Stroški:
a)	potrebni so napori vseh služb, izdelava dokumentacije, prospektov in mnogih orodij — 1 —5 točk,
b)	potrebni so napori nekaterih služb, ustrezne dokumentacije, izdelava nekaterih orodij v manjšem obsegu — 6—11 točk,
c)	potrebna je angažiranost ene službe, manj dokumentacije in malo orodij — 12 — 19 točk, č) potrebna je organiziranost enega oddelka, malo dokumentacije in le nekatera enostavna orodja ali priprave — 20—29 točk,
d)	za realizacijo predloga so potrebni neznatni napori in stroški — 30—40 točk.

Vrednost točke je razmerje med maksimalno vrednostjo enkratne nagrade, ki je enaka petim poprečnim osebnim dohodkom v SOZD Iskra v preteklem letu ter med maksimalnim številom točk, ki jih je možno doseči po točkovanju, t.j. 160 točk.
30.	člen
Poleg posebnih nadomestil in nagrad lahko samoupravni organi odobrijo ustvarjalcem, katerih prispevek je bil posebno ploden, še druge oblike priznanj, kot na primeri izredni plačan dopust, podelitev štipendije za reden ali izreden študij, odobritev potovanja v študijske namene itd., če tako dopuščajo drugi samoupravni splošni akti, ki urejajo delovna razmerja delavcev.
31.	člen
Za ustvarjalca, ki odda dokumentiran prispevek v obravnavo, lahko komisija predlaga enkratno nagrado v višini največ do 20 % poprečnega osebnega dohodka v SOZD Iskra za preteklo leto, za vzpodbudo, ne glede na to, da se njegov prispevek v danih pogojih ne more izkoristiti.
Ustvarjalci, ki so se s svojim ustvarjalnim delom posebno izkazali, lahko na pobudo komisije za ustvarjalno delo dobijo družbena in moralna priznanja, kot so razna odlikovanja, diplome, objave v glasilu Iskra ipd.
IV.	REŠEVANJE SPOROV
„	32. člen
V primeru nespoštovanja določil tega samoupravnega sporazuma in na zahtevo ustvarjalca ali drugega prizadetega razpravljajo in odločajo o rešitvah pristojni organi v temeljni organizaciji.
33.	člen
Delavci smo sporazumni, da lahko spore s področja ustvarjalnega dela pred obravnavo na pristojnem sodišču rešuje arbitražna komisija v delovni organizaciji.
V.	KONČNE DOLOČBE
34.	člen
Ta sporazum nadomesti samoupravni sporazum o inventivni dejavnosti v sestavljeni organizaciji, ki je bil sprejet dne 26. 2. 1976.
35.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga z osebnim izjavljanjem na referendumu sprejme večina vseh delavcev v vsaki temeljni organizaciji in podpišejo pooblaščeni delavci temeljnih organizacij. Podpisnik tega sporazuma je tudi sindikat v sestavljeni organizaciji.
36.	člen
Temeljne organizacije so dolžne uskladiti določbe svojih in skupnih samoupravnih splošnih aktov s tem sporazumom v roku 12 mesecev od dneva veljavnosti tega sporazuma.
'3^. člen
Obvezno tolmačenje tega sporazuma daje delavski svet sestavljene organizacije.
38. člen
Ta sporazum začne veljati 8 dan po objavi v časopisu Iskra, uporablja pa se od dne...
/
BELEŽKE

BELEŽKE
r r + r 1 . i i
L
ELEKTR0MEHAN1KA
OBISKU KPO SOZD ISKRA
‘rogramska usmeritev telematike
UV|
V Kranju so se v ponedeljek, 10. 'embra sestali člani KPO SOZD N z vodstvom Iskre Elektromeha-Sestanka so se udeležili tudi faktorji temeljnih organizacij s Nročja telekomunikacij in računal-Pva. V dolgi in plodni razpravi so kvnavali priprave na srednjeročni p DO s poudarkom na programskih peritvah telekomunikacij in raču-pftištva.
Ena izmed ugotovitev o bodočem fvoju telekomunikacij je, da bodo !®ktromehanski avtomatski telefon-sistemi v novem srednjeročnem . obju močno nazadovali. Zato v '%j teh sistemov ne bodo usmerje-r bistvena vlaganja.
. Sistem Metaconta je v polni proiz-pbtji, število priključkov bo iz leta v *Q večje. Svoj vrh bo sistem dosegel bjetno že ob koncu srednjeročnega Nobja. Sistem M 10 C boposodo-Pen v skladu z razvojem tehnologije, rtitni pomnilnik bo zamenjan s ^Vodniškim, vpeljan bo novi raču-^nik 1602, s čimer bo zmogljivost !!>trale znatno večja. Z uvedbo LSI J&j bomo skušali miniaturizirati ■htosnike in periferne naprave. Bitnih sistemskili sprememb na siste-1 Metaconte pa ne bomo izvajali.
, Vzporedno s tem že pospešeno fbe razvoj družine zasebnih avtomatih telefonskih central s skupnim bvom Iskra 2000, ki so in bodo i lod lastnega razvojnega dela, s čimer Mahko zagotovimo neomejen izvoz, ^ločeni tipi central Iskra 2000 bodo porabljeni tudi v javni telefoniji.
Intenzivno razmišljamo o uvedbi pvega digitalnega sistema za srednje J Večje javne centrale. Deloma naj bi i1* v proizvodnji že proti koncu pri-*<lnjega srednjeročnega obdobja.
Napredku v svetu in novim tehnologijam nameravamo slediti tudi z razvojem novega telefonskega aparata, periferije, faksimila itd. Predvsem pa bo treba zagotoviti program za TOZD TEL na Blejski Dobravi.
Računalništvo bo v prihodnjih letih moralo doživeti izredno ekspanzijo tako glede trženja kot v pogledu osvajanja novih proizvodov na področju procesne tehnike _ poslovnih aplikacij. Potrebna bodo sistematična prizadevanja, da bi se program računalništva lahko smiselno in logično vklopil tudi v ostale temeljne organizacije Elektromehanike, ki so sposobne in opremljene za tako dejavnost.
Ponovno bo potreba obdelati vprašanja pokrivanja novih programov z devizami, iskati predloge za povečanje izvoza na konvertibilno področje. V teku pa so stalne akcije za izboljšanje gospodarjenja na vseh področjih. Predvsem je potrebno zagotoviti vse potrebno, da se bo Iskra tudi v prihodnjih letih uspešno razvijala. V razpravi so se dotaknili tudi problematike opremljanja razvojnih oddelkov s potrebno opremo. Le ta je tudi ria področju telekomunikacij in računalništva manj ustrezna kot na zahodu, zato je tudi učinkovitost razvoja v Iskri manjša.
Ob koncu obiska so se člani KPO SOZD Iskra seznanili s potekom priprav na reorganizacijo dela DO Iskra Elektromehanika. Velikost sedanje DO otežuje kvalitetno vodenje na posameznih proizvodnih področjih. V letu 1981 naj bi v Elektromehaniki pripravili vse potrebno za dejansko konstituiranje samostojnih delovnih organizacij do 1. januarja 1982.
Izhodišča za akcijo IMNIMP '80-81
Z akcijo Nič nas ne sme presenetiti ^ je lani ponovno dokazala visoka ^vest delovnega človeka in njegova Pripravljenost, da brani naš samoupravni socialistični red pred dejavno-%i sovražnika. Izkušnje lanske akcije J°rajo biti podlaga za usposabljanje rlovnih ljudi in občanov, za utrjeva-"i6 obrambne sposobnosti in varnosti JhŠe domovine ter splošne stabilnosti Priržbenega razvoja.
Občinska konferenca SZDL Kranj * sklicala novinarsko konferenco in ^vinarjem predstavila cilje in prodam letošnje akcije NNNP, ki bo ^tijučena spomladi. Sredstva obveščanja so dolžna obveščati in poročati ? Pripravah na akcijo v okviru republi-občine, organizacij združenega kla in KS.
Akcija NNNP 80/81 mora biti Politično mobilizacijska in množična. Ugotoviti mora množično udeležbo delovnih ljudi in občanov v združenem delu, KS, samoupravnih in drugih ,°fganih, družbenopolitičnih organiza-Cljah, društvih itn.
Ustvarjati moramo pogoje, da bodo “elovni ljudje v temeljnih, samouprav-^ družbenopolitičnih in drugih
skupnostih odločali o vprašanjih SLO in družbene samozaščite. Akcija mora prispevati k usposabljanju delovnih ljudi in občanov, zlasti mladih za uresničevanje njihovih delovnih ljudi in občanov, zlasti mladih za uresničevanje njihovih nalog na področju SLO in DS, h krepitvi moralno-politič nih vrednot, poglabljanja koncepta SLO, k borbeni pripravljenosti prebivalstva.
Aktivnosti morajo biti usmerjene v:
—	razvijanje in usposabljanje narodne zaščite
—	praktično usposabljanje za oborožen boj s poudarkom na vodenju protioldepne, protidesantne in protizračne obrambe ter izvajanju obrambe naselij in mest
—	usposabljanje najodgovornejših organov in vodstev za usklajevanje in vodenje SLO in DS in njihovo kadrovsko krepitev,
—	načrtno in dolgoročno delo pri usmerjanju mladine v vojaške šole in študij smeri SLO,
—	učinkovitejše in hitrejše reševanje problemov ob mobilizaciji,
—	aktivnosti za urejanje teritorija za potrebe in naloge SLO,
DO ELEMENTI
Iskraši iz Žužemberka na Dedinju
(Nadaljevanje s 4. strani)
avtobusi, s katerim smo tudi zaupali celotno organizacijo izleta. Vodili so nas na Dedinje, kjer smo kmalu zagledali dolge kolone. Povsem tiho se je pomikala kolona do hiše cvetja. Zagotovo lahko trdimo, da je bilo to srečanje za vsakega žalostno - toda veliko doživetje, ki ne bo pozabljeno. Poklonili smo se svojemu velikemu junaku in osvoboditelju naših narodov in narodnosti, ne samo naših narodov temveč vsega naprednega človeštva.
Po kosilu smo si ogledali Kala-megdan in znamenitosti Beograda, nato pa še Avalo in grobnico neznanemu junaku.
Nad sotočjem Save in Donave so nam vodiči obrazložili bogato zgodovino Beograda.
V večernih urah smo se z letalom vrnili v Zagreb, kjer so nas že čakali avtobusi za Žužemberk.
Bilo je resnično enkratno doživetje, Id bo ostalo v našem trajnem spominu.	Kocmur
—	pospešitev razvoja in usposabljanja enot CZ
—	dograjevanje in usklajevanje obram-bnUi načrtov,
—	vključevanje v program vaj JLA in teritorialne obrambe.
Izvršni odbori OO sindikata bodo ocenili dosedanje priprave na SLO in DS z vidika varnostnih razmer, družbene samozaščite, delavske kontrole, varstva pri delu, CZ, NZ, zadev iz obrambnega načrta, načrta ukrepov in aktivnosti v izrednih razmerah. Rok: november 1980.
V vseh sredinah je treba organizirati enote civilne in narodne zaščite in spodbujati njihov razvoj. Rok: februar 1981.
Do konca februarja je treba izvesti preizkus hitrega informiranja delavcev in njihove organiziranosti za proti-psihološko in propagandno dejavnost.
Osnove organizacije sindikata bi že morale izdelati svoje programe aktivnosti v akciji NNNP ter ga uskladiti z ostalimi organizacijami ob izdelavi skupnega programa znotraj TOZD.
Stalno skrb in akcije je treba usmerjati v uresničevanje elementov družbene samozaščite, predvsem v urejanje samoupravnih odnosov, skrbi za delavce, medsebojne odnose, varstvo pri delu, prometno in požarno varnost.
Sindikat naj organizira in sodeluje pri izvedbi množične telesnokulturne aktivnosti, ki vsebujejo različne dejavnosti, pomembne za SLO (orientacijski pohodi, ohranjevanje tradicij NOB, streljanje, planinarenje itd.).
Sindikat se mora skupaj s komiteji za SLO in DS zavzeti, da bodo tudi samoupravni organi večkrat obravnavali obrambne priprave.
Alojz Boc
TOZD TEA
Pogovor
z novim predsednikom
mladih
Mladi in aktivni delavci naših temeljnih organizacij, ki se zavzeto in z veliko vnemo vključujejo v delo Zveze socialistične mladine, često „pozabi-jo“ pisati o svojih uspehih, načrtih in problemih v naš časopis. Zato o delu aktivnih mladink in mladincev vemo premalo. Pišite, sporočite nam kaj delate, kje ste še posebno uspešni in kaj se zatika. Če ne utegnete sami napisati prispevka, nas vsaj pokličite.
Na Laborah smo obiskali predsednika OO ZSM v Montaži tovarni TEA, Marka Murka. V Iskri dela šele eno leto, zaposlen je kot telekomunikacijski mehanik. Že v času šolanja na naši poklicni šoli se je aktivno vključil y delo ZSM, deloval je tudi v OO na
terenu. Septembra so ga mladi izvolili za predsednika mladinske organizacije v montaži.
OO ZSM Montaža se je vključila v republiško tekmovanje „Najboljša OO ZSM v združenem delu“, ki ga vsako leto razpiše republiška konferenca ZSM Slovenije, da bi poživili delo osnovnih organizacij, okrepili kolektivno delo ter povečali prizadevanja za uresničevanje stabilizacije gospodarstva.
Letos je vaša osnovna organizacija prejela priznanje ob zaključku omenjenega tekmovanja. Kako si torej zadovoljen z delom mladih v montaži TEA?
„Mislim, da je OO delovala na zavidljivi ravni, saj smo uspešno izpeljali nekaj akcij. Priznanje RK ZSMS je za nas le spodbuda, da bomo v prihodnje
še bolj prizadevno izvajali naše programe.
Pred kratkim smo izvolili nove predsednike komisij, katerih delo bomo morali poživiti. Veliko več naporov bomo vložili v informiranje mladih delavcev, v usposabljanje mladih informatorjev.
Katero področje mlade najbolj privlači?
»Največ delajo v športni komisiji ...“
Konec septembra ste sodelovali na prvi občinski prireditvi »Igre brez meja“. Ali boste sodelovanje z drugimi OO ZSM razširili tudi na druge interesne dejavnosti?
»Sodelovanje z mladimi iz Hote-maž, Olševka, Bele in Preddvora bomo še naprej krepili. Dogovarjamo se za nova športna srečanja. S tem bodo zaživele tudi skupne aktivnosti na drugih področjih.*'
Če se bodo načrti mladega predsednika M. Murka uresničili, bomo o aktivnem delu mladih iz Montaže Tovarne TEA še poročali. Še bolje: pričakujemo sodelovanje informatorjev, ki jih bodo vzgojili. Kar težko čakamo na njihove prispevke. Zanima nas tudi njihova uspečaost na draph področjih, saj šport menda ni osnovno gibalo aktivnih članov ZSM?
A. Boc
Elektromehanika je 6. novembra obiskal Milan Bajželj, predsednik IS skupSčine občine Kranj s sodelavci S člani KPO delovne organizacije se je pogovarjal o 'pripravah na srednjeročni plan. Skupaj so pregledali predlog družbenega načrta občine Kranj. Posebno pozornost so namenili prihodnjim investicijskim vlaganjem.
Mladi iz TOZD TEA so v delavski restavraciji Telekomunikacij na Laborah 7. novembra t.L že petič izvedli tradicionalno zabavnoglasbeno prireditev .Jskra poje“. Poleg pevcev amaterjev iz Iskre je sodelovala tudi pevka Marjetka Falk, za smeh pa je poskrbela humoristična skupina „ Veseli večer" iz Tržiča. Pevce je spremljala vodilna slovenska jazz-rock skupina .predmestje" (na sliki).
OD ZAMISLI DO NOVINARSKEGA PRISPEVKA (14)
Črtica, ficer, portret
Nazadnje smo omenili reportažo in njeno zgradbo. Navadno v povezavi z reportažo govorimo tudi o črtici in fičerju.
ČRTICA
Mnogi jo imajo za majhno reportažo. Črtica je majhen poseg v življenje, majhen podatek, ujet mimogrede in zapisan v novinarski beležnici.
Nastala je kot reakcija na monotono zapisnikarsko pisanje o dogodkih, ljudeh in pojavih. To sivino je bilo treba razbiti z mnogimi, navidez drobnimi dogodki, o katerih pišemo toplo, človeško. To so dogodki, ki niso niti dramatični niti pomembni, so pa taki, o katerih govorimo na avtobusu, pred kinom, trgovino.
Ena od glavnih značilnosti črtice je stil, ki je podoben reporterskemu. Biti mora živ, duhovit, pristen in mora vsebovati določeno vzdušje. Črtica je torej navaden dogodek, opisan iz posebnega kota in s posebnim stilom.
FIČER
Je oblika novinarskega izražanja, značilna za zahodni tisk, zlasti ameriški. Zelo je podoben naši črtici, posamezni avtorji pa ga označujejo za reportažno obdelavo vesti. Angleška beseda feature pomeni črta obraza, bistvena črta, karakteristična črta.^ V novinarstvu pa pomeni pojem za vse novinarske žanre, ki ne vsebujejo samo
Fičer je črtica, ki mora ugajati poslušalcem, bralcem ali gledalcem, saj je to prijetno čtivo, neobremenjeno s podatki in številkami. Je izsek iz življenja. Črtica in fičer popestrita vsak časopis ali radijsko in TV oddajo.
PORTRET
Tudi portret je posebna oblika reportaže. Za razliko od reportaže vedno predstavlja enega samega človeka v njegovih odnosih do okolja in njegovem razvoju, razpletu.
S to zvrstjo lahko zelo uspešno predstavimo dobre, zaslužne, nenavadne in uspešne ljudi, kar ima lahko tudi propagandni učinek. V portretu mora človek dramatično zaživeti. Do izraza morajo priti njegove značilnosti in posebnosti. Govorijo pa samo dejstva, ki so živo, literarno predstavljena.
Portret ne sme biti enostranski. Ne sme opisovati dogajanj le na enem mestu, marveč mora človeka po možnosti prikazati v njegovi življenjski celovitosti. Zato mora pisec poznati portretiranca po njegovih dobrih in slabih lastnostih.	,
V glavnem smo obdelali vse pomembnejše oblike novinarskega izražanja. Ostalo nam je še nekaj podzvrsti. O teh bomo pisali naslednjič. Posebno poglavje namenili še uvodniku.
M. Meglic
DO ŠIROKA POTROŠNJA
TOZD ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI
Dokaj ugodno tudi v devetih mesecih
V Železnikih ocenjujejo poslovanje po prvih devetih letošnjih mesecih kljub dolgi vrsti objektivnih in subjektivnih težav kot dokaj ugodno. Proizvodni plan je bil dosežen, količinsko 97 %, vrednostno pa je bil plan celo presežen za 2 %. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem to pomeni 18 % vrednostno in 25 % količinsko rast. Procenti izraženi v proizvedenih kosih so ilustrativni — v mesecih do zaključka letošnjega 3. kvartala so izdelali nič manj kot 1.864.000 motorjev!
Precejšen porast prodaje, ki so ga zabeležili v oktobru, je pripomogel, da so se zaloge sesalcev in ostalih gospodinjskih aparatov zmanjšale. Povečana prodaja pa je seveda pripomogla tudi k ugodnejšemu deležu prodaje, ki naj bi bila do konca leta realizirana — plan je bil namreč dosežen z indeksom 73. Ob tem na prvi pogled sicer zadovoljivim podatkom pa je manj razveseljivo dejstvo, da je procent doseganja čistega izvoza relativno nizek — 34 %. Vseeno pa v TOZD menijo, da bo zaostanek moč nadoknaditi do konca letošnjega leta. Nizko doseganje izvoza je posledica uvoznih restrikcij, kar z drugimi besedami pomeni, da preprosto niso imeli repromateriala, da bi proizvedli in izvozili več.
Poslovanje do tretjega kvartala ocenjujejo ugodno tudi po finančni plati. Dosegli so planirano vrednost celotnega dohodka, kar je za 40 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Največji delež celotnega prihodka je bil realiziran preko prodajne TOZD, skoraj četrtino prihodka pa so ustvarili na tujem trgu. Ta delež je za 0,5 % padel, kar gre pripisati prepočasnemu izplačevanju izvoznih premij. Vseeno pa je njihov izvoz - kar je v sedanjih razmerah še kako pomembno — precejšen, na 1. mestu v DO, v občinskem merilu pa so na 2. mestu.
Odstotek doseganja dohodka je nekaj manjši kot so načrtovali, v primerjavi z lanskim rezultatom pa je skoraj 32 % večji. Čistega dohodka so za osebne dohodke, ki so v letošnjem letu dosegali poprečno 7973,42 dinarjev, namenili za 3 % manj kot so planirali, manj sredstev pa so namenili tudi
za stanovanjsko izgradnjo.
V poslovni sklad so letos razporedili kar za 94 % več kot v enakem lanskem obdobju, še vedno pa je vsota manjša od načrtovane.
Poslovanje prvih 9. letošnjih mesecev je torej vsestransko ocenjeno kot dokaj ugodno, žal pa veselje ob doseženih rezultatih kali bojazen pred zadnjim letošnjim kvartalom. Napo-
vedi niso prav nič ugodne, kar napoveduje med drugim tudi rast letošnje akumulacije. V primerjavi z rezultatom doseženim ob polletju je le-ta namreč večja le za malenkost.
Kljub pospešeni prodaji to dokazuje, da stroškom, ki sestavljajo končno ceno izdelkov, ne bodo več dolgo kos. Ob cenah, ki so enake že od aprila lanskega leta, se ne bo več mogoče dolgo uspešno bojevati z vrtoglavimi dražitvami pločevine, aluminija, bakra in domala vseh ostalih repro-materialov. Tudi odlok ZIS o prostih cenah širokopotrošnih izdelkov zanje ne velja v celoti — cene bodo lahko tako formirali le za sesalce!
SF
NA OBISKU POGODBENEGA SERVISA V NOVEM SADU
%
Sestanek odbora za razvoj samoupravljanja DO Široka potrošnja.
Pospešiti razpravo o planu
Na sestanku Odbora za razvoj samoupravljanja — organa delavskega sveta DO Široka potrošnja — so člani obravnavali vrsto samoupravnih sporazumov, dopolnitev in pregledali stanje poteka obravnave srednjeročnih dokumentov Široke potrošnje. Sestanek je bil v Škofji Loki 3. novembra, sklepi in stališča pa bodo med drugim osnova za delo delavskega sveta DO.
Člani odbora so s pripombami vskladili Samoupravni sporazum o medsebojnih odnosih in skupnem sodelovanju, pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD Prodaja in drugimi temeljnimi organizacijami v sestavi delovne organizacije. Prečiščeno besedilo so posredovali v obravnavo TOZD, ker mora biti po dogovorjenem rokovniku referendum zaključen najkasneje do 15. decembra.
Odbor za razvoj samoupravljanja je obravnaval tudi osnutek Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravi-
cah, obveznostih in odgovornostih med delavci v temeljni organizaciji in delovno skupnostjo posebnega pomena — Raziskovalnim institutom. Odbor je hkrati priporočil delavskemu svetu DO da posreduje sporazum v javno obravnavo, ki naj bi se zaključila do 27. novembra. V zvezi s to obravnavo so člani odbora posredovali tudi predlog za organiziranje RR dejavnosti Široke potrošnje in kadrovski sestav Raziskovalnega instituta. Hkrati s tem je seveda potrebno tudi spremeniti, oz. dopolniti sedanji samoupravni sporazum o združevanju v DO Široka potrošnja.
Sindikat o alkoholizmu
jgHgiipeStifc : :
Gradnja novih tovarniških prostorov Tovarne elektromotorjev v Železnikih
se nezadržno bliža koncu, s tem pa je vse bližja tudi vselitev. Precejšen objekt (z zunanje strani temno rdeče barve) je po obliki in celotni zunanjosti usklajen z okolico, do kod pa so prišli z deli, je najlepše razvidno iz fotografij. Pri objektu, ki raste popolnoma v skladu s programom, ne gre le za precejšnjo prostorsko razširitev - omogočeni bodo boljši delovni pogoji zaposlenim, ki se zdaj pritožujejo nad prenatrpanostjo, mrazom, prepihom itd. Važno je še nekaj -razširitev ne bo šla „na račun" novih delavcev, saj števila zaposlenih kljub povečanju proizvodnih zmogljivosti ne bodo povečevali!
»Elektrolux« — nosilec servisnih uslug v občini
Pred kratkim so v Novem Sadu, na sestanku Iskrinih pogodbenih servi-seijev, podelili priznanja tistim, ki uspešno servisirajo Iskrine izdelke že 10 in več let. Med njimi je priznanje prejel tudi Bela Hegediš, direktor novosadskega servisnega podjetja „Elektrolux“ - za dolgoletno uspešno in res kvalitetno sodelovanje. O tem servisu vsi tisti, ki se v Iskri ukvarjajo z delom na tem področju, vedo povedati le veliko dobrega. Za kakšno organizacijo pravzaprav gre? Kaj pravzaprav je „Elektrolux“?
Z ISKRO ŽE 16 LET
Prvi poslovni stiki z Iskro segajo dobrih 16 let nazaj, v leto 1964. Iz prvih začetkov se je sodelovanje z občasnimi nihanji vse bolj krepilo, tako da je danes Iskra po številu in vrednosti servisnih posegov zastopana z 2. mestom. V tem času se je seveda razvijal tudi servis, ki je do danes iz nekdanje delavnice prerasel v veliko, sodobno organizirano podjetje z 235 zaposlenimi.
Naj na začetku naštejemo nekaj osnovnih podatkov, ki obeležujejo novosadski „Elektrolux“. Omenili smo že število zaposlenih od katerih je velika večina v »neposredni proizvodnji" — kar 200, ostalih 35 pa je zaposlenih na različnih režijskih delovnih mestih. Delo opravlja na 2100 kv. m
tega in iz podatka, da so v prvem letu bili zaposlenih samo 4 delavci, je razvidno, da gre za čvrst, soliden kolektiv. Poudarili smo že, da že od začetka naprej niso nikoli mirovali-Da bi si pomagali na bolje se niso ustrašili udarniških akcij, rezultat pa je najbolj viden prav na prehodu v letošnje leto. Iz prostorov, kjer je bilo le 600 kv.m uporabnih površin so se preselili v nove z 230 kv. m, število zaposlenih pa so od takratnih 100 povečali več kot še enkrat!
Prostorna sprejemnica - prvi stik s stranko ni odbijajoč!
V zvezi z javno obravnavo samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana DO so člani odbora sprejeli stališče, da je treba obravnavo pospešiti v tistih sredinah, kjer obravnave še ni bilo. Pospešitev je nujna zaradi poteka vsklajevalnega postopka na ravni DO, ki mora biti opravljen do 3. decembra letos.
SF
TOZD ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI
Na sestanku sindikalne organizacije v Železnikih so 3. novembra med drugim pregledali in ocenili v 9. mesecih dosežene poslovne rezultate, posvetili pa so se tudi drugim aktualnim dogajanjem v TOZD. Tako so obravnav li problematiko dejavnosti za rekreacijo in letovanje IISR in zavzeli stališče, da počitniške kapacitete prevzamejo zainteresirane TOZD oz. DO. V zvezi s perečo problematiko odnosov med idrijsko TOZD Montaža in njihovo so pregledali uresničevanje dogovorjenih sklepov.
S tem v zvezi so zopet poudarili težave s preskromnimi dobavljenimi količinami dinamo pločevine iz jeseniške železarne. Od naročenih 4500 ton so v 9. mesecih dobili le 2300 ton, kar seveda nikakor ne zadošča za redno proizvodnjo. Zastoji, čeprav v
»m cjf fr .
Nepregledne zaloge" rezervnih delov, ki jih je kar za 12 milijonov dinarjev!
delovnih površin, pomagajo pa si tudi s servisnimi vozili, kijih imajo kar 52, še 5 pa jih v kratkem pričakujejo.
Servis je bil ustanovljen leta 1961 in v vseh 19. letih obstoja še ni beležil negativnih številk v poslovanju. Že iz
ID’
,>
ir
'01;
Ito
Pte
Itaji
'tič:
8ra
Hoi
i6iz
.let
tel
Otti
4el
M
Ob tem je še posebej pomembno, da so to dosegli z lastnimi močmi-Prav zato je razumljivo, da so se za nadaljnje obdobje odločili za počasnejšo rast z letnjo stopnjo med 15 in 20 %, hkrati z doseženim pa jih je občina uvrstila v srednjeročni razvojni
do]
Pii
ko
Sei
Pis
'de:

Ve,
Ida
te
lik
I
so
Pc
ve
te:
sti
M
fil
ta
os
m
ni
di
ta
„1
m
Pc
H!
tc
program. Tam so zabeleženi kot nosilci servisnih uslug za „malo“ proizvodnjo.
Sedanje kapacitete servisa, ki opravlja najrazličnejše servisne posege, (Nadaljevanje na 7. strani)
manjšem obsegu kot v Idriji, so zato tudi v Železnikih na dnevnem redu.
kojitev! Zanimivo je, kot je poudarila vrsta razpravljalcev, da je toleriranje alkohola na delovnem mestu v zelo ozki povezanosti s premajhno samoupravno zavestjo in z nepravilnim odnosom do samoupravljanja in družbenopolitičnega angažiranja nasploh. Nič novega ni, da prav v sredinah, kjer beležijo največjo prisotnost alkohola, domala ni samoupravno ali družbenopolitično angažiranega delavca.
Pomemben sklep sindikalne organizacije s tega sestanka je podpora uvedbe dodatka na dvo ali več izmensko delo. Takšen dodatek imajo uvedene že domala vse sorodne in bližnje OZD, prepostavljajo pa, da izplačevanje tega dodatka ne bi ogrozilo stabilizacijskih ciljev, saj bi skupno izplačana vsota ne presegala 3 % celotne mase osebnih dohodkov.
V	nadaljevanju sestanka so se podrobneje lotili problemov alkoholizma in bolniških izostankov v celoti. S tem v zvezi so še enkrat poudarili izredno velik odstotek bolniških izostankov (v preteklem letu, npr., je zaradi različnih boleznih izostalo kar 69 % vseh zaposlenih!). Ocenili so, da bi na tem področju lahko ukrenili več kot dosedaj, saj se je izkazalo, da izostankov ni moč pripisati slabim delovnim pogojem.
V	zvezi z alkoholizmom so spregovorili o načinih vplivanja na alkoholike in se odločno izrekli za že poznano pohtiko — skrajni prijem za nepoboljšljive je tudi invalidska upo-
Sestanek OO sindikata TOZD Elektromotorji v Železnikih.
DO AVTOELEKTRIKA
Kvarna generatorjev in elektronike
Pogovor z novim predsednikom •hladine
Slab mesec je minil, ko so sklenili j^adi v tovarni generatorjev in elek-ttQnike v novogoriški Iskri, da morajo ^gledati dosedanje delo, da se mo-|ajo dogovoriti o delovnih in poli-'čnih akcijah ter da morajo na pro-Mmsko - volilni konferenci izvohti "pvo vodstvo te mlade politične orga-Ipacije. Dosedanji predsednik Boris ;etič je zaradi prezasedenosti izrazil željo, naj bi izvolili novega predsed-Jpa, ki bo z novimi močmi poživil ^lo ter dal novega pcdeta akcijam ^adih.
. O izbiri novega predsednika niso ^sti pomišyalL Soglasno so predlani, naj bi poslej to pomembno "hdccijo opravljal Iztok Krapež, doma } Goriških brd, sicer pa zaposlen kot kontrolor na liniji altematorja.
Ob tej odločitvi se mladi v tovarni 8®neratoijev in elektronike vsekakor IJiso zmotili. Izstok je že z dosedanjim 'jclom dokazal, da bo kos tej nalogi, ^ bo zmogel poleg rednega dela Opravljati tudi funkcijo predsednika. v to sem se $e najbolj prepričal, ko jkm se z njim pogovarjal, kaj je po-''odal za naše glasilo pa preberite spo-
1 H
| Iztok, poglejva najprej na tvojo do-ledanjo prehojeno pot.
Že kot „rosfti mladenič41 sem si klel, da bi se zaposlil v kakšnem ve-*dcem kolektivu, kjer je delo utečeno,
kjer je organiziranost na najboljšem nivoju in kjer se snujejo drzni načrti za prihodnjost. Ta želja se mi je uresničila, pred dvema letoma sem se zaposlil tu v Iskri. S poklicem, ki sem ga pridobil v rednem šolanju nisem bil zadovoljen, zato sem pričel obiskovati še tehnično — strojno šolo v Novi Gorici. Letos končujem 4. letnik, dobro mi gre, samo še nekaj izpitov in že je tu matura. S tem bom dosegel še en življenjski cilj.
Kako ti pravzaprav uspe vse to: redno delo, popoldne študij, in še pomembno delo v političnih organizacijah?
Kar človek hoče, ni težko. Težje je prenesti pogled na zadimljene lokale, kjer je še vedno vleiko število mladih, ki jim ni mar, kako poteka njihov prosti čas, ki jim ni mar za dogajanje okrog sebe.
Pridružujem se mnenju mnogih, da mora mlad človek izkoristiti prosti čas res kar najbolj racionalno in da mora vedno početi nekaj, kar je v prid naše cele družbene skupnosti.
Kakšne so po tvojem mnenju najvažnejše naloge mladih v vaši TOZD*
Vsekakor bi postavil na prvo mesto naloge, ki jih od nas zahteva naš proizvodni proces. Še posebno je to važno sedaj, ko poslujemo v težkih in zaostrenih pogojih gospodarjenja, ko se vsi borimo za stabilizacijska prizade-
Iztok Krapež.
vanja. Ko človek pogleda okrog sebe, vidi še cel kup nepravilnosti. In prav na nas mladih je naloga, da te nepravilnosti izboljšamo, odpravimo. Tu pa je še nekaj. Resda smo mladi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah v naši TOZD dobro zastopani, vendar je naše delo, naš glas premalo opazen, velikokrat ostanemo nemi, kot da ne bi videli najboljše odločitve. Tudi na tem področju bomo morah storiti korak naprej.
Tako torej pravi Iztok, čeprav je na krmilu mladih le mesec dni. Njegova zagnanost in volja do dela v najmlajši politični organizaciji pa sta vsekakor porok, da bo skupno s svojo mladinsko organizacijo vse zadane naloge tudi izpeljal.
Marko Rakušček
DO ŠIROKA POTROŠNJA
..V: ; -
; ^ :
\

• - • .--vr. A..
»Elektrolux« — nosilec servisnih uslug v občini
(Nadaljevanje s 6. strani) So precejšnje. Naj navedemo samo Podatek, da imajo v stalni zalogi za v®č kot 12 milijonov dinarjev vredne kzervne dele, vrednost ostalih sred-jkv pa presega 18 milijonov dinarjev, "led zaposlenimi imajo ustrezno kvali-okacijsko strukturo z izjemo diplomi-^ega elektro-inženirja, poprečni osebni dohodek v letošnjih prvih 6 ^esecih pa je bil 6800 dinarjev. Celot-letni prihodek obsega 70 milijonov ^natjev.
Novosadski „Elektrolux“ je prav-Zaprav ..bolnišnica11 za vse vrste »bolnih11 naprav. V popravila prevzelo izdelke bele in plinske tehnike, Popravljajo različne elektroinstalacije ' opravljajo tudi montažne storitve. Sprejemajo tudi malo mehanizacijo — bencinske motorje, agregate, kultiva-*0rje, kosilnice, motorje za čolne itd. Seveda ne smemo zanemariti
..stičnega11 področja z Iskro — popravljajo različne izdelke s področja radijske in TV tehnike, električno ročno orodje in seveda najrazličnejše gospodinjske aparate. Med zaposlenimi, ki med drugim predstavljajo to podjetje tudi v Beogradu in Starem Bečeju, je dovolj najrazličnejših strokovnih profilov — RTV mehanikov, ključavničarjev, mehanikov itd., tako da skoraj ni aparata, ki mu ne bi bili kos.
Razvojni načrti servisa, ki je že do sedaj smelo korakal prihodnosti naproti, so obsežni. V prihodnjem letu, npr., se bodo pripraviti na novo samoupravno organiziranost sedanjega podjetja. Ustanoviti bodo 4 TOZD — instalacije, servisna delavnica, mehanizacija in predstavništvo v Beogradu.
Snujejo pa še dlje — načrtujejo graditev novega servisnega centra na rezervirani lokaciji, ki obsega kar 8000 kv. m, načrtujejo pa tudi razširi-
tev in popestritev dejavnosti. Odločajo se, da bodo pričeti posojati najrazličnejša orodja oz. pripomočke, vpeljati nameravajo oddelek „naredi sam11, kjer bo stranka z njihovim orodjem lahko sama popravljala aparate, odpreti nameravajo trgovino z različnimi rezervnimi deti itd. Načrtov jim vsekakor ne primanjkuje, čeprav imajo že danes v poprečju kar 400 servisnih posegov dnevno.
Ključ do takšnega razvoja te servisne hiše je gotovo tudi v odnosu do strank. Sprejeti so stališče, da med njimi ne sme biti nikakršne razlike — ne glede na to, kaj se jim bolj in kaj manj izplača. Ne dielajo, npr., nikakršnih razlik med popravilom izdelka v garanciji ali izven, čeprav s prvimi iztržijo manj. Strogo upoštevajo vrstni red prinešenih izdelkov, vsak obiskovalec je prijazno sprejet — v vse to smo se ob obisku tudi sami prepričati!
Dosedanje opisovanje „Elektro-luxa“ je bilo skoraj idilično — seveda nikjer ne primanjkuje tudi težav. V pogovoru z delavci te servisne ustanove se je izkazalo, da 90 % težav izvira v pomanjkanju rezervnih delov. Seveda je tu še vrsta ostalih. Še vedno, npr., niso uspeti zadovoljivo rešiti vprašanja terenskih posegov, v primerjavi z naročili so njihove kapacitete premajhne. Trdijo tudi, daje še vedno mnogo predolga pot od tovarne do servisa in kupca, neurejena pa še vrsta drugih vprašanj - seveda pa nobeno ni nerešljivo, kar so zatrdili tudi predstavniki Iskre.
Prav delavci IC — TOZD Servis, ki skrbijo za stike tudi s tem servisom, so status te organizacije opredelili kot enakovrednega z vsakim Iskrinim. Ocena velja tako za kvaliteto storitev, ažurnost in medsebojno sporazume-. vanje-	Stane Fleischman
Dvorišče servisa, po videzu še najbolj podobno tovarniškemu.
ŠTIPENDISTI POZOR!
Klub štipendistov Iskre je organiziral tečaj iz osnov praktične elektronike. Poslati smo vabila prvim dvem letnikom srednje šole (Šibki tok). Vendar pa je nastala precejšna zmeda zaradi nekaterih pomanjkljivosti v tekstu vabila. Zato smo se odločili, da bomo počakali z začetkom tega tečaja toliko, da bomo imeli urejene prijave. V kratkem bomo določili kraj, kamor bomo povabiti vse, ki se za ta tečaj zanimajo. Obvestilo bo na plakatih kluba. Opravičujemo pa se vsem dijakom, ki so kakorkoli prizadeti.
Izvršni odbor KKŠI
(	! H	^
Je to stabilizacija?
V novogoriško ISKRO in verjetno tudi v druge delovne organizacije v okviru SOZD Iskre prihajajo v zadnjih dneh vljudnostne ponudbe Iskre — Invest servisa glede nožnega nakupa raznih proizvodov, ki jih uporablja Iskra v propagandne namene. Lepa poteza kakršne doslej še ni bilo. Vendar_____
Zakaj se prav-za-prav oglašamo?
Z možnostjo nakupov so bile obveščene vse osnovne organizacije sindikata. Vsaj v Avtoelektriki je bilo tako. Do sedaj vse lepo in prav. Osnovne organizacije imajo z že vpeljanim sistemom navado, da taka obvestila, oziroma ponudbe izobesijo na najvidnejša mesta, torej tam, kjer se z njimi lahko seznanijo vsi zaposleni. Vendar se Iskri — Invest servisu to ni zdelo dovolj.
To ponudbo je pričela pošiljati tudi posameznikom in to v zaprtih kuvertah s predpisano 2,5 dinarja franki rano vrednostjo, da ob tem stro-škov dveh foto kopiranih strani formata A4 niti ne omejamo. Celo to se je zgodilo, da so posamezniki dobiti po dve ponudbi. Tudi kuverte sodelavcev oddelka razvoja Avtoelektrike, ki ima svoje prostore v Ljubljani na Tržaški cesti, torej v neposredni bližini Iskre — Invest servisa, so bile naslovljene v Novo Gorico.
Oprostite sodelavci na Invest servisu, morda ti stroški $ fotokopiranjem in razpošiljanjem kuvert res niso kdove kako visoki. Vendar — se vam ne zdi, da bi šlo tudi drugače?
Živimo in delamo v zaostrenih pogojih gospodarjenja, kjer je potreben tudi izreden posluh za stabilizacijska prizadevanja vseh nas Iskrašev. Sicer pa, spomnimo se na pregovor — ono do zrna ....	MR.
V__________________________________________________________________________

y
-------------— ’ \
Komisija za kulturo pri sindikalni konferenci DO Iskra Elektromehanika Kranj — v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev in pesnikov prireja
LITERARNI VEČER na katerem bodo poleg Iskrinih literarnih ustvarjalcev
JOŽETAPUKLAVCA FRANCA PAVČIČA

svoja dela predstavili tudi gostje
TONE PAVČEK CIRIL ZLOBEC ERVIN FRITZ LOJZE KOVAČIČ.
ob spremljavi instrumentalista, gojenca glasbene šole iz Kranja.
Po literarnem večeru bo prost pogovor z avtorji.
Prireditev bo v petek, 14. novembra 1980 ob 19. v prostorih dvorane delavskega samoupravljanja nad restavracijo Iskre Kranj
Vljudno vabljeni vsi ljubitelji lepe slovenske besede.
V_________________:__________________________________________________________________/
Tabor slovenskih pevskih zborov
Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični vabi vse Iskrine zbore, da se prijavijo za sodelovanje na 12. taboru, ki bo prihodnje leto junija meseca.
Prijave pošljite do 7. 12. 1980, zborovodje pa vabijo, da se udeležijo sestanka zborovodij 7. 12. 1980 ob 9,30 v Šentvidu pri Stični v osnovni šoli.
Našim zborom in zborovodjem toplo priporočamo udeležbo na tej največji ljubiteljski pevski manifestaciji v Jugoslaviji.
Prebrali smo za vas
Zadnje ddo lani umrlega pisatelja Poldeta Suhodolčana „PraMatija ati Bučman11 je ponovno izpričalo izreden talent tega pisatelja za mladinska literarna dela. Leopold Suhodolčan, ki mu je smrt lani prerano iztrgala pero iz rok, je bil plodovit pisatelj, saj je izdal kakih štirideset knjig, izmed katerih jih je kar trideset namenil mladini. Na področju mladinskega pisanja je dosegel svoj vrh zlasti z zgodbami o krojačku Hlačku in pa o Naočniku in Očalniku, dočim je najprej zaslovel med mladimi bralci s povestjo Skriti dnevnik. Toda tudi za odrasle se je uveljavil kar z desetimi knjigami, v glavnem romani, s katerimi se je neposredno vključeval tako v našo sodobnost kot preteklost, zlasti v obdobje narodnoosvobodilnega boja. Pri vsem tem zato ni nič čudnega, če je njegovo pisanje odmevalo tudi preko meja naše domovine in njegova posamezna dela so bila doslej prevedena že v več kot petnast svetovnih jezikov.
Tako je torej zdaj pred nami mladinska povest „PraMatija ali Bučman11, ki je Suhodolčanovo poslednje mladinsko delo. Pozornost je vzbudilo že lani, ko je izhajalo v nadaljevanjih v Pionirskem listu. Za knjižno izdajo je pisatelj to povest močno preuredil.
Zgodba o PraMatiji ali Bučmanu je tipična mladina zgodba naših sedanjih dni, vendar posrečeno povezana in prepletena z domišljijsko, pravljično fakturo, ko se v glavnem junaku PraMatiji ali Bučmanu zapored prebude talenti in kri njegovih prednikov. S prebuditvijo te krvi pa zadobi naš PraMatija skoraj čudežne pravljične lastnosti: najprej je na-nadkriljiv akrobat in vrvohodec v cirkusu, nato je najboljši tekač na dolge proge, atlet, sijajen voznik dirkalnega avtomobila formule 1 in končno še najboljši nogometni igralec, ki igraje in mimogrede zabija številne gole. Vendar pa pri vsem tem svojem početju ni bil čisto srečen, naveličal se je kaj kmalu slave, pri vsem tem pa je doživljal vse tiste prijetnosti in neprijetnosti, ki jih prinašata slava in denar. Na koncu se še pomeri v televizijski kviz oddaji in seveda tudi zmaga, vendar pa ga prav tako na tej poti poleg novinarjev in slave spremljajo tudi intrige in vse, kar se danes dogaja v naši, včasih malce k potrošništvu nagnjeni, a naglo se razvijajoči družbi
PraMatija ali Bučman je torej podoba našega mladega junaka štirinajstih pa tudi dvajsetih let in Suhodolčan je z izredno pronicljivostjo in tenkim posluhom za svojega junaka znal predstaviti takšen lik našega mladega človeka, kakršnih najdemo na tisoče med našimi mladimi ljudmi, znal je prisluhniti dobi in okolju v katerem živijo in ni nič kaj pedagoško, temveč umetniško in z rahlo ironijo znal predstaviti vso zapletenost in lepoto našega sedanjega časa, v katerem je poleg cirkusov, dirk, tekmovanj in kvizov tudi prostora za ljubezen, spoštovanje in prijateljstvo, za trdo delo in prizadevanje, torej za vrednote, ki jih je tako neprisiljeno in z veliko dozo humorja znal Suhodolčan spretno in srečno vplesti v to svojo poslednjo mladinsko povest, ki bo zagotovo našla bralce ne samo med mladino, temveč med vsemi, ki jim je pri srcu dobra literatura sploh. In povest »PraMatija ali Bučman11 zagotovo sodi vanjo.
Delo Leopolda Suhodalčana »PraMatija ati Bučman11 je izšlo v redni zbirki založbe Borec Kurirčkova knjižnica, ilustriral pa ga je Aco Mavec.
DO ELEKTROZVEZE
Prototipna dejavnost
Obisk v prototipnem oddelku temeljne organizacije Usmerjenih zvez nam je omogočil seznanjanje z njihovim delom in tegobami. Slednje že v marsičem povzročajo slabši delovni učinek, saj ostajajo strokovne sposobnosti zaposlenih v tej za TOZD UZ izredno pomembni dejavnosti, dostikrat preslabo izkoriščene. Da je temu tako, nam je razkril pogovor z njihovimi delavci, ki so nam o svojem delu in problemi povedali sledeče:
..Prototipna dejavnost ima v temeljni organizaciji UZ precejšen pomen. Njena naloga je, uresničevanje razvojnih zamisli, ugotavljanje možno-
sti serijske izdelave in spremljajočih pomanjkljivosti, izdelava poizkusne serije na kateri se preverjajo zahteve kupcev — ta poizkusna serija je stopnica med razvojem in proizvodnjo ter obenem predstavlja preverjanje KTD — dokumentacije. Pri serijah, kjer se ne splača izdelovati tehnoloških postopkov za redno proizvodnjo, se ta serija izdeluje v prototipnih delavnicah.
Ker so mikrovalovni sestavni deli izredno natančni tako po dimenzijah kot po površinah, zahteva delo izredno čiste in toplotno stabilne prostore. Ti prostori v katerih dela naš proto-
Od 4. do 7. 11. 1980 je DO Elektromehanika organizirala tradicionalno vsakoletno srečanje s svojimi kupci aparatur s področja komutacije in prenosne tehnike. To je ena od akcij ISKRE, da bi čimširši krog potencialnih jugoslovanskih kupcev tovrstne opreme pravočasno seznanila z novostmi iz proizvodnega programa v naslednjem srednjeročnem obdobju. Letos je to še toliko pomembneje, ker je pred vrati investicijsko zelo intenziven srednjeročni plan jugoslovanskih skupnosti PTT. Udeleženci srečanja so si tudi ogledali izgradnjo glavne centrale v Celju, ki je prvi objekt iz sistema M10 CN, predstavili pa smo jim še novo javno centralo ISKRA 500 A.
Strokovnjaki DO Elektrozveze pa so ob tej priložnosti predstavili naš program iz področja prenosa in sicer:
— multipleksni sistem prenosa po kablih ter usmerjenih zvezah, sistem mono-kalnih radiozvez ter sistem za daljinski nadzor in kontrolo telekomunikacijskih naprav in objektov.
Na kratko so jih tudi informirali o naši srednjeročni usmeritvi, ki predstavlja postopno digitalizacijo sistema prenosa.
Pred kratkim so v TOZD PMD s kratko slovesnostjo izrazili priznanje Alojzu Kirbišu za njegovo dolgoletno prizadevno delo. Ob upokojitvi - v Iskri je služboval 26 let, smo ga zaprosili, naj nam iz svojih izkušenj pove nekaj kar bi bilo dobro, da bi Iskraši v prihodnje bolj upoštevali. , predvsem to, da so dobri medsebojni odnosi dober garant in vzpodbuda za uspešno poslovanje, “ nam je odgovoril potem pa povedal, da bo odslej še naprej opravljal svoje delo v Iskri, čeprav le s polovičnim delovnim časom. Torej se mu lahko zahvalimo za ves dosedanji trud in zaželimo, da bi bilo njegovo delo v Iskri še nadalje uspešno.
---------------------------------------------!-----------------------------^
Smučanje v Visokih Tatrah
ISKRA INVEST SERVIS prireja 7-dnevni smučarski aranžma v Visokih-Tatrah v ČSSR.
ODHOD: 24. 01. 1981 ■ POVRATEK: 30. 01. 1981
Na pot se bomo odpravili z avtobusom v soboto 24. januarja ob 04.00 zjutraj iz Kranja 1 izpred hotela Creina), iz Ljubljane — Trg osvoboditve (pred Univerzo) ob 04.30 uri.
Peljali se bomo skozi mejni prehod Šentilj, mimo Gradca in Dunaja do Bratislave.
Po krajšem postanku bomo nadaljevali vožnjo po Slovaški na Visoke Tatre v TATRANSKO LOMNICO.
TATRANSKA LOMNICA je kraj, kjer bomo nastanjeni v času našega bivanja v Tatrah. Leži pod vznožjem Lomniškega štita, 2632 m visokega vrha, kamor pelje kabinska žičnica. Na vrhu je astronomsko-fizikalni observatorij in meteorološka postaja. Lomnica je izhodišče za gorske ture in smučarski kraj s sedežnicami in vlečnicami, ki nas popeljejo na smučišča v višini do 2000 metrov.
Namestitev bo v 4-posteljnih ogrevanih bungalovih s kopalnico in WC, prehrana pa v restavraciji, ki je 200 m oddaljena od naselja. V kraju je na voljo tudi sauna, dnevni in nočni bar in gostišče z glasbo ter slovaškimi kulinaričnimi specialitetami.
Poleg Tatranske Lomnice so v predelu Visokih Tater tudi drugi smučarski centri:
Stari Smokovec — 8 km oddaljen od Lomnice, Štrbske plešo — 25 km od Lomnice in Zdiar — 20 km od našega prebivališča.
CENA aranžmana: 4.900 din za osebo.
V ceno je vključeno: avtobusni prevoz, 6 polnih in 1 polpenzion (prva storitev je večerja v soboto in zadnja kosilo v petek), turistična taksa ter organizacija aranžmaja.
Dnevna karta za žičnica je 50 Kčs.
Prijave sprejema Iskra Invest Servis, Dejavnost za rekreacijo in letovanje. Ilirska 27, Ljubljana, Telefon: 325-587.
V_____________________________________________________________________________J
tipni oddelek pa več nikakor ne ustrezajo omenjenim zahtevam, kar nam tudi že povzroča določene težave.
Nadaljnji problem s katerim se srečujemo je dislokacija, saj nam prevozi naših izdelkov predstavljajo stalno nevarnost mehanskih in električnih poškodb ter s tem nezaželjen dodatni izmet.
Dislokacija nam povzroča tudi odvajanje merilnih inštrumentov in pripomočkov, ki so z večine izredno dragi, brez njih pa ne moremo. Šele v prototipni proizvodnji se navadno pokažejo nujne minimalne vendar točno zahtevane mehanske dodelave. Zanje potrebujemo univerzalno strojno opremo. Glede na hiter razvoj elektronike in njenih komponent je to za nas izrednega pomena.
Primerna in pravilno opremljena prototipna proizvodnja lahko in mora bistveno pripomoči k industrijski in tehnološki zrelosti ter sodobnosti izdelka. Nadalje, če prototipna dejavnost ne ustreza, ostaja marsikateri raziskovalno razvojni dosežek pod siceršnjimi možnostmi. Razvoj naše TOZD nas že postavlja pred dejstvo, da imamo za svoje naloge premalo kadra. Vendar nam prostori onemogočajo kakršnokoli razširitev in s tem uspešnejše izvajanje dela.
Prav tako tudi stimuliranje znotraj delovne in temeljne organizacije še vedncf ni zadovoljivo. Pridno in kvalitetno delo ni dovolj dobro nagrajeno, to pa ima za posledico nezainteresiranost. Slednje daje v končnem seštevku dosti bolj negativne posledice kot stroški, ki ga terja ustrezno nagrajevanje — s slabim nagrajevanjem ni moč ničesar privarčevati.“	g £
ZAHVALE
Ob boleči izgubi moje drage mame
MARIJE KONJAR
se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD TEA — Montaža vložkov za izrečeno sožalje, podarjeni venec in denarno pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala
žalujoča hčerka Francka Bergant z družino.
Ob izgubi najinega ata
ANTONA ROTARJA
se iskreno zahvaljujeva sodelavcem v TEA - Labore in montaži ŠTEVCEV E7 za darovane vence in spremstvo na njegovi zadnji poti
hčerki Angelca Rotar in Anica Prosen
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame
JERICE KEJŽAR
roj. Pintar iz Zg. Sorice 12
se zahvaljujemo vsem sodelavcem iz ročne delavnice TOZD TEA in sodelavcem tiskanega vezja TOZD ATC za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
hčerka Ivanka, sinovi Janko, Peter, Karel in Franc . z družinami.
' ISKRA — glasilo delovnega kolekti- ' va SOZD Iskra Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente — Ljubljena.
— V.d. glavni urednik Otmar Zorn, odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar — komentator Mara Ovsenik.
— Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE),Marko Rakušček (Avtoelek-trika), Boris Čerin (DO Elektrozveze) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana,
Trg revolucije 3, tel.: 324-061, 324-261. — Tisk: — Časopisno tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEV-NIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
J
ČASOPISNE NOVICE
Na ostankih nesrečne TOPS — tovarne pisalnih strojev, je pred štirimi leti vzklila tovarna opreme Savlje — TOS, delovna organizacija z dvema tozdoma in s tremi proizvodnimi in razvojnimi programi. Razvoj tovarne sta opisala predstavnika Stane Vehovec in Janez Gornik takole: ..Najprej smo tipali v mraku. Pozabljali smo počasi na neuresničljive obete v Birotehniki in iskali svoj prostor v gospodarstvu. Veliki so nas podcenjevali. Iskra, sedaj naš velik kupec, se je jezila češ, kaj počenjamo. In vendar smo se znašli. Poiskali smo tiste izdelke, ki jih doma manjka, ki jih „veliki" uvažajo. Tako so zdaj ..veliki" kupci naših sestavljivih energetskih omar, ki so izdelane po evropskih standardih, mi pa nosilci standardizacije na tem področju."
Vestnik Gospodarske zbornice poroča o spremembi naziva in imenovanju članov odbora za racionalnejše gospodarjenje z energijo in sicer: odbor za racionalnejše gospodarjenje z energijo in sekundarnimi surovinami se zaradi ustanovitve odbora za sekundarne surovine preimenuje v odbor za racionalnejše gospodarjenje z energijo in imenovana je nova sestava članov odbora v kateri je naš predstavnik Maks Erzin iz I s kre—E lektromehan ike.
V mariborski Metalni so se mudili člani državne delegacije iz Francije ki se seznanjajo s ponudbo opreme za energetske objekte in distribucijo energije v nekaterih naših delovnih organizacijah. V Sloveniji so obiskali še Iskro in Litostroj — vest v mariborskem Večeru.
»*»Prlh0dni-h,petih letih načrtujemo precej visoko stopnjo rasti: s 17-% povečevanjem fizičnega obsega proizvodnje, ki bo močneje usmerjena v širjenje izdelave mehanskih m elektronskih sestavnih delov ter izdelkov profesionalne elektromkem želimo povečati vrednost proizvodnje od sedanjih 16 milijard dinarjev
U3 l5jr' /.|al?,^^rv,' v letu 1985 ..napoveduje dr. inž. Branimir Lolič, pomočnik predsednika SOZD Elektronske industrije Niš.
..Za razvoj profesionalnih elektronskih naprav in sistemov ima El sicer dovolj strokovnjakov, nima pa zadostne proizvodnje potrebnih mehanskih in elektronskih sestavnih delov zato se dogovarja za trajnejše proizvodno sodelovanje z več organizacijami, ki je zasnovano na smotrni delitvi dela in skupnem načrtovanju proizvodnje m razvoja Skupen ekonomski interes za trajnejše enakopravno sodelovanje smo našli zlasti z Iskro", pravi Branimir Lolič - članek v Delu z naslovom ..Skupna razvojna pot elektronske industrije."
Zakon o samozaščiti veleva, da morajo biti vsi javni objekti opremljeni s sistemom za signalizacijo in preprečevanje požarov. V Jugoslaviji izdelujeta takšne sisteme edino Iskra, ki pokriva približno 66% domačih potreb in subotiška Sigma.
Glede na to, da se pri protipožarnih napravah še vedno pojavlja poglavitni sestavni del javljalnik požara kot uvozni, namerava subotiška Sigma pričeti s proizvodnjo domačega javljalnika. V Sigmi so ob sodelovanju strokovnjakov z različnih inštitutov razvili domačo tehnologijo za javljalnike in že izdelali tudi prve prototipe, so zapisale Subotičke novine.
Predsednik CK ZKS France Popit je imel uvodno besedo na seminarju za predsednike občinskih m mestnih konferenc ZK. Najprej se je dotaknil sedanjega hitrega razvoja gospodarske rasti, nadaljeval z nesmotrnimi naložbami in investicijami, na široko osvetlil stanovanjsko vprašanje s predragimi gradnjami, prešel filmskotelevizijski projekt Dražgoška bitka in prikazal tudi primere nestabilizacijskih ravnanj.
Glede dejavnosti, ki zadeva Iskro, tudi samo posredno, pa tole: ..Avtomobilska industrija je po vsem svetu v krizi, v Sloveniji, kjer vsak nekaj dela po svoje, pa naj bi vlagali vanjo še več denarja. Jasno je, da Slovenija ne more vzdržati tega toda avtomobilska industrija ima cel kup zagovornikov, od občinskih skupščin in komitejev do drugih dejavnikov, ki iščejo vse mogoče argumente v korist te industrije.
Tudi na tem področju je treba narediti red, ker je jasno, da je avtomobilska industrija za Slovenijo družbeno negospodarna, pa če se njeni zagovorniki še tako opirajo na politične in socialne argumente. Nemogoče je, da se zdaj Cimos poskuša reševati tako, da bi začel delati tovornjake, saj bi čez nekaj let dobili še eno tovarno, ki bo delala vzporedno z mariborskim TAM. Podoben položaj je v računalniški industriji, ko imajo Iskra, Gorenje in Elektrotehna vsak zase pokritje z argumenti, nobeden od njih pa z denarjem.
Vsak bi rad uveljavil neke svoje načrte, čeprav bi moralo biti vsem jasno da akumulacija slovenskega gospodarstva ni takšna, da bi lahko naredili vse kar si je kdo zamislil. Ne moremo si dovoliti, da želje tako presegajo stvarne zmožnosti. Zamisli so sicer lepe, toda neuresničljive. Tukaj se srečujemo s tehnokratskimi težnjami ki se kažejo v tem, da se poriva v ospredje takšne načrte in želje, ki so prek naših možnosti, prek meja ustvarjenega družbenega dohodka. To so tehnokratske tendence, da poskušajo preprosto iti prek vsega, kar je v okviru možnosti" - članek v Delu z naslovom ..Oportunistično priklanjanje prevelikim apetitom m razmetavanju družbenega denarja."
^fl^eta Dela v sobotni prilogi je zajela temo „S kakšno gospodarsko rastjo v stabilizacijo m izvoz naj gremo". Na prvem mestu je natisnjena izjava našega predsednika kolegijskega poslovodnega organa Antona Stipaniča. Delo piše takole-
Anton Stipamč, predsednik kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra pravi, da je gospodarstvo svoje proizvodne in izvozne načrte prilagodilo pričakovanju, da bo lahko razpolagalo s 95 %F ustvarjenega konvertibilnega deviznega dotoka. Gospodarslu politika pa tega ni zagotovila in tako so devize najprej omejili na 80 % m nato na 60 % ustvarjenega konvertibilnega deviznega dotoka. Kakor koli že so se gibali zunanjetrgovinski tokovi, načrte je bilo treba med letom trikrat spreminjati Nemogoče pa se je v gospodarstvu prilagajati vsak dan novim ukrepom.
Republike so se o načrtu plačilne in devizne bilance za letos predolgo dogovarjale, pravi Stipanič. Kot je dejal Marko Bulc, je Slovenija privolila v hude obveznosti zaradi političnih vzrokov, ne pa ekonomskih. Zato bi bilo treba tako akcijo podpreti z vsemi političnimi in ekonomskimi sredstvi. V praksi pa je po itično prizadevanje premalo podprto z gospodarskimi ukrepi. Skupaj z določitvijo plačilnobilančnih položajev republik in pokrajin bi bilo treba sprejeti tudi ustrezne ukrepe na finančnem področju in to tako na zvezni ravni kot tudi v republiki. Kreditiranje izvoznih vzpodbud pa še zdaj ni urejeno, prav tako tudi ne bolj dolgoročno kreditiranje izvoza. Olajšave bi morale veljati za celotni izvoz, ne le za presežek nad načrtom, saj so zdaj v bolj ugodnem položaju tisti ki so'izvoz načrtovali nižje.
Sicer pa po Stipaničevem mnenju do akcije za nadplanski izvoz prihaja dokaj pozno in tudi možnosti preseganja izvoznih načrtov niso vse enake za vse organizacije in dejavnosti. V bolj ugodnem so izdelovalci blaga za široko porabo še zlasti, če ponudijo svoje izdelke po nižji ceni. Skoraj polovico Iskrinega izvoza'pa predstavljajo izdelki, ki jih tako ali drugače uporabljajo zahodni tovarnarji in ti izvozi la V°*e na^rte' oc* katerih je odvisno, koliko več bodo posamezna podjetja
Anton Stipanič tudi meni, da so ocene o tem, da bo letos gospodarstvo izvozilo marsikaj, kar bi sicer izvozilo šele prihodnje leto, točne. Poudarja, da bo marsikdaj izvoz samo statistično večji, saj bo tudi partner izvoženo blago plačal šele naslednje leto. Zato naj bi bilo toliko bolj pomembno kreditiranje izvoza Sicer pa so odgovorni v republiki pogosto poudarjali, da Slovenija zaostaja za Jugoslavijo pri izvozu v klirinške države.	1 K
V Iskri smo si močno prizadevali povečati ta delež, zdaj pa tisti, ki smo to dosegli, ne moremo uveljavljati uvoznih pravic za uvoz s konvertibilnega območja.
Anton Stipanič tudi poudarja, da gospodarstvo potrebuje devizni trg, uraden, ne pa črn, kakršen je zdaj in, ki je pojedel del letošnje devalvacije. Nadalje, meni, da ni prav, da mora izvoznik sam razpolagati z ustvarjenim deviznim dotokom in da je to v nasprotju z ustavo in zakonom o združenem delu. To načelo bi moralo veljati za dinarski dohodek, ne pa za deviznega. Omejitve pri razpolaganju z ustvarjenimi devizami gredo v tej smeri. Zakaj pa v tem ne bi šli do konca? se sprašuje Stipanič. Organizacija naj bi imela na voljo samo devize, ki jih potrebuje za svojo reprodukcijo, druge pa naj bi prodajali na omejenem in nadzorovanem deviznem trgu.
S tem bi, pravi Stipanič, preprečili črne trge in tudi povezovanje organizmov, ki sd seboj nimajo nobene zveze. Tako aredn ripui^o tis l-ip. ;p niii.oAip
priznan o ogovorjeni dinarski dohodek, devize pa usmerili tja, kjer jih po mnenju družbe najbolj potrebujejo — namreč v proizvodnjo, ki se ne bi smela ustavljati. A. Stipanič pravi, da bi se uradna politika morala pogovarjati z ekonomskimi teoretiki, četudi bi se slednji kdaj zmotili, saj tudi zdravniki včasih postavljajo napačno diagnozo, pa se, če nas kdaj boli kljub temu zatečemo k njim. V Iskri pravijo, da so njihove ocene o možnem izvozu za prihodnje leto zdaj nekoliko bolj skromne. Medtem ko so sprva predvideli 200 milijonov dolarjev izvoza, se zdaj pogovarjajo o 180 milijonih dolarjev, saj se boje, da ne bodo imeli dovolj blaga za izvoz.
Zbral in uredil Marjan Kralj
Smučarski tečaji
ISKRA INVEST SERVIS, Dejavnost za rekreacijo in letovanje, pripravlja smučarske tečaje v Gozd MARTULJKU. T3čaji bodo 7-dnevni v naslednjih terminih:
17. 01. - 24. 01. 1981
24. 01. - 31. 01. 1981
31. 01.-07. 02. 1981
Tečaji bodo v času šolskih zimskih počitnic, prvi za kranjsko področje in ostala za ljubljansko področje.
Bivanje bo v penzionu „ŠPIK", tečaji bodo pod strokovnim vodstvom smučarskih učiteljev.
Cene tečaja bomo objavili naknadno, ker nam do sedaj penzion ,,ŠPIK", še ni poslal cen.