60. številka. Ljubljana, v torek 12. marca. XXII. leto, 1889. i- Jj-haja vsak dan zvećer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vs t ro - o ge r sk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., ca eden mesec 1 gld. 40 kr. _ Za Ljubljano brez pošiljanja na tlom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa aa po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravništvn naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Na Dunaj i 9. marca. V današnji seji, katero je pričel predsednik Smolka 1/i na 12, bilo je pač najzanimiveje, kar je povedal ministerski predsednik, grof Taaffe, odgovarjajoč posameznim poslancem in razpravljajoč stališče sedanje vlade. Na vrsti je namreč bila razprava o dispozieijskem zakladu. Poslanec dr. Pichler, ki je prvi govoril, javkal je, kakor že več poslancev pred njim, in pretakal solze po lepih Časih, ko so vladali Nemci v Avstriji, Še bolj, kakor vladajo sedaj, po časih, ko se je v uradu reklo kmetu slovanskemu, prišed-šemu z davkom in govorečemu slovanski: hudič, zakaj ne govoriš nemški? Skoro je nespametno, navajati puhle fraze, s katerimi je nadlegoval govornik poslušalce, a če to storimo, zgodi se zaradi tega, da se še bolj osvedoči, kako prazna so očitanja Nemeev avstrijskih vladi, kako ničevo je, kar bobnajo o vsaki priliki o zatiranji življa nemškega. Zlasti gosp. dr. Pichlerja jezi, da je Taaffe, sedeč 10 let na stolu kuruličnem, razdjal delo stoletno, uničil celoto države in premenil v konglomerat, kjer je skrb za posamezne dežele večja, kakor za celotno držuvo. Koliko je že v ti misli puhlosti, razvidi se pač lehko. In potem stoperv Češka! To je Pichlerju rnrr-trn v peti. Ncn;ški narod v Čečki, pravi, se uničuje in izdaja nasprotnika. V središči življa in življenja nemškega, hoče se urediti država slovanska in vse te neguje, podpira, da ustvarja vlada. Će bi se posnemalo količkaj te ljute zastopnike nemške, morali bi poslanci slovanski, zastopniki narodov, ki se jim v istini godi krivica, polniti ušesa možem na vladnih stolih in nasprotnih po slancev s takimi očitanji, da bi pač jedva str-peli v zbornici. Ozrimo se le v Iatrijo. Kake so tam razmere, kako je živlienje ondotnih Slovanov? No, znane so dovolj razmere. Ko je pa v zadnji seji vse te krivice in neusmiljeno uničevanje Hrvatov in Slovencev isterskih z ostrimi besedami javljal poslanec dr. Vitezić, so ho mu ti nemški javkarji, zastopniki naroda, ki se mu tako dobro godi v Avstriji, da si išče kake bolezni, posuieho-vali, češ, kaj pa hoče narod slovanski v Istri? Pichler se pa jezi, fte se na Češkem v okrajih, kjer prebiva tudi več Nemcev, priredi otrokom češkim, živečim ondu v množini, narodna šola. Da pa poslanec Pichler sam ve, kake krivice se gode Nemcem v Avstriji, da mu vsa ta očitanja neso posledica resne svete nevolje, dokazal je s šaljivo opazko, rekoč: Če se godi tako dalje, potem zaspimo nekega večera mirno v čisto nemškem mestu, a zbudimo se v pol slovanskem. Sploh je prouzroči! s svojim govorom več veselosti, ko resnega premišljevanja. Poslanec dr. Zuckor povedal je prav dobro, da ni namen dispozicijskega zaklada stvar, ki govornika posebno ogreva. Časniki, katerim pomaga gmotno vlada, listi , ki dobivajo tisočake iz tega zaklada, neso nikakor taki, kakor bi se pač lahko zahtevalo. Oni pišejo in delujejo proti narodnostim (seveda slovanskim) in tekmujejo v svojem delovanji s taborom nasprotnim. Potem polemizuje jako dobro s Plenerjem. Da, pravi govornik, kar se tiče krone češke, živi v narodu češkem ueutišljiva želja po kroni kraljevski in to v najborniši koči, kakor v marmorni palači. Kar je cesar obljubil, to tudi upamo. Morebiti bodemo še čakali, a to nič ne de. Zastopniki inteligentnega in zvestega naroda, kakor je češki, lehko čakajo, da se uresniči, kar je obljubil, kakor pravi Plener sam, cesar. Na vrsti je grof Taaffe. Da mu je v mislih neprijetno glasovanje lanskega leta o dispozicijskem zakladu, se zna. Ministerski predsednik naglasa, da ne zmatra nikakor odbitek tega zaklada za nezaupnico. Vlada treba svote, a stvar naj isto tako mirno razpravlja , kakor druge točke budgetne. Predgovorniku doktor Zuckru pravi grof Taaffe, da je nemogoče zahtevati, da odgovarja vlada za vse članke in izražene misli v listih, ki dele dispozicijski zaklad. V neki zvezi mora biti vlada z javnostjo, mora torej včasih diktovati časnikom svoje misli, ki so zrele za javnost. Zahtevati pa ne more niti vlada od teh listov, da opuste* vsako pisanje, ki se ne stiinja ž njo. Le potem bi bilo kaj tacega mogoče, če bi imela vlada čisto svoj list, a v to ne zadostuje niti trikraten dispozicijski zaklad. Trebalo bi tudi v drugih vsaj večjih mestih jednakega glasila, pravi minister, kar je pa nemogoče. Reklo se je pa tudi, pravi grof Taaffe, da so ministri uprav največji neprijatelji konsolidacije državne. To je misel, s katero se ne strinjam niti jaz, niti moji kolege. Le to morem reči, naglasa govornik, da se je vlada vedno trudila in se bode trudila, sklopiti državo v celotno moč, na podlagi jednakopravnosti narodov. Da je tako delo težavno in se ne more izvršiti v kratkem času, je pač umevno. Posebno je naglašal grof Taaffe vedno program jednakopravnosti, razlagal, kako Be vlada trudi, da zadosti opravičenim željam posameznih narodov. Žalibog, da so učinki tega truda za manjše slovanske narode v Avstriji tako pičli. Da je pa tudi ministerski predsednik sam že sit vednega popolnoma neopravičenega, da otročjega javkanja nemških zastopnikov, povedal je javno. Rekel je: „Vladi je naloga spravljivost, spravljivost v političnem in privatuem življenji. Nikogar pa ni moč siliti v ljubezen in spravljivost. Treba se je truditi, da se ustvari situacija, ki omogoči spravljivost." Grof Taaffe potem poudarja, da neso samo nemški avstrijski državljani zvesti, temveč tudi slo-vauski, da so tudi ti že čestokrat prelivali kri za državo. Potem govori poslanec pl. Zallinger očita vladi zlasti glede šolstva neskrbnost in mlaenost. On je proti zakladu, in to zaradi tega, ker se denar porablja v boji proti njegovim najsvetejšim interesom. Poslanec Jahn predlaga konec debate, kar se sprejme. Govorniki proti izvolijo si glavnim govornikom dr. Scbaupa. Govornik polemizuje v daljšem govoru z vlado, pobijoč skoro vsakega ministra poBebe. Zlasti se loti grofa Taafteja. Na vrsti je poročevalec dr. Mattusch. Potem glasuje se o dispozicijskem zakladu, in sicer po predlogu poslanca dr. Plenerja imenoma. Člen „dispozicijski zaklad" vsprejme se s 138 glasovi proti 129. Govor poslanca g. prof. Šukljeja V seji državnega zbora dne 28. febrnvarja 1889. (Dalje.) To hotel sem povedati, gospoda moja, glede proračuna državnega. Opravičenih željah glede gos- LISTEK Pretepin. (Ruski spisal J. S. Turgenjav, pruložil Iv. Gornik.) VIL (Dalje.) — Gotovo ne, Avdej Ivanič . . . jako obžalujem ..." — Ne govorite, prosim vas, o vašem soža-Ijenji, segel ji je Av lej jezno v besedo: — vsaj tega me rešite! — G. Lučkov .... — Ne navzemajte si vida vojvodkiuje .... Prazen trud! Prestrašili me ne bodete. Maša stopila je korak nazaj, hitro se obrnila in odšla. — Ali ukažete, da vam pošljem vašega druga, vašega pastirčka, čuteče srčice, Kisterja? zakričal je za njo Avdej. Izgubil je glavo. — Ali ni to prijatelj ? . . . Maša ni mu odgovorila, temveč hitro, radostno odhajala. Bilo ji je lahko ne glede na Btrah in nemir. Bilo ji je, kakor bi bila probudila se iz težkega sna, iz temne sobe prišla na zrak in solnce . . . Avdžj pogledal je kakor top na okrog, z molčečo besnostjo zlomil drobno drevesce, skočil na konja in tako jezno zadiral vanj ostroge, tako vlekel in vrtil vajeti, jedva da ni nesrečna žival preletevši osem vrst v četrt ure, poginila isto noč . . . Kister čakal je zaman do polunoči Lučkova in drugi dan v jutro odpravil se je sam k njemu. Sluga javil je Fedoru FedoroviČu, da gospod počiva in da je ukazal nikogar pustiti k njemu. „Tudi mene ne?u — Tudi vaše blagorodje ne. — Kister šel je z mučnim nemirom dvakrat po ulicah in se vrnil domov. Služabnik dal mu je pismo. — Od koga? — Od Perekatovih. Artemka je prinesel. Kisterju tresli sta se roki. — Rekli so, da se klanjajo. Prosijo odgovora. Ali ukažete, da dam Arteraki vodke? Kister je odprl počasi pismo in prečital sledeče : „Ljubeznivi, dobri Fedor Fedorovič, Jako, jako rada bi vas videla. Pridite, ako možno danes. Ne odbijte moje prošnje, prosim vas v imenu najinega starega prijateljstva. Ako bi vi vedeli a saj bodete vse zvedeli. Do skidanja — ali ne? „Marie". „P. S. Gotovo pridite danes." — Ali ukažete, da dam Artemki vodke? Kister gledal je dolgo začujeno v obraz svojega strežaja in odšel ne rekši ni besedice. — Gospod ukazal je, da naj ti prinesem vodke in meni ukazal je, da pijem s teboj, rekel je Kisterjev sluga Artemki. IX. Maša prišla je s tako jasnim in blagim izrazom Kisterju naproti, ko je ustopil v sobo za goste, stisnila mu je tako prijateljsko in krepko roko, da je srce v njem utripalo od veselja in se mu je kamen odvalil s prsij. Sicer pa mu Maša ni rekla ni besedice in takoj odšla iz sobe. Sergčj Sergčjevič sedel je na divanu in razkladal patienceo. Začel se je pogovor. Sergčj Sergejevič ni še navel z običnim izkustvom pogovor na svojega psa, ko se je že vrnila Maša s svilnatim kockastim pasom ua obleki, pasom, kateri je bil Kisterju ljub. Prišla je Nenila Makarjevna in prijateljsko pozdravila Fedora Fedo-roviča. Pri obedu smejali in norčevali so se vsi. podarstva, katere more izjaviti moja najožja domovina, ne bodem razpravlja!. Saj je istina, da se je dežela kranjska isto tako zanemarjala, da morebiti zadnji čas še bolj, kakor n. pr. Galicija in Dalmacija. Istina je, da je avstrijska vlada z vso svojo skrbjo osrečevala le del države, deželam pak, ki so bolj oddaljene od središča, godila se je krivica. Vzelo se je, kar se je moglo dobiti, da bi se dobljeno reprodukovalo, o tem se ni mislilo. Ne bode naša krivda, če bodemo v podrobui budgetni razpravi mnogokaj opravičenega zahtevali glede gospodarstvenih razmer od visoke vlade. Jaz potegoval se bodem zlasti za zahtevo, ki jo moram imenovati kot posebno živo gospodarstveno potrebo v svoji ožji očevini, zahteva namreč, da se vender jedenkrat zida železnica spoječa Dolenjsko z deželno stolico. Molčim torej danes, kar se tiče gospodarskih vprašanj, ter si jih prihranim za po drobno razpravo. Dovolili mi bodete pak vender nekaj političnih opazk, da označim stanje, ki ga imamo mi Slovenci v velikih političnih in narodnih nasprotjih države. Upam, da mi bode pač pritrdil, gospoda moja, pošten opazovalec — seveda predgovorniki nasprotne strani mi ne bodo zamerili , če jih ne zmatratn takimi — da so zahteve Slovencev zmerne in da se mi ogibamo vsaki prenapetosti. Gospoda moja! Večkrat je jako težavno brzdati se, saj se pretaka po naših žilah južna kri, težavno je pravim molčati, če se človeka spudbada, kar se nam čestokrat prigodi v nekih krajih, od strani Nemcev, ki se baje tako pritiskajo. (Prav res! deBiia). A jeden slučaj je pak tako zanimiv, da ga vsekako moram objaviti visoki zbornici. Ko se je pripetila pred mesecem prevelika nesreča, pretresajoča hišo vladarsko in državo, prevzela je bolest tudi Slovence. Prišla je proklamacija cesarska, hvala narodom, in cesar sam je rekel, da naj se oklic objavi vsakemu narodu v njegovem jeziku. V Celje došli so torej oklici v dveh jezicih. V Cel ji je razmerje mej Slovenci in Nemci nekako 3300: 1500, a okolica je čisto slovenska. Človek bi bil menil, da ni tak oklic v dveh jezikih strašauska nesreča po uličnih oglih, da bi je Celjski Nemci ne mogli prestati. Ali ne, gospoda moja, oklic se je prestrigel s škarjami (Čujte, čujte! desna) in sicer sredi skozi ime namestnika in v ti pokvečeni obliki (Neverjetno ! sramotno ! desna) prilepil se je oklic. (Posl. dr Steiowender: Če Vas nič druzcga ne boli!) Gosp. posl. dr. Steinvvender, meni, da neso te bolečine hude; no res je, vsaj se je zadeva kmalu popravila, ali čudim se pa vender, da me tako apo-strofuje mož, ki si je zapisal na zastavo svojo idejo narodno. (Prav dobro! desna). Sicer pa to zadevo lehko pustimo, ker se je vsled telegrafične reklamacije Celiskih Slovencev popravila. Oglejmo si nekoliko zadeve na Kranjskem. Gosp. poslance notranjega mesta Graškega pripovedoval nam je včeraj, hoteč osvedočiti slovenski fanatizem, pripovedko, kateri odkritosrčno pristavim, da bi sedaj rad imel, če bi bila mistifika< ija časti-tega gosp. poslanca osnovana. Mi, saj poslanci dežele Kranjske obeh strank, nesmo dosedaj še ničesar o tem čuli, kar se tiče izraza ptoj, ve vsakdo nas, da nema nobenega pomena. (Čujte, čujte! desna). Ne Celo Sergčj Serg6|evič naudušil se je in povedal veselo dogodbo iz svoje mladosti, — pri čemer je kakor noj skrival glavo pred ženo . . . — ldiva se sprehajat, Fedor Fedorovič, rekla je Maša Kisterju po obedu z ono ljubeznivostjo v glasu, katera je, kakor bi vedela, da 8e ji radi po-koriste. — Pogovoriti se moram z vami o važni, važni btvari, pristavila je z gracijoznim veličastvom nadevajo švedske rokavice. Ali pojdeš z nama, maman? — Ne, odgovorila je Neuila Makarjevna. — A midva ne greva na vrt. — Kam pa? — V Dolgi Log, v gozdič. — Vzemi Tanjušo seboj. — Tanjuša, Tanjuša! zaklicala je zvonko Maša odprbnivši laglje od ptice iz sobe. Čez četrt ure šla je Maša s Kisterjem k Dolgemu Logu. Idoč mimo črede, dala je kruha svoji ljubljeni kravi, pogladila jo po glavi in prisilila Ki-sterja, da se ji polaska. Maša bila je vesela in govorila je mnogo. Kister pomagal ji je rad, dasi je z nestrpnostjo pričakoval pojasnevil . . . Tanjuša šla je zadej v spoštljivi oddaljenosti in lokavo pogledovala Je redkoma gospodično. (r>»ije prih.) vem tudi ne, po kakem jeziku bi to bilo. (Veselost na desni). „Hier" pravi se po slovenski »tukaj", a mej tukaj in ptoj je vender tak razloček, da bi bil pač lahko g. Carneri, ki je o stvari vsekako dobil poročilo pismeno, v vsem tem nekoliko previdniši. No, po mojem nema to, kakor sem že omenil, ni-kacega pomena. Pač pa hočem nekaj navesti, kar je vsekako večjega pomena, kakor deset takih pripovedk, ki nam jih pripoveduje gospod poslanec Graški. Dalje prih.) Politični razgled. ni o i ranje dežele. V Ljubljani, 12. marca. Letošnje glasovanje za dispozicijski zaklad v drža* neui zboru je pokazalo, da vlada nema posebnega zaupanja pri večini. Vsprejela se je ta postavka res z devetimi glasovi večine, a sanjo so glasovali tudi štirje ministri. Manjkalo je pri glasovanji skoro 100 poslancev, največ desničarjev, kajti levica je pr; tacih prilikah navadno poluo-številno zbrana. Ko bi v kakej drugej državi vlada dobila tako majhno veČino, bi gotovo dala ostavko, toda v Avstriji je drugače. Pri nas se parlamentarne navade še neso posebno ukoreninile, zaradi tega pa ostane vlada, naj bi se dispozicijski zaklad tudi zavrgel, kar se je že tudi zgodilo. Poljski poslanci že dolgo zahtevajo, da se pomnoži število sodcev v Ottliciji. Pravosodoje ministerstvo je tudi spoznalo, da je število sodcev v Galiciji premajhno in da zatorej zaostajajo dela. Skleuilo je baje sedaj, da se pomnoži število sodcev v Galiciji za 52, v Bukovini pa za šest. V soboto je bila v ogeraki zbornici poslancev jako burna seja. Poslauec Cotvos je govoril celi dve uri proti nemškemu vojskinemu jeziku. Dokazoval je iz zgodovine, da bi moral biti povelj-stveni jezik ogerske vojske madjarski. Spodtikal se je nad tem, da imajo ogerski polki nemadjarske ima-jitelje, kakor so Soković, Jelačić, Fdipović, Fejevarić. Ko ie našteval ta imena, klicala je opozicija: „Za-res lepa družba!" Govornik je prečital neko pismo pokojnega Deaka, v katerem je pisal ta ogerski patrijot, da je vlada dolžua odstopiti, če nema zaupanja dežele, če bi tudi imela večino v zbornici. Sklicujoč se na to mnenje Deakovo, poživljal je Tis/o, da naj odstopi. Opozicija je govorniku klicala: „Eljen!« V n a n.) države. Ruski listi neso nikakor /»dovoljni s prevratom v Nrl»iji. Posebno regent. Protić jim ne ugaja. I Trdi|o, da je avstrofil. Zatrjuje se, da je bil Milan Protića zaradi tega imenoval za jeden dan tniui-sterskim predsednikom, da bode imel v regentstvu prednost pred Beliinarkovieem, ki je bolj prijazen Rusiji in še nikdar ministerski jiredsednik m bil, pač pa minister poprej nego Protić. Posebno pesimistično sodijo položaj „Moskovskije Vjedomosti", ki mislijo, da se je položaj shujšal, ko je odstopil Milan. Regenti ne bodo imeli dosti upliva, ker za njimi ne stoji veČina dežele. Prepir mej strankami se bode še le prav pričel, ko ima Srbija nepolno-letnega kralja. Naravna in opravičena regenta bila bi le kraljica Natalija in iztirani metropolit Mihael. Če ima Ristić le iskrico domoljubja, mora, če že ne de jure, pa de fakto jima izročiti regentstvo. Drugi listi položaj inald manj črno slikajo, a vsi poudarjajo, da mora nova vlada poklicati v Srbijo kraljico in metropolita Mihajla. Vlada l»ol|(ui*MltM se je sporazumela z eks-arbom, kdaj da se zopet snid* sinoda. Zborovala pa baje ne bode v Sofiji, da biskujmm ne bode treba pohodit kneza. — Ministerski svet je nekda skleni 1, da pošlje zastopnika svojega na Dunaj. Na FrancoNkcni zopet nek finančni polom vznemirja duhove. Akcijsko društvo, ki je hotelo pokupiti baker vsega sveta, da bi mu potem določevalo ceno, ni imelo sreče. Predsednik temu društvu se je ustrelil, delničarji pa sedaj gledajo, kako bi dobili denar. Govori se, da bode kake 600 milijonov zgube. Zviti židje so pa znali stvar tako uravnati, da bodo nekda zgubo trpeli največ kristi-jani. NitmaJMlta konferenca začne se še le čez nekaj tednov, ker poprej ne pride v Berolin nov ameriški poslanik. Angleški veleposlanik je že odšel v London po instrukcije. Če bode ta konferenca imela kaj uspeha, se ne ve, ker ni znano, kako sodi o tej zadevi novi predsednik Harisson. Če bode mož tako spravljivega mišljenja, kakor je bil Cle-veland, se je nadejati, da se doseže sporazumljenje z Nemčijo, drugače pa ne. Karol Dežman t- Včeraj umrl je mož, ki je sicer pripadal in bil voditelj nasprotnim nam vrstam, a bil za Slovencev politično življenje tako znamenit, za znanost in vedo pa tako odličen, da čutimo dolžnost in potrebo, na pisati mu obširneji nekrolog. Pokojni Dežman bil je celo v Kranjskej, ki sluje po vesoljnem svetu zaradi svojih naravnih čudes* nenavadna prikazen, prava specijaliteta in do konca svojega življenja psiholotjična zagonetka. Porojen je bil pokojni Dežman dne 3. janu-varja 1821. v Idriji, kjer je bil oče njegov aktuar pri okrajnem sodišči. Po očetovej smrti (1824. 1.) bil mu je varuh njegov mnogoimenovani imoviti strijc Milia Dežman, ki je dobro skrbel za njegovo vzgojo in ga 1831. 1. v Solnigrad poslal v kolegij „Ruper-tinum", od koder se je po strijčevi smrti (1835. 1.) vrnil v Ljubljano, kjer je 1839. 1. završil gimnazijo potem pa šel na vseučilišče Dunajsko, katero je leta 1849. ostavil kot doktorand prava. Od te dobe bival je stalno v Ljubljani in bavil se z naravoslovskimi študijami. Strijca Mihe ded-ščina položila mu je ugoden gmotni temelj, da materijalnih skrbij ni poznal in lahko skrbel za svojo vsestransko izobrazbo. Ker mu pravništvo ni ugajalo, začel je gojiti naravoslovje in ko je ob reorganizaciji gimnazij nastal velik nedostatek učnih sil, prevzel je na ravnateljstva prošnjo suplentsko meBto na gimnaziji ter ostal na tem mestu od 16. marca 1851. do konca 1852. Učil je naravoslovje, predaval pa tako živo, da je za to stroko vzbudil splošno zanimanje mej poslušalci, ki so ga pozneje še dolgo pogrešali. Po odhodu prejšnjega kustosa H Freverja bil je Dežman iineuovan kustosom deželnega muzeja, kateri posel je do svoje smrti z izredno marljivostjo in spretnostjo opravljal, a bil poleg tega tudi delaven v javnem življenji. Do 1856. 1. vodil je tedanji kmetijski tečaj, prirejal ob nedeljah ob 11. uri dopoluđne znznstvena predavanja in vzbujal zanimanje za prirodno lepoto in bogatstvo ožje domovine kranjske. Z velikim uspehom poskušal se je tudi na slovstvenem polji v vezani besedi in prozi. Njegove pesni: „Zvonček", Janko cigan, (koledarček), „BIedK, „Še Slovenija ni zgubljena" posebno pa slavne ali bolje rečeno ominozne „Proklete grablje." znane so vsacemu, kdor se je le količkaj bavil s proizvodi in dogodki novejšega gibanja slovenskega. V rokopisu imel je izredno veliko narodnega blaga in pisatelj teh vrstic imel je nekdaj v rokah par stotin liričnih pesnij njegovih, ki so bile za tedanjo dobo prav dobre in bi se še danes prav prijetno čitale. Bleiweisovim „Novicam" bil je več let redni sotrudnik in ocenjeval je zlasti slovenske proizvode, mladino nauduševal je za narodno slovstvo in občeval razen z Bleivveisom in drugimi tedanjimi velmoži, tudi z mlajšimi pisatelji., kakor s profesorjem Trdino, z Levstikom, posebno veliko pa s Fr. Erjavcem in Tuškom. S poslednjima sestavljal je slovensko terminologijo za muzejsko miuera-logično zbirko. Kaj čuda, da je pri takem delovanji vse zaupno gledalo vanj in rado poslušalo njegove rezke sodbe in kritike, da je vse bilo preverjeno, da je Dežman jeden naših prvoboriteljev in da bo tak tudi ostal, kaj čuda, da se je ves narodni tabor veselil, ko je bil 1861. 1. izvoljen v deželni, iz tega pa v državni zbor? A prišel je nenadni preobrat! Pri pevskem večeru, ki so ga Ljubljanski rodoljubi priredili na Dunaj odhajajočim državnim poslancem v gostilni „Pri slonu", bil je še vedno jednako naudušen za narodno stvar, na velikošolskem ko-mersu na Dunaji je še vseučiliščnike slovenske rotil, naj si za soproge izbirajo le pristne Slovenke, par dnij pozneje je še s Tomanom vkupe predložil ogromno peticijo z 20.000 podpisi, v katerej se je razvijal ves narodni program in zahtevala ravnopravnost v šoli in uradu in takorekoč „Zjedinjena Slovenija", a <1ne 27. junija 1861. krenil je, ali bolje rečeno skočil z obema nogama v nasprotni tabor — ter od tega hipa bil strasten, bil najzagrizeneji naš znj>rnik, potrjujoč prislovico, da je poturica hujša od Turka. Kak1 nagibi so Dežman a pri tem nepričakovanem skoku vodili, to ostane nerešena zastavica. Kolikor so nam znane takratne vodilne osobe in razmere, slutimo, da je temu preobratu bil povod antogonizem in žarljivost na pokojnega dr. Tomana. Posledji prikupil se je po svoji krasni vnanjosti in izredni uljudnosti vsacemu na prvi hip, bil izvrsten govornik in pevec, ves prošinjen' narodnega ognja, in je, ker je bil sam naudušen, tudi poslušalce nauduševal in očaroval. Dežman pa je bil hladnega temperamenta, ves drugačen od Tomana. To je tudi sam čutil in to bil je po našem mnenji glavni nagib renegatstvu njegovemu. Dežmanova prelevitev izzvala je silno razburjenost po vsem Slovenskem, ime njegovo vzbujalo je v vsakem rodoljubnem srci gnev in sovraštvo. Takratni velikošolci slovenski pozvali so ga dvakrat na dvoboj, katerega pa je Dežmau odklonil, uprav neštevilni pa bo bili izrazi in dokazi skrajne antipatije iz vseh krajev domovine slovenske. „Proklete grablje" bfle so ^edaj Dežmana samega po ustnih in nikakor nit pretirano, da ga ni kmalu moža, katerega bi bil naš narod tako črtil, kakor včeraj umršega Dežmana. Po pričetem tiru nadaljeval je Dežman svoj boj proti Slovenstvu s čudovito doslednostjo in brez-ozirno strastjo V deželnem in v državnem zboru in v mestnem zboru Ljubljanskem napadal, oviral in grdil je naša prizadevanja v zagrizenih govorih, v brošurah („Thierfabel aus Krain") smešil je voditelje našo, v časopisih („Laibacher Tagblatt", „Wo-chenblatt" in dr.) priobčeval je s črnim žolčem pisane članke, odlikujoče se po posebno markantnem pikrem slogu in satiričnih izrazih, v Kazini Ljubljanski v konštitucionalnem društvu, kakor tudi na „VerfasHungstag u" v Celji, povsod bil je Dežman nemškutarski matador. A vse to razsajanje ni imelo zaželjenega uspeha. Narod uaŠ napredoval je navzlic vsem tem oviram in nasprotstvom z nepremagljivo silo, pridobival mesto za mestom, postojanko za postojanko, in sedaj na svojega življenja večer spoznaval je gotovo Dežman sam, da je ves njegov napor bil ničev, da je vse njegovo politično delovanje bilo zidano na pesek. Da je pa tako prišlo, zato ima Dežman vencih, seveda negativnih zaslug Čim hujši je proti nam besnel, tem živeje plapolal je rodoljubni ogenj v naših prsih, čim bolj bo nas skušali tlačiti, tem večja bila je naša delavnost in požrtovalnost, tem bolj se je širda narodna zavest in naudušenost. V tej dobi, ko je nemškutarstvo praznovalo Hvoje politične orgije, pognalo in razcvitalo je naše časnikarstvo, kakor tudi naša literatura do poprej nepoznane visokosti, prirejali so se tabori, ustanavljala društva, s kratka vršila se je naša narodna organizacija, obsezajoča vse pokrajine slovenske. S tem obrisali smo Dežmanovo politično stran, temno senco njegovo, katerej niti smrt ne odvzame pečata renegatstva. Druga jasna stran pa te Dežmanovo delovanje kot naravoslovec, kot učenjak, kot kustos deželnega muzeja. V tem oziru so zasluge njegove izredne, smrt njegova pa velika izguba, kajti on je bil je kranjske dežele npoIyhistor" v besede pravem pomenu, poznal je deželo, kakor nihče drugi v na-ravoHluvskenr in starinoslovskem oziru, bil je v tem pogledu avtoriteta in neusahljiv vir. Ni ga menda hriba, da bi ga ne bil prehodil, in doline tako skrite da bi je ne bil obiskal in preiskal glede prirodinega bogatstva, pazno nabirajoč pn tem tudi terminolo-gične izraze in razne zanimive podrobnosti. O teh svojih preiskavanjih priobčil je v muzejskem izvestji obširni in temeljiti spiB „Beitrage zur Naturge-Bchichte des Laibacher Morastes", pozneje spisal je razprave: „Die tiefsten Standorte einiger Alpen-pflanzen in Krain", „ Die Billicbgrazer Dolomitberge" in „Zusamraenstellung der bisher in Krain gemach-ten Hohenmessuugeu", sodeloval je pri mnogih znanstvenih društvih, bil v dotiki z učenjaki prve vrste, izmej katerih je EttingbauBen njemu na čast neko fosilno najdbo krstil „Fieus Deschmanni" Ker ne r pa drugo „Petasites Deschmanni". Kaj je bil Dežman deželnemu muzeju, o tem ne bodemo govorili Prebogate in lepo urejene zbirke slujejo d;ileč okolu in govore glasno dovolj. Zato je tudi Dežinanu dne 2. decembra, ko se je Rudol-finum slovesno otvoril, veselje sijalo z velega lica in odmevalo iz lepega nemškega in slovenskega njegovega govora Bil je to zanj iz vestno najlepši dau, malo zadoščenje za ponesrečeno politično delovanje. A lepo urejenega Rudolfinuma veselil se je le malo časa. Smrt pokosila je tudi njega, v naravoslovskem oziru na škodo vsej deželi kranjski, v političnem oziru pa samo na nenadomestilno škodo nemški in nemškutarski stranki, ki je ž njim izgubila svoj glavni steber. Domače stvari. — ( P i e č a s t i t i gospod Josip Mam,) častni kanonik, c. kr. gimn. profesor, konz. svetnik itd. v Ljubljani, pristopil je podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji kot podpornik, poslavši društvu pet goldinarjev. Srčna hvala požrto-valnemu domoljubu ! — (Gospod J. IIc,) c. kr. policijski komisar na Dunaji, pristopil je kot podpornik podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaji. Srčua mu zalivala. Bog ga živil — (Slovensko gledališče.) V nedeljo dne 17. t. m. predstavljala Be bode prvikrat burka .Vrban Debel uhar" ali „Na Dunaj po nevesto". Igra je pisana od prvega do zadnjega prizora le za smeh in odbor „Dramatičnega društva" jo priredi, da ustreže mnogostranskim željam našega občinstva, katero zahteva komičnih predstav. Namenjena je bila igra za pustno nedeljo. Ker pa se je vršila ta dan v prostorih čitalnične restavracije „Slavčeva" maskarada, prestavil jo je odbor na prihodnjo nedeljo. Naslovno ulogo igral bode gospod Borštnik. Ker se gledališčna sezona bliža koncu, opozarjamo Blavno občinstvo, da blagovoli podpirati „Dramatično društvo" z mnogobrojnim obiskom; letošnje predstave so itak izpraznile društveno blagajnice — (Občni zbor Kranjskega ribiškega društva v Ljubljani) bode v soboto dne 16. marca 1889. točno ob 8. uri zvečer v klubovi sobi pri ,Slonu". Dnevni red: 1. Račun in poročilo; 2. proračun za leto 1889.; 3. volitev novega odbora ; 4. posamezni nasveti, kateri se naj pred dnevom zborovanja odboru naznanijo. — (V osnovalni odbor Kamniške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda) so bili izvoljeni: načelnikom g. dr. Makso Samec, njegovim namestnikom g. Luka Bergant, tajnikom g. Jože Fajdiga, namestnikom Konrad Janež i č, blagajnikom g. Ignacij Tramtć, njegovim namestnikom g. Martin Novak. — (Popravek.) V notici „Tepež" v včerajšnjem listu popraviti nam je, da omenjena pretepača nesta pila v gostilni „Pri nemškem vitezu". — (Nečloveška mati). V nedeljo okolu poludneva razširila se je po Kamniku vest, da je neomožena Reza Mlakar, umorila skrivaj porojenega otroka in proti večeru zbrala se je nenavadno velika množica ljudij na Grabenskem predmestji, okrog hiše, kjer obdolžena že več let stanuje skupaj s svojim očinom. Preiskajočim žandarjem skušala je ženska utajiti hudodelstvo, prišedŠi komisiji pa je poslednjič vender priznnla, ter pokazala otrokovo truplo, katero je bilo skrila pod streho. Otrok je popolnoma donošen in jako čvrst deček, jedno nogo ima že razjedeno od podgan in miši, modre lise na zateklem vratu pričajo, da se je zgodilo hudodelstvo. Hudodelko odpeljali so takoj v zapor, kakor tudi njenega očima, kojega imajo za očeta otrokovega ter ga tudi dolže sokrivstva pri umoru. — (Iz Kranja) dne 11. marca: Danes v ponedeljek ob 4. uri zjutraj jelo je pri tukajšnjem veletržci g. Primoži Hudoverniku v Kranji goreti. Vrla tukajšnja požarna bramba bila je takoj na mestu ter udušila ogenj. Škoda je neznatna. — (Po ne ve r j e n j e v kranjske j hranilnici.) [Dalje in konec.] Priča 79 let stari E d e r, ki spravlja dragocenosti, pravi, da hrani nad 2000 ur, med njimi nad tisoč zlatih v magacinu za pre-cijoze, da se mu torej ni moglo prav nič čudno zdeti, ako je bila Flackova ura z zlato verižico tolikokrat zastavljena. Nalepljenih zastavnih listkov pa ni nikdar v roke dobil, sploh bi jih pa bil, če ne on, pridodani mu uradnik spoznal. Zlatar Ferdinand Simonetti izpove, da se mu je pač čudno zdelo, da je prišla tolikrat na vrsto v zastavo jedna in ista zlata ura in zlata verižica, o kateri je vedel, da jo je zastavil prvikrat hranilnični sluga Flack. Isto tako mu je bilo sumno tudi večkratno zastavljanje gumbov. Svoj sum je bil naznanil tudi hranilniČnim uradnikom v zastavnici, ker se mu je jako čudno zdelo, da je Flack zastavljajoč prvikiat zlato uro in zlato verižico, rekel, da je to lastnina krojača Šumi-ja, njegove opazke neso imele nikakega uspeha. Cenilec obleke in druži h stvarij, 761etniFran Stbckl, pravi da sta Flack in Scbann že mnogo let zastavljala razne stvari, ter ga prosila, uaj je visoko ceni Zastave sta tudi vedno prepisavala, ne da bi jih bil on videl, ker je bilo poBla dovolj in je obema popolnoma zaupal Sedaj pa ve\ koliko sta ga ogoljufala. Zamenjene so vse zastavljene stvari, mesto dobre Buknje, zavita je v robec malovredna capa. Kar je bilo prej vredno 10 gld., je sedaj komaj 10 kr. in še men j. Nahajajo se predmeti po poluoma raztrgani in to je vse zamenil ali ukral Flack, on, kot cenilec pa bode moral nedostatek plačati. Flack in Scbann nesta drug druzeinu več zaupala, vsak je v odsotnosti druzega sleparil in goljufal z zastavljenimi stvarmi. Jako mnogo stvahj pa, katere sta zatoženca zastavila, je iz shramb popolnoma izginilo, ker sta jih Flack in Schann brevi manu kar ukrala. Urarja Kottek a zapisnik se prebere in razvidi, da je Flack uro, katero je tolikrat zastavil, vzel pri njem na upanje in je še zdaj, dasi je bila kupna cena le 36 gld., še 19 gld. dolžan. Priča tapecirar, Adolf Hedner, ki je bil tudi ud planinskega društva „Edelvvviss" pri »Štajerci", pove, da mu je Flack rešil njegovo zastavljeno uro, ne da bi mu bil krajcarja plačal. Priči Marjeta Muihar in Lenka U čak, kateri se bavita z zastavljanjem raznih stvarij, pa povesta, da njima je Flack dajal zastavne liste, da sta mu prinesli za to dobljeni denar od blagajnika, ali pa, da jima je Flack iz magacina prinesel „punkle" z razno tvarino, katere sta zopet zastavili. Flacku pa izročili za to dobljeni denar. Prebere se potem mnogo dopisov, mej njimi tudi razsodba veščakov za pisanje (gg. Stegnarja in GloboČnika), ki izjavljata, da je številke na falzitikovanik listih vse pisal Flack lastnoročno. Državni pravdnik g. Pa j k naglasa, da je v zvezi s Flackom in Schanuom še tretja oseba, katera je ponarejala plačilno znamko, katere osebe pa Flack imenovati neče, potem pa dokazuje krivdo obeh zatožencev. — Kar je zagovornik gospod dr. Ivan Tavčar govoril, nahajajo naši bralci v uvodnih člankih. Ko je še predsednik g. Ko če var v jako jasnem resume vso obravnavo ponovil, so porotniki potrdili vseh petero vprašanj, razven jed nega, tikajočega se Schanna. Obsodbo smo že priobčili. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Beligrad 11. marca. Vnanjcga ministra okrožnica na srbske poslanike v inozemstvu naglasa, da je prva naloga vlade, da se izdelajo za uživotvorenje ustave potrebni zakoni in urede finance. Glede vnanje politike pa treba gojiti prijateljske razmero z vsemi vlastini in državami. A0 6-4" C 88« 0 hI. szh. hI. zah. si. zah. obl. obl. obi. 1 00 mm-dežja. 11. marca 7. zjutraj 2. popol. 9. zveCer 733*1 mm. 781*8 mm. 731 1 mm. g 6" c 6*8* C 5 2° 0 brez v. al. Mu. si. zah. obl. obl. megla 13 OOmni. dežja. XD-u.n.s.jsls:a, borza dne 12. marca t. i. (Izvirno telegr»fič.no poročilo.) Papirna ranta..... Srebrna renta ..... Zlata renta ...... 5 marčna renta .... \kcije narodne banke. . . rCrcditne akcije..... : .iHiddJI........ srebro ........ Napol......... C. kr. cekini .... Nemške marke..... r/o državno sru5ko iz L 1861 Državne srečke iz t. 1M64 Ogerska zlata renta 4°/0 . . • g< • ka papirna renta 5°/0 . . v/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld Zemlj. obč. avstr. 4l/,°/0 zlati zast. listi Kreditne srečke.....100 gld Kudolfove srečke..... 10 Akcije anglo-avstr. banke 120 „ Vrammway-društ. velj. I7o gld. a v. včeraj — danes gld. 82-85 - gld. 83-15 83 70 83 75 111 40 it 111-45 9995 »i 99-25 888 » 890 — 300 .0 n 302 75 122- — i> 1-22-90 9«68 H 9-62 5-69 n 5-69 * 59-52'/, 59-45 250 gld. 10O . 139 gld. 179 „ 101 „ 93 „ 104 „ 122 „ 121 „ 185 „ 22 „ 126 „ 132 „ 60 Kr. 50 „ 15 n 65 „ 75 „ 50 „ 50 u 75 „ 75 !! Srednja temperatura 39° in 4-9°, za lTn in 21° nad nortnaloui. VABILO OBČNEMU ZBORU kranjskega ribiškega flroštva v Ljubljani kateri bode "v ©olooto d.n.e 1©- 3ai.strca 1889. točno ob 8. url zvečer v klubovi sobi „Pri Slonu"* Dnevni red: 1. Račun in poročilo. 2. Proračun za leto 1889. 3. Volitev novega odbora. 4. Posamezni nasveti, kateri sp, naj pred dnevom zborovanja odboru naznanijo. V Ljubljani, dne 10. marca 1889. (188)__oniiou. Vrtnarja uladega, neoženjenega, prostega vojaščine, VMpreJraft takoj pod dobrimi pogoji na graw«ino blizu I.jub- l jim«-. Izvežban mora biti v drevesnici, zelenjavi in cvet-lič.njaku. — Ponudbe s spričevali pod T na upravništvo „Slovenskoga Naroda". (175—3) Usnjarska trgovina s Broflajalmčuimi prostori v Ljubljani, v Slonovih ulicah št 6 8 se z zalogo blaga ali brez nje takoj proda ali da v nujo m. Tudi hiša št. 2 na Marijinem trgu obstoječa iz stanovanj in magacinov se proda z ugod-ii i iti i pojgojl. (189-1) Kaj več pove lastnik Josip Neunig. Zalivala zavarovalno.! «Iru*bl xa življenje ..Tli i: «. It I sil m« v loi......m. Gospod dr. Ferdinand KrHclieu, okrajni zdravnik v Crnomlji, so je bil zavaroval v prid rodbine svoje pri gorenji zavarovalni družbi. Po smrti njegovi je generalni zastopnik v Ljubljani, gospod Ciiiido Zosciiko. s posebno kulanco izplačal zavarovani znesek z deležem d« bička — če tudi obrok Se ni bil potekel. To kulantno postopanje javno naznanjajoč, izrekam najtoplejšo zaliv do in to družbo slednjemu priporočam za zavarovanje. v Gradci, dne 8. marca 1889. (18,",) Betti Erschen. za teiave (l7°-3) 300 centov na prodaj. Rimska cesta h. št. 12. Gotov zaslužek! Vsak priden mož more si Nlednjl dan brez kapitala 5 do 10 gld. po jako dostojnem in poštenem potu zaslužiti, ki prevzame dobro izplačil-joče He zastopstvo. Pripravno ludi kot strun* U i zaslužek za vMnkega. Agenti Me miMtavijo v vneli ineNtili in kritjih države proti visoki proviziji in m e*«-one j plini. — Ponudbe pod naslovom: „Haul'iii. Kanzlcl .I.A t OM IIH;\ II A-. Rudiiu-pt-št.f. U83—1) J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah umori ■tenloe, bolne, ščurke, mole, muhe, mrav* ljlnoe, pre&lčke, ptične črviče, splob vse žuželke skoraj nenaravno bi tro in gotovo tako, da od žuželkine islege ne ostane nobenega sledu. Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri •j. i\«i:B,-ii, ,„j>i'i črnem "pasu." 13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13, V LJubljani pri Albinu Slioarji, trgovcu na I > 11: i: 11 s k i ■ i cesti št. 9. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po ' plakatih'. (438—9) Tujci: 11. marca. Pri Malici: VVille z Dunaja. — Ver-treter iz Zagreba. — Pelo iz Trsta. — Hanemerer iz Tridenta. — Scholz i« Laškega tr^a. — Felle t Dunaja. — Pfefor-kem iz Trutaova, — Nairz iz Trsta. Pri Kiouii: IlOniguiann iz Kočevja. — Praltmann iz Elbinga. — Kropataebck iz Zagreba. — Marier iz Milrzzuschlaga. — Ha.m z Dunaja. Pri južnem kolodvoru: Fritzei iz Brežic. — Mencinger iz Boh, lbstrice. Pri bavarHkem dvoru. I'tez iz Rima. — Iiicber iz Rube Umrli so v E Ju3» liani: 8. marca: Liza Trtnik, gostija, 70 let, Krakovske ulice št. 17, vidod zamotenja črev. 9. marca: Leoprddina Mali, hči predstojnika železnične postaje, Poljanska cesta Št. 8-, za jetiko. — Marija Stupica, gostija, 83 let, Koli.dvorske ulice St. 13, za otrp-nenjem plnč — Ivan Fink, c. kr. policijski agent, 61 let, Soteska 5t. 10, za otrpue-njem pluč. 10. marca: Marija Koradik, knjigovod jeva soproga, 30 let, Gradišče št. 4, za notranjem krvavenjem. — VekoBlav Jer-šek, delavcev sin, 1 leto in 2 dni, Dunajska cesta št. 17, za božjastjo- 11. marca: Karol Deschman, muzejnt kustos in hišni posestnik, 68 let, Prečne nlice Št. 6, za spridenjem želodca in ji'ter. — Marija Moškrc, šivilja, 58 let, sv. Petra cesta št. 58, za jetiko. V deželnej bolnici: 7. marca: Marija Gorjanc, goBtija, 67 let, za všenom na obrazu. — Jakob Zupančič, zidar, 50 let, za rakom na jetrih. 9. marca: Lovro Štrukelj, gostač, 60 let, za rakom na jetrih. — Marija Korošič, gostija, 66 let, za vodenico. TOVALEC. nustrovan gospodarski list s prilogo „Yrtnaf. Uradno o. kr. kmetijske družbe glasilo vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. „Kmetovalco" izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. erati (oznanila) saraounjajo sp po nastopni ceni: Inserat načeli strnni 16 gld., »/, strani 8 gld., na V4 strani 6 gld. in na '/« ^t's"li 8 ^rl'L Pri ▼•olh n»ro- Tnserat na . čilib velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje Vse inserate zunaj Kranjskeca sprejemata le Haasenstein &. Vogler na Dunaji (\Vion, I., VVaHflueligano Nr 10;. Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiij.iti j| ••• kr kjr.e v Salendrovili nll-iiili fe'.ev'. o. kr kjpetijft.ki druil-i v Muhljnni Z 1. 1889. nastopi ..KMETOVALEC" VI. letnik. ..KMETOVALEC" je edini veči gospodarski list in ob enem najcenejši, zato ni čuda. ako Je med najbolj razširjenimi slovenskimi listi. V 1. 1888. prinesel je „KMETOVALEC" na MS straneh velike oblike 80 većih ih 105 manjših gospodarskih in sicer poljedelskih, živinarskih, vinarskih in gozdnarokih člankov, nad 135 splošno zanimivih odgovorov na gospodarska vprašanja, katera so stavili naročniki uredništvu, blizu 175 gospodarskih novic i. t. d. To berilo razjasnjuvalo jo 50 podob. „VRTJiAR« je poseben vrtnarski strokovni list, katerega dobivajo naročniki ,,KMETOVALCA" zantonj. ,,VRTNAR" je prinesel 1. 1^-88. na 96 straneh velike osmerke 85 večih in 78 manjših sadjarskih in vrtnarskih člankov ter blizu 70 podob. — Perilo v „KMETOVALCU" in itVMljAlWU' je a»n-danes za naprednega kmetovalca tako važno, da ne Bme biti slovenskega gospodarja brez teh koristnih listov. — "^^aniimS-Ji a ji prilogo ,.VRTNAR" stoji na leto 2 gld., gg. učitelji plačajo pa le polovico. Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo ,,KMETOVALCA zastonj. — Naročila sprejema c. kr. kmetijska družba v Ljubljani, v 3alendrovih ulioah št. 5. Naročniki, ki vstopijo med leto,°'8J^Jj(J vse izšlo številke. Izdajatelj in odgovorni ureduik: Draglotjin Hribar. Lastnin; in tiik „Narodne Tiskarne«