45. štev.
V Kranju, dne 11. novembra 1911.
XII. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarska list.
Stane za Kranj t dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti ta celo leto 4 K, sa pol leta S K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne Številke po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. Uredništvo in upravništvo je v hiši 5t. 117. — izdajatelj: Ivan Podlesnik. Odgovorni urednik: Val. Sitar. — Rokopisi naj se pošljejo, če mogoče, že med tednom.
Izhaja vsako soboto mz  dopoldne zzz
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt, strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila m plačuje za peti t-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, aa večkrat znaten popust. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, rekla-macqe, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi ta novice. — Dopisi naj se izvolijo franUrrati. — Rokopisi se ne vračaj«.
Jugoslovanska misel.
O priliki Vrazove .Akademije" »Matice Slovenske" dne 10. decembra lanskega leta se je sešlo v Ljubljani na povabilo predsednika .Matice Slovenske" dr. Fr. Ilešiča nekaj zastopnikov jugoslovanskih kulturnih društev, institucij in podjetij na sestanek. Poročalo se je na tem sestanku o dosedanjih poizkusih in o bodočih nalogah skupnega delovanja jugoslovanskih kulturnih organizacij. Poročila so se natisnila sedaj v brošuri .Smotra jugoslovanskih kulturnih društev." Ta brošura obsega tedaj pregled delovanja slovenskih, hrvaških in srbskih društev in zavodov za jugoslovansko misel na kulturnem polju. Bolgarska društva niso bila .pozvana" in se tedaj tudi niso odzvala.
Našo javnost zanima najbolj, kaj so gospodje poročali in sklenili o slovenskih društvih. Na temelju poročila prvega in najboljšega referenta dr. Danila Majarona se je sklenilo, da naj se priob-čujejo v slovenskih pravniških glasilih tudi hrvaški, in v hrvaških tudi slovenski članki, in da naj se istotako izmenjavajo predavatelji. Izrazila »t je tudi želja, da naj se zbližata slovenska in hrvaška juridična terminologija. V istem smislu se je sklenilo tudi zbližanje slovenskih, hrvaških in srbskih zdravnikov potom strokovnih organov in izrazila se je želja po medicinski fakulteti v Zagrebu ter želja, da bi zagrebška vseučiliška izpričevala bila veljavna tudi za Avstrijo. O pomenu planinstva za kulturni razvoj Slovencev je govoril dr. Tominšek, ki je konšta tiral, da v zadnjem času v naše gore prihajajo tudi hrvaški planinci, da se pa med glasili še ni moglo dognati jedinstva. O slovenski glasbi je poročal precej površno in pristransko dr, Ravnihar. Iz njegovega poročila se dobi vtis, kakor da bi bilo
pevsko in glasbeno društvo .Ljubljana" neznatna podružnica .Glasbene Matice" in da so v .Zvezi slovenskih pevskih društev" organizovana vsa naša pevska društva. Jakopičevo poročilo o obrazovalni umetnosti je bilo klaverno. Ravnatelj Govekar je prečital zgodovino kranjskega deželnega gleda-ljišča in priporočal, da naj se na jugoslovanskih odrih predstavlja v vsaki sezoni vsaj po eno bolgarsko, srbsko, hrvaško in slovensko dramatsko delo in da naj bi se podpirali dramatski avtorji iz deželnih in občinskih sredstev. Predsednik .Slov. Matice" dr. Ilešič je predaval o stikih in intimnih odnošajih med našo in hrvatsko .Matico". Ravnatelj Schreiner je poročal o .Slov. Šolski Matici" in o njenih publikacijah, za katere se pa, kakor je tožil, inteligenca borno malo zanima.
Ker se .pozivu" na sestanek ni odzvala nobena knjigarna, je o knjigotrštvu in založništvu poročal g. Dragotin Hribar. Med listi, ki se zanimajo za jugoslovansko misel, je menda dr. Uešiču znan samo „Slovan", zato je pa še ta edini povabljeni list zastopal g. Dragotin Hribar. Najslabše so bila pa zastopana naša izobraževalna društva, ki imajo namen, nositi izobrazbo med narod potom predstav, predavanj in knjižnic. Milost pozvanja je doletela samo .Akademijo" v Ljubljani in njenemu poročevalcu dr. Moletu se ni zljubilo omeniti, da je podobnih društev na Slovenskem sto, ki pa niso bila pozvana, ker so...
Tako se je nasulo na tem sestanku .Brači Hrvatskoga Zmaja" in zastopnikom drugih društev v oči nekaj peska. Ni se pa podala in se ni hotela podati o naših kulturnih razmerah jasna slika, ker je sklicateljem bolj brenčala po glavi slovenska .napredna", kakor jugoslovanska misel.
In to obžalujemo!
Disciplina!
Pri zadnjih deželnozborskih volitvah v Ljubljani je bilo ginljivo opazovati, kako so liberalci porabili vsa sredstva, ki so jim bila na razpolago, da so spravili — Adolfa Ribnikarja — akozL .Narod" in .Jutro", Tavčar in Triller, shodi in plakati ! Povsod je odmevala ena sama pesem — disciplinât Nobena tajnost ni, da dve tretjini liberalcev in ž njimi voditelji liberalne stranke niso bili zadovoljni z osebo kandidata. Ampak razmere v stranki so take, da so morali vsi skupaj — z ozirom na disciplino — požreti to grenko piluio.
Poglejmo si nekoliko bližje to toliko hvali-sano disciplino v liberalni stranki I
Takrat, ko je zavladala v deželnem zboru Slovenska ljudska stranka, je bil pričetek konca liberalne stranke. Možje, ki so nekdaj visoko dvigali prapor liberalne stranke, možje, ki so kumovali tisti znani liberalno • nemški pogodbi, možje, kakor dr. Ferjančič, notar Plantan in drugi, so stopili v ozadje. Niti za kulisami odra, na katerem se odigrava tragikomedija liberalne stranke, jih ni več. Nezadovoljni s stranko in sami a seboj so šli počivat. Hribar je vstrajal še nekaj časa, potem pa so ga politično nbili novi ljudje, novi igralci na tem odru. Ostala sta samo še dva : dr. Tavčar in dr. Triller, za režiserja. Pa tudi njuna oblast je bila kmalu omejena. Dobila sta kot nadzornika iz vseh onih, ki so začeli igrati na tem odru, čisto novo komedijo. Poglejmo, kako!
Prvo dejanje : 20. september v Ljubljani, ustanovitev Agro - Merkurja in Zveze slov. zadrug.
Drugo dejanje: .Jutro" in odhod nekaterih .staro-mladih" za kulise, n. pr. dr. Oražen in dr. Ravnihar.
Tretje dejanje: Prepiri in tožbe. Pred sodiščem : dr. Tavčar in dr. Triller tožita Ribnikarja.
PODLISTEK.
Mesto Kranj.
(Govor, katerega je imel A. Koblar v .Ljudskem Domn* dne 18. maja 1911 ob stoletnici požara v Kranju.)
Krasno, nekdaj za brambo in še danes za trgovino ugodno lego ima mesto Kranj.
Starodavni Kranj! Prazgodovinske izkopine iz hallstattske dobe, ki so se dobile ob Mavrjevi pristavi, od pokopališča do sirotišnice, dokazujejo, da je bil ta kraj obljuden že pred tisoči let. Rimskih najdb pogrešamo. Pač pa kažejo znamenite izkopine iz starega pokopališča v Lajhu (zu den Leichen), katere je izkopal in hrani g. T. Pavšlar, ki so iz šestega stoletja, da je bil Kranj za časa langobardskega gospodarstva, oziroma za časa preselitve Slovencev v ta kraj, važna in bogata naselbina. Na tem krnu, med Savo in Kokro, je bilo prvo središče Kranjske. Tu se je v davnih časih sezidal utrjeni grad, sem je že 1. 973. vodila s Sorskega polja takozvana Kranjska cesta.
Cesar Karol Veliki je tistim Slovencem, ki so 1. 788. z Bavarci vied prišli pod njegovo oblast, pustil domače kneze in vojvode: Pribislave in Stojmire. Ko je bil udušen upor posavskega Lju-devita, so prišli Nemci v deželo, a to le mejni grofi in grofi. Dali so mestu po utrjenem gradu ime Krainburg, a ljudstvo je ostalo slovensko do
17. veka. Tačas so začeli šele prihajati v mesto nemški rokodelci. Mejni grofi (Popon 973, Val-tilon 989, Uldarik 1011, Eberhald 1040 in drugi) so baje tu imeli svoj sedež.
Gospodarji Kranja so potem postali grofi Sponheimski in vojvode koroški. Ko so si delili posestvo, je Friderik dobil grofijo Ortenburško na Koroškem. Ortenburžanom je pripadel Kranj z mnogimi drugimi posestvi na Gorenjskem. Dobivali so grofijo od nemškega cesarja in niso bili podložni vojvodam koroškim. Bolj po imenu (denar so pač kovali za deželo) so bili od 1. 1077. oglejski patrijarhi tudi deželni knezi na Kranjskem, a v resnici se za svetno vlado niso dosti brigali; vsa Kranjska jim je bila itak podložna v cerkvenem oziru. Ortenburžani so bili tedaj pravi gospodje Kranja, odvisni le od nemških cesarjev. Imeli so pravico: imenovati plemiče in nižje Pfalzgrofe, kakršen je bival tudi v Kranju v dvornem gradu (Hofburg, Pfalz). Ta je kot namestnik Ortenburžanov, oz. kraljev, imel sodstvo, civilno pravno in krvno sodstvo. Na mestu take stare sodnije stoji sedanje župnišče, kakor pravi listina. Za Ortenburžani (ko so izumrli) so dobili Kranj po pogodbi iz 1. 1377. Celjski grofje, ki so bili .gewaltig in Krainburg" 1. 1404. Ko so izumrli Celjani 1. 1456., so dobili vsa njih posestva avstrijski vojvode.
V Kranju so se radi zbirali vitezi ter imeli tu svoje turnirje ali viteške igre. L. 1311. je v turnirju v Kranju Dipold s Kamnika umoril Baltazarja z Landšpresa od Mirne na Dolenjskem, zadnjega tega rodu.
Radi so zahajali v Kranj visoki gostje. Leta 1226. je tu bival koroški vojvoda Uirik, 1. 1357. je bil tu cesar Friderik IV., 1. 1660. cesar Leopold, ko so se mu meščani slove*sno poklonili, 25. avg. 1728. cesar Karol VI. Poklonstvo je tačas govoril sodnik župan Nikolaj Adelman. Cesar je prenočil v hiši barona Ecka, kjer je zdaj škofija.
Prestalo je mesto v teku stoletij mnogo bojnih pohodov, katerih Kranjci niso bili veseli. Ko je umrl češki kralj Rudolf, sin cesarja Albrehta, so izvolili Čehi 3. julija 1307. namesto njegovega brata Friderika Habsburškega za kralja koroškega vojvodo Henrika. Zaradi tega se je maščeval cesar Albreht nad koroškim vojvodo s tem, da je napadel njegove dežele. Na Kranjsko sta prišla z vojsko goriški grof Henrik in ortenburški grof Majnard L, podjarmila deželo in v zastavo obdržala med drugim tudi Kranj. Šele 1. 1315. je odkupil koroški vojvoda in bvši češki kralj mesto Kranj od Majnarda Ortenburškega vsled privoljenja cesarja Friderika. Dalje pnh.
četrto dejanje s polomi: Glavna posojilnica, Agro-Merkur in občinski svet v Ljubljani. Ivan Hribar gre, da se ne vrne nikdar več. Pred njim se umakne dr. Žerjav.
Peto dejanje: Sprava nad gospodarskimi in človeškimi trupli: dr. Tavčar in dr. Triller obja-meta v ljubezni najprvo dr. Ravniharja, potem Adolfa Ribnikarja.
Odmor. Liberalno občinstvo se čudi. Nekateri so nezadovoljni s predstavo in dajejo glasno duška svoji jezi. Drugi se čudijo in ne vedo, da so potegnjeni. Študent pa ima vse za velik .hec" in aplavdira. Med občinstvom zavlada anarhija. Eni godrnjajo, drugi se smejejo; ti vpijejo, drugi ploskajo .. . mnogo jih pa molče opazuje ta cirkus. Kaj bo sedaj?
Šesto dejanje. Velika soba. V sredi miza in sedeži. Stoli prazni. Odzadej šest železnih blagajn. Odprte in prazne. Iz sobe se vidi v hlev toliko, da občinstvo lahko opazi prazna korita ...
Čez nekaj časa stopita na oder dr. Tavčar in dr. Triller roko v roki. Med občinstvom napeta pozornost. Dr. Tavčar odpre usta.
— Gospoda moja, disciplina!
Ne more več. Dr. Triller mu pomaga.
— Gospoda, sveta naša načela, zavednost v naših vrstah, neomadeževana naša zastava, veliki naši cilji.. . deželni finančni minister, črni zmaji, kapucinske halje, bledi obraz nun, debeli farški trebuhi l. .. Gospoda moja, oseba našega glavnega junaka: ,hm, hm, ni vsem simpatična, am pak.. .*
Izza kulis stopi Adolf Ribnikar. Disciplina!
Nepopisen vihar nastane po teh besedah. Liberalni trgovci, katerim so polomi liberalnih gospodarskih naprav spravili kredit na nič, se začno ganljivo objemati. Uradništvo, ki je preklinjalo do tega dne dogodke 20. septembra, vpije: Slava! Kmečki magnati, ki še ne vedo, kaj bo z »Glavno" in njihovimi deleži, so začeli preklinjati klerikalce. Dame v ložah pa so gin-Ijivo pozdravljale z belimi robci igralce na odru. Študent pa je imel zopet ^hec". Nekateri so splezali na oder in nosili Ribnikarja semintja.
Disciplina je zmagala!
Drugi dan so imeli nekateri .mačka". Pravili so, da so prepozno spoznali, kakšna neumna komedija je bila to. Poročevalca .Naroda" in .Jutra" pa sta pisala, da je igra dosegla popolen uspeh. Vsi prostori so bili razprodani in občinstvo do skrajnosti navdušeno. Priporočalo se je tudi, da naj se vprizori ta predstava po vseh podeželskih odrih, zlasti po malomestnih čitalnicah.
V Kamniku so poizkusili že en teden prej. Tam je igra propadla. V Kranju se sedaj pripravljajo za predstavo igre: .Liberalci in hranilnice." Režijo imata v rokah Ciril Pire in Janko Sajovic, poročilo pa bo pisal profesor Pirnat Glavne vloge so dobro zasedene z Majdiči.
Kmečka zveza za kranjski okraj.
V pondeljek je imela .Kmečka zveza* svoje mesečno zborovanje. Navzlic majhni agitaciji se je zbralo okrog 150 mož v dvorani ljudskega doma, ki so pazno sledili poročilom govornikov. Shod je otvoril predsednik zveze, Brod ar, in dal besedo dež. poslancu Zabretu. G. poslanec je govoril o letošnji suši in draginji ter izvajal iz danih dejstev, da nima kmet navzlic temu, da so se cene nekaterim pridelkom povzdignile, prav nobene koristi od tega. Prvič je letos komaj tretjino ali še manj pridelal, kakor druga leta, drugič pa mora posle in vse, kar potrebuje za hišo, zelo drago plačati, n. pr. petrolej, sladkor, železo i. t. d. Zato delajo tisti, ki vpijejo, da je kmet kriv draginje, vedno krivico našemu kmečkemu ljudstvu. Liberalci in soc. demokratje so najhujši nasprotniki kmeta. Oni hočejo, da se odpro meje, da se uvažuje argentinsko meso, ne pomislijo pa, da s takimi zahtevami, ako bi se uresničile, izpodkopljejo tla našim kmečkim domovom in poženo še tisto malo ljudi, kar jih imamo — v Ameriko. Čudno je to, da ti ljudje nočejo spoznati, da so kar tel i in razni preku-p o v a 1 c i glavni vzrok draginje. Boj proti tem pijavkam je pravi boj proti draginji, vse drugo pa je le pesek v oči zaslepljenim volilcem liberalcev in soc. demokratov. Takrat, ko je naše ljudstvo molilo in hodilo v procesijah prosit Boga
za dež in dobro letino, so bili samo liberalci in soc. demokratje tisti, ki so se norčevali iz molitve in prošenj do Boga. Govornik je koncem svojih izvajanj opozoril navzoče na akcijo deželnega odbora glede reje mlade govedine in podal nekaj praktičnih nasvetov za rejo bičkov, na katere zlasti mora naša dežela polagati veliko važnost, ako hoče povzdigniti domačo živinorejo. Odobravanje koncem govora je pričalo, da so bili zborovalci z izvajanji zadovoljni.
Za njim je govoril Iv. Podlesnik najprvo o občinskih volitvah, ki se vrše sedaj po naši deželi. Opozoril je na delo nasprotnika in priporočal, da naj padejo pri volitvah vsi malenkostni oziri na to ali ono stran. Volilci naj se zavedajo, da se gre tu za stranko, ki je vedno pokazala, da hoče in zna delati, pri tem ko razni polomi pri liberalnih gospodarskih napravah kažejo samo, da so liberalci nesposobni za resno gospodarsko delo. Ker pa delo v naših občinah vedno bolj narašča, bi bilo želeti, da bi se večkrat sešli župani in občinski možje iz okraja in se porazgo-vorili o občinskih poslih. Taki sestanki bi bili brezdvomno zelo koristni. Izmenjavale bi se misli in napravili načrti za skupno postopanje v važnih vprašanjih. Nato je opozarjal govornik na gospodarske razmere v Nemčiji, kjer je za kmeta in delavca veliko bolje preskrbljeno kot v naši državi. Vlada v Nemčiji je zgodaj spoznala važnost kmečkega stanu, zato pa je tudi storila vse, da se povzdigne produktivnost zemlje in da se kmečki naraščaj ohrani doma Danes se že kažejo uspehi tega dela. Nemčija je danes, ko ima 67 miljonov prebivalcev, bolje preskrbljena z žitom in mesom, kot je bila pred tridesetimi leti, ko je imela le 47 milijonov prebivalcev. Nemčija uvažuje samo 13% žita in 4(7o mesa, vse drugo pridela doma Glede politike na Dunaju pravi govornik, da smemo z mirno vestjo zaupati našim poslancem, ki se vedno zavedajo, da je ogromna večina njihovih volilcev kmečkega stanu, zatone smejo pripustiti ničesar, kar bi škodovalo kmečkemu ljudstvu Tudi doma, v deželnem zboru, ki se bo sešel prihodnji mesec, čaka naše zastopnike mnogo dela. Olajšano jim bo to delo s tem, ako se bo ljudstvo še bolj oklenilo naših gospodarskih, političnih in verskih .organizacij. V Kranju imamo sedaj lastno tiskarno in list .Gorenjec". Dolžnost vsacega zavednega Gorenjca je, da oboje podpira.
G. dekan Ko bi ar je poročal, da namerava deželni odbor sklicati v Kranj sestanek županov in občinskih odbornikov, kjer se jim bo pojasnilo marsikaj zanimivega glede poslovanja in uprave občin. Zborovalci so se zedinili, da naj se vrši sestanek začetkom prihodnjega meseca.
G. kaplan Sitar je poročal, da je pisal drž. poslanec Jarc, da je stvar glede podpore po suši prizadetim, v tiru. Gre pa počasi naprej, ker so razmere na Dunaju nejasne in ker je pri vsaki taki stvari preveč uradniškega .šimelna".
Nato je predsednik zaključil lepo uspeli shod.
Državni zbor.
Novi možje. Preteklo soboto je cesar sprejel v poslovilni avdijenci stare ministre in takoj nato zaprisegel nove. Eni so Šli, drugi prišli, vse drugo je pa ostalo pri starem. Novi ministri so vzeti iz krogov visokega uradništva. O njih pravijo, da so v svojih strokah zelo umni možje. — Nekaj neprijetnega se je zgodilo takoj ob pričetku vladanja grofa Sturgkha. Kakor znano, je ostal iz prejšnjega ministrstva v njegovem kabinetu justični minister dr. Hochenburger. O njem so raznesli prejšnji teden listi vest, da je ostal v novem ministrstvu le pod pogoji, katere je narekovala nemška narodna zveza, iz katere je Hochenburger izšel. Ti pogoji so pa za Slovane taki udarci, da ne vemo, kako se bo moglo vse to prenesti, ako se vesti časopisov potrdijo. — Prva seja se je vršila v ponedeljek. Prišli so vsi ministri, razven poljedelskega, ki še ni imen wan, ker se o Čehu Brafu govori, da noče sprejeti ministrstva. Zbornica je z napeto pozornostjo pričakovala, kaj bo povedal novi ministrski predsednik. Grof Sturgkh je v svojem pro-gramatičnem govoru povdarjal potrebo po rednem delu, ker to zahteva ljudstvo. Italijanska univerza, vodne ceste za Poljake, objektivnost uprave, narodnostni mir na Češkem, preosnova uprave, pre-osnova železnic, boj proti draginji, to vse čaka parlament. Dalje je povdarjal potrebo, da se v
parlamentu urede razmere, ker parlament ni zase tukaj, ampak za državo in ljudstvo. Med govorom so kričali češki radikalci nad ministrskim predsednikom, češ, naj govori raje dr. Hochenburger, od katerega je ministrstvo odvisno. Grof SUlrgkh pa je podal zatrdilo, da ni napravil z justičnim ministrom nobene pogodbe. Ob tej izjavi so češki radikalci utihnili. Glede povišanja plač uradnikom je dejal, da bi se najboljše uredile uradniške razmere po načelu: manj delavnih moči, ampak boljše porabljene in boljše plačane. Glede draginje je omenjal, da morajo pri rešitvi tega važnega vprašanja sodelovati tudi občine. Nekatere poizkušajo že s tem, da stopajo v svrho nabave ž vil v direktno zvezo s producenti. Konečno je pozval še vse stranke zbornice k složnemu delu. — Kaj bo sedaj? O tem danes še ne more nihče ničesar gotovega reči. Poljaki niso s posebnim veseljem pozdravili grofa Sttlrgkha na sedežu ministrskega predsednika. Nemško-naci jonalna zveza je ostala hladna, Čehi pa se zadrže ravnodušno. Nemški krščanski socijalci pa pravijo, da bodo še naprej zasledovali politiko proste roke. — Jugoslovani. Slovensko-hrvaški klub je imel sejo, v kateri je naročil načelniku drju. Šušteršiču, da naj v eni prihodnjih sej pri proračunski razpravi označi stališče Jugoslovanov do nove vlade. Jako umestno o tem piše ..Slovenec", ko pravi: .Že baron Gautsch je dne 27. oktobra naglašal v svojem govoru, da so vsi avstrijski narodi poklicani sodelovati pri upravi države. In naštel je izrecno Poljake, nemško - narodno zvezo in Čehe. Dobro, toda avstrijski državnik ne sme imeti pred očmi le treh velikih narodov, ki so danes vsak zase že dovolj močni, da si pribore primerno mesto pri upravi države. Pravi avstrijski sistem ne sme izigravati narodov proti narodom ali celo ž njimi kovati kompromisov na škodo manjših narodov, ki imajo razmerno iste pravice, ako izvršujejo vse svoje dolžnosti do države in vladarja. Bil je ravno baron Gautsch, ki je pred leti — seveda le v zasebnem pogovoru — naglašal veliki pomen Jugoslovanov za državo, osobito za Avstrijo. Jugoslovani so bili vedno močna straža države na jugu. Moremo si misliti Avstrijo kot velesilo tudi brez te ali one severne kronovine, nikdar pa ne brez jugoslovanske straže ob Adriji. Brez Adrije je država — recimo — hiša brez vrat na javno cesto. To naj bi si zapisal vsak avstrijski državnik v svoj dnevnik. Toda v slovensko • hrvaškem klubu niso jokavi in solzavi krošnjarji, ki se komu vsiljujejo in ponujajo. Ako vlada zna brati znamenja časa, ako prav presoja dogodke na svetovnem odru, potem mora vedeti, kaj je naša dolžnost, ker Avstrija se ne konča pri Lipnici na Štajerskem, marveč sega že v osrčje slovanskega Balkana. In če Avstrija tudi v bodoče ostane mačeha Slovencem in Hrvatom, potem naj se več ne ponaša s svojim zgodovinskim poklicem na jugu in na vzhodu."
PoslanecJarc je vložil v zbornici predlog, naj se poleg štetja živine vsakih deset let Šteje živina v krajših dobah, vsaki dve ali tri leta, ali morda vsako leto. Nasprotniki kmeta vpijejo, da je število goved padlo od leta 1900. Resnica pa je, da se število živine silno hitro menjava od leta do leta pod vplivom splošne cene živine, letine in živinske bolezni. Tudi bo mogoče samo s pogostim štetjem pokazati, koliko pomaga pospeševanje živinoreje. Taka štetja naj bi izvedle dežele v zvezi s kmetijskimi organizacijami. — Poslanec Povše je predlagal, da naj ustanovi država tovarno za umetna gnojila, da reši kupce iz rok židovskih oderuških fabrikantov.
Gospodarski dol. Hlotorll in kmetllibl strnil.
Konec.
Ko se stroj neha rabiti, treba ga je takoj dobro očediti in vse dele skrbno pregledati. Če se opazi kak nedostatek, treba ga je takoj popraviti. Posebno je paziti, da so vsi vijaki zadosti pritrjeni in če so omajani, naj se pritrdijo. Če so vijaki odnehali, se del stroja premika, kar lahko provzroči veliko škodo. Vsako, tudi majhno poškodbo, je treba pri stroju takoj popraviti. S poškodovanim strojem je nevarno delati, ker se lahko stroj sam znatno poškoduje, a nevarnost je tudi za človeško življenje, ker se zna zgoditi, da se poškodovani del odtrga in
I. priloga „Gor»rgcu" štev. 45 g I.1911
odleti. Zato naj se vsak poškodovani del takoj popravi. Če pa se ne da popraviti, naj se naroči nov del v tovarni, kjer je bil stroj narejen. Vse večje in reelne tovarne imajo v zalogi vsak del stroja, ki je zaznamovan s številkami in črkami in se lahko naroči kar po teh znakih. Priporoča se stroje kupovati le pri zanesljivih tovarnah. Slab stroj je veden davek, zahteva vedna popravila in provzroča pri delu obilo zamudo časa. Tudi je veliko ležeče na tem, da so stroji dobro montirani. Tečaji morajo biti iz dveh delov tako prirejeni, da se lahko z vijaki pritrdijo. Železo naj bo kolikor mogoče kovano aH vsaj lito kovano železo, stroji iz sirovega litega železa so zelo težki in slabi. Sirovo lito železo se kaj rado ubije in se posebno v mrazu rado prelomi.
Pri mlatilnicah je paziti, da so zobje dobro pritrjeni. Omajani zobje so za stroj in za človeško življenje nevarni. En omajan zob lahko napravi veliko škodo na stroju, kar je ob času mlatve zelo občutno, ker v nujnem delu za delj časa obitane. Zobje v bobnu morajo biti v vsaj en cm debelem železu pritrjeni z dvema maternicama. Bobni iz pločevine, v kateri so pritrjeni zobje, so posebno pri motorski gonilni sili prav slabi in nevarni. Zob, pritrjen v pločevino, zelo rad odneha in se omaje, ker ga ni mogoče zadosti trpežno pritrditi. Luknja, v katero se vtakne zob, mora biti vsaj en cm globoka, da zob dobro stoji in potem se mora pritrditi še z dvema maternicama. Le tako pritrjeni zobje so zanesljivi, v pločevini pa je luknja za zob preslaba.
Svetle dele pri stroju je treba namazati, da ne zarja vi jo. Maža za to je priprosta, en kg čistega (nesoljenega) loja se zmeša in pregnete z dvema kg navadne krede, kakršno rabijo mizarji, in da se lažje maže, se še primeša nekoliko ter-petina. Tako prirejena maža je prav dobra za svetle dele stroja.
Shramba za stroje mora biti suha in prezračljiva. V ta namen naj ima shTamba več mrežastih oken spodaj pri tleh in zgoraj pri stropu. Na ta način se shramba dobro zrači in ostane suha. V zaduhiih in vlažnih shrambah stroji veliko trpijo, železo rjavi, les pa trohni. Vsak stroj naj ima svoj prostor in a ko je le mogoče, naj bo tako postavljen, da se lahko okoli stroja hodi, da ga je lažje pregledati in v slučaju potrebe popraviti. V vsaki shrambi naj bo pripravljena potrebna oljnata barva, da se odrgnjeni stroji takoj pobarvajo; potrebni ključi za vijake naj visijo na odločenem prostoru na vidnem kraju stene; potrebno orodje, kakor kladiva, klešče, ključarski primeži i. t. d., naj bo vedno pripravljeno. Vrata v shrambo naj bodo zadosti velika za vsak stroj. Napravijo naj se tudi velika okna, da bo v shrambi zadosti svetlobe, da se stroji lažje na svetlem ogledajo.
Mestna hraallnloa ▼ Kranja. V mesecu oktobru 1911 je 336 strank vložilo 153.934 K 73 vin. 221 strank je dvignilo 122 332 Kron 30 vin. 17 strankam ae je izplačalo posojil 68 350 K. Stanje hran lmh vlog 5 073.357 K 76 vin Stanje h pot. posojil 3,258.741 K 88 vin. Oot nk.h potojil 462467 kron 73 vm. Denarni promet 505.893 K 15 v.
Meataa ttrauUnioa ▼ Radovljici. V mesecu oktobru 1911 je 204 strank vložilo 112 348 K 39 vin., 196 strank dvignilo 86 284 £ 84 vin. 11 strankam se je izplačalo posojil 40 638 K — vin. Denarni promet 524.076 K 92 vin.
Mestna hranilnica ¥ Kamniku. V mesecu oktobtu 1911 je 166 strank vložilo 44.827 K 49 vin. 172 strank dvignilo 54.459 K 82 vin. 1 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 1.600 K. Stanje hranilnih vlog 2.S5.126 K 85 v. Stanje hipotečnih posojil 1,606.930 K 73 vin. Denarni promet 205 133 K 24 vin.
DOPISI.
Predosljv. Pravzaprav gre naše življenje mirno naprej, ne da bi se zgodilo kaj posebnega, o čemur bi morali poročati v časniku. Ker smo pa od letošnjega poletja, ko amo imeli občinske volitve, navajeni, da smo bili večkrat v »Gorenjcu", zato nam bi bilo sedaj dolgčas, ako bi nas ta list zapustil. Ampak ena izprememba je vendar. Prej so nas v »Gorenjcu" naši liberalci napadali, sedaj bi pa mi njim lahko opravičeno kaj rekli, ako bi bili maščevanja željni. Ker pa nismo taki, zato bomo samo prav mirno stavili par vprašanj. V občinski pisarni je razpoložen proračun za pr. 1. Oče Pavovec, učitelj Luznar, Jaka in drugi, ki ste vodili liberalec v boj proti našim možem, pojdite pogledat, koliko občinskega denarja se namerava zapraviti in koliko novih doklad se namerava naložiti. Niti en vinar I Na shodu pri .Slapi" ste kričali, da bodo naši pristaši naložili
novi .Ljudski dom" v Predosljih na rame davkoplačevalcev, da bodo zvišali doklade in še mnogo drugih laži. Ali je sedaj kaj sram vas, ki ste verjeli tem lažem in šl' na volišče za liberalce in rdeče kandidate, n. d katerimi je bil eden, ki se je sam pohvalil, da je bil daleč po svetu, ko je .študiral". Oče Pavovec, takemu pa niste obrnilli hrbta? Toliko o tem, kar je bilo. O tem, kar naj bo, želimo samo, da bi vsi pametni in treznomisleči možje delali skupno za blagor naše občine.
Is Trsioa. Župnijska cerkev se prenavlja že par mesecev. Ornamentalno slikarijo izvršuje ljubljanski slikar g. Petek, stare Laierjeve slike v presbiteriju popravlja kranjski cerkveni slikar Bra-daška. Umetni steklar g Maks Tušek je postavil te dni šest umetniško slikanih oken v cerkvi in 2 s kipom sv. Frančiška in prečistega Srca Marijinega v kapelici. Zadnji dve okni sta bili razstavljeni v Ljubljani in vzbujali občno pozornost. Kritik v .Slovencu" se je zelo laskavo izrazil o delu in toplo priporočil mladega slovenskega umetnika, ki ima svojo delavnico v Ljubljani na Sv. Petra nasipu. — Občinske volitve za trg se vrše prihodnjo nedeljo 19. t. m. Z napetostjo se pričakuje povsod, kakšen bo izid.
Is Pattal« ari Sfcafjl Lok). Kapelice križe-vega pota na Hribcu so se preučeno poletje temeljito popravile. Zdaj, ko so tudi slike popravljene, napravljajo kapelice dober vtis. — Glavni-karjem v Puštalu se je pretečeno leto prav slabo godilo. V Puštalu se že od nekdaj izdelujejo glavniki, a obrt vedno bolj propada, posebno slabo je bilo pa to leto, ker radi bolezni na parkljih ni bilo mogoče dobiti rogov. — Glav-nikarsko obrt zamore rešiti le zadruga in državna pomoč. Oboje bi že imeli, ko bi imeli le neko-koliko smisla za skupno delo. A kaj! Ko je pred par leti poslala .Gospodarska Zveza" izvedenca, da bi nas zedinil, je župan Dagarin najbolj nasprotoval zadrugi. Zakaj? Ko bi nam država preskrbela stroje, bi Luki odpadlo par krajcarjev, ki mu jih mi glavnikarji damo, ker na njegovem stroju žagamo rogove. Pri zadnjih volitvah so nekateri kratkovidneži vpili: .Če Luka ne bo župan, ves Puštal propade," jaz pa pravim : Največja nesreča za Puštal je župan Dagarin, ko bi njega ne bilo, bi že zdavnaj imeli glavnikarsko zadrugo in državno pomoč, tako je pa on coklja, ki ovira vsak napredek.
Is loikeokolice.(Klerikalni zmaj, v nevarnosti si!) Dolgo časa že strašiš po Slovenskem! Vsi poizkusi liberalcev, da bi te ubili, so bili dozdaj brezvspešni, vsakega si oklal ali z repom ubil, kdor se ti je približal. A zdaj se ti bliža zadnja ura. Rojen je junak, dolgo časa napovedovan od Sembilj v liberalnih listih, ki bo zmaju glavo stri. Puštal je pa tista srečna vas, kjer je zagledal ta rešitelj liberalizma Inč sveta, in tam ima tudi svoj prestol v Marjančnikovi žganjarni. Župan Luka Dagarin, najnovejši so-trudnik pri liberalnih listih in sloveč lovec, kateremu vse pade — kar zadene, še bolj znan po svojem klafanju ?n po svojem sovraštvu do kle-rikalizma, on je L bran v to, da ubije to grdo in škodljivo pošast — klerikalnega zmaja. — Vsa liberalna vojska je imela shod v znani »štajnkol-novi" gostilni, predsedoval je dolgi .Motovilo". Obravnavala se je le ena točka: .Kako uničiti klerikalnega zmaja." Za junaka. Id bo zadal zmaju smrtni udarec, se voli soglasno Luka, preizkušeni vojskovodja, on bo vodil napad nanj, ob strani pa bosta Poličar in Žagar. Loški liberalci z .Motovilom" na čelu gredo tudi vsi v boj. Če prej ne, na dan loških občinskih volitev mora zmaj pasti. Ko bo zver končana, jo bo Otujac ostrigel, mesarjev Matevž iz kože djal, liberalni volile! pa pojedli za golaž. Vozil bo pa ubitega zmaja zminški Karlin, ker ima najmočnejšega konja, takega, da lahko vse liberalce iz Loke in okolice pelje, kakor pravi. Nato pa nastopi srečna doba zmagoslavja liberalizma v vsem loškem okraju! — Bomo videli!
Bihinjska Srednja Val. V torek, 7. t. m., smo imeli pri nas občinske volitve. Udeležba je bila precej velika. Izmed 786 volilcev jih je prišlo volit 404. Proti pričakovanju nasprotnikov so zmagali vsi kandidatje, kijih je postavila S. L. S , z ogromno večino. Živeli naši odborniki!
Is motenjske obciis. Občinska seja dne 3. t. m. je bila bolj mirna, kot je bilo pričakovati za prvo po volitvah Odbornik Pezdič je zavpra-šal župana, zakaj sklicava stari odbor. Ta mu je pojasnil takole: »Odgovor imate na občinskih deskah; če vam n dosti, pa še v volilni pritožbi pri c. kr. dež. vladi v Ljubljani." — Mošcnjskemu podžupau je ušel neki mejklic o odborovi pri-stranosti. Rad bi ga bil koj utajil, pa ni šlo. — Naklado, ki bi donašala občini 3000 K, smo pokopali. Protinakladarjem smo tako izvili volilni korobač. — Posavski samostojni kmet je v tej seji predlagal naklado na vse pijače, izvzemši judovski špirit; posebno je priporočal naklado na farovško vino Med odborniki sta bila dva župnika. Ta dva sta navdušeno glsovala za ta predlog ter sta tako na laž postavila prerokbe predlagateljevih tajnikov, ki so jih bili napisali v »Slov, Narod" in .Slov. Dom", to je v glasili naie samostojne gostilničarske stranke. Pa predlog je vseeno pogorel.
Ii Marttavraa. Naš domačin Franc Štalc je umrl v deželni bolnišnici v Ljubljani. Ljubljanski škrici so mu v .Slov. Domu" zapeli .libero" in so ga pohvalili, da je bil .vrl naprednjak". Ali mu to kaj pomaga, če ga po smrti sovražniki cerkve štejejo med svoje?
Ii Metlike. (Molohu se je dal zapeljati.) Naš nadučitelj Valentin Burnik dela za žive in mrtve za liberalce. Drugače je bilo pred leti, ko je pisal isti Valentin Burnik nekemu župniku to -le: .Trikrat že kompetiral sem za nadučiteljsko službo na Kranjskem, a vsa ki krat sem propal, akoravno sem imel med vsemi prosilci največ študij, najboljša učiteljska spričevala in najugodnejše priporočilo okr. šolskega sveta. Da bi bil neprijatelj naše čestite, spoštovanja vredne duhovščine, da bi razobešal na ledini našega ljudskega šolstva prusko lažiliberalno zastavo, potem bi se mi tudi ne bilo treba opirati na svoja spričevala, lahko bi se bil brez najmanjšega truda in brez sposobnosti vspel do visoke stopnje v učiteljstvu. Hvala Bogu, da se temu liberalnemu Molohu sedanjega časa zapeljati nijsem pustil." — Prilagamo pismo v izvirniku Pri priliki lahko objavite še drugi del pisma, ki pove, s kakšnimi sredstvi je značajni Burnik .skušal pozornost višjih šolskih krogov na-se obrniti", da e prišel do Moloha.__
Italijansko tnrika vojska. Turški polkovnik Nehet beg je poslal v Carigrad to-le poro-čio: .Italijanske čete so pomorile veliko žensk in otrok. Vsa trupla so zvezana z vrvmi. Nesrečni domačini, katerih trupla dobivamo povsod, so bili podavljeni kakor koštruni." Turčija se je nato pri vladah pritožila zoper malo civilizirane Italijane in njihovo barbarsko klanje. Evropske vlade pa seveda, ker hočejo biti nevtralne, molče. Tudi framazoni se ne ganejo, zaradi enega Ferrerija so pa vsi kričali, ker je bil lopov. — Italijani vedno poročajo le o malih praskah pred Tripolisom. V resnici pa ima italijanska vojska, ki stoji pod mestnim obzidjem, prestajati hude napade od Turkov dannadan. Padlo je Italijanov 2003 mož. Veliko jih pobirata tudi kolera, in legar. Vlada pošilja vedno nove čete čez morje, tako da je v Tripolisu zbranih Italijanov približno 35.000 mož. Poklicani so tudi iz inozemstva domov mežje, da jih uvrščajo v vojsko. — Zadnjo nedeljo je italijanski kralj proglasil, da je Tripolitalija Že italijanska zemlja. Veliko krohota jn napravil ta proglas po vsem svetu, ker se je zvršil ravno v trenutku, ko so Turki najbolj tiščali Italijane v morje. V Rimu se je pa gospodom zopet pokadilo, da se jim svet smeja, ko imajo vender resen namen. Kot veleizdaj lce bodo lahko poklali vse domačine, ki bi se jim v osvojenih mestih še kaj upirali.
1? 60-40
Dama
ki hoče pospeševati kotno nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči nežno mehko kožo in bet teint, m umiva le s
Stooksttipfvrd IIHjlno mlaoira milo
(mamlti St«ck*npf»rd)
tvrdke Bergmann k Co., Tetin ob Lab. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfumom i. t, d.
Novičar.
Občinske volitve v Kranju se bodo vršile dne 23. novembra t. I.
Denarni lavoei ▼ Kranju. Kar narede liberalci, je seveda vse dobro, lepo in koristno, posebno Se, če nese! Nesramen je, kdor tega ne verjame. — V Kranju je že dolgo vrsto let obstojala in tudi vspevala »Mestna hranilnica". Po njenih dobičkih je začelo skominati nesebične liberalce. In ustanovili so .prepotrebno" (za njih mošnjiček) .Kreditno društvo". Prav nič nesramno ni bilo, da so bili gospodje upravni svetniki hkrati pri obeh zavodih. Poskrbeli so, da .Mestne hranilnice" niso zadušile prevelike hranilne vloge, zato so založili svoj mlin — .Kreditno društvo". Da bi ne bilo kdaj suše, so te vložke za večne čase sebi vuikulirali. Tako so med drugim poskrbeli, da je neki .mežnar" ves Majdičev denar znosil v .Kreditno" in vse ustanove so ti gospodje ondi .pupilarno varno" naložili, seveda iz prevelike skrbi za .Mestno hranilnico". — Sčasoma smo se tadi mi zbrihtali in za naše ljudi ustanovili naš zavod. Prav, če bi mi bili liberalci! Tako so pa vsemogočni gospod Ciril v ponedeljek na shodu klicali grom in strelo na tega •škodljivca" mesta. Meščani so prepričani, d« je bilo to le agitacijsko sredstvo, pa še precej skrhano. Kdo ne ve, da gosp. Ciril hoče imeti žago in malin — »Mestno" in .Kreditno"? Zato se tako žene!
Osebna tost Stalnim zapriseženim sodniškim izvedencem za stroje in stojne naprave je imenovalo c. kr. deželno sodišče inženirja Vladimirja Remeca, ravnatelja zavoda za pospeševanje obrti v Ljubljani.
Ljubljanski „0rel". Dne 18. t. m. bo pet let, odkar se je ustanovila ta prva naša telovadna mladeniška organizacija, ki šteje danes Že 160 odsekov z nad 5000 člani.
V ..Čitalnici" f Kranja bo nocoj predaval znani svobodomislec L. Lotrič o Soli. Njegovo načelo je, da mora Bog iz Šole ven. Pripomnimo le, da »Čitalnico", ki najema tako verne predavatelje, podpira občinski odbor z denarjem vseh davkoplačevalcev.
Kavalir dr. Tavčar se je neusmiljeno blu-miral. V »Narodu" je objavil članek, da je deželni odbornik dr. Lampe zaradi cestnega zakona nalagal celo vlado in da mu je zato »v drzno in brezsramno njegovo posvečeno čelo vžgan žig, da je uradno lagal in skušal celo oslepariti najvišjo državno oblast". Sedaj se je pa dokazalo, da je dotični akt na vlado deželni odbornik dr. Tavčar sam videl in potrdil.
Skleniti — pa Ispolnltl sta dve redi. Mestni očetje v Kranju so sklepali in menda že pred dobrim letom sklenili, da se pot iz kolodvora v mesto ponoči razsvetli. Če se luna ne zavzame za to pot, ostane tema, kakor bi bile v glavah naših prosvetljenih očancev —1 Pa ne, da bi se naši ljubeznivi odborniki ravnali po Gaštejski tabli, kjer stoji coklja — ali kazen.
„aero-Merkni" pred sodiščem. V Ljubljani se vrši razprava o faiitni liberalni Gospodarski zvezi »Agro-Merkur". Kar smo slišali o obravnavi pri »Glavni posojilnici", prav nič ne zaostaja za tem, kar se je godilo pri »Agro-Merkurju". Ko bo obravnava končana, bomo izpregovorili več o tem in dokazali, kako se gospodari v imenu — svobode in discipline.
Kmečko pisarno je ustanovilo vodstvo na-rodno-napredne stranke v Ljubljani. Presmešno! Kateri kmet je li tako neumen, da bi se za en groš dal vjeti v to liberalno kletko? Narodno-napredna stranka je stranka presitih mestnih lah koživcev in najhujša sovražrica kmeta in delavnega ljudstva.
Protestiramo proti temu, da je 8. t. m. »Gra-zer Tagblatt" izrabljal naš članek »Politična ju-stica" in navajal vodo na nemški mlin, češ, da so nemški sodniki v slovenskih deželah izgled nestrankarstva in pravičnosti in da si nikakor ne želimo, da bi bili nemški sodniki v mešanih (to je večinoma slovenskih) krajih nadomeščeni s Slovenci. V našem članku ničesar ne stoji o nemških sodnikih. Rečemo pa danes to-le: Ker ni nihče rad po krivem obsojen, pač želimo, da bi bili vsi sodniki izgled nestrankarstva in pravičnosti, toda v slovenskih krajih naj bodo slovenski, v nemških pa nemški sodniki. Ako se nemški sodniki vrivajo v slovensko ozemlje, kaže to že dovolj strankarstva in krivičnosti, zato obstoja nevarnost, da strankarski subjektivni nazori nemških sodnikov istotako lahko dobe duška v justici, kakor pri hiper • liberalnih slovenskih sodnikih. Vsi sodniki naj imajo zavest, da jih bo enkrat sodil Bog.
Občinske volitve na Kranjskem. Mladoletni davkoplačevalci ne smejo priti v volilni imenik. Če so bili pa vpisani in ne pravočasno izreklami-rani, smejo voliti, in sicer, če bivajo v občini, osebno, sicer pa po pooblaščencu, ki pa ni treba, da bi bil ravno varuh. — Za slučaj, da ima orno-žena ženska, bivajoča v tuji občini, volilno pravico, je glede izvrševanja te pravice zakon nejasen. Gotovo je, da lahko zanjo brez pooblastila osebno gre volit mož. Če se voli s pooblastilom, naj se podpišeta mož in Žena, in to utegne veljati. — Kadar je mož zaradi kakega delikta nezmožen, izvrševati volilno pravico za ženo, sme žena kakega drugega moškega pooblastiti, da zanjo voli. — Volilni imenik, kadar je javno razpoložen, sme vsakdo prepisati, tudi nevolilec.
Zlata poroka. Zadnjo nedeljo sta v rožni venski cerkvi v Kranju bolj na tihem obhajala zlato poroko gospod Valentin Levičnik, c. kr. finančni svetnik v pok., in gospa soproga Marija Levičnik, roj. Fohn. Sv. mašo je imel sin, gosp.
{>rofesor dr. Alfonz Levičnik iz Ljubljane. Jubi-antoma čestitamo in želima Se mnogo let.
Luč ge je preselila. Upokojeni učitelj Gros s se je naveličal prižigati luč v Goricah in se je preselil v Begunje. Domačinom se je tako prikupil, da ga nihče ni hotel peljati, ampak si je moral iskati voznika v tuji župniji. Ljudje so se oddahnili. Okusili so dovolj, kaj je liberalna mora.
Shodi na Kranjskem. V nedeljo je bil velik shod v Št. Rupertu, kjer sta poročala poslanec H1 a d n i k in deželni odbornik dr. Lampe, ki je obljubil sodni dan za liberalce zaradi »zapravljenih" desetih milijonov. Poslanec Jarc je imel pa tri shode: v Toplicah, Valti Vasi in Dol. Sušicah.
In lelesnloo Polzela-Motnik-Kamnlk so hudi boji na Dunaju, Upamo, da naši poslanci ne bodo pozabili na lepo Gorenjsko.
Is Radovljice. Amerikanski liberalni list »Glas Naroda" je prinesel te dni vest, da je bila v Radovljici občinska volitev in da je »dosedanjemu sladkemu županu, kakor tudi njegovim pristašem Že odklenkalo". — Ta je pa dobra I
V »Narodnem Daaa> v Ljabljanl imajo so-cijalni demokrat je plesne vaje. V razglasu se naznanja, da se bode ondi poučevalo vse znanja vredne plese, od navadnega do najmodernejšega. Čudno, da se jim še ljubi pri sedanji draginji 1 Tak šport je pač le za kapitaliste!
Cerkev sv. Nese v Kovorski župniji se zaradi tltbega terena polagoma bliža podrtju.
Osebna vest. Namestništvo na Štajerskem je imenovalo namestniškega kanclista g. Franca Rosa iz Kranja c. kr. okrajnim tajnikom v Celju.
Velika neja. V Radovljici je zborovalo 24. oktobra v Kunsteljnovem salonu pod vodstvom dež. uradnikov vseh pet občin, ki imajo z Radovljico skupni vodovod. Določili so način prispevanja za istega.
Po moftenjski občini je po viharnih volitvah zopet zavladal mir. Občino vlada še stari odbor, ki je imel 3. novembra na Brezju sejo.
Ločitev moieojake občine. Znano je, da se velika občina Mošnje, zopet razdeli v občine Ljubno, Mošnje in Leše, iz katerih je bila nastala. Novo pri tem je, da hoče odpasti tudi Dvorska vas k Begunjam, kamor je vžupljena in všolana. Pametno!
Očeta Moikonu i Brezi j se na njegovo javno vprašanje prijazno odgovarja, da je izobraževalno društvo v izobraževalno svrho potovalo čisto na lastne stroške v Postojinsko jamo. Kaj, če bi očeta kdo vprašal, na čigave stroške romajo iz svoje še v sosednje gostilne. J. Romar.
Bralki velikan. Voznik Griben se silno hu-duje na »Narod" in »Slovenski dom", ker imenujeta malega Henrika za največjega agitatorja, ko vendar le njemu pripada ta čast. Zaklel se je, da majhnih ljudi ne bo več vozil. Tako priča tisti, ki je ribe streljal in ustrelil »Jutro".
Fiorijan Pohir se v »Narodu" pritožuje, zakaj se je v zapjsniku občinske seje mošenjskega odbora z dne 30. novembra 1910 po zaslugi njegovega somišljenika Josipa Ambrožiča, takratnega zapisnikarja, njegovo častito ime pri odobravanju žgajnarske naklade izpustilo.
Most čas Savo v Kranja. Ta most je bil zadnji čas baje potlakan; ne ve se pa zdaj, če s kamenjem, ali blatom. Celo po obstranskih ho-diščih leži blata na debelo. Poklicani faktorji sistema dajejo javno izpričevalo zanikernosti.
• Društvo vrtnarjev in prijatelje! vrtov* dobimo v kratkem! Ta korak ni brez pomena. Vrtnarstvo je ravno tako potrebno, kakor poljedelstvo. Pri nas je vrtnarstvo precej dobro razvito, ni pa nikakor na tisti stopinji, na kateri bi moralo biti. Kje je vzrok? Vsi naši prijatelji vrtnarstva delajo posamezno. Posameznik je slab, v slogi je moč! Na razpolago so nam bistre
Clave in pridne roke naših Slovencev in Slovenk, reba se je združiti! Društvu vrtnarjev in prijateljev vrtov bode naloga, postaviti slovensko vrtnarstvo na tako stopnjo, kakor stoji slovensko poljedelstvo, za katero se lahko reče, da je uzorno. Prijave in drugo sprejema do prvega občnega zbora novega društva Franc Globočnik, Goik v Kranju, ki daje tudi drage volje tozadevna pojasni a.
» « «
Novi kardinali. V prihodnjem javnem kon-zistoriju, ki bo 30. novembra, bo imenovanih več kardinalov, med njimi dunajski nadškof dr. Nagi in olomuški nadškof dr. Bauer.
Kapele na avtomobila so začeli zapravljati katoličani na Angleškem. Misijonar se pripelje s svojo lično opravljeno kapelico v vas, ki nima katoliške cerkve, in ima ondi mašo in pridigo. To vleče ljudi. Posebne uspehe imata znamenita ljudska pridigarja pater Bernard Vaughan in koti vertit Hugh Benson, ki je sin angleškega nadškofa v Canterburvu.
ŠLOUSTUO. ~
Kričanikl vojak. Pouk slovenskim mladeničem , ki so poklicani v vojaško službo. Priredil Valentin Rozman, c in kr. vojaški kurat. Ta lepa knjižica, ki je ravnokar izšla in se dobiva v tiskarni sv. Cirila v Mariboru s poštnino vred za 90 vinarjev, je vredna, da jo toplo priporočamo ne le našim vojakom, ampak odraslim mladeničem sploh.
Knjige Dražba iv. Mohorja. Zopet veseli pozdravljamo Mohorjeve knjige. K letošnjim knjigam pripomnimo: Molitvenik je na zunaj ljubek, otroci ga z veselim srcem pozdravljajo, vsebina pa žalibog ni mnogo vredna; še molitvic za spoved in obhajilo ni. V »Koledarju" nam nikakor ne ugaja slika »sveti večer" na strani 17., to je bla-zirana, pusta, brezpomembna, moderna. Jurčičev »Deseti brat" je nevaren dar za ljudstvo. Treznim ljudem bo zoperno, ko bodo čitali, kako se je počasi razvijala ona melanholična ljubezen. »Troje povesti" bodo raje brali. Seveda se Cankar v njih ne zataji. Kdor pa trpi na bolezni, amerikanizem imenovani, ali kdor sili v mesto, naj le bere prvo povest. Škoda, da ni več verskih, nadnaravnih idej v povesti. V drugi povesti pa je pisatelj izvrstno zadel obnašanje kmetov - pijancev proti gorečemu dušnemu pastirju. »Na Jutrovem" je zelo zanimivo in živahno pisano. Meškovo »Mladim srcem" je otročje.
najnovejše uestl.
V državnem zboru je imel včeraj dr. Š u s t e r-šič znamenit govor v imenu Hrvatsko - slovenskega kluba. Rekel je: Jugoslovanske dežele so glavna moč Avstrije, ker leže ob Adriji. Tu se bo odločila usoda monarhije, če se Italija obrne
Croti Albaniji. Dunaj pa Jugoslovane odtujuje. o ministrstvo ne uživa trohice našega zaupanja,
ker noče biti objektivno. Nemci tlačijo vse ne-nemške narode. Lahko nekaj doživimo. B.ez nas ne bo šlo! Za nami stoje v neomajljivi zvestobi naša ljudstva. Mi se ne bojimo!" — Celo »Narod" je priznal, da je bil Šusteršičev govor spretna replika na izvajanja ministrskega predsednika.
Ministrski predsednik je zavrnil očiti nje, da bi bil Hochenburger prevzel ministrstvo pod posebnimi pogoji. — Koncem seje je poslanec Malik poslanca Hummra v zbornici pretepel s pasjim bičem.
V pododseku za kartelni zakon se je sprejel predlog, da se preide v podrobno razpravo na podlagi izbornega dr. Krekovega načrta za kartelni zakon.
Morilec cesarskega namestnika Potockega, rusinski dijak Sičinski, je včeraj v Stanislavu s pomočjo paznikov pobegnil iz ječe in se odpeljal v avtomobilu.
V Budimpešti se je naredila sprava med vladno stranko in opozicijo.
Nastala je napetost med Nemčijo in Anglijo. P.estolonasiednik je celo v zbornci pokazal mržnjo proti Angliji, pa ga je oče posvaril.
Grozodejstva Lahov presegajo vse meje. Poroča se, da so Lahi z ženskami in otroci vred v Tripolisu za časa upora poklali 4000 ljudi. Celo laška knjeginja Colonna se v listu »Times" zgraža nad svojimi rojaki.
Italijani nameravajo obstreljevati mesta v Egejskem morju. Velevlasti se gibljejo, da branijo svoje interese.
Na Kitajskem zmagujejo revolucijonarji. Mesto Hankau, ki je proglasilo neodvisnost, je bilo požgano. Vičinski podkralj je pobegnil na Japonsko. Cesarske čete prestopajo k vstašem. Vstaši so dobili mesti Fuču in Kanton. V Nan-kingu so hudi boji. Ondotni guverner je umorjen. Iz Pekinga je ušel mladi cesar s cesarico.
Iz Pekinga je zbežalo četrt milijona prebivalcev. V Honkongu re proglašena republika.
Dr. Edvard Globočnik
okrožni zdravnik v Kranju
zdravi v Hlenševi hiši vsak dan od devete are naprej čez dan. Drugače gaje dobiti v stanovanju v hiši, kjer je iekarna. 30 8-1
PRODA
se popolnoma še nova oprava za špecerijsko trgovino po zelo nizki ceni.   28 2—2 Več se Izve pri upravništvu „Gorenjca".
Peter Kobau
sedlar In tapetnlk v Kranju
nasproti ..vekseijna"
se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor tudi 20 48-30
vozove i. t. d.
Delo »e izvršuje točno, trpežno, po solidnih cenab.
velika lgbera bele tu frno žime
po jako znsiani ceni, kakor tudi
—v*** morska trava.
Imam vedno veliko popolnoma izvršene
posteljne oprave v astmlogl od 30 K naprej.
12