Inž. Figi k iz. februarju:
Hočem« nolriinji mir!
Gcvot ob spominski svežanosiS avstrijske ljudske stranke	'
Dunaj, 12. februarja.
Ob današnji svečanosti avstrijske ljudske stranke v dvorani koncertne palača je zvezni iancelar inž. Figi imel naslednji spominski govor:
..Dvanajsti februar je dan žalovanja za vso ,Avstrijo. V teku naše tisočletne zgodovine Se je vedno zopet zgodilo, da se je dvignil sosed proti sosedu, da se je ena dežela obrnila proti drugi in da je en sloj uničeval drugega. Toda še nikdar ni bila tragika tega bratskega spora tako velika, kakor ravno 12. februarja 1934. Tega dne šo ljudje stali drug proti drugemu, a hoteli so vsi isto, oamreč svobodo in neodvisnost svoje domo 'dne. Borili so se vsi za en cilj — za Avstri-‘io. Oba tabora je zaslepila temna sšnca na-cistično-fašističnega režima s severa in ju-Sa, ki Je zatemnila njih pogled in ni dopu-stila, da bi brat naše! brata. Težko trpljenje *3 prišlo nad Av?tTi;o. '<
Danes, ko se spominjamo junakov in mučenikov 12. februarja, gledamo v svoji Notranjosti mogoče stvari v drugi luči, vendar moremo in moramo ugotoviti, da je treba tudi danes ponoviti isto kakor takrat, Narod, ki je stal v tem ali onsm taboru, ri Zahteval drugega, kakor svobodo, neodvisnost in demokratski razvoj-svoje domovine, ^si borci na katerikoli strani niso bili dru-gega kakor Avstrijci.
Nikdar ne smemo primerjati leta 1934 z le-*°m 1938. leta 1934 sta se borila ^va tabora *a Ävstr'jo. Leta 1938 pa so se borili vele-kdajalski zločinci proti lastni domovini. ^2ato pa, danes ko se spominjamo žrtev ‘2. februarja 1934, brez razlike taborov, se im spominjamo kot junakov in mučenikov tii Avstrijo in se hočemo zaobljubiti, prav-^eti to sveto fanatično voljo, ki so jo za in *2ven barikad ožigosali z lastnim življenjem, *°t oporoko in dediščino za vso bodočnost. ,udi se hočemo zaobljubiti, da ne bo nik-Nar več tuja sovražna senca motila skupne v°lje za bodočnost naše domovine.
Umevno je, da so v političnem življpnju v®dn0 nasprotstva. Politika vendar ne poms-^ 1 Nič drugega kakor izenačbo med zakon’ ^V0tovnega prepričanja, političnih strank, Posameznih gospodarskih skupin in celo bosamaznih ljudi. Predvsem demokratska P°litika pomeni izenačbo (poravnavo), a ta Ppifteni umirjenost in stremi po razumeva-JU- Tako naj ravno današnji dan zopet na v° Pojača naše pravo avstrijsko bistvo,
1® končno vedno obstojalo v tem, da je °telo poravnavati. Nikdar več se ne sme * nas udomačiti tuj duh, ki pridiga nasilje, tiči ar V6n Se ns smejo'v vsakdanjem poli-Nem boju, poti cepiti v trenutkih, kadar
Jre za cl,---.	.---.— ,— »,
skupni cilj ter jamstvo bodočnosti svobodne, demokratične Avstrije in
ftaše *laroda.
Vsf6 en^rat smo zamudili takšno priliko. Mi Avš C?'otne stranke in politične skupine v te- K|d0 nosi glavno krivdo pri tem, koč danes ne bomo razpravljali, to naj ne-val u3°tovi objektivna zgodovina. Kar pa j9. ^este, ki upate na novo Avstrijo od leta b0 ..Ki.stä jo hoteli, zanjo delali in se zanjo Vlit en0: priznajmo, da smo vsi napra-skupna napake.	.
0 je, da so bile pri delu tudi takšne so pod tem plaščem zasledovale dru-
bahk sile. ki
sicer prav tako na obeh straneh ta _Qad- Kdor pozna Korneuburški program te jf zamolčati, da je obstojal poprej Boh; pr°9ram-
k'*0.tor»i pošteni in ne strahopetni. Av"str(. Nočemo danes ustvariti novo državo JOd v i ^ran k svobode in demokracije 1. ki smo kljub vsemu še leta 1934 in
Indonezijsko vprašanje pred l\0
Žiiahna i/iajania povamr/nih dHrptov
Na seji varnostnega sveta organizacije Združenih narodov je vodja sovjetske delegacije Andrej Višinski naznanil, da Sovjet-ka 'zveza podpira zahtevo Ukrajine, da pošljejo komisijo v Indonezijo, ki naj preučuje aizozemsko-indOnezijiski spor.
Višinski je izjavil, da sovjetska delegacija močno podpira izjavo, ki jo je podal o Indoneziji dr. Dimitrij Manuilski, vodja ukrajinske delegacije ter jo ima za upravičeno.
Ko jd povzel glavne točke izjave, ki jo je podal Manuilski pred Varnostnim svetom, je /išinski pristavil: „Uporaba angleških čet proti domačemu prebivalstvu Indonezije ni / skladu z moralnimi načeli listine Združenih narodov".
Višinski je označil uporabo orožja s strani Angležev proti prebivalstvu Indonezije kot „popolnoma nedopustno, pa naj ima omenje-- .j.: itu. oo koL&ršOii vlij .	..
Ko je branil natančnost tiskovnih poročil in ko je naglasil, da so to v vsakem primeru edina sredstva, po katerih mnogo držav dobiva novice o položaju v Indoneziji je rekel: „Z ene strani izjave Velike Britanije in Nizozemske odklanjajo priznati resnico tiskovnih poročil in z druge strani odklanjajo poslati misijo, ki bi stvar na položaju preučila."
Ko je dajal, da to ni pravilni način reševati vprašanja, je Višinski ponovil zahtevo, da pošljejo preiskovalno komisijo na Javo.
Višinski je nato dejal da imajo Nizozemci in Angleži >,prednostni položaj", ker vzdržu jejo v Indoneziji čete in svoje uradnike ter imajo tako vsa poročila o tamkajšnih dogod-
Po predhodnih predvidevanjih se ja volitev udeležilo okrog sto milijonov Sovjetov, ki so volili zastopnike v dve zbornici Vrhovnega sovjeta. ^
Volišč je bilo okrog 140 tisoč. Na njih so volili okoli 1200 zastopnikov. Volilci so volili eno-listo, na kateri so komunistični kandidati in kandidati, ki ne pripadajo nikaki stranki.
Volivna kampanja je bila v dneh pred volitvami v polnem- zagonu; volilce so vabili
1938 zavzeli jasna stališča na katerekoli strani, mi smo se naučili iz tega velikega in težkega doživetja od leta 1938 do 1945, da ni važna ne taktika ne pot, temveč vedno samo cilj za sodelovanje vseh moči, ki ta skupni cilj zasledujejo.
Neozirajmo se več nazaj, temveč samo še naprej. Končajmo že enkrat z gesli o avstro-marksizmu in avstro-fašizmu, ki danes nič več ne pomenijo in upamo da tudi v bodočnosti ne bodo ničesar vsč pomenila!
V teh težkih dneh prve obnove smo se zbrali: socijallst in krščanski kmet, komunist in domobranec, brambovec in svobodniak :n priznajmo odkrito in pošteno, tudi avstro-marksfst in avstro-fašist iz leta 1934. Nismo vprašali, kje je kdo stal v letu 1934, vora-šali smo samo, ali je hotel takrat Avstrijo, ali jo je od takrat izdal in če danes še želi to Avstrijo.
Avstrijski možje in žene. V vašem imenu 'n s tem v imenu avstrijske ljudske stranke si upam reči: Mi hočemo sodelovanje, hočemo notranji mir in skupnost, hočemo pravico in svobodo posameznika, ker hočemo Avstrijo!
kih..Grajali so način, kako je Ukrajina predstavila dejstva, ker so se tam le upirala na tiskovna poročila, toda ta graja „nikakor ni upravičena."
Višinski je nato dejal: „Bevinova izjava, po kateri poročila ne odgovarjajo resničnosti, je „čuden način mišljenja."
Pristavil je: „Mnenja sem, da nas dejstvo, da v Veliki Britaniji obstoja svobodni tisk opravičuje, da poročilom, ki jih, ta tisk objavlja verjamemo^'
„Odpor nizozemskega zunanjega ministra Van Kleffensa proti predlogu, da bi poslali preiskovalno komisijo na Javo, je mogoče razlagati samo „da hočejo prsprečiti, da bi sončni žarek posvetil v temo indonezijskega položaja".
Mislimo, da bi o, tem vprašanju morali razpravljati pri belem dnevu. Mislim — in tuli . j-' V. . h 1.:. ; tcij’ mn-: a j::	dr. n-
bi smeli odkloniti dejstev, ki jih .js obrazložila ukrajinska vlada."
Višinski je ovrgel Bevinovo izjavo, po kateri naj bi Bevin in Molotov razpravljala o indonezijskem vprašanju v Moskvi „v vseh prostorih".
Ko je označil to izjavo kot „netočno" je Višinski dejal: „Bil sem navzoč ob tisti priliki in prepričan sem, da o teh vprašanjih Molotov ni „podrobno razpravljal" kakor trdi Bevin.	^
Na zasedanju je govoril tudi egipčanski delegat, ki je med drugim-rekel:
„Prisotnost britanskih čst — nikakor ne pomeni kršitve, ker so tamkaj na podlagi Zavezniških vojaških načrtov in na ukaz Za-
naj ponovno dajo svoje zaupanje „bloku komunistov in . nestrankarjev". Vsa mesta in vasi do najdalnsjših naselbin so bila pokrita z letaki, na katerih so bila domoljubna gesla ter slike Lenina, Stalina in drugih.
Pred volitvami je bilo nešteto volilnih shodov. Večina sovjetskih voditeljev je izdala svoje proglase. V volilnih govorih so zlasti naglašali razliko med volitvami v Sovjetski , zvezi, ki so „pristno demokratičnega značaja", ter med volitvami, kakršne imajo v „meščanskih demokratičnih državah". Tudi predsednik Kalinin je v poslanici, ki jo je naslovil na svoje volilce v leningrajskem 1 okrožju, pripomnil, da se naloga sovjetske demokracije bistvenp razlikujejo od nalog 'drugih demokracij, ki se morajo še vsdno boriti za možnost svobodnega ustvarjalnega dela; v sovjetski demokraciji živi kolektivno in bratsko sodelovanje med vsem državljani, v tujih državah pa prevladuje individualistično načelo.
GeneraMsim Stalin je v govoru, ki ga je !mel na predvečer volitev v Moskvi, dejal, da misli komunistična stranka Izvesti program, po katerem bo Sovjetska zveza proizvajala vsako leto 50 milijonov ton litega železa, 80 milijonov ton jekla, 500 milijonov ton premoga in 70 milijonov ton petroleja. ,Samo tako bo naša država — je dejal •— zavarovana proti vsaki eventualnosti.
Stalin je dejal, da je imela druga svetovna vojna od začetka značaj protifašistične in -osvobodilne vojne. „Eden izmed njenih smotrov, je dejal, je bila vpostavltev de1 mokratične svobode. Ta je bila temelj koalicije med Sovjetsko zvezo. Združenimi državami, Veliko Britanijo lii drugimi državami, ki ljubijo mir.
vezniškega poveljnika na Pacifiku. Na vrsti so vojaške oblasti zainteresiranih sil, da se lotijo sedanjega položaja.	•-
Glede političnega videza vprašanja je Rias dejal, da je mnenja, da mora varnostni svet imeti zaupanje v duh širokogrudnosti nizozemskih zastopnikov. Varnostni svet so obvestili o pričetku nsposrednih pogajanj in on je mnenja, da je treba pustiti, da obe dve strani med sebpj vodijo ta pogajanja in upati, da bodo prišli do rešitve, ki je v skladu z načeli listine Združenih narodov. Rias je zaključil rekoč: „da svet mora vztrajati, da ga bodo obvestili o napredovanju nizožemsko-indonezijskih pogajanj in si prihraniti pravico, da podvzame potrebne korake v slučaju, ča bi se pogajanja izjalovila.
Bevin je opazil, da ja ukrajinska delegaci-ja sprožila indonezijsko vprašanja nanaša juč be :l& čic.l Si. O’i, ki p*«videva ua&piolo* vanja, ki bi mogla dovesti do mednarodnega spopada, toda ukrajinski dalegat, ko je predložil- svoja dokazovanja ni omenil, da indonezijski položaj pomeni resnično grožnjo za mir..
To je posrsdno trdil Višinski, ko je tudi on končno dejal, da ne želi umika britanskih čet. ,
Zato, je dejal BeVin, — ugovarjam, proti velesili; ki postavlja na dnevni red te obtožbe proti vladi in jih potem ne more dokazati in zahteva, da sa po.šlje preiskovalna komisija. Brezpotrebno je nadalje razpravliati o prvotnih obtožbah, ki so bile sestavljene v pismu' ukrajinske delegacije. Mi tukaj na dolgo in š-roko razpravljamo o Indoneziji in ostalem delu sveta in o tem saj nameravamo storiti, toda ne razpravljamo o pismu ukrajinske delegacije.
„Če trdijo, da nftozemrfca vlada ni pred-stavljujoča in da zato potmeni grožnio za mir proti kateri je treba obrniti obtožbe in ne proti britanskim četam, ki so prišle na Javo, da bi. sprejele predajo Japoncev."
„Ne moram dovoliti, da skleoaio zaključke, ki postavljajo v slabo luč Britance! ki moralo izpolniti to neprijetno nalogo.
Ni bdo nobenih komentarjev, ko sem Iz-;avil, da so se naši poveliniki predno so izdali ukaz za p-vi strel sporekli s „predsednikom" indonezijske republike Soekarnom. Nasprotno tedaj so nas zelo grajali, ker smo tako ravnali. *
Ker smo vedno skušali pričeti pogaianfa ie nadaljmrai Bevin da bi prenreč'li vmeša-vanie naših čet. nemorem dovoliti in abso-lu'no ne bom dovolil crraje britanskega po-ve’Mva in oneč-ščenia naših čet.
Zastonn’k Mehike je nato stav’1 nov predlog, naj se izvoli začasna komiriia, ki naj nrel-če vzroke ukraim-ko-angleškega spora glede Tndoneziie. Kalti varnostni svet ne sme IzdaiaM odločb na ogčPagi ugotovitev tožilca oziroma obtož’n-a kot ie to napra-v obeh zado’ih slučai'h t°mve£ na p0Cj. taoi n-prlstransko ugotovljenih dejstev.
Takoi na to je francoski zunanji minister B'Heult stavil nredlog. naj se ta novi snor ”red> v smislu p-,Tavilav„ grškega slučaia. Nikakor se namr-č ne more reöL.da bi bil svetovni m'r in varnost ogrožena radi navzočnosti br'tanrk'h čet v Tndonezbi.
Za n'im je zopet govoril — neko’iko raz-v’uri“no — ukral'nski zastgnnik M'n'iHsky •n zaag-n’l fr’nooskt nredlog ter nonovna anero'čno zahteval nlasovan’e. Ker na je zastopnik Eoirrta stavil nov predlog, katerega na( bi zastopstva proučila, je preds“dn!k "veta to vs-rašamie v torek zveger brez dokončne rešitve odgodll do novega zasedanja.
Sovjeti so volili
Razlika med volitvami v ZSSR in drugod
Stran 2 — Številka 7_ „KOROŠKA KRONIKA"	___ Petek, 15. februarja 1946,
Zanimivosti preteklega tedna
ZDRUŽENI NARODI
Veliko -senzacijo v glavnem odboru Združenih narodov je povzročila izjava, ki jo je podal dr, Dimitrij Manuilsky, vodja ukrajinske delegacije, kateri je označil kot fašistični* predlog delegacije Uruguaja, da se dajo sodišču v Nürribergü navodila, da naj ne isreče smrtne obsodbe proti nacističnim vojnim zločincem.
Ukrajnski delegat je nadalje izjavil, da ima ta predlog za nevarnost obstoja organizacije Združenih narodov samo in za globoko rano zadano evropski zavesti.
V	organizaciji Združenih narodov so bile volitve sodnikov mednarodnega sodišča, ki ima, kakor je znano, sedež v Haagu in ki Ima jurisdikcLjo nad vsemi državami na svetu.
Volitve so urejene tako, da so izvoljeni za sodnike'tisti izmed 70 kandidatov, ki dobijo absolutno večino, tako v varnostnem svetu; kakor v glavni skupščini.
. Petnajst s tajnim glasovanjem izvoljenih sodnikov nato vprašajo, ali so pripravljeni prevzeti to mesto.
Po glasovanju v varnostnem svetu in glavni skupščini so bili izvoljeni naslednji sodniki mednarodnega sodišča; Dr. Mo Shu (Kitajska), prof. Sergej Borisovič Krukrylov (Sovjetska zveza), Andel Hamid Badawi paša (Egipt), sir Arnold McNeil (Velika Britanija), dr. J. Philadelphio de Azevedo de Barros (Brazilija), dr. Isidor Fabwla Alfaro (Meksiko), Green H. Hackworth (Združene države), John E. Read (Kanada), Aljandro Alvarez (Čile), dr. Jose' Gustavo Gerrezo (San Salvador), dr. Charles da Visscher (Belgija), prof. Jules Basdevant (Francija), dr. Milovan Zoričič (Jugoslavija).
Glavni odbor ustanove Združenih narodov je sklenil, da bodo imenovani prihodnje zasedanje skupščine, ki bo meseca septembra „drugi del prve skupščine" in ga ne bodo imeli za drugo zasedanje.
Zaradi tega bo Henry Spaak, predsednik glavne skupščine ustanove Združenih narodov tudi predsedoval prvim sestankom skupščine, ki bodo v jeseni v Združenih državah.
Gospodarski in socialni svet organizacije Združenih narodov je sklenil, da imenuje nov odbor, v katerem bodo zastopane vse države, ki so članice sveta. Ta odbor bo imel nalogo, da preučuje osredotočenje posebnih odsekov za rešitev vprašanj, ki se nanašajo na zaposlitev delavcev, na zdravstvo, prometne zveze ter na mednarodne bančne zadeve.
ZDRUŽENE DRŽAVE
Ameriško zunanje ministerstvo je izjavilo, da če se bo Argentina udeležila konference v Rio de Janeiru na sklenitev varnostne pogodbe med ameriškimi republikami, se bodo Združene države vzdržale pogajanja in ne bodo podpisale protokolov sporazuma.
Zunanje ministerstvo je poslalo vsem diplomatskim zastopnikom v Braziliji in drugih južnoameriških republikah navodilo, naj se izogibljejo vsakega vmešavanja v notranje zadeve poedinih držav. To navodilo velja tudi za vse tanukajšne trgovske tvrdke.
Ravnatelj ameriškega etnografskega urada J. C. Capt je izjavil, da so v Združenih državah številnejša rojstva dečkov kakor deklic, odkar so uvedli statistiko rojstev.
Na skupno število 2,794.800 živih novorojenčkov je bilo 1,435.301 dečkov ter 1,359.499 deklic, in sicer v letu 1944. Poročilo o rojstvih, nanašajoče se na isto leto, pravi, da je bilo rojenih 1056 dečkov na vsakih 1000 deklic. Po sedanjem štetju je v Združenih državah 69,694.981 moških in 69,926.450 žensk.
i VELIKA BRITANIJA
Angleški kralj Jurij VI. je odobril imenovanje sir Maurice Drummond Petersona, bivšega angleškega poslanika v Ankari, za poslanika v Moskvi. Peterson bo nasledil sir Archibalda Clark K.erra.
Engleški kralj je tudi odobril imenovanje Geofrey Harington Tompsona za opolnomo-čenega angleškega ministra v Bangkoku.
Na letališče Croydon je prispel predstavnik avstrijske vlade v Londonu dr. Heinrich Schmidt. Spremljal ga je tajnik baron Hay-merle. Sprejeli so ga nekateri funkcionarji britanskega zunanjega ministrstva. Doktor Schmidt je prvi avstrijski diplomatski predstavnik, ki je bil Imenovan v Londonu po „anschlussu".
Laburist L. Solley je vprašal v poslanski zbornici, če bo Bevin povzel ukrepe za umaknitev britanskih čet iz Grčije.
Podtajnik pri zunanjem ministrstvu McNeil, ki je na vprašanje odgovoril v imenu zunanjega ministra je izjavil sledeče: „Kot je minister Bevin že neštetokrat pojasnil, bodo naše čete odstranjene iz Grčije, kakor hitro bomo izpolnili obveznosti, ki smo jih sprejeli napram Grčiji sami.
V	Londonu so naznanili nadaljne podrobnosti o britanski podpori Sovjetski zvezi med vojno. Velika Britanija je nujno poslala v Sovjetsko zvezo vojni material, surovine in stroj v vrednosti 50 milijonov angleških funtov in to še predno so dosegli sporazum
o plačilu. Kakor je bilo že objavljeno je prejela med oktobrom 1941 In marcom 1944, Sovjetska zveza od .Velike Britanije vojni material v skupni vrednosti nad 77 milijonov angleških funtov. Med tem materialom so bili oklepni vozovi, tovorni avtomobili, topovi, strelivo, letala, sanitetni material, surovine, živež in industrijski stroji.
Minister za Indijo lord Pethick Lawrence je bil na kosilu, ki ga je priredila britanska vlada na čast indijski delegaciji pri Organizaciji Združenih narodov.
Britanski minister za prehrano Sin Ben Smith, je izjavil v Spodnji zbornici, da je v Indiji v primeri z vsemi drugimi državami sveta, veliko pomanjkanje žita ter ji grozi veliko pomanjkanje.
Sir Ben Smith je izjavil, da bo v bližnji-bo-dočnosti znižani obroki jcruha v Veliki Britaniji popolnoma bo pa prenehal uvoz riža, kajti žetve so letos bilo tako pičle, da so izzvale mednarodno pomanjkanje. Prehranjevalni položaj je predmet nujnih in silno važnih razgovorov med petimi velesilami.
V	Londonu je bil sestanek delegatov petih velesil pri organizaciji Združenih narodov, ki je razpravljal o prehranjevalni krizi ter je videti, da britanska delegacija resno namerava predlog spraviti pred glavno skupščino kot nujen.
SOVJETSKA ZVEZA
Volilni boj v Sovjetski zvezi sta zaključila komisar za zunanje zadeve in generalisimus Stalin, Volitve so bile 10. t. m. Volilci so oddajali svoje glasove od 6—24 ure po moskovskem času.
V	Sovjetsko zvezo je prišla delegacija ru-munskega društva za kulturne stike s Sovjetsko zvezo, ki jo vodi predsednik Parhon. Obiskovala je Leninovv muzej in mavzolej, umetnostno galerijo Tret Yakov, hišo Tolstoja, Leninovo javno knjižnico, muzej revolucije, gledališče Rdeče armade in zgodovinske spomenike v Kremlju.
Po poročilu lista „New York Times" so sovjetske oblasti sporočile Družbi za rečno plovbo po Donavi, da so prevzele vso njeno lastnino v upravo in nadzorstvo. Družba opravlja večji del prometa med Avstrijo, Češkoslovaško, Madžarsko, Jugoslavijo in Romunijo. Glavni urad je na Dunaju, večina brodovja na ameriškem zasedbenem ozemlju v Gornji Avstriji.	,
List dodaja, da zahtevajo Sovjeti premoženje te družbe na podlagi Potsdamskega dogovora, ki jim odstopa vojni plen v vzhodnem delu Avstrije. Niti Združene države hiti Velika Britanija ne priznavajo upravičenost takšnih zahtev.
'Ko so pred približno 100 leti evropske dežele razgibali podobni važni dogodki, ka-kfšne doživljamo v naših dneh ter so spravili na površje tudi narodnostne probleane slovanskih narodov v tedanji Avstriji, je češki poslanec in'zgodovinar Palacky dejal avstrijskemu ministru Bachu tole: „Ako nam Avstrija ne more ali noče privoščiti in zagotoviti narodne enakopravnosti, potem nam nič ni do njene ohranitve; zakaj krivice dobimo dosti tudi izven Avstrije in to zastonj!" Ta izjava je bila za tedanji čas gotovo drzna; toda, če bi Palacky živel še 50 let od tedaj, bi je ne mogel več ponoviti brez velikega rizika. Danes pa je zgodovina, v kolikor se tiče češkega naroda, dala Palackemu prav, žal da drugim slovanskim narodom nekdanje Avstrije prav tudi v njenem drugem delu.
Življenje in obstoj slovenskega naroda so in bodo tudi v bodoče v bistveni meri odločali-činitelji, ki leže izven našega vplivnega področja. O tem si moramo biti vsi vedno na jasnem. Slovenci smo žrtev svojega življenjskega prostora, smo žrtev geopolitične lege naše zemlje. Nacistični geopolitiki, ki v svojem imperijalizmu brez dvoma niso imeli malo smisla za izbiro tistih ozemelj, ki naj bi jim zagotavljala vlado nad vsem svetom, so slovensko ozemlje označili kot eno izmed vsega štirih takih ključnih ozemelj na svetu. Zato se ne bomo prav nič čudili sistemu načrtnega uničevanja in iztrebljanja našega naroda, ki nam ga je bil namenil nacizem. Prav zato pa smo tudi nasproti vsakemu drugemu po pravici občutljivi, ker se zavedamo, da bo imperi-jalizem sredine prej ali slej poskusil zamenjati imperijalizem vzhoda ali' zahoda, katerih vsak bi bil obstoju našega naroda enako nevaren, eden po brezobzirnosti metod, drugi po pomanjkanju smisla in pravega razumevanja za naš življenskl boj. Naloga vseh Slovencev, ki jo kljub ali celo prav zaradi tekme tujih imperijalizmov na naših tleh moramo uveljaviti, pa je, da zahtevamo posebno zdaj, v dobi uvajanja nove demokracije, končno združitev vsega naroda. Če to dosežemo, potem ni prvenstveno važno, kje naj poteka neka državna meja, temveč Je važno mnogo bolj to, da naj dostop do naše zemlje zapira čim manj maja in da naj
KITAJSKA
Reuter poroča, da je generalisimus Čang-kajšek izjavil na‘tiskovni konferenci, da potekajo med Kitajsko in Sovjetsko zvezo neuradni pogovori o gospodarskih koncesijah.
Za zdaj ni nikakih uradnih pogajanj o teh koncesijah Sovjetski zvezd, razen tega, kar vsebujejo že objavljeni pogoji kit as ko-sovjetske pogodbe,
Na vprašanje, če bo kandidiral za predsednika Kitajske, ko bodo volitve po novi ustavi, je odgovoril: „Na to še nisem mislil. Kakor hitro bo dobilo vladno oblast ljudstvo, bo vsaka moja- odgovornost prenehala."
V odgovor na neko drugo vprašanje, je Čahgkajšek odgovoril:	„Odobravam Mac
Arthurjevo zasedbeno politiko in vse njegove odloke." Dodal je, da so začeli razmišljati, ali naj kitajske čete sodelujejo pri zasedbi Japonske.
FRANCIJA
Francoska ustavodajna skupščina je s 414 glasovi proti 108 odobrila uvedbo izjemnega postopka, ki ga je predlagala vlada zaradi drastičnih omejitev, ki jih je treba vnesti v preračun brez pravice do glasovanja na plenarnem zasedanju. Proti predlogu so glasovali poslanci desnice, radikali in neodvisni socialisti. Izjemno postopanje predvideva, da naj gospodarski ukrepi stopijo ‘v veljavo po odobritvi skupščinske finančne komisije brez odobritve plenarne skupščine. Proti običaju pa bodo na razprave finančne komisije smeli zasebniki, in zastopniki tiska. Popravek, ki dovoljuje javnosti dostop na razprave je predlagal desničarski voditelj Louis Marin. Finančna komisija bo tako postala drugi parlament v omejenem obsegu z 42 poslanci, ki bodo predstavljali vse stranke. Takoj bo preučevala načrte vlade, katerih podrobnosti še niso znane, čeprav so uradno izjavili, da je vlada že dosegla „v načelu popolen sporazum”.
Med razpravo je tajnik komunistične stranke Jacques Duclos znova svaril pred preveliko naglico v izčrpavanju proračuna pred volitvami.
JUGOSLAVIJA
Pri pripravljanju mirovne pogodbe z Italijo, je predvsem prizadeta Jugoslavija.
Beograjska radijska postaja je prenašala govor maršala Jugoslavije, predsednika izvršnega odbora enotne stranke, vrhovnega komandanta Jugoslavanske Armade, novega predsednika vlade in vojnega ministra Federativne ljudske republike Jugoslavije Josipa Broza-Tita, ki je govoril ob proglasitvi
tudi te bodo čim rahlejše. Treba je namreč objektivno priznati, da so na nravnih' in umetnih poteh, ki vodijo preko našega ozemlja enako življensko initeresirani skoraj vsi veliki evropski narodi in da so odprta pota glavni pogoj njihovega in našega napredka.
Z ozirom na ta delikatni položaj slovenskega ozemlja pa nastajajo za naš-narod prav posebne naloge. Vživeti se moramo predvsem v našo po naravi dano posredovalno vlogo med različnimi narodnimi gospodarstvi in kulturami. Da iz te posredovalne službe groze tudi velike nevarnosti, predvsem nevarnost prekomerne intemaci- ■ jonalizacije, je jasno in treba je v naprej predvideti vse potrebno, da se take nevarnosti odstranijo. Z vzbujanjem krivičnega srda in maščevalnih nagonov se ovira zmaga pravice, ki naj loči zločince o-d dobrih. Pravičnost pa je prav za male narode skoraj edini temelj obstanka. Tembolj pa je potrebno gojiti vse plemenite lastnosti in vrlp ne našega narodnega značaja ^Jti jih je naš narod že faradi stoletnega trpljenja vedno v toliki meri imel. Globoka In dejavna ljubezen do naše zemlje, do materinega jezika in vere očetov, zvestoba do narodnih šeg in običajev ter gojitev še drugih vrlin iz bogate zakladnice našega izročila so tista sredstva, ki bodo daleč od nas odvračala vsako nevarnost za izkvarjenje našega značaja, za zožitev našega ozemlja, za zmanjšanje naše gospodarske moči. Taka in samo taka manifestacija naše življenjske volje In vere, našega- smisla za sožitje v družini evropskih narodov more in bo vzbudila spoštovanje do nas ter nam bo pomagala uresničiti naše živi j ensfce težnje.
700 težkih let naše zgodovine, od prvega umeščanja naših knezov pri Gospe sveti, preko turških vpadov in kmečkih uporov, preko vseh dob različne okupacije je znal naš narod pod tujim gospostvom' varovati svojo grudo in braniti svoje narodne svetinje. Za svoj življenskl bbj nikdar v vsej zgodovini ni rabil krilatic in praznih gesel; naj mu je duša prekipevala od žalosti, veselja alisvete jeze, nikdar nd tega razodeval na reklamen način, temveč je vzel kol In razbil z njim turško butico, ki je hotela vdreti v njegova svetišča ali potisnil vile v vamp
ustavodajne skupščine za redno delovno skupščino, katera je govor enodušno prekinjala z navdušenim ploskanjem in odobra vanj em.
V govoru, ki ga je čital maršal Tito, je poudaril pomen nove ustave in nove skupščine. Naglasil je, da ta dogodek označuje dovršitev nove državne zgradbe. V svojem govoru je podal tudi obširno sliko o uspehih, ki jih je dosegla vlada pri obnovi države in podčrtal naloge bodočnosti.
Kar se tiče vrnitve Ukradene lastnine po zasedbenih vojskah, je rekel maršal, da zavezniki niso pokazali zadostnega razumevanja za jugoslovanske zahteve.
O Italiji je-maršal izjavil, da so italijanske čete povzročile Jugoslaviji ogromno škodo in da so pozabili, da bi morala Italija to škodo povrniti. '
Zlasti Istre, Slovenskega Primorja, Trsta in Koroške, kjer prebiva slovensko ljudstva ki ga zavestno raznarodujejo, bo vlada storila Vse, kar je v njeni moči, da to vprašanje reši na najugodnejši način v korist države.
Za nas ni Wilsonove črte, ker je to stvar preteklosti in kompromis, na katerega se sklicujejo italijanski imperijalisti, ker streme doseči vsaj nekaj na račun Jugoslavije in v škodo ljudstva, ki živi v tistih krajih.
Ministrski predsednik narodne vlade Slovenije, Boris Kidrič, je govoril ob otvoritvi zasedanja jugoslovanske skupščine v imenu Osvobodilne Fronte ter poudaril trdno voljo Jugoslavije, da se ne bo odrekla svojim zahtevam po- Julijski krajini in Koroški.
Predsednik Kidrič je razne osebe in skupine v Italiji, Avstriji in celo med zahodnimi zavezniškim« .silami, obtoži, da pozabljajo, da je Italja v svojstvu imerialistične sile zakrivila med zasedbo Jugoslavije neštevilne zločine.
„Zato ne moremo razumeti", je izjavil predsednik Kidrič, „kako si Italijani drznejo razna vprašanja obravnavati tako, kot da bi mogli imeti enake pravice kot mi. Nam je tudi nerazumljiva misel, da ne bi dobili tega, kar nam gre".
Iz Beograda je prispela novica, da je prispel v jugoslovansko prestolnico apostolski nuncij mons. Hurley. Na kolodvoru so ga sprejeli nadškof, kler in šef zapisnika zunanjega ministrstva. •
ITALIJA
Pietro Nenni .glavni tajnik italijanske socialistične stranke in podpredsednik vlade, je v svojem velikem govoru v Genovi govoril med drugim tudi o razmerju z Jugoslavijo. O meji je dejal, da tega vprašanja ne smejo obravnavati, kot da bi se v zadnjih
gospoda, kadar je krivica vpila do neba-Življenjski realizem pa mu je branil, izživljati.se v okviru besednih nasprotij: svoboda ali smrt! ter smrt in svoboda. Za vse to je bil značaj našega ljudstva že od nekdaj preveč demokratično občutljiv, preveč tankovesten, da bi mogel zaradi preproste besedne formule koga krivično udaritir
Slovenci na Koroškem so le dobrih 20 let živeli ločeni od ostalega naroda, toda teh dvajset let v večjli sužnosti, kakor preje-Vendar pa ta doba v primeri s tisoč leti Skupnega življenja ni preveč oddaljila te dragocene veje našega narodnega drevesa od debla. Nastopajoča doba svobode bo zaostanek hitreje dohitela, kakor ga je tujčevo nasilje moglo ustvariti. V brezpogojnem odklanjanju vseh fašizmov se koroško slovensko ljudstvo za mnoge izkušnje bogatejše vrača po krvavi vojni zopet k svojemu delu-<-_T imenu božjem se bo po navadi očetov zopet posvetilo skrbi za svoj vsakdanji kruh. Naš narod pa bo v prirojeni ljubezni do svoje zemlje in svojih otrok rabil 1® križ, znamenje njegove krščanske kulture in človeške vrednostih Tako je tudi prav W tako naj ostane. Prepričani ®mo, da bb prišel čas in da ni več daleč dan, ko bo zopet tudi v tej dežela čast in ponos in odlika, biti Slovenec. In tedaj bo prepozno, da bi se kesali tisti, ki danes tako ali drugače odpaj dajo od naroda ali vodijo svoje otroke proč od njega. Na narodnih voditeljih pa je, d» kažejo s svojim zgledom preprostemu ljudstvu pravo pot. Naj torej končamo ta se--stavek z željo, ki jo v stihih prav tako pred 100 leti izrazil poslovenjeni Nemec Hi cin-ger takole:
Ker poklic svoj Nemec je zgrešil, popravljaje vse le bega; spake te da svet bd rešil, v delo to Slovan zdaj sega.
Ako je nebes usoda v to Slovane namenila, naj modrost pogum naroda, k pravem’ koncu bi vodila.
iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiuiiiiinmtaiiiuttimiiuimmimuiiiu<H'lW
„Koroška Kronika" izhaja tedensko vsak petek na osmih straneh. (Ker (je Ust pl*3® predvsem za kmečke ljudi, je tudi njegov* vsebina temu primerna.
List lahko naročite po posti in stane 33 četrt leta 2 šilinga in deset grošev .
Slovenci in veliki svet
25 let ne bilo ničesar'zgodilo? kot da bi fašistična Italija ne bi napovedala vojne Jugoslaviji in ji prinesla uničenje in smrt. „Edini način, da rešimo tp vprašanje, je prošnja Titovi Jugoslaviji z'a spoštovanje in prijateljstvo z demokratsko Italijo, ki se pre-rsja in se sklicuje na naslednje načelo: Alko meja, ki temelji izključno na narodnostnem načelu, ni vedno mogoča, hočemo uresničiti največje razumevanje in sodelovanje, da bo čim manj Italijanov pod jugoslovansko državo in čim. manj Slovencev in Hrvatov pod Italijo. Italijanski Trst naj ne bo simbol spora med Italijo in. Jugoslavijo, temveč simbol sodelovanja med jugoslovansko m italijansko demokracijo".
O vprašanju . Brenerja, je Nennt povedal, da Avstrija nima več razlogov kot Italija, da bi postavljala zahteve ozemeljskega značaja. „Nobeno vprašanje mej — je nadalje rekel —ne sme postati za nas vzrok nepri-jateljstva ali borbe.
V neki izjavi „Giornale de! mattino" je predsednik sveta ds Gasperi ponovo izrazil glede novih avstrijskih predlogov o gornjem Poadižju jasno in razločno stališče Italijanske vlade.
„Mislim, 'da ,je moj avstrijski tovariš — je dajal de Gasperi — zelo spreten, da vedno v novi obliki predo-či. stare ideje in je tudi zelo srečen, da v tujem tisku, kakor tudi v italijanskem najde skoraj preveč velikodušno gostoljubnost. Moje ponovno upravičene izjave in v imenu italijanske vlade niso mogle biti jasneje. Ni potrebno pojavljati. Tukaj gre za upravno avtonomijo in za narodno ustavo. Prva je že zavzela konkretno obliko v načrtih, ki so jih izdelali v vseh Podrobnostih in ki jih bodo predložili mnenju krajevnega posveta, ki ga bodo v kratkem sklicali. V ta namen bomo poslali v Bolzano državnega svetnika Innocenti, ki bo vodi! Prefekturo in ki je bil strokovnjak v zakonodaji o (pravicah manjšin.
Pravila za jamstvo in za narodno obram-ko’ so že določene v zakonih za šolo, uradni jezik in za državljanstvo. Tudi glede teh Pravil smo poklicali krajevno komisijo, ki bo predlagala možne popravke, ki so se pokazali potrebni med uporabo.
ŠVICA
Ob priliki razgovora, ki ga je imel z nekim dopisnikom „International News Service" je novi predsednik Švice Karl Kobslt Izjavil, da bp Švica nadaljevala svojo strogo nevtralno politiko v pogledu vseh narodov bi da bo obdržala vojsko, kj bc zadostovala Samoobrambi.
„Zaradi svoje stroge nevtralnosti je ostala Bvica edinstven primer v svetu razdejanja — le dejal predsednik — in to moramo imeti i Za dokaz učinkovitosti naše nevtralnosti.
Kobelt je dejal, da namerava nadaljevati Švica prijateljsko politiko z vsakim, ki .z *Mo zakonito ravna in je dal razumeti, da se bo Švica mogoče branila vsakemu bodočemu vprašanju s strani zaveznikov, ki temelji ha izročitvi nemških akcij, ki so blokirane v Švici.
ROMUNIJA
Poročajo, da sta vladi Združenih držav in Velike Britanije priznali romunsko vlado na podlagi sklepov moskovske konference zunanjih ministrov.
V prvi številki novega glasila ruanunske kmečke stranke „Dreptatea", je vodja stranke Emi! Hatieganu zahteval, naj se razpišejo splošne volitve pred 1. majem.
List „Dreptatea" je prvo glasilo opozicije, ki. izhaja v Rpmunijd po 'izjavi na! moskovski konferenci, ki zagotavlja državi demokratsko svobodo. .
Neko poročilo „Reuterja" navaja, da je Hatieganu zahteval, naj bi bile volitve pod' nadzorstvom zavezniške komisije. „Samo na ta način — je rekel — nam bodo zajamčene resnično svobodne volitve."
Pretekli mesec sta Hatieganu in Mihael Romničeanu .vodja narodne liberalne stranke, vstopila v vlado. Vkljub temu pa položaj vlade predsednika Groze ni trden. Življenje današnjega romunskega državljana je zelo težko. Ni torej nič čudnega, če zato preklinja vlado. Tu je veliko prilike za agitatorje najrazličnejših vrst. Ni verjetno, da je Železna garda, nekdaj mogočna podtalna organizacija, prenehala delovati. Vlada se boji zarotniških podvigov in je zelo uma, če je treba storiti policijske ukrepe. Primer takšnega ukrepa je bil spopad pred kraljevsko palačo ob kraljevem'rojstnem dnevu, ki je zahteval nekaj smrtnih žrtev.
„	MADŽARSKA
Dr. Zoltan Tildy, prvi predsednik novo ustanovljene madžarske republike je izjavil: „Moj narod smatra republikanski ustroj države za zagotovilo svoboda. Storil bom vse, kar bo v mojih močeh, da zadovoljim politične težnje moje dežele."
Tildy je izjavil, da so glavni cilji, ki si jih je nadela vlada sledeči: Zaključiti proces demokratizacije, razpršiti dvome v tujini, kh jih je povzročila preteklost. Utrditi notranji položaj Madžarske, podati dokaze o njenih miroljubnih namenih ter omogočiti mednarodno razumevanje.	_
Vodja stranke malih posestnikov m bivši predsednik madžarske narodne skupščine j , Ferenc Nagy je bil imenovan za ministrskega predsednika. Na tem mestu je nasledil Zoltan Tildyja, ki je bil izvoljen za predsednika republike. Nagy je po svojem imenovanju potrdil na njihovih mestih vse ministre vlade.
GRČIJA
Reuter poroča, da je ameriška policija z ameriškim letakom pripeljala v Atene Con-stantšna Logothetopoulosa, ~ ministrskega predsednika druge grške vlade za časa nemške zasedbe. Odslužiti mora dosmrtno ječo, za katero so ga obsodili zaradi sodelovanja. Ob nemškem, odhodu je zapustil Grčijo, toda ameriške čete so ga našle in zaprle. Grško sodišče ga je obsodilo v odsotnosti.
Grški bandit Evangelosy Manganas, ki je pred 15 dnevi vodil pohod več tisoč oboroženih pripadnikov monarhistične organizacije v grškem pristanišču Kahnata, je v neki
Krügerjev narodni park
Orjaška naprava za zaščito prirode je Krügerjev narodni park v Južni Afriki. Bržkone bo ta-park, za vse čase ostal naj-večj-e zaščitno ozemlje na svetu, kajti noben narod se ne bo zlerpa odločil, da žrtvuje toliko zemlje zgolj idealnim namenom. Park meri v dolžino 300 km, kar bi ustrezalo zračni črti od,Bodenskega jezera do približno Beljaka. Tako obsežen je, da bi šla vanj vsa Albanija. Slonom se tu godi'kakor v raju. Zato ni čuda, ča so se zelo razmnožili. Kolonisti, naseljem v bližini parka, jim zamerijo, da so postali objestni. Nič se ne menijo sloni za park, kjer so prav za prav doma. Silijo v okoliški svet ter potujejo tam iz kraja v kraj, kakor bi nič ne bilo. Pa zakaj to delajo? Sloni so izvohali, da so tam onstran nasadi bombaža, sladkornega trsa in drugih kulturnih rastlin, Te jim gredo vse bolj v slast kakor pa trava in podobna hrana, kakršno nudi neobdelana rezervacija. Največji reveži so farmarji, če jih kar na lepem obišče čreda takih sladkosnedih slonov. Saj ,so orjaške živali podobne valjarjem — kamor stopijo, vse pomandrajo, V samoobrambi sežejo razkačeni farmarji po puškah ter streljajo nepoklicane goste. Ne samo Rodezija, tudi protektorat Uganda trpi zaradi te nadloge. Vlada sicer dovoljuje vsako leto odstrel, 'za kar ima stalno nastavljene lovce, a kolonisti so prepričani, da to nič ne zaleže. Kadar torej uradne osebe ni blizu, kršijo prepoved in ubijajo rilčarje. Lovski nadzorni urad v Ugandi ceni, da pade na ta način letno kakih tisoč slonov več, kakor dopuščajo predpisi.
V Krüger j e vem parku so se razmnožili tudi levi. Postajajo nevarni ne samo drugemu živalstvu, ampak, celo ljudem. To je kolonijalno upravo napotilo, da je začela ra-dodameje deliti dovoljenja za odstrel. Tudi
levi namreč uhajajo i,z parka in se kar v skupinah' p ode po de želi. Začeli so znova strašiti po krajih, kjer se samo najstarejši ljudje še spominjajo, da so videli podobne -pošasti^ Srečanje z levom izven rezervacije ni vedno šala, kajti zver- je po navadi lačna. V parku samem, kjer ne primanjkuje divjačine, se je dogodilo, da sp se dali siti levi avtomobilistom pitati s slaščicami. Izven, parka ni treba, da bi bilo srečanje s „kraljem živali" vselej tako idilično.
Leta 1938. ise je nekemu angleškemu izletniku, ki je s svojim -avtom brzel skozi Rodezijo, primerilo nekaj precej neljubega Krdelo levov mu je zastavilo pot. Mož je streljal v zrak, a zveri se niso dale oplašiti. Tedaj je meril naravnost na leve in je enega izmed njih ubil. Joj! S tem ,je druge le še bolj razkačil. Streljal je in streljal, pa je mora! strahoma spoznati, da mu pohajajo naboji. Pač, imel jih je še nekaj v kovčegu, a vedel je dobro, da ne bo utegnil puške ob pravem času nabiti. Vse bliže so pritiskale zveri. Tedaj mu je šinila v glavo misel. Ropotaje se je z vozilom zakadil proti njim. In res, orjaške mačke so rjoveč odskočile. Da je cesta le dopuščala, bi bil pognal motor do skrajnosti ter jo odkuril kakor sv. Elija. Moral je biti previden, da se mu voz ne prevrne, pa tudi tako se mu je zdelo, da brzi po afriški zemlji kakor vihar. Toda glej, levi so bili nič manj urni! Celih petdeset kilometrov je mož dirkal za svoje življenje. Iznenada so na obzorju zablestele bele lise. Bile so prve hiše mesta Buluvaja. Levi so osupnili. Brž so si premislili in izginili v stepo. Potnik je bil rešen. Dokler bo živel, ne bo pozabil, kako svojevrsten svet je ta Južna Afrika. Če bi kdo prišel k njemu ter ga vprašal za ipnenje o zaščiti narave, Bog ve kaj bi mož dejal?
vasi na južnem Peloponezu izvršil nova nasilja. Odpeljal je 20 oseb iz njihovih domov, od katerih je 17 izpustil, 3 pa ubil.
Polkovnik Papadepulos, poveljnik oboroženih sil na južnem Peloponezu je pričel z lovom na razbojnika. Vlada je razpisala na njegovo glavo 500 šterliagov nagrade,
ČEŠKOSLOVAŠKA
Na zasedamju—začasne narodne skupščine je notranji minister Josef Nosek poročal o pripravah za volitve v ustavodajno skupščino, Pripravljanje volivnih imenikov -us-pešnč napreduje. Za volitve v skupščino in v krajevna zastopstva so določili najnižjo starost 18 let. Tisti, ki so zagrešili zločine proti narodu, ne bodo imeli volivne pravice. Trenutno izdelujejo zakon o voliunem postopku.	•	• :•«, .
POLJSKA
Poljska se pripravlja na uvedi» demokracije. Najboljše upanje za dosego tega cilja so splošne volitve. V zvezi s tem je osrednji odbor socijalistične stranke poslal kmečki stranki sledeč poziv:	__________
„Ker se poljska socijalistdčna stranke hoče izogniti nepotrebnim volivnim borbam, ki oslabijo narodno edinost, se obrača do voditeljev poljske kmečke stranke, ter jo vpraša ako bo pristopila k volivnemu bloku demokratskih strank; osrednji izvršni odbor socijalistične stranke je sporočil politični komisiji, da stopa v stik z oblastmi kmečke stranke, da dobi _ od nje odgovor do 1. marca. Ako do tega dneva ne bo nobenega odgovora bo osrednji izvršni odbor socijalistične stranke imel to dejstvo kot za-. vrnitev s strani poljske kmečke stranke, da pristopi k bloku demokratskih strank."
ALBANIJA
Albanska poročevalna agencija „Ata" poroča, da je albanska ustavodajna skupščina odobrilo dokđnčno besedilo novega statuta albanske republike. Zakonodajno, oblast bo izvrševala ljudska Skupščina preko „pred-sedništva", ki ga bo sama izvolila. Vlada je izvršni organ in uprava državne oblasti, ki je za svoje delovanje in svoje sklepe odgovorna skupščini.
Iznajditelji in izumitelji
Človeški duh vedno snuje in vrta globlje *° globlje v skrivnosti narave. Nikoli se ne zadovolji in ne umiri. Ako se mu posreči, da ‘«rga naravi prvo skrivnost, da odkrije prvo resaico, že se z vso vnemo vrže na drugo, ^ato se iznajdbe in izumi vrste drug za dru-Shh in so med seboj vzročno povezani kakor členi v verigi: prejšnja iznajdba daje ključ do naslednje.
Včasih se zgodi, da dalje ni več mogoče. Potem pa se nenadoma spet odpro neslutna Pota in možnosti, ki v nekaj letih popolnoma sPremenij'o lice sveta. Spomnimo se samo Parnega stroja, železnice. Kako hitro so osa-Saele ceste in utihnile furmanske pesmi. Prej Cvetoča naselja so kar zamrla, nastala pa so n°va ob križiščih železnic. Ali iznajdba ki-Patične elektrike, žarnic, telefona in radia, ako so šele ta odkritja spremenila življen-j® ljudi! Ob teh sodobnih pridobitvah so ne-ateri mislili, da dalje ni več mogoče, da se sedaj začel propad tehnike in civilizacije, tem pa so nemirni, snujoči duhovi bili Neutrudno na delu in nenadoma svet prese-atili z odkritjem in uporabo atomske bombe £z' atomske energije. Kakšne možnosti in ^akšen preobrat v tehniki in gospodarstvu 0 prineslo to stoletje, je zaenkrat težko napovedati. Gotovo je to, da človeški duh ne 0 miroval, dokler si te gigantske energije P® podvrže in ne zagospoduje nad njo, da bo » “'PSala tudi graditi, ne samo rušiti in uni-vati. Kdaj in komu se bo to posrečilo? st.0rda prej, kakor si mislimo,- gotovo pa ti-^P- ki se bodo neutrudno vglabljali v te
skrivnosti in vztrajno izpopolnjevali tehniko dosedanjih iznajdb.
Marsikdo misli, da so bili iznajditelji sami veleumi in daleč nadpovprečni ljudje, pa to ne drži povsem. Več kakor visoka nadarje-dost je ustvarila pri izumih marljivost in jeklena vztrajnost. Nešteto poizkusov je bilo treba in 'premnogo neuspehov je moral doživeti znanstvenik in izumitelj, preden je . odkril in dognal to, kar je iskal. Često pa se je usoda tudi pošalila. Marsikateri iznajditelj je odkril čisto nekaj drugega, kakor je iskal Nekatere iznajdbe in odkritja so nastala skoraj po naključju. Bistro znanstvenikovo oko jih je opazilo, preizkusilo in ugotovilo njihovo uporabno vrednost. Drugi so iznajdbo izpopolnili in tako so nastale obče-koristne tehnične naprave, stroji in reči, ki jih rabimo in vsak dan srečujemo, ne da bi ob tem pomislili, koliko truda in vztrajnosti je bilo treba, preden je iznajdba prišla v ob-čestveno uporabo in preden so začele posamezne tvrdke delovati in tekmovati med seboj s kvalitetnimi izdelki. Opazujte kdaj kakšen avtomobil, lokomotivo, tank, letalo ali pa tudi navadni pisalni stroj in videli boste, koliko patentov je uporabljenih pri enem samem stroju. In vsak,patent ima skorajda svojega lastnega duhovnega očeta, vsako tehnično prednost, izboljšavo je zamislil drug človek.
Koliko pa je še reči, ki se dado še izboljšati, izpopolniti. Premnoge reči bi bilo treba še poenostaviti, olajšati. Ogromno je še dela, veliko še neodkritega. Kajti bogastva narave in njene skrivnosti, ki jih hrani za pridne, so še neizmerne.
Hočeš biti msd odkritelji in izumitelji? Resno se loti učenja, bodi dober opazovalec
in v svojem poklicu vesten in vztrajen, delavec, ki stremi vedno za tem, kako bi se v svoji stroki izpopolnil in dosegel čim večji napredek. ___________
Čez sedem let vse prav pride
Hlapec Martin ni rad jedel fižola, a nad vse pri srcu so mu bile ribe. Ker je pri kmetih navada, da je ob gotovih dneh fižol, je Miha že y naprej vedel, kdaj ne sme iti k mizi. Gospodarja je to silno jezilo, pa je nekega dne, ko je bil zopet fižol/šel sam po hlapca.
„He, Martin! Pojdi jest, danes imamo po dolgem času zopet ribe." Martin si tega ni dal dvakrat reči. Kot bi trenil, je bil v hiši. Ko pa je videl, da je na mizi samo fižol, se je namrdnil in rekel: „Kar sami ga jejte, jaz ga že ne bom." To je bilo gospodarju preveč. Trdo je stopil pred Martina in rekel: „Ge ta- , koj he rečeš, da so to ribe, ti dam poselsko knjižico in lahko greš, kamor hočeš.”
Milo se je storilo Martinu; dolgo je bil pri hiši in vsi običaji" so mu bili že poznani, pa naj gre proč za radi tega fižola. In vrhu vsega še sedaj na zimo. Žalostno je pogledal na skledo in rekel: „So že ribe, pa malo majhne so." In Martin je ostal pri hiši.
Prišla je pomlad in za njo poletje. Pšenica je dozorela, žanjlce so jo požele in Martin jo je "ha visoko naloženih vozovih vozil domov. Gospodar je bil doma in delal prostor za nove vozove. Naenkrat začne Martin kričati in klicati gospodarja na pomoč, češ, naj pride hitro z vilami, da prežene medveda, ki si na strehi greje šape. Gospodar je res pritekel, a ko je pogledal na streho, je videl le domačega mačka, ki si je zadovoljno lizal tace. Gospodar je bil zelo jezen, ker ga je Martin potegnil. Martinu pa še ni bilo dovolj. Stopi pred gospodarja in reče! „Če ne rečete, da je na strehi res medved, grem takoj od hiše."
Gospodar se je ozrl na pšenico in na polja, ki so klicala po delavcih: „-Sredi poletja vendar ne smem izgubiti tako marljivega delavca." Požrl je jezo in rekel počasi: „Medved je že, samo bolj majhen!"
Dva soseda
V vasi sta živela dva kmeta, ki sta bila zelo* dobra prijatelja. Prvi je bil sicer nekoliko prevzeten, drugi pa ponižen in bogaboječ. Nekoč je prišel prvi k drugemu vprašat, če bo šel drugi «Jan na konjski semenj. „Bom, če Bog da", mu Je odgovoril kmet. „Jaz pa pojdem, če Bog da, ali pa ne", se mu je zasmejal prijatelj.
Dogovorila sta se, da bosta zapregla samo en par konjev in se skupno odpeljala v mesto.
Ponižni kmet drugo jutro rano vstane in pripelje konja k sosedu. Toda kako se je začudil, ko je našel prijatelja vsega prepotenega v postelji. „Kako pa bo? Bova šla, ali ne", ga je vprašal. „Poslušaj jaz ne bom šel", je žalostno odvrnil sosed, „ker mi je ponoči konj poginil."
Prvi je pomislil na njun sinočnji razgovor in je v prepričanju, da je boffSa ponižnost kot prevzetnost zapregel konja ter se odpeljal na semenj.
Uganke
K nam hodi deklica vesela, ko bliža se povsod zvoni, ves dan pohaja, nič ne dela, od bratcev in sestric živi.
Se drugim brani, da na polju ne delajo in ne doma, pa vendar je po božji volji in človek sam jo rad ima.
(BjiapsN)
V okenca vstavi številke tako, da če jih sešteješ v katerikoli smeri dobiš 15. Rešitev objavimo v prihodnji številki..
1 Kiimenu
Kot čudoviti biser, tako se je na Lihardino nedeljo, 3. februarja, blestela v soncu vsa Podjunska dolina. Tudi msne so topli žarki in bajna pokrajina, ki se je vs.a zavita v sneg kopala v soncu, zvabili, da sem jo mahnil v starodavno kamensko cerkev, ki stoji na strmi ploščadi na robu Podjune. Slišal sem tudi, da bodo ta dan v Kamenu „štručke" metali, zato je razumljivo, da sem še s toliko večjim veseljem šel na pot.
Prvič po dolgih letih „suše" so ta dan zopet obiskale ogromne množice ljudstva znamenito Lihardno svetišče. Dolge pro-cesije mladih in starih so se vile preko zasneženih polj iti se shajale na strmini v starodavni kamenski cerkvi. Cerkveno slovesnost je opravil škocjanoki kaplan, pevski zbor pa je spremljal bogoslužje z lepimi slovenskimi pesmimi. (Mimogrede bodi omenjeno, da ss mi je marsikak očanec pritožil, da jo pevc. na koru včasih še kar „po nemško urežejo" čeprav ni prav nič Nemcev v fari. Dejali so, da slovenska pasem vse lepše ih vse bolj domače zveni. Morda bi bilo prav vpošte-' vati mnenje teh starih, preizkušenih slovenskih mož.) Po bogoslužju pa se je pričelo šele pravo veselje. Vsa množica se je zbrala na ploščadi pred cerkvijo pod visokim grajskim hodn kom. Na hodniku je stalo več ljudi s košarami blagoslovljenih „štručkov" -ali „kržajev", katere so pričeli metati med zbrano množico. To je bilo veselja in vriščr in pehanja! Nihče ni hotel iti prazen domov, saj ti „štručki" imajo zdravilno moč, tako «rdijo stari ljudje, zato se pač splača pobrigati se zanj. Prvo besedo so seveda imel: otroci. Ti so se kar po tleh in po snegu metali za „kržeji" in se nam starejšim kar mešali med noge. Kaj zato, če je bil nos krvav, ali če je na glavi zrasla kar sredi zime hruška, „kržej" z zdravilno močjo pa je k bil v žepu. Res, bilo je smeha in veselja čez mero! Toda na. žalost je zmanjkalo ,,štručkov". Je pač hudo, moke ni, piškotov oziroma prepečenca pa tudi še nismo dobili na karte. Zato smo pač morali oditi, čeprav so se še tako žalostno naše oči ozirale na Visoki grajski hodnik. Tudi jaz sem en „§ ručtfc" dobil; s težavo sicer, saj so mi vse čevlje pohodili, pa še ob klobuk b: kmalu bil. „Kržej" sem pa le zmagoslavno nese! v žepu, sicer samo enega in seda' sem spet v precepu, za katero bolezen naj ga rabim, ki jih pa toliko imant.
Bolj kot „kržeiji" me je pa/zanimala zgodovina te čudne navade. Pri starih ljudeh zlasti pa pri dobrsm kamenskera župniku g. Petriču, sem dobil pojasnila za vse to. Takole pravi zgodovina starih dni;
Na silno strmi pččini na levem bregu Drave, ki se imenuje Skarbin, je v desetem stoletju stal grad Prosnica. V srečnem zakonu sta tamkaj ž've'a grof Album in plemenit»
smo pa „štručko” motali...
' Mharda. Več otrok se je njima rodilo v zakonu, med njimi' tudi Aibuin, poznejši briksenski škof, ki ga sv. Cerkev časti za svetnika. Nekoč je moral grof na vojsko, doma na gradu pa je pustil ženo Lihardo in svojega brata Pera. — Le-ta je hotel v njegovi odsotnosti zapeljati njegovo žjeno, plemenito Lihardo, v greh. Ta seveda za nobeno ceno ni privolila. Ko se je Albuin vrnil domov, so se mu hudobne dekle nalagale, da se mu je žena. izneverila. V sveti jezi^je udrl v ženino spalnico, jo zgrabil in jo vrgel skozi okno. Legenda pravi, da je bila čudežno obvarovana, da so jo namreč angeli odnesli preko Drave v sosednji grad Kamen. Tu ja Lihar-da ostala do svoje smrti S. februarja 1024. Vse svoje življenje je na gradu Kamenu posveti* la revežem. Tik pod gradom je sezidala tudi ogromno sirotišnico, kjer je sama stregla revežem. Radi njenega izredno svetega življem'a jo ljudstvo časti kot svetnico in z velikim zaupanjem zateka k njej po pomoč.
Iz starih listih ,ki segajo nazaj do 1112. leta je razvidno, da je Liharda ob svoji smrti določila ogromni del svojih bogatih posestev za reveže. Dalje je iz listin razvidno da so bile za obletnico Lihardine smrti do-'očene velike slovesnosti. £a ta „Lihardin dan", pravijo zapiski, se mora speči iz 24. birnov pšenice bel kruh. Vse žito mera zastonj mleti Štuk v Peračlji. Dalje se mora ra ta dan skuhati iz 83. birnov ovsa in ječ mena in iz 6. vreč hmelja pivo, ki ga mora kuhati poseben mojster, ki pride iz Celovca. Vsakdo, ki prida ta dan na praznovanje .Lihardinga dne", mora zastonj dobiti hlebec kruha in vrč piva. Poleg tega se morata “a dan zaklati dva vola, eno tele. 24 velikih m, malih svinj, veliko število kokoši in, piščancev.
Vse te dajatve so šle deloma na račun Li-hard'ne ustanove, deloma pa so te dobrot” morali oskrbeti podložniki, ki so dobili svoja posestva od graščine. Tako je mora1 kmet Skudnik iz Straže vasi dati za ta dan; t čatrtmk pšenice, 12 mer zdroba, 4 grajati 1 kokoši in 60 jajc. Kmet Pavlič pa je mora! oskrbeti 8 mer vina (osem varnov). Tako se 'e res zbralo ogromno dobrot in od tega so dobili vsi. z’asti oa reveži. Celo to s?
bere v starih zapiskih ,da je vsakdo smel odnesti s seboj celo posodo iz katere je jedel in pribor (vilice in žlico).
Tako govore stare listine o praznovanju Lihardinega dne. Te navade so se dolga stoletja ohranile neizpremenjene, dokler n: Lihardina ustanova obubožala in se niso grajska posestva razdelila. Danes pa so od vseh teh čudovitih zemskih dobrot ostali
Pogled na Otok
samo še „štručki" v spomin na veliko do-dobrotnico podjunskih revežev, blaženo Lihardo.
Daleč v davnini so bile zatopljene moje misli, ko sem se na večer poslavljal od razvalin kamemskega gradu in tisočletne cerkve. Kot droben košček te davnine pa sem nesel domov mali, „štručak", zdravilni Lihardin hlebček.
Borovlje
Dne 6. februarja so Boroveljčani priredili kulturni večer v kino-dvorani v Borovljah -sod geslom: „Ti moja Rožna dolina", ki ga je istočasno prenašal tudi radio. Ob nabito oolni dvorani je odmevala poskočna glasba Toroveljsfcih godcev ig. petje v narodne noše oblečenih pevcev. Program je prepletal zdrav humer napovedovalca. Proti koncu j; govoril tudi sotrudnik „Koroške kronike" in ne zastopnik kakršnekoli zveze, kakor je to poročal socijalistični časopis ,;Die Neue Zeit". Z ginjenimi besedami, je izrazil vso mehko ljubezen in zvestobo Rožanov do te zemlje.
Jlasm posta — uganka
tJ/e,/zmu^lAsUjfL/j*'
Zaplotniki
Konec vsake vojne, posebno pa še sedanje prinaša s seboj nebrgj posledic, ki so večkrat dolgotrajna ovira za povratek v normalno življenje. Razen nujnih neugodnih posledic, pa posamezniki s svojim ne-razsodnijn delom povzročijo še več neprijetnosti, ki bi ob pametnem in smotrnem delu lahko izostale.
Taki nedostatki so posebno vidni pri nas na Koroškem, kjer so si razni politični ekstremisti postavili za cilj: čimveč nasprotovanja vsemu, kar bi moglo dovesti do mirnega sožitja in napredka v deželi. Pri tem ne smemo prezreti, da to delovanje ni omejeno samb na eno narodnost, temveč da zajema oba naroda.
Ali je to pisal kmet, ali gospod!?
Splošno znano je, da ludje, ki s svojim delom ne morejo uspeti, uporabijo nasprotno pot, to je: razdiranje in vzbujanje nezadovoljstva ter nezaupanje v vse, karkoli nosi znake napredka. Nekaterim se je zdel tak način dela potreben tudi pri našem tedniku. Iz razilih skritih lukenj so nam začeli pošiljati anonimna pisma, sklicujoč se na krivice ,ki se gode ljudem. Izgleda, kot bi bila „Koroška Kronika" odgovorna za vse nerednosti in nepravilnosti ,ki se dandanes dogajajo širom naše dežele. Na tem mestu zrno že večkrat-povdarili, da se naj prizadeti v vseh zadevah obračajo na pristojne oblasti, ki so edine zato poklicane, da poedi-ne primere preiščejo in storjene krivice popravijo. Če pa vaše obtožbe niso resnične, potem vam pa ne moremo svetovati drugega, kot da pri svoji taktiki še nadalje vstrajate.
Povdarjamo pa še enkrat, da smo mi list za koroške Slovence, nikakor pa ne oblast, ki bi bila odgovorna za-kakršne koli zakone in odredbe, nanašujoče se na koroške Slovence. Zdi se pa nam neprimerno, da bi razni gospodje, ki so do zadnjega skrivali svoje sedaj tako „na v sliki zvon obešeno" slovenstvo izrabljali trenutni položaj in se delali za najboljše narodnjake. Dogodki so jasno pokazali, da niti KZ-številka ne more veljati vedno kot legitimacija največje poštenosti, saj je bilo tudi za nekatere take potrebno, da so prišli pred ljudsko sodišče.
Zato gospodje, ki se tako radi skrivate za plotom anonimnosti-primite raje za koristno delo in ne- izgubljajte časa s pismi, pri katerih se je treba toliko truditi, da zakrijete svojo pravo pisavo.
Poziv varnostne direkcije
V okviru zasledovanja vojnih zločincev, polaga Varnostna direkcija predvsem paž--njo na to, da najde vse krivce pri slabem postopanju s koroškimi Slovenci in jih preda pravični kazni. Ker so nacisti v zavesti svo je krivde t.k pred zlomom uničili vsa toza dsvna poročila, je potrebno, da vsak Kora šec, ki o tem kaj ve. nemudoma javi Va| nostni direkciji'.
Koroška Varnostna oblast je trdno odloče na vse krivce in predvsem režiserje tega .ako strašnega zločinstva proti enotnosti Koroške in mirnsmu sožitju, privesti zaslu ženi kazni.
Prebivalstvo naprošamo, da vse tozadevne prijave v kratki in jedrnati obliki odpošlje na Varnostno direkcijo za Koroško pod ges lom „Preselitev in razlastitev".
Celovec
Celovška radijska postaja je priredila dne 9. februarja akedemijo v celovškem gledališču (v društveni dvorani). Pester program, ki so ga prenašale vse avstrijske po staje, so omogočili umetniki celovškega stu dija, ki so sodelovali na nesebični način. Čisti dobiček te velike prireditve, katero so obiskale vodilne osebnosti britanske vojaške vlade, koroške deželne vlade ter du hovnega in gospodarskega življenja Koro ške, znaša 9.000 šilingov in ga je radijska postaja izročila Rdečemu križu.
Home pri (ireiunju
Dne 17. januarja smo pokopali dobro krščansko mater Barbaro Hauser p. d. Hutter v 66. letu starosti. Kako je bila rajna mati spoštovana in priljubljena, je pokazala velika udeležba sorodnikov, znancev in pri jateljev, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. Bila je mati štirih sinov — vojakov — od katerih je eden padel, drugi pa je po grešan. Koliko je morala trpeti tudi ona v zadnji vojski, ve samo Bog. Molitev, delo in trpljenje je bil njen živi jenski program.
Naj ji bo Bog dob s r in obilen plačnik!
\i Šmihela
V Šmihelu pa kajžico mam pa notri prebivam koj sam..
Mislili si boste, kaj neki delajo naši Slovenci v'Šmihelu. ’če prav smo daleč od mesta pa vendar naše kulturno življenje ne počiva. V mesecu januarju so nas naši -gralci razveselili z dvema igrama: „Neve sta iz Amerike" in „Begunka". Res zelo so se potrudili naši igralci in veliko uspeha so dosegli. Upamo, da bodo še naprej skrbeli za živahno kulturno življenje in nas kaj presenetili s kako novo igro.
Svečnico smo zeio lepo zaključili z božič nimi pesmimi. Zelo sta se potrudila naš g. župnik kakor tudi g. vodja pevskega društva, da sta tako lepo naučila otroke peti naše božične pesmi. Prvič so peli letos v naši farni cerkvi „Poslušajte svi ljudje" in „Kaj se vam zdi". Iskrena otroška pesem.je našo pobožnost še poglobila.
Hodiše
Že večkrat se js dogodilo pri nas, da so nas ponoči obiskali tatovi in so s seboj odnesli razna stvari. Tako so bile pred nekaj tedni pokradane vse kokoši kmetu Krajncu iz Dvorca. Kurji tat je kokošim odsekal glave, ki so jih zjutraj našli pred hišo. Kurji tatovi pa so poskušali krasti tudi v Hodišah. Vdrli so v kurnico pri Mailwegarju in odne sli s seboj pet kokosi. Tat ja moral biti domačin, ker ja dobro poznal razmere v hiši Toda ne samo kokoši, tudi nad druge do mače živali so se spravili tatovi. Še pred bo žičem je bija ukradena ponoči ovca Kuš karjevim v Dvorcu. Pred nekaj dnevi pa so zopet vdrli roparji v hlev pri Klebarju iu odpeljali kozo. Žival so takoj nad hišo ^ gozdu zaklali, maso pa so odnesli s saboj-Ljudstvo, ki je moralo o vojni preživeti to liko grozot, pa je zopet dočakalo mir, gleda s skrbjo v bodočnost, kaj bo, če se bodo tatvine dogajale še naprej. Toliko truda je treba, da človek vzredi male domače živali ki prinašajo toliko koristi, pa je naenkrat oropan od strani zlobnih ljudi. Če bo šlo -tako dalje, ne bo pred ropaj ji vama že sko raj nobena stvar.
IHellova
Prav je, da se tudi mi enkrat oglasimo io zapišemo eno sebi v prid, Metlovi pa v čast-
Življenje nam kar lepo teče. Ljudje so ve seli zime, ker je tako mila, a še bolj se ve seli vigredi, ko bodo zazvonili po vaseh kravji zvonce. Suša, ki je bila lansko let0' nam še letos prizadeja sitnosti, ker nam pri manjkuje krme.
Ta teden bomo imeli tudi eno poroko, Sko da da jih ni kaj več. Fantje so se večin.om3 že vrnili, toda vkljub temu jih manjka i* naše kaške fare še kakih petintrideset. Me“ vojno jih je padlo 15, ki jih bomo vsi težko pogrešali.
Na Svečnico se je zgodila pri nas velika nesreča. Uštarjev Urh je šel zjutraj v cerkev, pa je tako nesrečno padel na spolzkih tleh, da mu je počila srčna mrena. Po paf urah je umrl. Naj v miru počiva.
Pp+pI^ 'S. februarja 1946.
< ^
/
Sele
Ker se že oglašajo iz vseh krajev v našem ljubem tedniku „Koroški kroniki" se mora-*Uo oglasiti tudi mi Selani, da ne boste mi-slili da nas je nacisitiöni režim popolnoma ^brisal s površja zemlje. Preživeli smo to prašno vojno. Razdrte so bile naše družine *u še zdaj čaka okoli osemnajst družin. svojcev, ki se še niso vrnili, v svoje domo-Ve. Čakajo in upajo — s strahom. A tudi ta-kih je mnogo ki se nikdar več ne bodo vrnilk Kdo posuši potoka solza žen —• mater *4 žrtvami ki so jih izgubile? Globoke so rane ki jih je zadal strašni nacijonalsocijali-?em in še skelijo.'Odpirajo se novi grobovi ‘h sprejemajo vase žrtve, ki umirajo na posledicah Hitlerjevih zločinov.
Že je zagrnila snežna odeja gomilo, moža Vernega, delavnega, moža — narodnega značaja, moža —- vzornega v družini, — družbi, Janeza Male p. d. Honzija na Zgornem Kotu.
Kot mnogi drugi je moral tudi on z svojo družinico zapustiti dom, delo in trud celega življenja ter oditi kot izseljenec v tujino — 'Urzlo, nepoznano. Lani v juliju se je zopet Srečno vrnil v svoj opustošeni dom. Sred. dela in obnove doma, ga je nemila smrt iz-*r9aia družini. A uresničila se mu je vsaj želja, da spi v domači zemlji in da nad nje-9°vo gomilo šumijo domači logi in lesovi, ž’o'kojni pa ostane nam v trajnem spominu!
Kljub vsem grozotam zadnjih let pa je mladina prehitro pozabila na vse in se s pravo •akordno" tskmo vrgla v ples ki je skoro aa dnevnem redu in cele noči. Nikdo vam krati tega veselja, a tako pogosto in to ranih ur? Kje je vaša dekliška čast? Kje Vaš fantovski ponos?
Narod potrebuje zdrave, globoke mladine, si naj bi nosila narodno blagovest v vse družine v naše domove — v društva, slovanski narod potrebuje delavcev, potrebuje paiadih moči. Zato ni časa, ni zmožnosti? Iti aani na sestanek je prehudo? Ne v plesu, |enrveč v knjigi zadobiš zdravega razvedri-. ‘a^ Stopita' na oder in nudita svojim tova-^aicam in tovarišem par veselih uric. Pe-Sftiarice v roke in naj zaori zopet naša mila slovenska melodija na vasi — pod oknom, da se zopet ogrejejo naša potrta srca in da ao zopet toplo v naših dušah.
Videla boš da tudi brez plesa lahko raz-v®druješ sebe in druge! Le tako boš mogla v°diti mladi rod v novo narodno življenje!
Votirče
J’o dolgih letih se je kulturno življenje dfi nas ponovno prebudilo. Na dan Sv. Treh Valjev smo-uprizorili igro „Begunka". Dvo-fana je bila nabito polna, kar je prineslo dfiredeteljem veselje, igralcem pa novega 09uja za nadaljevanje začetega dala. 27. I. da smo „Begunko" ponovili v Šmihelu, kjer 6 le občinstvo prav tako izkazalo z obilno Udeležbo, kot pri nas doma. Sadaj se prijavljamo na pustni čas. Takrat bomo igrali •Uboge samce". Morda se bo po igri le po-jačilo kateri dobiti ženina, ko je sedaj a*a stiska zanje.
> H<kra/riišijii zakon
jž-ist „Volkzeitung" je pred tedni objavil, ® ie-bilo pri koroških sodiščih v teku trah j jacev vloženih 1000 tožb za razdružitev , fconov, ki so se v nacistični dobi sklepali s j pri kaki gledališki predstavi. Pri igri va bila mož in žena, po prireditvi pa sta šla
vsak
. svojo pot. Življsnje pa ni nobena ko-(j6dija. življenje zahteva strogi red in vsak-tnora vedeti, katero polje je njegovo in ja tero sosedovo in še bolje: ta mati je mo-a'»dru9a pa, čigava je ne vem, vem le, da “a mati druga biti ne more.
jla 1905 je bil v New Yorku kongres ma-
j ■ aa katerem je govoril tudi pokojni pred-.,1 kilc Koosevelt. Med drugim je tedaj rekel: *'iUd °tn0 razdiran)e zakonov je za vsako
b'^atvo pogubno, je prokletstvo za druž-*4k nevarnost za dom, je vir nesreče za *4 n»e- je vaba k nenravnosti, je grda reč U-j°ške in še grša za ženske." Umevno, a Site Ustliivo je, da je nacizem uvedel lo-k0 v zakona in tako postavil zakon v ena-kl sVrsto z drugimi zasebnimi pogodbami, Gq® bili največkrat pa le dogovori. Pisatelj le , ”9 le zapisal pomembne besede: „Zakon k9 ačetek in vrhunec kulture. Zakon divja-b0s.OölUi in izobraženec nima lepše prilož-biti * Ukazati svoje milobe. Zakon pa mora lik0 n®razdružljiv, kajti on daje človeku tote^ ^nbrega, da zakonske neprilike proti v poštev ne pridejo. Nikoli ne mo-2a^0stne®a razl°9a za ločitev zakona." *a4ri 6 mislec in pesnik obenem in kot le s 0 v ntoralnem oziru ne najboljši, vendar vrednost zakonske zveze. Riehel, ^elt * Prolestantski pisec je zapisal, da je Že0°£' ki brani razporoko do skrajnosti le skam v prid.
bop6 ljudje pri sklepanju zakonov malo ‘6 Pomislili, kaj se pravi stopiti v zakon-
öolj,
*aveH i 0 in bi s® zakonci v polni men s a I svojih dolžnosti, bi polovico gorja ti»0giietu odpadlo, pa tudi narodi hi si opo-4topn. n bi lahko v kratkem času dosegli-1°. ki gre kulturnemu človeštvu.
Poprava namliinili krivic koroškim Slovencem
Iz dnevnika avstrijske ljudske stranke priobčujemo sledečo objavo:
Koroški Slovenci, ki so bili leta 1942. izseljeni, so se—s podpiranjem koroške deželne vlade, zopet vrnili na svoje domačije. V najkrajšem času se bo pričelo s popravo' škode, ki so jo utrpeli.
Odbor pod predsedstvom ‘deželnega glavarja Pischa, kateremu pripadajo dva druga člana deželne vlade, dva poslanca deželnega odbora in dva zastopnika izseljencev, bo pregledal škodo, ki jo je gospodarska komisija ugotovila, ter jo po možnosti tudi popravil.
V zvezi s tem bodo rešeni tudi interesi kmetov iz Kanalske doline, ki so ta posestva oskrbovali za časa odsotnosti^ Slovencev.
Deželni zastopniki so ob priliki zadnjega razgovora pri zvezni vladi na Dunaju dne 5. februarja razpravljali tudi to zadevo, katere rešitev je bila potrjena. S tem j-e bilo prizadetim dokazano, da se uradna -mesta trudijo, da popravijo krivice, ki so jih utrpeli. Tako vojaška vlada, kakor tudi koroška deželna vlada, sta bila od vsega po-četka mnsnja, da je treba kolikor možno popraviti vsako krivico, ki SO' jo napravili nacisti, kamor spada tudi izseljevanje Slovencev na Koroškem. Ne more se pa pričakovati da bi mogel kdo v sedmih mašečih popraviti vse, kar so nacisti zagrešili v sedmih letih. Kdor bi zahteval takšno delo, ta mora upoštevati stvarni položaj dažale ob prevzemu. Samo s produktivnim delom bo mogoče ponovno zgraditi novo Avstrijo.
Sv. Tomaž
Če gremo iz Celovca po cesti proti severovzhodu skozi širne poljane, vidimo približno devet km od mesta na levi strani ljubko sliko. Na majhnem sončnem hribčku stoji bela cerkvica, ki je nekoč spadala k župniji Gospe Svete, toda sedaj je že,sto-
letja samostojna župnijska cerkvica Sv. Tomaža, katero obdaja faino pokopališča, dvonadstropna ljudska šola in župnišče. -14. januarja smo pokopali z veliko udeležbo enega naših najboljših faranov in sicer gospoda Jurja Waldhauserja, katerega je Gospod po dolgem trpljenja polnsm življenju poklical k sebi. Umrli je bil ustanovitelj in predsednik Slovenskega katoliškega kulturnega društva vse od leta 1910. Od leta 1908. je bil tudi ustanovitelj in vodja sio-vep-ka župnijske blagajne, dolgoletni cerkovnik in cerkveni pevec. Po domače so ga klicali za Jožeta od Sv. Tomaža, a po poklicu je bil kolar in kmet. „Očka Jože" je bil vsled svoje marljivosti, odkritega in dobrega značaja daleč naokoli posebno pa pri koroških Slovencih visoko cenjen in priljubljen. Marsikateri čebelar od slovenskega čebelarskega društva se ga bb še spominjal, ker. je vedno radevolje dopuščal slovenskim čebelarjem, da so se njihove čebele pasle na njegovi ajdi, katere se v tukajšnjih krajih mnogo seje in ki tudi dobro obrodi. V svo-
jem življenju, polnem požrtvovanja za družino, vero, cerkev in obči blagor, je doživel tudi on, posebno na večer svojega življenja mnogo hudega.
Leta 1941. je iztrgala Hitlerjeva napadalna vojna iz njegove družine edinega sina Mirka ,ki je moral za nemško nadutost pustiti svoje mlado življenje pred Minskom. T’^-udarca še ni- prebolel in že so začeli aprila leta 1942. s preseljevanjem slovenskih kmečkih družin in tako so tudi njega iztrgali iz lastne domačije, katero sta si z verno ženo prir dobila s trudom in sast-nimi prihranki. Odpalja-li so z družino vred. Po ponovnih prošnjah nekaterih znancev pri vojnem zločincu, tolovaju Kajbiču, mu je bila sreča mila in so ga spustili že tretjega dne. To vse je doprineslo k njegovi bolehnosti, dokler ga ni Stvarnik pozval v nebo. Očka Jože naj sedaj v miru počiva v svoji tako ljubljeni domači koroški zemlji.
Bad.še
Preteklo nedeljo (10. februarja) smo na sončnih Radišah slovesno praznovali spominsko obletnico naj večjega slovenskega pesnJka Dr. Franceta Prešerna.
Na to prvo prosvetno prireditev je prihi-esio mnogo ljudi ne samo radišanov ampak tudi iz Msdgorja, Podgrada, Podkrnosa. Ma-jerija kar ni mogla Sprejeti vseh gostov in o nekateri morali ostati v veži. Spored slavja je bil zelo bogat in pisan. Po uvodnem govoru, v katerem se je govornik dotaknil minule dobe strahovlade, ki je hotela •izbrisati slovensko besedo iz Koroške, je domači,moški zbor pod Simonovim vodstvom ubrano in občutno zapah „Mav čez izaro" in „Jesen". Nato je bil najorogramu govor o Prešernu, zatem je nastopil moški zbor iz Kotmare vasi, ki je s svojo navzočnostjo slovesnost še povečal. Zatem, so sle-
Pokojni (-!-) v krogu svojih prijateljev
Ten (nmuttt EngUsk:
The Reflexive teonouns — Povratni zaimki
I wash myself — umivam se
you wash younself — umivaš s? (umivate se)
he waishes himself —■ umiva se (on)
she washes herself — umiva se (ona)
we wash ounselves —umivamo se -
you wash yourseives — umivate se
they wash themselves — umivajo se
What we often hear 1— Kar pogosto slišimo
1.	May I offer you a glass bf wine? — Ali Vam smem ponuditi kozarec vina?
2.	I am thirsty and should like to have a drink — Žejen sem, hotel bi nekaj pijače
3.	Please bring me a cup of tea — Prinesite mi prosim skodelico čaja
4.	Here is what I warn — Tu je, kar želim
5.	Where is there a chemist’s shop near at hand? — Kje je v bližini kakšna lekarna?
6.	I should like to take a powder instantly
— Hotel bi vzeti takoj prašek	y
Proverbs — Pregovori
1.	Ali is not gold that glitters —Ni vse zlato kar se sveti
2.	A bird in the hand is wbrth two in the bush — Boljši je vrabec v ponvi, kot golob na strehi (Dobesedno: edemptič'v roki je vreden za dva v grmovju)
3.	Too many cooks spoil the broth- — Preveč kuharic — neslana juha (pokvari juho)
Words you should memorize •— Besede, ki se jih naučite na |pamet
Brush — krtača
el e otrle torch — žepna svetiljka
writingipaper ;— pisemski papir envelope — kuverta fountainpen — nalivno pero pencil —'svinčnik wrapping-paper — zavijalni papir : rubber — gumi soap — milo
shaving-brush — čopič za britje iooking-glass — ogledalo matches — vžigalice
*
Angleški jezik se največ govori ter uporablja pri mednarodnih odnošajih. Sedaj, ko ao našo deželo zasedli Angleži, imamo možnost bolj kot kdajkoli, da se neposredno poslužujemo tega jezika. Da bi našim čita-teljem olajšali učenje angleščine in jim dajali pobude, priobčujemo tedensko v našem časopisu „10 Minutes English". Naloga in smoter tega tečaja je: posredovati
1.	osnovne pojme iz slovnice,
2.	najvažnejši besedni zakiad iz vsakdanjega življenja,
3.	veliko število ponavljajočih se oblik raz-govoirov iz moderne angleščine.
Da bi premostili eno največjih težav in to je izgovarjava, je časopisna uprava podvze-la smeli korak in našla posrečen izhod, tako dw.isti tečaj rojeni Anglež ponovi v radiju. Čitateliji fn poslušalci imajo na ta način možnost, (Slišati pravilno izgovarjavo vsake posamezne besede, ki jo imajo natisnjeno. Ker angleški poročevalec vsako besedo dvakrat, počasi In jasno izgovori, je gotovo vsakdo v, stanju, da si zapiše besede fonetično.	,	. r
dile deklamacije, med njimi Prešernova „Zdravljica". Domači zbor je še zapel Pre šernovo „Luna sije". Za njim pa so spet nastopili Kotmarčani. Ta dva zbora sta kar tekmovala med seboj. Kotmarčani so med drugim dovršeno zapeli programatično: „Slovenec sem". Videlo se je na ljudeh, kako so jim slovenske narodne pesmi ganile srca. V marsikaterem očesu so blestele solze, ko je po tolikih letih z, našega odra spet zadonela naša blagodoneča pesem, ki nam /liva upanje na veselejše dni.
Oficieino proslavo ja'zaključil bivši izse Ijenec in ruski ujetnik ter nekdanji prosvetni delavec Tolmajer, ki je s pr,iSrčn»mi besedami pozdravil navzoče in se jim zahvalil za tako številno odeležbo ter jih pozval naj Ostanejo zvesti vzorom in svetinjam svojega naroda, kakor so ostali zvesti tem vzo r.om naši fant j e-vojaki, ki jim navdušenja za tvoj narod in njegovo srečnejšo bodočnost ni ohladilo trpljenje in težave vojnih strahot in ne preganjanje.
Celo v smrti so ostali zvesti svojemu ljudstvu in mu prisegali zvestobo. Tisti pa, ki so 3% srečno vrnili, so že prejeli zä delo, a čemer priča ta proslava, kateri pa naj sledijo tu in drugög še druge.
Za razvedrilo ob koncu pa je naš Simon še zapel šegavega „Zupana", ki ga ljudje že dolgo, doigo niso slišali. Zato so mu pa tudi z zanimanjem sledili. (Simonu na uho pa oovemo: spremenite predzadnjo kitico!) Da je prireditev res vnela srce pevcev, gledalcev in poslušalcev se je videlo iz tega, da je ljudem kar ni ljubilo domov in da sta se orad dvorano združila oba zbora in pela narodne pasmi, med tem ko je nebo rdelo in je gora Peca, pod katsro spi Kralj Matjaž, vsa žarela v škrlatnih pramenih,
Ši. li) ul) Bravi
Dne 3. februarja je bila pri nas poroka no vega posestnika Ižepove kmftije Mateja Obilčnika. Imenovani izhaja iz Andrejčave družine v Podgorjah in je bil od č. g. Ivana Jnedica izbran za nasledn.ka in dadiča. Za nevesto si je izbral Cudnikovo Micko, Svadba je bila v najboljšem razpoloženju na zelo slovesen način. Cerkveni pevski zbor, pri katerem je nevesta več let pridno sodelovala, ji je zapel par lepih pesmic v pozdrav in v slovo. Mlademu paru voščimo za nadaljno življensko pot vse najboljše. Bivšemu posestniku Ižepove kmetije, č. g. Ivanu Šnedicu pa, da bi, rešeni gospodarskih skrbi, preživeli brezskrbno še mnogo let v krogu novoustanovljena družine.
Ker nam je bila vsled omejitve obmejnega prometa udeležba igre „Miklova Zala" v 3t. Jakobu onemogočena, smo se je posamezniki udeležili v Hodišah. Upajmd in želimo, da jo bomo mogli tekom leta videti •še bliže kje. Morda bi se našel v Vrbi primeren lokal. Uspeh bi tudi tam gotovo ne izostal.
Zadnji mesec smo pokopali tukaj rajnega Kovačevega očeta. Bolehal je dalj časa na raku v grlu. Tudi v bolnici, kjer je iskal zdravja, mu niso mogli pomagati. — Dan po tem pa smo se poslovili od Vastlnove matere v Ločah. Pripeljali so jo po večkratni brezuspešni operaciji iz beljaške bolnioe domov, da bi mogla v krogu svoje družine nvmo umreti, kot s’i je tako srčno želela.
V časopisu ne moremo iz tshničnih razlogov priobčevati tudi izgovarjave, ker nam manjkajo tiskarske črke za často ponavljajoče besede. S črkami, ki so nam na razpolago pa ne moramo podati neoporečene izgovorjave in slušatelji našega tečaja bi se čestokrat naučili bssed z napačno izgovar javo, kar pa hočemo na vsak način preprečiti.
Kar se tiče učne metode, bodo čitatelji, ki vneto sodelujejo kaj kmalu spoznali logično sestavo tečaja in videli, da ta tečaj vsebuje vse, kar potrebujejo. Ce bo kdo našel v govornih vajah kaj iz slovnice, kar še nismo vzeli, tedaj , naj pomisli, da bi bil tečaj le s slovnično sestavo sčasoma suhoparen in dolgočasen ter ne bi za one, ki že nekaj znajo, prinesel nič novega. V ostalem pa bo t tem pogledu imel nas nadaljevalni tečaj popolno izenačbo, to je, slučaji pri katerih v govornih vajah izide predčasno nekaj slovničnega, bodo vedno redkejši in končno popolnoma odnehali.
Svetovali bi našim čitateljem, da si nabavijo „besedni zvezek" in sicer po členkih ali pa po abecedi. Tako bodete ob koncu našega tečaja imeli slovar, ki bo vseboval aajmanj 1500 besed, kar za vsakdanjo uporabo jezika popo’noma zadostuje. Pozneje bomo priobčevali tudi naloge, tako da se bo vsakdo lahko sam izprašal, a v nasled-•aiih številkah bomo te naloge rešili in bodo vsi naši učenci lahko popravili napake.
Želimo našim učencem v nadalje mnogo uspeha ter upamo, da že pridno uporabljajo svoje znanje tudi praktično.
•
Prihranile si lekst za nslntrni paak an> gleštine, ki bo v nedeljo ob 20 ari 10 mi-nol v reloiškem radiju. Poslušajte dobro, da bo imel vaš pouk res uspeh.
Zimsko jutro
Tisoč biserov žari, tisoč kristalov in zvezd, ko se dani
in sonce posije z nebeških cest
V zimsko jutro vran zakraka: mraz je mraz, po snegu debelem korafca mož in dela gaz.
Iz zasneženih streh, siv dim se vali, dece vrisk in smeh okrog hiš doni.
Slovenski starši,
skrbite za pravilno vzgojo otrok
Koder je sekal meč vojne, tam se poznajo globoke rane, ki se zelo počasi celijo in minulo bo mnogo časa, da se vsaj malo začele one najbolj krvaveče, ki jih je vojna, zver prizadejala naši mladini in vzgoji,
Dragi starši, — ne na otrocih, temveč, na vaših plečih leži težka dolžnost, da vaše otroke spravite iz duševnega, moralnega, pa tudi iz političnega ravnovesja in majavosti, ter jih dovedete zopet na pravo in ravno pot poštenja, morale in narodne zavesti.
Šole same ne zmorejo. V prvi vrsti ste vi poklicani, da se pobrigate za vašega otroka.
Žal se dado otroška srca zelo lahko kupiti ter jih je mnogo, ki so bolj ali manj zastrupljeni z nacistično zavestjo, protiverskimi idejami ter se valjajo v blatu neolike.
Dragi starši, — te otroke je treba rešiti. Saj oni so ponos in cvet našega naroda. V njih bomo gledali enkrat sami sebe, kajti oni bodo naši nasledniki, v njihovih rokah bo nekoč moč in oblast, oni so bodoči voditelji naroda. Oni bodo naš ponos ali pa sramota.
Ni še prepozno. Z lepim primerom in pametnim obnašanjem se da otroku vsake starosti dokazati, kaj je prav in pošteno, a kaj je napačno. Otrok bo to hitro posnemal. Napačno pa je od staršev, opustiti brigo za otroško vzgojo z raznimi izgovori: „... ga bodo že s šoli poučili..Ali ,,bo že sam prišel na to, kakšen mora biti..." ali ..saj so drugi tudi takšni ..." itd.
K temu bi imel pripomniti samo eno:' Ti starši, ki otroke v vzgoji tako zanemarjajo, zagreše težak greh proti samim sebi, otrokom in narodu, a kar je najbolj žalostno,-oni otroke, — svoje lastne otroke, ki so jih sami rodili, ne ljubijo. Kajti ni si mogoče zamisliti toliko opevane in ljubeče slovenske matere ali očeta, katerim je sreča in bodočnost njihovih otrok deveta briga.
Oglejmo si natančneje poedine točke duševnega propada paše mladine;
O slovenski narodni zavesti, pri današnji mladini ni skoro niti govora, kajti nacizem je hotel zatreti vse kar je v zvezd .s Slovenci,
V duše mladine se je vselila zavest, da je tisti, ki govori slovenski, manj ali celo zaničevanja vreden. Seveda je temu kriva mnogoletna prosvetna siižnost koroških Slovencev.
Starši vrnite svojim otrokom zopet slovensko narodno zavest.
Tudi vera v srcih mladine je mnogo trpela. Znano je, da je slovenski narod pobožen, ter da z božjim imenom delo začenja in ga z božjim blagoslovom konča. Tako je bilo zmeraj, in mora tudi tako ostati,	v
Kar je v času vojne prišlo na najnižjo stopnjo sramote pa je — morala!
Žalostno je in v nebo vpijoče, kako je današnja mladina y tem oziru propadla. Vprašanje morale jo — čast naroda. Zavedajte se tega!	,	.	.
Slovensko dekle je po lepoti in čistosti slovelo. Saj poznate ono lepo pesem: „Slovensko dekle" ...!, ki tako lepo opeva poštenje in lepoto naših slovenskih deklet. Ali naj bo ravno vaša hči v sramoto slovenskemu narodu?
Še nekaj bi rad povedal o oliki naših otrok, ki je tudi popolnoma izpadla v času vojne.
Kako je bilo včasih lepo, ko Je ne samo otrok, temveč tudi mladenič, ali mladenka gredoč po cesti starejše lepo in vljudno pozdravljal.
Ce si ga poklical in nagovoril, ti je z naj-vljudnejšim tonom lepo odgovarjaL
In danes? Jaz vsaj še nisem opazil po vedenju otrok, da je konec vojne, ter da je čas, da se povrne stara olika.
Zato, starši, ne dovolite, da ostane vaš otrok na najnižji stopnji olike, temveč gl«j-te, da ga primerno vzgojite vam v ponos. Kajti stara resnica je: „Na tvojem otroku se pozna, kakšen si ti."
Upam, da nisem zastonj trkal na vaša srca ter da bo kmalu na naši mladini poznati, da so to bodoči stebri ponosnega in kulturnega naroda, ki bodo naše slovensko ime počastili pred ostalimi narodi, a našo lepo domovino ljubili, ter jo pomagali dvigati iz ruševin visoko med ostale narode.
A/OVA SPOZNANJA?
Trpljenja polne dobe človeške zgodovine Mnajo mnogokrat tudi dobre posledice. Že stara modrost pravi, da se vse, kar je velikega in pomemboiaga,* rodi v bolečini in trpljenju. Tako tudi take dobe mnogokrat pomagajo človeku, da spregleda in nenadoma opazi stvari, za katetre je bil doslej slep.
Zdi se, da je sedanja vojna s svojim, razdejanjem marsikom« odprla oči za nova 'spoznanja. Eno takih spoznanj je tudi, da je mogoče človeštvu vrniti mir le, če se vrne h krščanstvu. Ali kakor se je izrazil predsednik Združenih držav Truman za božič, naj se človeštvo drži Kristusove pridige na gori o osmerih blagrih, pa bo našlo rešitev vseh vprašanj, ki ga sedaj teže ih vznemirjajo. .
Evropska socialnademokracijš se kaj rada sklicuje na angleško delavsko stranko kot na svojo sestro in vzornico. Kolikor je to upravičeno, je seveda drugo vprašanje. Toda vsaj doslej je bila med njimi ta velika razlika, da je angleška delavska stranka predvsem politična stranka s socialnim načrtom brez izrazite svetovnonazorne podlage, dočim je sestavni đ'el načrtov evropske sociainedsmokraoije tzv. dialektični materializem,’ ki zanika dušo, posmrtnost in vero v Boga ter da je tudi v političnih borbah (predvsem v vprašanjih verskega pouka v šolah, vprašanjtu zasebnih verskih šol, vprašanjih razveze zagonov itd.) kazala veri neprijazno usmerjenost.
Znane izjave vodilnih osebnosti angleške delavske stranke, ministrskega predsednika Attleeja, trgovinskega ministra Crippsa, zunanjega ministra Bevina, da more človeštvu ■ prinesti mir edino le na krščanski podlagi zgrajena nova družbena ureditev, so razveselile vsakogar, ki mu je mar bodočnosti Evrope. Pokazale so namreč, da odločujoči državniki pravilno pojmujejo vzroke današnjega poloma človeške družbe. Ker pa je pravilna ocenitev položaja in stanja obenem že tudi spoznanje pravilnih sredstev za odpravo zla, obstoja tokrat več upanja, da prizadevanja državnikov ne bodo prazne besede kot so bile po prvi svetovni vojni,' seveda le, če bodo narodi sledili njihovim smernicam.
Socialnademokracija v Evropi-se je sicer v volivmi borbi rada sklicevala na uspeh delavske stranke pri volitvah v Angliji in jih postavljala kot zgled za odločitev domačih volilcev, vendar do pred kratkim ni bilo opaziti znakov, da bi sledila zapadni vzor-
nici v njenih spoznanjih o vzrokih današnjega poloma. Zahteve po ločitvi Cerkve od države, po odpravi zasebnih šol in podobne so bile še vedno sestavni del socialističnih volilnih gesel. Izjemo' predstavlja idoslej edino socialistična stranka na Bavarskem. Bavarski ministrski predsednik, dr Hoegaier je v svojem načelnem govoru,25. novembra lanskega leta izjavil,, da mu je od nacistov umorjeni poslednji veliki teoretik . marksizma, kot ga je označil, dr, Hilfsrding zapu stil kot oporoko spoznanje, da mora socialnademokracija dopolniti zgodovinski materializem s priznanjem nravnih sil. To pomeni seveda, da je bavarska socialistična stranka opustila svojo protiversko osi, še več. Dr. Hoegner je v svojem govoru za božič v Avgaburgu omeni), tudi naslednje misli: „Voditelji verskih družb bodo imeli vedno težko nalogo, da bodo kazali nasprotno stremljenju svetnih državnikov po oblasti in prednostih ha večna, nespremenljiva temeljna načela človeške družbe. Njihova težka naloga je, d& se kot zaščitniki postavijo pred slabotne in neustrašeno odkažejo mejo močnemu, ki dela krivico. Vzbuditi morajo vesti, če uporabljajo kjer koli na svetu surovo silo nad ženami in otroci, če preganjajo ljudi iz njihove domovine in jih pehajo v bedo, če kje sramotijo misel človečanstva in to teptajo v prah. Münsterski škof grof Galen je pogumno dvignil svoj glas. proti masovnemu pokolju umobolnih, ki so ga vprizorili nacionalni socialisti, čeprav je bil samo glas vpijočega v puščavi. Kjer koli nastopajo cerkve proti krivici im javmo žigosajo neurejene razmere, jih bomo socialni, demokrati pozdravili kot prijatelje revnih in tlačenih."
Da to niso zgolj prazne besede, dokazuje zakon o razmerju med cerkvami in državo, ki ga je izdala njegova vlada. Cerkev je dobila popolno svobodo in pravico do verskih šol. Starši morejo pošiljati svoje otroke v državne šole, kjer je tudi veronauk obvezen predmet, ali pa v verske šole.
Bodočnost bo pokazala, ali bodo tudi ostale socialno demokratične stranke v .Evropi sledile novim spoznanjem angleške delavske in bavarske socialistične stranke. Vsekakor bi bilo za človeštvo velikega pomena. če bi ta nova spoznanja postala spoznanja in vodilo vseh socialističnih strank v Evropi, ker bi bila omogočena temeljita obnova v mnogo širšem obsegu.

(Nadaljevanje in konec.)
Grem in ji rečem;’ zjutraj bo drselo. — Hitro se je preoblekel v nedeljsko obleko.
S krtačo je še pogladil klobuk in ugasnil luč. Šel je pred pod in potrepljal psa, ki je ravno zlezel iz kočice. Žival se mu je naslonila z glavo na koleno, misleč, da jo bo po-ščegetal za ušesom, kakor je znal le on. Odpel je psa z verige. Muri mu je skočil s šapami po suknji. Ko je začutil sproščenost, je planil v sneg, da se je zakadilo za njim in se zalesketal oblak isker. Pes je v divjem teku obkrožil zadaj hišo, potem pa jo je obral po stezi in v hosto. Anton je gledal za njim, potem je raztegnil verigo in jo spustil po gazi, nato je šel v hlev,
—	Slišiš, Marta, Muri se je bil strgal.
—	Marta je prekinila molžo in se je nepomembno začudila. To se ni zgodilo zadnjič. Potem je opazila, da je Anton v šuknji.'
—	Tudi nocoj, ko ni očeta, odhajaš? Raje bi videla, da ostaneš. Saj veš.
—	Grem, Marta. Menim, zjutraj bo mraz in ledena pot Pa še druge opravke imam. Saj te ne bo strah.
—	Ce boš očeta videl prt maši, reci mu, naj pride kmalu domov. Da ne bo, kakor ' zadnjič, ko sem morala sama opravljati živino.
—	Boin. Lahko noč. Ni čakal odgovora, ker se mu je mudilo. Ostra senca je švignila po svetlem zidu, ko je Anton krenil od vrat. Potipal se je po žepu m odšel navzdol.
*
Ko je bila Marta pomolzla in opravila v kuhinji, je šla zaklenit vrata. V hiši je še iz navade sedla na zapeček in listala po koledarju. Tedaj je nenadoma zaškripalo zunaj. Cula je ropot kljuke in prisluhnila. Zunaj se je oglasil oče. Sla mu je odpret. Mesečina je planila v vežo, ko je odpirala. Oče je stal razkoračen.
—	Ali ni Antona?
—	Šel je k fari, kakor vsako soboto. Ga niste nič srečali?
—	Nič, — je puhnil prav prednjo, da je začutila vinski duh.
Nisem vedela, da se vrnete nocoj — je zaskrbljeno rekla Marta, ko je sledila očetu v hišo.
—	Zakleni za seboj, dvakrat zaklenil — Marta ga je čudno pogledala. Stekla j» v
vežo in dvakrat zaklenila. Ko se je vrnila je sedel oče za mizo, pred njim je ležala črna pištola.
—■ Jezus, — ji je ušlo. — Koga se bojite oee, da prinašate orožje k hiši?
—	Upihni luč in ne izprašujl Potem ti povem! — Marta je stopila k steni in upihnila luč. Potlej je odgrnila bele zavese. Mesečina je narisala čudno svetle, zelenkaste ma-roge po hiši. Zdelo se ji je tako čudno in skrivnostno. Oče je sedel za mizo in krčevito posegal v malho. Potem je položil predse kup tisočakov. Nato se je premaknil in obrnil obraz tako, da ga je osijala luna Poleg denarfa se je svetlikala pištola in Marti se je zdelo vse tako čarobno in zagonetno. Skoraj je je bilo strah.
—	Res niste srečali Antona?
—	Pusti - Antona. — Zamahnil je z roko. Molk.
—	Pa vendar, morala bi se srečati. Kam bi bil šel? — Marta je govorila polglasno in bolj sama sebi. Potem je sedla na Zapeček. Oče Je še vedno molčal. Ni ga hotela nadlegovati.
Cez čas se je pridušll.
—	Kaj Je bilo takega?
—	Okrasti so me hoteli, okrasti Marta. Viš, tale kup, tale denar so mi hoteli ukra-stil — Prekleti mešetarji! To niso mešetarjil Barabe sol Dvakrat so me napadli. Z gorjačo sem se jih otepel. Potem sem šel in sem sd siDosod’il taga sioaka. — Preobrnil ie samokres, da je votlo zažvenketalo. Marta je prestrašena poslušala, potem je vztrepetala.
—- Kdo so bili? — je nesmiselno vprašala.
—	Poznal sem jih, misliš. Dva sta bila. Klobuke sta imela potlačene nad oči in velika sta bila. Ne bi dejal dvakrat, da bi ne prišla za meno), če bi vedela, da Antona ni doma. — Ha, sta mislila,* star je dedec in zmrznien, udal se bo, pa bo! Pa ni tako! Čeprav jih imam šestdeset, ne bodo me pa ne. — In odslej bo pela ta! — je vzel čez sekundo v roke orožje In nameril proti oknu.
Marti se je zdel oče precej okajen In je njeno razburjenje že popuščalo. Zagledala se je skozi okno in strmela v opojno noč.
—	Ali ste lačni?
—	Nič ne kuhaj.
—	Potem grem spat.- — Stopila je s kloni in zvila nočno srajco, ki jo je grela na peči
Male sonce spi za goro , *.
Moje sonce spi za goro, mrak razpenja temna krila, i noč molči, kot bi se bala,
da-bi sonce ne zbudila.
Moje sonce spi za goro, bilka se nad bilko sklanja, zvezde zbirajo se v vence, in med njimi luna sanja.
*
Moje sonce spi za goro ...	,
Brž pa ko se bo zbudilo, zarja se bo hasmehljala, vse se spet bo pozlatilo.
— Grem —, je dejala še enkrat, da bi ga ) opomnila.
— Pojdi! — ji je dejal. — Če boš kaj sli- J ša\a, priteči povedati
, —• Bom! — je smuknila Marta skozi vrata in jih trdo zaprla.
Roban je obsedel za mizo in buljil neka» . v kot. Potem se mu je pahnilo in je nemarno ‘ zazdehal. Dolgo je strmel, nazadnje je segel : po denarju in začel šteti.
— Sedemdeset, prav — je dejal nazadnje ^ in zganil bankovce v malho nazaj.
— Zdaj pa naj kdo pride. ha. Natresem m11 * svinca! Prijel je pištolo, izpraznil naboj W iztaknil nabojnik. Z debelim palcem je drsel J po vloženih patronah. Šest*jih je naštel. Nato ^ je spet nabil, vstal od mize in pogledal po ^ gazi navzdol, če kdo ne prihaja. Zunaj ie bil? ^ zelenkasto srebrna noč, sence so ostre ležale po belini. Zrak je bil motnjav, videlo s« je pa daleč. Roban je odšel v kamro. Teffl' s neje je bilo. Legel je na posteljo, ne da bi ^ se sezul, pod vzglavnik je položil pištolo-Dolgo ni mogel zaspati, nazadnje ga je za-čela zmagovati dremavica. Nenadoma j? planil pokonci. Zdelo se mu je, da je slišai « neko hrustanje zunaj. Kakor bi nekdo hodil * po otrdeli, zmrznjeni gazi. Prisluškoval je S pa ni bilo ničesar in spet je podremal. P°' 11 novilo se je kakor preje, le še za spoznanj? , krepkeje.
— Ali slišim grčaU sam sebe? — Neka! ® mrzlega mu je šinilo po hrbtu. Vstal je, ' naslonil na vrata in poslušal.
Potem, ko je že minilo nekaj minut in si je že nekajkrat poklical v spomin tista dv3 neznanca ,ki nista nič govorila, je nenadoffl? ? razločno štrknilo v veži. Potem zop? ^ dvakrat.	j
Robana je streslo in najraje bi poklic^ ^ Marto, pa ni upal. Sleherni dih mu je zastal _ Iz ključavnice v veži je padel ključ in za^ žvenketal po cementu. Roban je segel P°e, vzglavnik in stisnil v roki. Neslišno je odpfl __ vrata in potihoma stopil preko hiše.
— Zdaj! — si je dejal. Hišna vrata so bi‘s . priprta. V vežni ključavnici se je razločD? dvakrat zaobrnil ključ. Roban je stal na p*3 gu pri peči z naperjeno pištolo in s pošas_ nimj očmi gledal, kako se čisto polagoD5® ^ odpirajo vežna vrata. Na skledniku on^r8' i-veže je zaplesalo nekaj svetlega, vrata s j( bila odprta	že napol. Tedaj je pokukala	^
rob glava in potem od mesečine osvetle® ^ roka.	$:
— Stoj! — ja zarenčal stari in isti tren^ tek je strel preklal tišino. Obupen vzdih 5	^
je izvil med vrati, zunaj je štrbunknilo, b® kor bi nekdo spodmaknil debel hlod. Mat* .. v zgornjici	je dvakrat zacvilila.	sj
—■ Lopov! — Stari Roban se je tresel * spustil še dva naboja. Potem je bilo tiho, *	^
v grobu. Marta je pritekla kakor duh P° T| stopnicah in histerično zavpila.	, b
— Kaj je, oče! — Stari se je tresel in ®0„	4
čal. Potem še je opogumil ven. Na beli ^ je ležal dolg človek, s črno marogo na lic — Ga vidiš, lopova. Tisti je ...
— Mrtev? — je kriknila Marta.
— Ga vidiš, — je brcnil Roban iztegni nega v nogo, — masko si je nadel, da bi - t ne sp'oznal.	e_	j
Marta se je sklonila h glavi, ki je bila ( rodno zavita z belo okrvavljeno cunjo-kateri so bile iztrgane luknje za oči.	'
— Oče! — je pretresljivo zavpila Marta se zgrudila h glavi.	. ,j|
— Kaj vreščiš? — Kar je iskal, je aov Marta ni slišala očetovih besed. Ibte*8 kakor otrok, a reči ni mogla ene same
Spoznala je Antona,'ki je prišel krast sv® ^ lastni denar.	„
_____________________________:— ----------k
Za smeh
„ŽELITE PROSIM
Urar
v trgovino
sim?"	,
Nekoč je urar odšel iz trgovine in - j zabil zapreti vrata. Papiga je izrabila P liko in odšla na „počitnice' na kmete
je imel papigo, ki ob vstopu
rekla: „Dober dan- Želite P
je P?
ko m octsia na „počitnice na V bližnji vasi je sedla na streho neke
si
?i
r<
k,
Vi
b;
d,
$<
fr
in se radovedno ozirala naokoli.
Kmet, ki je bil na dvorišču, zagleda n« nega ptiča, mislil si je:	To je pa res
živalca.	bo
Prislonil je lestev in splezal na SXJ . Ko je kmet le s težavo prilezel do PaP ga je ta začudeno pogledala se 3^cy^a^'0.L^’ klonila in rekla: „Dober dan. Želite ProS Kmet se je prestrašil, ponižno snel k»3^, in rekeli-T,Oprostite, sem mislil, da ste P
bi
>6
lt>
st.
dt
te
M
dl
Kmetijska strokovna izobrazba
Slovenski kmet in kmetica sta se do sedaj *0*1090 premalo zalvedala pomena pokliono-^ro-kovne naobrazbe in istočasno važnosti 'ozadevnih šol. Čim bolj pa splošni napredek v drugih granah in poklicih-drvi svojo Pot naprej, tem bolj se kmečki človek zaveda, kako za drugimi gospodarskimi stanovi Zaostaja. Žal, da išče vzroka za to usodno gospodarsko, kulturno in politično zaosta-^bje .največkrat zunaj sebe in svojega sta-malokdaj pa pri sebi! Premislimo samo, kakšne ogromne korake v napredku je nastavila n. pr. industrija in obrti Ali mislite, dragi kmečki ljudje, da ie tu igral svojo vlogo samo denar in ugod-na konjunktura (prodajna možnost)? Ali ni Pfi vsem tem napredku bilo treba veliko ^bati in v prvi vrsti znati? Le verjamite, aa brez znanja nikjer in nobena reč ne gre!
Za vsak poklic je treba znanja in šolanja " le za poklic kmečkega gospodarja in gospodinje bi ne bilo treba ničesar drugega 'v°t to, kar se naučiš doma?
Naš kmet uvideva,. da tako mišljenje ni Pravo. Uvideva, da je tudi kmetu treba stro-, '■’rie kmetijske izobrazbe. Ampak, ko bi.
toliko pomislekov in zadržkov ne bilo! *ba ali hčer dati od doma ravno, ko posta-tl6ta dobra za delo ... In stroški... Kljub .6® pomislekom pa slej ko prej drži res-*bca: najboljša dota za kmečkega fanta in uelcleta je zadostna poklicnp-strokovna izo-razba. Te ne uniči ne toča, ne slana in ne ^enj.
*
Kmečka poklicna šola
^ Strokovno izobrazbo za kmečki poklic sta ^božni nuditi mladini dve vrsti šol: 1. kme-. a poklicna šola in 2. strokovna kmetijska °la. Danes si bomo na kratko ogledali, .^šno kmečko poklicno ali nadaljevalno S<^° želimo dobiti.
Po ostalih slovenskih krajih je.za to šolo jbotnačen izraz: kmečka nadaljevalna šola 4 taoško in gospodinjska nadaljevalna šola ,4 Zensko 'mladino. Mi jo bomo imenovali atko poklicna šola.
a)	Namen.
tSlede ljudske šole smo že v prvem član-rekli, da daje otrokom splošno ali občo ’(»1 azb°' Po u^n* «novi (t. j. po predmetih) ljudska šola enaka za kmečke, meščanske, y *avske in obrtniške otroke,- skratka: za vse. j,,5’ otroci se v ljudski šoli torej učijo istih ^ ar* — branja, pisanja, računanja, krščan-p.e9a nauka in nekaj osnovnih pojmov iz j^bodopisja in domovinoznanstva. Petje, te-vadba in ročna dela služijo urjenju raznih Pretnosti. S tem, da je ljudska šola po učni Vt za vse ljudske sloje enaka, nočem reči, ^,aaj bo povsem enaka tudi po notranjem r 5U in po učni poti (metodi). Ravno na-’0oPo duhu, ki naj preveva ves pouk,
* ijudska šola na deželi polna kmečkega 4 in izročila, šola v mestih in obrtniško-
delavskih krajih pa je itak prepojena z meščanskih in obrtniško-delavskim duhom. Kljub temu so predmeti pouka povsod isti.
Poklicne šole pa krenejo v nadaljevanju osnovnega pouka tudi po učni snovi (po predmetih) vsaka v svojo posebno smer. Kmečka poklicna šola začne mladostnika od 14. leta dalje načrtno pripravljati za kmečki poklic. Njen namen je v doraščajočem človeku buditi živo ljubezen do kmečkega poklica in mu nuditi temeljno pripravo in podlago za bodoče strokovno izobraževanje na kmetijski ali gospodinjski strokovni šoli.
b)	Pouk.
, Da se stavljeni namen doseže, je pouk se-stavljen iz treh skupin učnih pradmetov: 1. iz čisto poklicne (etičSe ali nravne) sku- -pine, ki obšega verouk, kmečko in vaško življenje, navade, umetnost itd. (kmetoslov-je) in naloga kmečkega stanu v narodu in državi; 2. iz~ strokovno-pripravljalne skupine, ki obsega razširjen pouk ljudskošolskih predmetov, obrnjenih, v km e ti jsk o -s tr o k o vn o smer (n. pr. pri prirodopisju se obravnavajo kmetijske rastline in živali že s posebnim ozirom na bodoči kmečki poklic, prav tako. pisanje in računanje); 3. iz kmetijsko-strokovne skupine, ki. vsebuje kratko osnovno znanje iz poedinih kmetijskih strok (ipo-Ijedelstva, sadjarstva, živinoreje itd.) pri deklicah kuhanje, prašičorejo, perutninstvo itd.	•
Jasno je, da kmečka poklicna šola nikakor ne niore izobraževati že do kraja strokovno podkovanih kmetov ali kmečkih gospodinj. Pouk na njej namreč ne more biti popoln in
izčrpen, ker traja v glavtnem le v zimskih mesecih po dvakrat na teden in to kvečjemu dve zimi. Je pa ta šola izredno velikega pomena ne samo z ozirom na umsko (teoretično) ter deloma tudi praktično pripravo za kmečki (poklic, temveč tudi zaradi tega, ker zajema mladino ravno v dobi, ko je sicer najbolj prepuščena sama sebi. V poklicno šolo se naj namreč sprejemajo dečki in deklice (ločeno po spolu) od 15. do 18. leta.
c)	Učno osebje.
Glavno težo pouka nosita ljudskošoliski učitelj in učiteljica (pri deklicah). Tej nalogi je pa dorasel le tak učitelj in učiteljica, ki sta se zanjo pripravila na posebnih metodičnih in strokovnih tečajih. Razume se, da je uspeh mogoče doseči le če se na naših kmečkih poklicnih šolah poučuje v materinščini in v popolnem slovenskem duhu ter izročilu. Za pouk strohovnih predmetov pridejo v poštev kmetijski strokovnjaki (agronomi, živinozdravniki itd.); kjer bi pa teh ne bilo -mogoče dobiti, jih za silo nadome-stjo tudi vzorni kmečki posestniki, ki so dovršili kmetijsko-strokovno šolo in so dobri predavatelji.
O kmečki poklicni šoli bi bilo treba seveda še marsikaj povedati. Morda bomo to storili kdaj pozneje. Za sedaj smo slovenski javnosti na Koroškem te šole le površno prikazali. Vredne so, da se naše kmečko ljudstvo in vsi ostali sloji naroda zanje začno resno zanimati. Čez noč takih slovenskih šol kajpak ne bo mogoče priklicati v življenje — ali vsaj pripravljati je treba zanje potrebne pogoje.	(Dalje prihodnjič.)
MATICA
Čebeljo družino bi lahko primerjali s kraljevino, kjer vlada kraljica a ljudstvo ima popolne demokratske svoboščine ter se samo vlada. Matica ima v družini velike, naravnost kraljevske odlike pred vsemi drugimi člani, a na „vladanje’ nima dejansko nobenega vpliva.
Po rodu je matica sicer enaka sleherni čebeli. Izleže se iz navadnega oplojenega jajčka. Toda takoj od tu dalje vživa kraljevsko vzgojo. Njena „zibelka" — celica je mnogo večja od ostalih in posebej zgrajena samo zanjo („matičnik*). Hrano uživa od prvih dni do konca najboljšo, ker jo čebele sploh premorejo. Dočim začno „pestunje" od_ tretjega dne dalje navadnemu čebelne-mu zarodu hrano pritrgovati in slabšati, se matična žerka naravnost koplje v najodličnejšem mlečku. Ta mleček pripravljajo „pestnuje" iz medu, cvetnega praška (beljakovine!) in vode na ta'način, da vse to povžijejo, v posebnih žlezah predelajo in spovračajo. Mleček vsebuje same prebavljive snovi. Zato ni čudno, da matična ličin-
ka hitro raste in se popolnoma razvije. Ličinka čebele-delavke se pa zaradi pičle in mnogo slabše hrane le počasi dn le deloma razvije. Njeni rodni organi za proizvodnjo jajčec ostanejo zakrknjeni, dočim so pri matici popolno razviti. Čebelno telesce ostane mnogo manjše — ona je nepopolno, matica pa popolno razvita samica.
Ko 16. dan mlada matica zleze iz svoje celice (čebela 21. dan, trot 24. dan!) uživa največjo in najskrbnejšo postrežbo. Same hrane sploh ne srka Iz celic, kakor čebele ali trotje. Navadnega medu tudi pozneje ne uživa, marveč vedno samo redilni mleček, ki ji ga ponuja njeno spremstvo. Kar ganljivo jfe gledati čebelno kraljico, kadar se kreta po satu. Kamor koli se poda, jo takoj od vseh strani obstopijo njene dvorjanke (mlade čebele) in ji uslužno ponujajo svoje jezičke, naj si vzame mlečka. Celo kolikor pade od nje blata (ekskrementa), je to tako dobro, da ga čebele gladko povžijejo. Tako gre matici zares velika čast. Pa tudi zvestoba! Ce pride družina v stisko s hrano,
Kako
se kuha zelenjava in sočivje
ateTe izmed
JJii ” aiere izmed vas porečejo: „Tega se ni trel3a u'čiti, saj je vendar tako kazajavao-" Da to ni tako, bi vam lahko do-stilj/j Vsl oni' k* 80 primorani jesti po go-*4hte1 in meiIzah- Res. danes ni mogoče re ^Vatl ne vem kaj za pod zob, ker se bo-'tar čl °	na živilske odrezke, j, toda to,

mora pojesti, bi bilo
lahko
prati včasih rjava, namesto je zaparjena. pa včasih na
^rW<;SkU^ano' Toda namesto tega ^ bi k-'? zeleNavo, ki je ^°čiw , ze'ena in trda, ker Pol * kakor fižol in grah je
Pari r^>V'^ s^adko zelje, sladko repo itd. po* tV^e*° vodo, ki odvzame oster duh. 'er	0 vodo odlij in nalij drugo, vrelo
bt	ai da se zmehča (približno pol ure)
Sioe,. as Paziti, da vre neprenehoma, ker se dne> pa^?arl ln nato lahko kuhaš ves dopol-tePa, fifS,ne k° mehko. Prav rada se zapari j..01/ stročju in koleraba. Posebno Urenazart kakšna gospodinja kuha po cele ^al r1!® Pa še hrusta med zobmi. Ce bi 2ai~ullati v vrelo vodo in pazila da bi rel in neprestano vrel potem bi se
gotovo skuhal v tričetrt do ene ure. Da bo ostala zelenjava, ko je kuhana lepo zelena, vodo kjer kuhaš osoli. Kuhaj jo v odkritem loncu in ne predolgo, ker vsled dolgega kuhanja postane rjava. Tudi ne vzemi premajhne posode, ker ima zelenjava, ki smo jo kuhali na tesnem, okus po prašičji hrani. . Ko zelenjavo zabeliš s prežganjem, ji odcedi vodo, v kateri se je kuhala, pa zallj z drugo vrelo vodo ali juho,' če imaš. Nekatere pripravijo zelenjavo kar v isti vodi, v kateri se je kuhala, predvsem špinačo. To zato, ker je tako kuhanjp moderno in zelenjava obdrži vitamine. Toda večkrat je taka špinača, ki ji nismo odlili prve vode grenka, vsled tega jaz veliko rajši kuham „starokopitno", samo da imam okusno prikuho.
Kislo zelje in repo deni kuhat vedno v vrelo vodo. Cez nekaj časa odlij vodo in zali] z drugo, le če je repa ali želje premalo kis^ lo, tedaj pusti dalje-kuhati v prvi vodi.
Suh fižol, grah, lečo zvečer zberi, operi in namoči čez noč. Tako se bo mnogo hitreje skuhalo in imela boš mehko prilogo, ne da bi zato porabila kaj več drv. Ko se je fižol nekaj časa kuhal, mu odlij vodo in za-lij z drugo, ker potem mnogo manj napenja.
Fižolove vode, ko je že fižol kuhan ne odlivaj, rajši jo porabi za postne juhe, če pa ga rabiš za solatte, ga pusti povreti in bo mnogo okusnejši.
'■   -—! 	''	, r . >
V peči še živahno prasketa ogenj in napravlja sobo tako domačo. Nenadoma me prešine kakor iskra veselje, ko opazim, da primula že razvija popke. O ti cvetka mala, ki si tako radodarno krasila mojo mizo vse puste zimske dni!.Kaj si se zmotila? Saj vendar še ni pomlad! — Zalijem asparagus; ne vem zakaj je ta siromaček vedno tako žejen. A glej, tudi on se že prebuja. Na več mestih silijo nežni poganjki in zvedavo kukajo proti oknom. Zdi se mi, da rastejo živahno, samo da bi meni napravili veselje. Ah ti mladostna domišljavost...! dkrog srca mi postaja čudno toplo. Celo je razgreto. Solza veselja se zaiskri v očesu. — Moji dnevi se izgubljajo v delu in skrbeh, malo časa je za sentimentalnosti. Sedaj pa, O Bog, od kje to mamljivo čustvo? Ugasnem luč in odprem okno. Na obzorju že medlo svetli mladi mesec. Msd drevjem na vrtu nekaj šušti. O tl moji sladki prijateljčki, kaj še niste šli spat? Saj že luna sveti. Eden celo prileti k meni na okno. Prav nič se me ne boji. Čemu tudi, saj sem jim vso zimo drobila kruhka, tem mojim hvaležnim malčkom.
za matico je do zadnjega: vse že poprej po pada od lakote, matico še hranijo do poslednje kaplice hrane. Ali če pri ropanju tuje čebele napadejo družino: matica je v varnem klopčiču čebel, ki jo branijo do zadnjega diha.
Matica ima samo en edini opravek: jajčka leže v celice. V čebelje celice oplojene, v trotje neoplojene. Druge naloge sploh nima. Da pa more čebelja jajčka oplajati (deviška oploditev — parthenogenesa), se mora oplemeniti s trotjim semenom. To se zgodi pri ženitovanjskem poletu, ki ga napravi mlada matica pred prevzemom svoje „oblasti" edinkrat v življenju. Med poletom se ©plemeni, vrne in nato vse življenje (živi 3—5 let) oplaja jajčka tako, da nanje spušča iz semenskega mošnjička drobcene delce tretjega semena.
Kljub temu, .da uživa velike časti in odlike, nima v družini nobene soodločilne moči. Vse odloča parlament čebel, ki se mu ona brezpogojno pokori. Njeno življenje je izpolnjeno samo ž materinstvom v panju. Sonce vidi edinole pri ženitvovanjskem izletu in pri rojenju. Ko ji začno rodne moči pešati (navadno tretje leto) in ji pohaja zaloga tretjega semena, jo družina obsodi na smrt. Žalostna usodal Čebele jo prisilijo, da zaleže pripravljeni matičnik. Ko je mlada matica v raztiku, čebele starko napadajo, /umorijo in vržejo iz panja... Tak je-zakon narave.
Zboljšanje hleva
Pod tein nadpisom smo v številki 22. „Koroške Kronike“ čitali o zboljšanju oken ln prezračne naprave. Danes bomo pogledali, kaj se še da zboljšati Z primeroma mahnimi stroški.	^
Pred vsem si moramo biti na jasnem kako naj razdelimo notranjost hleva, da bo odgovarjala vsem našim potrebam.
K splošnim navodilom pri zidanju novih, ali popravlanju starih hlevov spada uporaba materjala. Za stene je najpripravnejši opeka, groh ali les, stara poslopja so po večini zidana iz kamenja, važno je da so stene luknjičave (porös) in tako omogočajo naravno prezračenje prostora, zato k malti za omet ne smemo primešati cement, ker so take stene mrzle in ves čas vlažne, vrh tega pa onemogočajo naravno prezračenje, torej za omet napravimo malto iz samega apna in peska!	*
Strop mora biti v prvi vrsti suh, drugič mora držati toploto in tretjič ne sme prepuščati hlevski hlap v skedenj.
V	starih hlevih najdemo po večini oboke
iz opeke ali kamenja, ti so sicer varni proti ognju, a imajo to napako, da otežkočajo prezračenje hleva. V novejšem času se priporočajo leseni stropi, ki so, če so pravilno Izgotovljeni, zelo dobri in trpežni. Višina hleva naj ne bo čez 2,5 m, ker se previsoki hlevi težko pregrejejo in so po zimi navadno mokri.	N
Tlo morajo biti trpežna, ne smejo prepuščati mokrote in se morajo dati lahko očistiti, najpripravnejši je beton na katerega pa polagamo na stojišču živine še posebej lesen pod, ker je beton sam premrzel. Beton na hodniku ne sme biti gladek, ker bi sicer obstojala nevarnost za živino da pade in se poškoduje.
Kjer je dovoz cementa težaven, se tla na hodniku tudi lahko napravijo iz kamna ali teptane ilovice.
V	prihodnji številki se bomo bavili z notranjo opremo hleva.
Ne morem iti spat. Najrajši bi šla na sprehod. Toda saj je še zima, poti so blatne. A vendar je tako toplo! Oddidem iz sobe in postanem na pragu hiše. Kako lepo in pokojno je zunaj. Preko vrta zeveje pokojni vetrič in mi mehko poboža čelo. Nikar veter, nikar saj je še sneg. Ne smeš še buditi Vesne. Toda veterček šepeče dalje tako mamljivo in vabeče. Napotim se skozi vrt. Kdo je poslal ta vetrič, da mi prinese pozdrav iž daljne dežele, kjer vlada večna pomlad, ter mi pošepece, da ni on nikdar nehal mislite name...?
Veter ponesi tudi mojo misel tja, kamor rada potuje, kljub velikanski daljavi! — Srce glasno utripa: „Vrni se, vrni se... O topla milina, a pod nogami škriplje sneg. —
Toda, ali je tako važno gledati v koledar, kdaj bo pomlad. Ne, pomlad je takrat, kadar je začutiš v srcu, ki postane nemirno in zahrepeni po nečem neznanem. Kdo bi ujel tisto silo v sebi, ki te vleče in vabi naprej in naprej, da bi drvel preko poljan in gozdov ter tako umiril vihar v duši.
Pred utico obstanem. „Mačice"! vzklikne moje srce skoraj na glas. V luninem svitu je opaziti na vejicah srebrne poganjke, kl jih je privabilo na dan blago februarsko sonce. Hitro odlomim nekaj vejic in jih ljubeče stisnem k sebi. Čudovit mir me zajame.
Prve mačice! — upodobljena pomlad. S seboj vas ponesem in dala vam bom lep prostorček v svojem domu.
Moja duša je pomirjena, ko držim v rokah ta čudovit izraz prirode, ki me bo spominjal vse ure, da dnevi rajskega veselja in pestrih' doživetij niso več daleč.
i
Sloien.sho šolMio pod Zaiezniško lojaško opravo
„Glas zaveznikov’ prinaša v 194 številki zelo zanimiv članek o šolstvu v Primorju iz katerega ponatiskujemo par zanimivosti.
Šola ni samo zrcalo narodove kulture, ampak je mnogo več: šola kulturno pospešuje, razširja in poglablja. Narod, ki nima šol, nikdar ne more postati kulturen narod. Mati nauči svojega otroka govoriti, šola mora človeka vpeljati v življenje. Mora nadaljevati tam, kjer neha z učenjem mati.
Slovenski narod se je teh resnic kmalu zavedel in začel že prav zgodaj ustanavljati svoje šole, ki so morale napraviti od začetka do danes dolgo razvojno pot Opravile so jo dobro: z začetno moralno vzgojnega značaja, so dosegle danes visoko praktično znastveno stopnjo, ki pa se bo brez dvoma že povečala.
Zibelka slovenskih šol je stekla v času protestantizma. Trubar je is svojim abecedni kom 1551 postavil temelj slovenski šoli, njegovo delo pa so nadaljevali drugi prote-stantovski sodelavci, m;d njimi Sebastijan Krelj, Jurij Dalmatin in drugi. Predhodnico slovenski srednji šoli je s svojimi sodelavci ustvaril Adam Bohorič; s svojo slovnico je uzakonil slovenski jezik.
Čeprav je morala slovenska ljudska, srednja in visoka šola skozi stoletja prebroditi naravnost' nepremagljive težave zaradi nemilosti vladajočih narodov in njihovih vlad ki so ji bile" le mačehovsko naklonjene, je vendar dosegla zavidljivo višino. To dokazujejo vsi .slovenski učbeniki, ki so bili vedno skrbno pripravljeni; to dokazujejo posamezne osebe, ki so dosegle na slovenskih šolah tako moralno in znanstveno višino, da so se uveljavile, po vsem svetu; to potrjuje visoka stopnja narodne prosvete. Težko najdeš slovenski kraj, ki na bi imel svoje šole, svojih kulurniH društev in knjižnic. Končno potrjuje to tudi zelo nizek odstotek nepismenosti med Slovenci.'
fliliHimiiimmiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiimmiiiiiiiiiiii
Ilovice iz $iovemje
Tržaški dnevnik „Glas zaveznikov" prinaša sledeče zanimivosti iz Slovenije:
Pisanje „Ljudske pravice", da Prešernov teden ni namenjen temu da bi nekateri spet izkazali svojo ljubezen in spoštovanje do Prešerna." pomeni po Kidričevem mnenju „škandal brez primere in posiljevanje umetnosti, četudi upoštevamo, da so to zapisali mladi ljudje, ki se morajo še .veliko'učiti!"
V	„Slov. poročevalcu" beremo, da bodo pri ražvoju trgovine' podpirali predvsem državni in zadružni sektor. Odnosi ljudi in celo nekaterih ljudskih organov do novoustanovljenih državnih podjetij in ustanov so nepravilni. Res je, da ta podjetja napravijo marsikatero napako, ki razburja ljudi. Te napake izvirajo predvssm iz tega, kar manjka dobrega strokovnega osobja. V državna podjetja so prišli nekvalificirani ljudje, ki s svojim slabim znanjem niso kos nalogam današnje trgovine. Na odgovorna mesta so se vrinilr tudi stari birokrati in špekulanti, ki namenoma delajo napake in škodujejo moči in ogledu ljudske oblasti.
V	Prekmurju pride pod agrarno reformo 4571 ha zemlje, 'ki jo bodo razdelili med 1895 interesantov.
V	Stični so opravili prvo delitev samostan-
Pojdrug milijonski narod je za svoje šole žrtvoval sorazmerno mnogo več kakor marsikateri večji narod.
Svojo veliko kulturno in nacionalno poslanstvo je v teku stoletij šola opravljala tudi v sioyenskem Primorju. Ugotoviti pa je treba, da je ta pokrajina poleg Koroške doživela na šolskem polju najtežje udarce. Dežela je menjavala s voj e, gospodar j e, vsak ji je nudil le del tega, kar bi ji v resnici morali dati. Toda narod je klen in ni klonil: danes so tu zavezniki in danes lahko slovenske šole nadaljujejo s svojo tradicijo. Danes je slovenska šola zevzela na tem področju mnogo večji razmah, kakor ga je imela kdaj koli pod prejšnimi vladami. Kar pa je bistvene važnosti, slovenskemu jeziku je dana v šolah popolna svoboda.
Zavezniška vojaška uprava si je po prevzemu oblasti zadala nalogo, da bo rešila tudi slovensko šolsko vprašanje, čeprav po /eljavnih mednarodnih predpisih ne bi bila dolžna posegati v to vprašanje pred končnim sklepom mirovne konference o usodi ozemlja, ki je zdaj pod njeno upravo.
Danes vzdržuje ZVU na Goriškem 84 ljudskih šol s 7603 učenci, 207 razredi in ISO učitelji; v tržaškem okrožju pa 41 šol s 5190 učenci, 209 razredi in 148 učitelji.
V	samem Trstu je 7 šol s 1913 učenci, 67 razredi ter 63 učitelji.
Vse te šole imajo dejansko priznanje ih ustno dovoljenje za poslovanje. Pismeni ukaz bodo dobile šole šele takrat, ko se bo šolika oblast prepričala, da se ravnajo te šole po navodilih zaveznikov.
Nič manj težav ni imela ZVU z ustnovit-vijo srednjih šol; po skrbnem premotriva-nju je ustanovila tri srednje, šole v Trstu in sicer: nižjo gimnazijo, vižjo realno gimnazijo in trgovsko akademijo; v Gorici nižjo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiii
ske zemlje, ki je v kljub velikim težkočam potekla v miru.
Graščinsko zemljo na Hmeijniku (32 ha) so nedavno po celodnevnem napornem delu razdelili med 27 interesantov.
Kakor poročajo iz Maribora, bodo med 700 agrarnih interesantov razdelili 1200 ha agrarne zemlje.
V	Volčjem potoku so razdelili posestvo .veletrgovca Souvana, V St. Petru v Savinjski dolini pa posestvo kulturbundovca Wolf a.
V	Pišecah so razdelili 88ha zemlje med 46 agrarnih interesantov, V Lavrici pa 26 ha zemlje, katere lastnik je bil veletrgovec z vinom Ogrin. V Petahjcih je dobilo 63 družin 67 ha orne zemlje in travnikov, ki je bila, last grofice Olge Mikoš.
V Ljubljani so se zagovarjali pred okrožnim sodiščem: Žorman Franc, Vrhovec Ernest, Habijan Andrej, Dimnik Janez, Černe Janez, Erklavec Ivan, Križaj Alojz, Kastelic Jože, Blasu Karel, Berlot Leo, Drobež Karel, Coper Peter, Šifrer Stefan, Habjan August in Pavlič Drago zaradi organizacije tajne obveščevalne službe.
Zaradi sabotaže agrarne reforme je bil obsojen na 6 mesecev prisilnega dela ter zaplembo vsega premoženja Aleš Pavlin, ve.-'eposestnik in trgovec iz Podbrezij.
gimnazijo, klasično gimnazijo ter višje učiteljišče. Vseh profesorjev je v Trstu 45, v Gorici 47.
Tako so dobili Sloveiici na področju "Julijske krajine, ki je pod upravo ZVU, dve različni vrsti višjih gimnazij in dve strokovni srednji šoli: trgovsko akademijo in uči-teljišče. Te šole popolnoma odgovarjajo potrebam 'slovenskega dijaka, ker mu nudijo -možnost različnega študija.
Ustroj slovenskih srednih šol je enak italijanskim, dodane pa so nekatere izprsmem-be. Ustroj teh šol predstavlja težavo za tiste dijake, ki prihajajo iz kakšnih neitali-janskih srednjih šol.
V srednjo šolo lahko vstopi dijak, ki je dovršil deset let in ima štiri razrede ljudske šole; če teh nima, mora delati posebni sprejemni-izpit. Vsekakor pa je predpisan za vstop v srednjo šolo sprejemni izpit za vse učence.
Nižja srednja šola obsega tri letnike; po dovršeni nižji srednji šoli dijak lahko prestopi v realno gimnazijo, kar najbolj odgovarja italijanskemu izrazu iiceo scientifico“-, ki obsega pet letnikov,- nadalje lahko vstopi v klasično gimnazijo, ki ima dve stopnji: vršijo gimnazijo, ki sestoji iz nekdanjega četrtega in petega razreda in klasičnega liceja, -ki odgovarja šestemu, sedmemu in osmemu razredu nekdanje klasične gimnazije.
Po dovršeni nižji šoli lahko vstopi učenec po izbiri na trgovsko akademijo, kar še najbolj odgovarja italijanskemu izrazu „istituto commerciale". Ta akademija obspga pet letnikov; vstopi pa lahko tudi na višje učiteljišče, ki .obsega -samo štiri letnike; absolvent tega učiteljišča ima dve leti študija manj kakor študent jugoslovanskega učiteljišča, ki mora opraviti vsega skupaj devet let študija.	.
iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
Na smrt z obešenjem je obsodilo ljubljansko okrožno ljudsko sodišče pod predsedstvom Prohinarja 43-letnega livarskega mojstra Alojzija Dolenca, tovarnarja poljedelskih strojev na Kodeljevem pri-Ljubljani, ki so ga obtožili izkoriščanja in ovajanja svojih delavcev in pa da je kot interniranec v-italijanskem taborišču Viscu na račun sotrpinov kot zaupnik taboriščne uprave in kot kuhar odlično živel ter prikrajševal pri hrani ostale internirance.
Okrožni senat pod predsedstvom ljudskega sodnika Prohinarja je. v Ljubljani obsodil na smrt z ustrelitvijo, na trajno izgubo državljanskih in političnih pravic, ter na zaplembo vsega premoženja 42-letnega posestnika Antona Prepeluha iz Dobrunj pod sv. Urhom.
Soizved&es
Kdor bi mogel dati kake podatke o Hansu Rapatetz, ki je bil nazadnje kot prometni uradnik na železniški postaji Kranj, naj iste nujno pošlje njegovi ženi: Edit Rapatetz b. Fam. Werndl, Villach, Engel-ho-fstr. 10. —— Stroške povrnem.
ZVU se zaveda, da so v tem šolskem sistemu še nekatere vrzeli, ki bi jih bilo treba izpopolniti; vendar- vsega tega na mah ni bilo mogoče rešiti, zlasti zaradi pomanjka" nja strokovnih moči, potrebnih prostorov in učil.
Učni načrt za islovenske ljudske šole ja ZVU priredila po italijanskem' načrtu in ga izpopolnila s potrebnimi dodatki za slovenske potrebe. To velja predvsem za učni jezik, za italijanski jezik, zemljepis in zgodo" vino ter tvarino, ki spoznava otroka z italijansko kulturo.
Po teni!prirejenem učnem načrtu je slovenskemu jeziku ter zgodovini in zemljepisu zagotovljena popolna svoboda. Učni načrt določa uvedbo italijanskega jezika v ljudskih šolah šale od tretjega razreda dalje; poleg tega pa je dana staršem možnost, da otroka oprostijo pouka italijanskega jezika, če to željo izrazijo pismeno vodstvu šole.
Pri splošni zgodovini se posebej obravnava tudi zgodovina Slovencev. Isto velja za zemljepis.
Tudi na srednjih šolah je slovenskemu jeziku dana popolna možnost razvoja. Na nižji šoli poučujejo slovenščino pet ur tedensko, na višjih šolah so določene štiri tedenske ure z izjemo trgovske akademije, kjer so določene tri tedenske ure.
ZVU je morala zlasti tudii sestavljati učbenike, začasno pa je dovolila uporabljati prejšnje fugo slovanske učbenike, v kolikor so bili na. razpolago šolam.
Brzojavka dr. Ronnerja in inž. Figia Zvezi avMrijskili Sloveniev
Zveza avstrijskih Slovencev je poslala zveznemu predsedniku dr. Rennerju vdanostno brzojavko, na katero je prejela sledeča odgovore:
„Za zagotovitev neomajne zvestobe avstrijski republiki Vam izrekam najtoplejšo zahvalo. Upravičene zahteve koroških Slovencev bodo našle pri meni vedno pospešitev in podporo."
Na brzojavko enake vsebine je odgovoril zvezni kancler inž. Figi:
„Zahvaljujem se ZAS za zagotovitev neomajne zvestobe avstrijski republiki in 2® pripravljenost aktivnega sodelovanja pr* obnovi države. Zvezna vlada ne bo zamudil® posvetiti posebno pažnjo gospodarski i*1 kulturni obnovi Koroške in^s tem zadovoljiti tudi vsem opravičenim zahtevam koroških Slovencev."
»
Avstrijska vlada je predložila parlamentu dekret, ki se nanaša na obvezno delavske službo za dobo šestih mesecev, za vse moške in ženske do 30 leta. Za bivše naciste ]e določena starostna doba do 40 leta.
Dekret je bil izdan kot priložnostni ukrep in izgubi veljavo ob koncu leta.
*
Po poročilu agencije I.N.S. je prosil kaU' der Figi ameriške funkcijonarje, naj pripr®' vijo privatno predavanje ameriških in in z®’ vezniških filmov o nacističnih taboriščih, kateremu bi prisostvovali člani avstrijske vi® de.	v
Figi je bil pet let zaprt v zloglasnem taborišču Dachau in je obžaloval dejstvo, u® so samo nekateri dunajski kmemategra predvajali francoske in’ sovjetske filma 0 grozodejstvih, ki so jih izvršili nacisti.
Homan.
KRIZ NA GORI
Ljubezenska zgodba
IVAN CANKAR
Hanca je obsenčila oči z dlanjo in je gledala v dolino.
Tudi tam doli je bilo že tiho. Svetloba j« bila mirna, srebrna, kakor živo vzplamtela mesečina. Svetle poti so se križale po dolini, so se vile v hrib, toda vse poti so bile prazna, mrtve, nikjer se ni prikazala senca samotnega popotnika. In Hanca je začutila v srcu veliko osamelost in malodušnost,-stala je nenadoma majhna in sama sredi ne-izkončne tujine in nikogar ni bilo, da bi ga prašala za pot.
Priti bi moral od one strani, od hriba dol, kier se izlije pot iz gozda ter se vije v belih ovinkih preko travnikov in polja proti-jari. Ali tam je bilo vse mirno; vetra ni bilo in molčal je gozd, tonil je v mrak... Morda je bil že zdavnaj premeril tisto belo pot in se mudi na fari. Ne gledajo ga več postrani, pozdravljajo ga prijazno- in postal je pač tu, postal je tam .stopil je morda v gostilnico, v farovž in je pozabil nanjo za trenotek... samo za kratek trenotek ... Spomni se nanjo in se nasmehne ter vstane. „Mudi se mi domov... glejte, že se,je zmračilo!" Tako hiti mimo cerkve, mimo belih hiš z velikimi koraki, ne vidi več nikogar in ne pozdravi nikogar, smehlja se in misli nanjo... Zdaj bi se pač že lehko prikazal tam, ob oglu poslednje hiše, ob lepo ograjenem vrtu...
Hanca le gledala napeto in že se jii je sko-
ro zdelo, da se je zgenila senca obj vrtu. Toda zableščalo, zazibalo se ji je bilo morda pred očmi, senca je izginila, popotnika ni bilo. Sedla je v travo kraj poti, stisnila' je glavo med dlani in je gledala v dolino.
Prezgodaj je še, saj še ni večer... Saj še ni zašlo solnce, čez vse nebo so še razliti njegovi žarki, nad globeljo c=16 še trepeče beli vzduh... Živo je še na polju; nikomur še ni prielo na misel, da bi pogledal proti nebu in poslušal, če se ni oglasilo angeljsko češčenje iz daljave, od samotne podružnice, če se ni že zazibal škripaje veliki zvon na fari. To je še svetel dan jn daleč je še do večera...
Srce pa ni maralo tolažbe, užaljeno je bilo in se je stiskalo od bojazni.
„Saj me nimaš rad, Mate! Ce bi me imel rad .kakor si rekel, kako bi mogel odlašati? Ali veš, kaj sem mislila, ko sem se napravila na pot, tebi naproti? Da je že pozno, da čakaš že zdavnaj na hribu ter ,se oziraš po globeli z nestrpnimi dčmi. Saj ni bil še večer in visoko je bilo še solnce, ali zakaj bi čakal do večera, če,me imaš rad? Tako dolgo si odlašal, dve tako dolgi leti... zakaj bi ne hitel ta poslednji dan? Kaj bi ne bilo lepo, da bi skrajšal to poslednjo uro vsaj za polovico... da bi vsaj za minuto skrajšal ta počasni večer?"
Bledela je svetloba na nebu, temneli so
gozdi in njih široke sence so segale daleč v dolino, že skoro do fare. Tu, tam se je prikazal človek na stezi v polju, na klancu nad faro, na veliki cesti. Nekdo je zapel na polju, šel je počasi po razoru in je zavil proti vaši. Iz velike daljave je zastokalo tanko, nekje za hribi je zazvonilo angeljsko češčenje.
Hanca je čakala.
Po cesti iz fare je romal človek, v dolgi črni suknji, s palico v roki; majhen je bil in upognjen, ni bil Mate. ^Postal je, pogladel je natanko navzgor in je pozdravil, nato je pospešil korake.
„Kaj stojite, Hanca? Koga čakate?" je zaklical od daleč.
Hanca ga je spoznala in je videla, da se 91U opletajo noge in da mu je obraz zabuhel. Stopila je v stran, da bi šel mimo.
„Nič se me ne bojte, Hanca! Pohleven človek sem in bojazljiv, celo muhe se bojim ... Ampak jaz mislim, Hanca, da čakate zaman. Glejte, kje je že solnce, in pisal je, da pride zvečer, kadar dosežejo sence rob globeli! Sence pa so že na oni gori, kmalu bodo že na nebu..."	^
Pogledala mu je v oči,- zalite so bile in pogled je bil nestalen.
„Ce mislite čakati do noči, pa sediva tija v travo; kadar ga ugledava od daleč se poslovim... Ne, sedite sami, jaz bom stal takole dva koraka pred-vanil... Ne mislite namreč, da nameravam kaj slabega; saj ni nikogar blizu in tudi če bi kričalf, bi Vas nihče ne slišal. Lahko bi Vas poljubil... o Hanca ... naravnost na ustnice!..."
Zazibal se je z životom, Hanca se je umefcnila.
,.T’ko suTTvnlivo mi oledate v obraz — a'i
mi 'poznate na očeh, kako je z mano? ^ drugače, Hanca! Povejte mi po pravici; ^®) bi človek tam doli? Ali bi mu bilo mog°c živeti treznemu? Po pravici: da ali ne? Stopil je bliže in je iztegnil roko.
„Ne!" je odgovorila Hanca komaj zavedaj „No, glejte! Človek pije in takoj je v* dobro; zasveti se mu od nekod življenje-ga nikoli ni bilo in ga nikoli ne bo. pije in tako že naprej živi življenje, k* ga lehko živel, če bi... če bi bilo pač vs drugače, če bi globel, recimo, ne bila 9*° bel... Zazdi se mi celo časih, da bi me lahko imeli radi; kadar pa sem P03®, pijan, si domišljam, da me imate resnicn^ radi, in tako -se kdaj lehko zgodi, da ^ opolnoči opotečem preko Vašega praga ^ Vas zasnubim . .. Kaj bi pač dejali, Hanca-^ Zasmejal se je naglas ,toda smeh je b*l P siljen in obraz se je nenadoma zresnil.
„Glejte, Hanca, nebo je že sinje, komaj ^ še malo sveti nad goro. Na oni strani bodo kmalu prikazale zvezde, morda bi 1 že Ugledal, če bi moje oči ne bile tako m . ne. Rad jih gledam pomoči z motnimi 0 g ... vise na vrvicah, vrvice se spuščajo ve niže in lepe bele zvezde mi bingljajo Pr ^ pred nosom.,. Ničesar ne boste doča ® Hanca!" .	. e
Stala je pred njim, obrvi stisnjene, ustnl,3 napete, in je strmela v dolino. Tudi on zatisnil napol oči, sklonil se je in 9*® 3 Vj „Saj že komaj razločujem drevje, .3 ° 0-razločil človeka pod gozdom!... Stoj s, P glejte, ali se ni zgenilo tam, globoko lini, na veliki cesti?"
K j o?"M
Stopila je poip-r, nienv on *e iztegnil rok
Dalje prihodnjič-	^
„Koroška Kronika" izhaja tedensko vsak petek in stane dostavljena po pošti ali raznašalcU 70 grošev mesečno. Naročnino je treba plačati v naprej. -obveščevalna služba. Uredništvo in uprava Usta sta v Celovcu, Včlkermarkter Ring 25/1. Telefon 2001. Rokopisi se ne vračajo.
Ust izdaja Britanska