Posamezni izvod 30 grošev, toeseSna naročnina 1 Šiling,
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
ZAHTEVA PO OSVOBODITVI SLOVENSKE KOROŠKE JE TVORILA ENO POGLAVITNIH PROGRAMATICNIH TOČK OF SLO VENSKEGA NARODA.
LETNIK III.
CELOVEC, V SREDO 19. V. 1948
ŠTEV. 31 (124)
Vojnim hujskačem ni do miru
V zvezi z dejstvom, da je Sovjetska zveza pokazala svojo pripravljenost za razgovore z ZDA, piše komentator moskovske »Pravdec Viktorov:
»Izmenjava izjav med vladama ZDA in ZSSR je povzročila po vsem svetu veliko zanimanje. Dopisnik »Reuterja« je pisal, da je London sprejel z velikim zadoščenjem vest sovjetskega pristanka na predlog ZDA za začetek pogajanj za odstranitev nasprotstev med obema državama.
Francoski list »Le Monde« pozdravlja možnost pogajanj med Ameriko in Sovjetsko zvezo ter piše, da je ameriška vlada izrazila željo po odkritih pogajanjih s Sovjetsko zvezo z namenom, (la se olajša zaskrbljenost ameriškega ljudstva in razpiši vojno vzdušje, ki se širi po vsem svetu. Ameriško ljudstvo je takoj reagiralo z zadoščenjem na vest o sovjetskem pristanku na otvoritev pogajanj z ZDA.
»New York Times« je objavil vest pod velikim naslovom: »Rusi sprejmejo ameriški predlog za pogajanja za rešitev nasprotstev«. »New York Herald Tribune« je svojim čitateljem dejal, da je Rusija pripravljena začeti pogajanja, da se odstranijo nasprotstva z ZDA, Celo nekatere javne osebnosti, ki so znane zaradi svoje protisovjetske tendence, kakor senator Conally in predstavnik predstavniškega doma Martin so v svesti si čustev ameriškega ljudstva smatrali za Potrebno pozdraviti začetek pogajanj med ZSSR in ZDA.
Zdelo bi se torej, da vse olajšuje takojšnji začetek konkretne izvedbe želja, ki jih je izrekla ameriška vlada ter jih odobrila sovjetska vlada. Toda voditelji ameriške politike so podali izjave, ki ponovno dokazujejo, kako različne so besede od njihovih dejanj. Predsednik ZDA Truman in zunanji minister Marshall sta izjavila, da ostaja amerišku Politika neizpremenjena. Marshall je Pripomnil, da nimajo ZDA najmanjšega namena začeti dvostranska pogajanja s Sovjetsko zvezo o vprašanjih, ki se nanašajo na interese drugih držav.
Hkrati je cela-vrsta tiskovnih konfe-fonc, rezerviranih za ameriške novinar-Je v Washingtonu, povzročila popolno spremembo tona ameriškega tiska v poskusu, da se ohladi navdušenje med ‘judstvom.
Sorazmerno s to spremembo se je men jal tudi ton ameriških političnih vo-(liteljev. Republikanski voditelj v predstavniškem domu Halleck je ostal v ve-!lto zadregi, ker je 11. maja izjavil, da le želeti sporazuma, ki naj bi zadovoljil °be državi. 12. maja je priznal, da ol>-s‘oj.i precejšnja zmeda, ko je izrazil upanje, da bo vlada pojasnila položaj.
Kako naj se. razlaga tako neroden po-jožaj za Washington, ki-ga je republikanski voditelj predstavniške zbornice označil za zmedenega?
. 'Vashingtonski dopisnik »Telepressa« 1° izjavil, da je mnenje ameriških naprednih krogov, da je bila ameriška vla-,*a presenečena nad sovjetskim korakom Nekateri vladni krogi so bili go-ovi, da bo sovjetska vlada odbila izjavo Poslanika Smitha. Dopisnik »Telepressa« ?Jr.i«jo tudi, da je ameriška vlada sku-^•a zmanjšati možnost pogajanj. Ameriški tisk ne prikriva dejstva, da vojno vzdušje, ki je v ZDA nastalo Posledica dolge in vstrajne kampa-I ^et> ki so jo sprožili reakcionarji, zavze-° obseg, da ustvarja za vodilne kro-y ZDA težak položaj. Ta položaj zahte-,.a nujne ukrepe, da se olajša zaskrb-lle«ost ljudstva.
Ameriško ljudstvo se je oddalinilo, ko je zvedelo za vest o izmenjavi izjav med poslanikom Smithom in ministrom Mo-iotovom. Toda ravno tako naglo se je to olajšanje razblinilo, ko so voditelji ameriške politike začeli svoj umik.
Ta novi preokret ameriške politike je izzval kritiko celo v konzervativnem tisku. »Washington Post« piše, da ameriška vlada ni smatrala za potrebno upoštevati vprašanj, ki jih je postavila sovjetska vlada, in da nobena stvar ne more opravičiti pičlih naporov za dosego rešitve. Tudi »New York Herald Tribune« je spremenil »tališče in skušal ohladiti navdušenje čitateljev tor izjavil, da Bela
hiša in ameriška vlada nista odgovorili na dovolj prisrčen način na sovjetski pristanek na ameriški predlog.
Pažnje vredna je izjava, ki jo je podal Wallace, predstavnik ameriškega naprednega ljudstva. Henry Wallace je smatral za jiotrebno obrniti se te dni na generalisima Stalina s pismom, v katerem predlaga program, ki naj vzpostavi sodelovanje obeh velikih držav. Ta izjava odraža nujnost vprašanja, ki je bilo postavljeno z izmenjavo not med sovjetsko in ameriško vlado.
Prve vesti o izmenjavi izjav med sovjetsko in ameriško vlado so imele ugo-
den odmev v britanskem, francoskem in ostalem tisku. To je nov dokaz umetnega ustvarjanja vojnih čustev, ki jih je v zadnjem času propagirala v evropskih državah buržujskega tiska. Glede tega se izredno razlikuje Bevinova izjava, ki ni mogel prikriti svojega sovražnega stališča do možnosti novih odnosov med Sovjetsko zvezo in ZDA.
Z druge strani je celo »Reuter« zatrjeval, da je Marshallova izjava, da so dvostranska pogajanja s Sovjetsko zvezo nemogoča, naletela na kiavra sprejem v Londonu.
Odveč je pripomniti, du so v Sovjetski zvezi izmenjavo izjav med vladama ZDA in Sovjetske zveze sprejeli z velikim zanimanjem. To pa je sicer obdržalo ču-stva širokih plasti sovjetskega ljudstva, ki je prepričano o pripravnosti zunanje politike sovjetske vlade.
Krvavo rojstvo židovske države Izrael
Dne 14. t, m. opolnoči je prenehal angleški mandat nad Palestino. Z odhodom dosedanjega visokega komisarja iz Jeruzalema in z umikom britanskih čet iz palestinskih pokrajin so Židi doživeli svoj zgodovinski dan.. V skladu s sklepom Organizacije združenih narodov, ki predvideva delitev Palestine v dve samostojni državi, arabsko in židovsko, so Židi proglasili ustanovitev židovske države pod imenom »država Izraela«. V proglasu je med drugim rečeno:
»Člani narodnega sveta, ki predstavlja židovsko ljudstvo Palestine in svetovno sionistično gibanje, proglašamo danes, na dan konca angleškega mandata, židovsko palestinsko državo, ki se bo imenovala država Izraela. Ustanovitev naše države opiramo na naravno in zgodovinsko pravo židovskega ljudstva in na sklep OZN«.
Nato navaja proglas, da bodo volitve v skupščino oktobra t. 1. in da bo na-
rodni svet vodil začasne posle zbornice. Hkrati zagotavlja, da je nova židovska država odprta odslej vsem Zidom, raztresenim po svetu, da se zberejo v njej zlasti po zadnji svetovni vojni, ko je bilo ubitih šest milijonov Židov. Židovski predstavnik pri OZN Silver pa je poudaril, da IhkIo zgradili Židi svojo državo na načelih napredne demokracije, v kateri bo arabska manjšina enakopravna.
Prvi vladni predsednik Ben Gurion je po proglasitvi židovske države izjavil, da so razveljavljeni vsi zakoni o omejitvi naselitve Židov in o utesnitvi prenosa lastninske pravice na zemljiščih.
Dosedanji angleški visoki komisar Cunnlgham se je poslovil od Palestine s posebno poslanico. Toda vse njegove lepe besede je prevpilo ogorčenje Židov. Visok angleški častnik je namreč uradno obvestil židovsko agencijo, da Arabska legija ni več pod angleškim poveljstvom. Na ta način, tako pravi
Napredno človeštvo protestira proti pokoliem v Grčiji
taborišč vsi priprti
ie
kot
Krvoločno preganjanje, kateremu so izpostavljeni grški demokrati, med njimi številni aktivni borci proti hitlerjevskim zavojevalcem, je doseglo v zadnjih dneh z množičnimi usmrtitvami višek vsega dosedanjega nasilja.
S tem v zvezi je izročil sovjetski odpravnik poslov v Atenah grškemu zunanjemu ministru Tsaldarisu po navodilih svoje vlade sledečo izjavo:
»Sovjetska vlada smatra potrebno obrniti pozornost grške vlade na ogorčenost sovjetskega ljudstva zaradi množičnih usmrtitev grških demokratov, ki ga izvajajo zadnje čase v GrčijL Te usmrtitve grških rodoljubov, ki so sc svojčas borili proti fašističnim napadalcem, se ne dajo na noben način opravičiti pred kulturnim svetom. Sovjetska vlada se popolnoma strinja s čustvi sovjetske javnosti.
Centralni svet sovjetskih sindikatov je v imenu svojih članov objavil izjavo, ki izraža globoko ogorčenje nad krvoločnim postopanjem atenske vlade z grškimi rodoljubi. V izjavi je rečeno: Od časa Hitlerja naprej svet ni več doživel takih krvavih preganjanj borcev za svobodo in demokracijo. Monarhofaši-stična vlada je poteptala vse demokratične pridobitve, oropala delavski razred vseh pravic ter razbila svobodne sindikate. Po nalogu atenske vlade je bilo usmrčenih na tisoče rodoljubov. Delovni ljudje Sovjetske zveze zahtevajo, da se nemudoma preneha z izvrševanjem obsodb grških antifašistov in da
se izpustijo iz ječ in borci za svobodo.
Tudi antifašistični odbor sovjetske mladine je v imenu milijonov mladincev iz Sovjetske zveze odločno protestiral proti terorju v Grčiji. Protest ugotavlja, da krvavi teror v Grčiji narašča iz dneva v dan. Od junija 1948 do danes so razne monarhofašistične organizacije poklale desettisoč oseb. Med ubitimi so mladeniči, žene in otroci. V zaporih nadaljujejo z množičnimi usmrtitvami, 45 tisoč demokratov je interniranih na raznih grških otokih, več tisočev pa ječi po zaporih. Odrasli in otroci so podvrženi nečloveškemu mučenju. Sovjetska mladina odločno protestira proti usmrtitvam in mučenju, ki jim je podvržena grška mladina, in zahteva, naj se Grčiji povrne svoboda.
Tudi Glavni odbor bolgarskih sindikatov je poslal glavnemu tajniku OZN resolucijo 180.000 kmetov, ki izražajo svoje ogorčenje nad monarhofašistič-nirn terorjem v Grčiji. Bolgarski kmetje zahtevajo tudi, naj preneha ameriško vmešavanje v notranje zadeve Grčije. Tudi bolgarska vlada je poslala protestno brzojavko glavnemu tajniku OZN.
Številne francoske osebnosti, včlanjene v Zvezi borcev za svobodo, med katerimi sta tudi prof. Joliot in gospa Curie, so na tiskovni konferenci poudarile soglasno ogorčenje francoske javnosti zaradi ustrelitev talcev. Prav tako je izvršilni odbor francoske socialistične stranke odločno obsodil zločine v Grčiji.
glasnik Haganaha, so Angleži brezvestno prekršili dano zagotovilo pred OZN, da jamčijo, da bo še pred koncem njihovega mandata zapustila Palestino tudi vojska Arabske lige. Nasprotno je ta v odločilni akciji proti židovskim naselbinam, Anglija pa odklanja za vse to odgovornost.
Za slovo od Palestine je angleško zunanje in ministrstvo za kolonije objavilo dolgo poročilo, v katerem podaja zgodovinski razvoj palestinskega vprašanja od njegovega pričetka do danes. Co~ lotna listina zveni kot obramb« proti očitkom in odgovornosti, ki obremenjujejo angleško politiko vseh zadnjih 30 let, odkar so imeli nad Palestino mandat.
Nekaj minut preden je potekel angleški mandat nad Palestino je prezident Truman izjavil, da ZDA uradno priznavajo državo Izrael »kot dejansko oblast v Sveti deželi«. Svetovni tisk tolmači Trumanovo odločitev, o kateri je prej obvestil tudi angleško vlado v tem smislu, da je hotel s priznanjem Izraela popraviti slab vtis, ki ga je v svetu napravila neodločnost in zmedenost ameriške politike glede Palestine. V glav- • nem pa gre Trumanu za to, da bi si pridobil za prihodnje predsedniške volitve naklonjenost židovskih volivcev, posebno, ker je NVallace nastopil proti politiki obeh vladajočih strank ravno , glede Palestine in se Truman očitno boji, da bi pritegnil Wallace pri volitvah nase tudi židovske glasove.
Medtem ko gre Angležem in Ameri-. čanom za politiko prestiža, koristi nji- ' hovega velekapitala ir, za gospodarsko oblast nad petrolejem Srednjega vzho-, da, je prišlo že na seji glavne skupščine OZN do pravega odpora posameznih delegacij proti ZDA. Delegat Sirije je dejal, da hoče razkrinkati manevre ameriške politike.
Na popoldanski seji glavne skupščine pa je Gromiko napadel breznačelno politiko ameriške vlade, ki pomeni žalitev za OZN, pri čemer ga je podpiral tudi poljski delegat.
Na seji Varnostnega sveta je predstavnik židovske agencije izjavil, da ima Izrael pravico, da zahteva podporo Varnostnega sveta zlasti proti onim država m, kakor Egipt, ki so napadle Palestino brez povoda in da mora Varnostni svet uporabiti proti kršilcem miru sankcije, kakor jih predvideva statut OZN.
Angleški in ameriški tisk komentira palestinske dogodke in priznanje Izraela, toda zaradi moralne odgovornosti nad dogodki skuša ublažiti in prikriti svojo zakulisno politiko. Londonski (Nadaljevanje na 2. strani spodaj)
V Jugoslaviji izgubljajo kapitalistični
elementi zadnje postojanke
Ljudska skupščina FLRJ je na skupni soji obeli domov sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o nacionalizaciji privatnih gospoda rskili podjetij. Na podlagi tega zakona preidejo v državno last naslednja, za zvezna ali republiška gospodarstva, za zaščito ljudskega zdravja in za kulturni razvoj ljudskih množic pomembna podjetja:
Kreditna in zavarovalna podjetja, rudniki, električne centrale, podjetja za izkoriščanje železnic, podjetja radijske industrije, morske in ribiške ladje ter jadrnice z nosilnostjo nad 50 ton, kakor tudi ladje z zmogljivostjo od 50 ton naprej.
Podržavljeni bodo vsi sanatorji, bolnišnice, javna kopališča in zdravilišča s poslopji in napravami. Vse tiskarne, litografije in cinkografije. Vsi kinematografi. Nadalje industrijska, trgovska, prevozna podjetja, hoteli in podobno, ki niso obrtniške vrste, ter trgovski magazini od 100 ton zmogljivosti naprej, kakor tudi trgovske in industrijske kleti s kapaciteto od treh vagonov naprej.
Z gotovimi izjemami bodo nacionalizirane tudi vse nepremičnine tujih državljanov, tujih ustanov ali tujih zasebnih in javnopravnih oseb.
V	obrazložitvi predloga tega zakona je predsednik planske komisije Boris Kidrič med drugim dejal:
Ta zakon predstavlja vzmet pri nadaljnjem razširjanju in utrjevanju socialističnega Sektorja našega gospodarstva. Na podlagi tega zakona bo podržavljenih približno 10 rudnikov, 65 električnih central, 220 opekarn, 100 žag, kakili 230 raznih drugih industrijskih podjetij, 200 tiskani, okoli 880 skladišč, 180 letovišč, ©koli 530 mlinov, 100 kinematografov ter manjše število zavarovalnih in kreditnih podjetij, ki so še ostala v zasebnih rokah. V celoti bo nacionaliziranih približno 3100 podjetij.
Odslej v Jugoslaviji praktično ne bo več industrijskih podjetij, ki ne bi spadala v socialistični gospodarski sektor. S tem bo končano podržavljenje industrije.
V	imenu zvezne vlade je tov. Kidrič izjavil, da prav zaradi tega, ker je uspelo likvidirati kapitalistične ostanke na področju industrijske proizvodnje, ne grozi obrtnikom pred nacionalizacijo nobena nevarnost, kakor bi to radi prikazali razni ljudski sovražniki. Ravno nasprotno, z zadovoljstvom opažamo naraščanja obrtniške dejavnosti kot posledico povečane proizvodnje surovin in drugega materiala. Sedaj je še več pogojev, da se obrtništvo vključi v plansko gospodarstvo, ker se delovni obrtnik razlikuje od kapitalističnih ostankov. Nastali so ugodnejši pogoji za vedno večje vključevanje obrtništva v razvoj socialističnega zadružništva.
Ni treba posebej pojasnjevati, je dejal Kidrič, zakaj nacionaliziramo skladišča z zmogljivostjo 10 vagonov in več, mline z zmogljivostjo od pol vagona naprej ter kleti z zmogljivostjo 3 vagonov in več. Ta sredstva so omogočevala njihovim lastnikom protiljudsko špekulativno delo, predstavljala so središča za zbiranje kapitalističnih ostankov. Pravtako^ je povsem razumljivo, da preidejo v državno last kinematografi, sanatoriji, bolnišnice, hoteli, zdravilišča in letovišča,
ker smo že toliko utrdili naš gospodarski sistem in državni aparat, da lahko uspešno vodimo podržavljena podjetja v korist delovnega ljudstva, njegovega zdravja, odmora in kulture, brez nevarnosti, da bi prišlo do zastoja v javnem življe-
nju. Naš socialistični sektor je že toliko napredoval, je zaključil tov. Kidrič, da lahko prevzame brez nevarnosti zastoja tudi manjša podjetja. S tem pa izgubljajo kapitalistični elementi svoje zadnje postojanke.
Proračun dokazuje gospodarsko mot FLRJ
Ljudska skupščina FLRJ je sprejela vsedržavni proračun za leto 1948. V primeri z lanskim proračunom, ki je obsegal 86 milijard, bo celotni znesek izdatkov letošnjega državnega proračuna za 45% večji ter je predviden na vsoto 124 milijard in 800 milijonov dinarjev. Prav toliko bo tudi dohodkov. Povečanje proračuna so omogočili sijajni uspehi lanskega leta — prvega leta petletke.
Med izdatki bodo napravile velik skok naložbe v nove gradnje. V to svrho je predvidenih 66 milijard in 600 milijonov dinarjev. Za obnovo požganih in opu-stošenih krajev pa je določenih še posebej 2 milijardi dinarjev. To pomeni, da bodo zgradili letos za 72% več novih zgradb kakor v lanskem letu. Gradili bodo v pni vrsti industrijo, rudarstvo in elektrogospodarstvo, v kar bo naloženih 20 milijard. Za izgradnjo prometa in zvez bo na razpolago čez 6 milijard. V ostale stavbe pa je predvidenih čez 5 milijard, investicij. V kmetijstvo in gozdarstvo bo investiranih 1 milijardo in 448 milijonov. Za prosveto in ljudsko kulturo določa proračun nad 7 milijard, kar je skoraj za
4 milijarde več kot lani. Za socialno-zdravstveno zaščito je določenih 19 milijard, dobrih pet in pol milijard več kot lansko leto. Delež, ki odpade na narodno obrambo, pa je letos manjši kot lani, ker znaša v primeri s povečanim proračunom le 13.7% od skupnih izdatkov.
Poleg težke industrije predvideva letošnji proračun tudi gradnjo takih tovarn, ki bodo omogočile že v letošnjem letu izboljšati in dvigniti življenjsko raven ljudstva. Iz proračuna je tudi razvidno, da je še v večji meri kot doslej poskrbljeno za razvoj kmetijstva zato, da bi kmet dobi! v večji meri razne, stroje in kmetijsko orodje, umetna gnojila ter ostalo industrijsko blago, obleko, čevlje itd. V proračunu je. tudi predvideno, da bodo kmetje v letu 1948. mnogo man j obdavčeni, kot so bili v letu 1947. To pa je mogoče zato, ker sedanja Jugoslavija ne išče novih dohodkov v obliki povečanja davkov, temveč v dviganju in razvijanju produkcije.
Novi proračun FLRJ je dokaz njene gospodarske moči in pomeni krepak ko- • rak naprej v novo bodočnost.
Demonstracija avstrijske mladine pred grškim poslaništvom na Dunaju
Ves pošteni in napredni svet se zgraža nad krvavim terorjem v Grčiji, ki ga izvajajo monarhofašisti nad demokratičnim in svobodoljubnim grškirii narodom. Po vseh državah odločno protestirajo proti obsodbam in umorom grških rodoljubov in borcev za svobodo, ki jih monarhofašisti v zadnjem času n.a tisoče streljajo in ubijajo.
V zadnjih dneh je demonstrirala tudi avstrijska mladina proti nasilju v Grčiji. Zbrala se je v velikem številu pred grškim predstavništvom na Dunaju, da bi protestirala proti masovnim usmrtitvam v Grčiji in predala protestno pismo. Poslopje grškega poslaništva jo bilo že pred prihodom mladine zastraženo od policije, ki se je pripeljala z avtomobili in bila oborožena z lesenimi koli. Vsak poizkus mladine, piriti v poslopje poslaništva, je policija onemogočila. Končno so se zedinili, da bi odposlali 5 člansko
delegacijo v predstavništvo, toda v zadnjem trenutku je zahranil višji policijski oficir delegaciji vstop v poslopje. Zahteval je imena članov delegacije in izjavil, da se p« navodilu avstrijskega zunanjega ministrstva ne sme oddati protestno pismo.
To pa za avstrijske oblasti še ni bilo dovolj, policija je z lesenimi koli razgnala mladino, ki je z glasnimi parolami in petjem antifašističnih pesmi protestirala proti nji nerazumljivemu navodilu avstrijskega zunanjega ministrstva. Takšno ravnanje nam je bilo do danes znano samo v kolonialnih deželah in zapadnih demokracijah, kjer preganja policija stavkajoče delavce s koli. Živo nam pa kaže, kako daleč je Avstrija že podvržena zapadnim silam, da z istimi načini napade svojo lastno mladino in v tem primeru daje potuho krvavemu nasilju grških monarhofašistov.
Slovenci v Italiji se borijo proti nasilju
Po volitvah v Italiji je De Gasperijeva vlada začela v goriški pokrajini z istimi raznarodovalnimi metodami proti Slovencem, kakor fašistična vlada v prvih lotili po svetovni vojni. Oblasti s silo izganjajo čez mejo Slovence, ki stanujejo v Gorici in okolici in nimajo italijanskega državljanstva, ker so iz. krajev,
ki so prišli pod Jugoslavijo. Številnim slovenskim trgovskim ustanovam so odvzeli poslovne koncesije, češ, da niso bile pravilno izdane. Tudi zadrugam v slovenskih krajih ovirajo delovanje.
Po vsej goriški pokrajini vlada fašistično nasilje. V tržaških ladjedelnicah skupinice fašistov napadajo italijanske in slovenske delavce. Številni delavci so
KRVAVO ROJSTVO ŽIDOVSKE DRŽAVE IZRAEL
(Nadaljevanje š 1. strani)
>Daily Worker« ugotavlja, da pomeni proglasitev židovske države korak naprej k ureditvi razmer. Toda prijatelji miru že vidijo grožnje oboroženega vpada v Palestino. Pri tem »Daily Worker< zatrjuje, da se izvaja ta grožnja edino na povelje Londona in VVashingtona. Toda imperializmu so dnevi šteti in proglasitev židovske države je velik znak novih časov, lako zaključuje ta list.
Poljski list »Glos ludu« komentira proglasitev židovske države takole: »Poljska je vselej smatrala, da ima vsak narod, tudi najmanjši, pravico do neodvisnosti. — Zaradi tega pozdravljamo z zadovoljstvom proglasitev židovske države kot novo silo, ki ji je uspelo, da se je osvobodila od imperialističnega lažnega protektorata. Po tolikih težkih izkustvih bodo Židi brezdvonano znali izbrati pravilno pot svoje borbe in svojega naroda.«
Po proglasitvi židovske države Izrael je svet pričakoval, da bodo tudi palestinski Arabci ustanovili svojo samostojno državo, do česar pa ni prišlo. Palestine se hočejo polastiti obmejne arabske države, v prvi vrsti Transjor-danija, Egipt in Sirija.
Haganah poroča, da so čete Sirije, Libanona, Transjordanije in Egipta prekoračile palestinske meje. Egipčani so napadli celo trikrat z bombniki Tel Aviv. Arabci so v dolini reke Jordan obstreljevali židovske naselbine s težkim topništvom. Židi pa so zavrnili vse arabske napade na cesti, ki polje v Jeruzalem. Egipčani poročajo v svojem prvem vojnem poročilu, da obstreljujejo s topništvom židovsko naselbino El Da v ur. Haganahave čete poročajo še o napredovanju v zapadni Galileji.
Po poročilu lista Republica; je sklenil trans jordanski poslanik v Londonu z. Anglijo tajno pogodbo, po kateri naj bi bila Palestina priključena Transjor-daniji. List trdi, da stremi Anglija z.a ustanovitvijo Velike Sirije pod gospod-stvom kralja'Abdullaha.
bili zaradi svojega demokratičnega prepričanja s silo izgnani z' dela. Policija proti temu nasilju ni ničesar ukrenila. Kakor iz.gleda, je ta gonja proti Slovencem načrtna in je v sestavnem delu programa demokristjanske vladne poli-
| PouTiČNE-pming
Na Kitajskem so Gangkajškove čete že tretjič uporabile stnjpene pline proti ljudski armadi, ki pa kljub temu neprestano prodira.
Angleške ladjedelnice morajo zmanjševali proizvodnjo, ker to zahteva Marshallov načrt, kar povzroča v angleških industrijskih krogih veliko razburjenost.
V Varšavi so sestavili posebno komisijo, ki bo pregledala kraje, kjer so bila hitlerjevska koncentracijska taborišča za sovjetske vojne ujetnike. Po dosedanjih ugotovitvah so hitlerjevCi med vojno pobili in umorili v poljskih taboriščih več kot pol milijona sovjetskih vojakov.
like o zatiranju slovenske manjšine v Italiji.
De Gasperijeva vlada oborožuje svoje organizacije »tricolore« v Slovenski Benečiji. V obmejne vasi ob italijansko-jugoslovanski meji dovažajo orožje, namer njeno pristašem demokrščanske stranke. V zadnjih dneh so pripeljali v obmejno vas Ronac pri Podbonescu dva voza brzostrelk in pušk. Orožje je prišlo iz Čedada in pričakujejo ga še več.
Demokratični fronti Slovencev v Slovenski Benečiji pa nasprotno oblasti še vedno odrekajo dovoljenje z.a politično delovanje.
Italijansko notranje ministrstvo je zavrnilo zahtevo demokratične fronte Slovencev v Italiji n povrnitvi škode, ki so jo povzročile fašistične tolpe slovenskemu prebivalstvu v Gorici in okolici v dobi, ko so italijanske oblasti prevzemale upravo od Anglo-američanov.
Izvršilni odbor demokratične fronte Slovencev v Italiji je ostro protestiral pri goriškomu prefektu zaradi izgona Slovenoev iz Gorice.
Delegacija je tudi zahtevala, naj se omogoči vrnitev, slovenskim šolnikom v go riško pokrajino, ki so bili pod fašističnim režimom nasilno premeščeni tranjost Italije.
Pod pritiskom goriških poslan, ljudske fronte Beltrauma in Pratologa je notranje ministrstvo preklicalo vse izgone Slovencev iz goriške pokrajine , in dalo goriškemu prefektu potrebna navodila za izvedbo tega ukrepa.
«————n. «■■ iiiuniT
Nacistični zarotniki obsojeni
Proces proti šestim neonacističnim za. rotnikom v Gradcu je bil v soboto zaključen. Obravnava je samo delno odkrila njihovo podtalno organizacijsko mrežo in zveze z inozemskimi tajnimi službami ter domačimi legalnimi reakcionarnimi silami.
Bivši voditelji NSDAP Souček in Rossner in vodja HJ Goetb co bili obsojeni na smrt na vešalih.
Nadalje so bili obsojeni:
Vodja SA Klinger na 20 let težke ječe, iz Italije pobegli vojni zločinec Seh-nert na 18 let težke ječe, SS-ovec Schiller na 10 let težke ječe.
»Oesterreichische Volksstimme« pravi k obsodbi med drugim, da so s to obsodbo prizadeti ljudje, katerih cilj so bile organizatorične predpriprave na novo vojno. Souček, Rossner in podobni so mogli uspevati samo v reakcionarnem vzdušju, ki danes vlada v Avstriji. Voditelji obeh koalicijskih strank Avstrije so tudi sami »zastavonoše« onih sil sveta, ki hočejo izzvati novo vojno. Legalni fašistični tednik je oponašal obtožencem samo to, da so z ilegalnimi sredstvi hoteli doseči svoj politični cilj. Možje, ki krijejo to tolpo, so oni avstrijski politiki, ki hočejo spremeniti Avstrijo v »Ostmarko« zapadne-' ga kapitalizma. Svobodoljubno prebivalstvo Avstrije zdaj zahteva, da bo ta proces samo pričetek čiščenja javnega življenja v državi. Avstrija ne sme biti nikdar več operacijsko 'ozemlje za domače fašiste in tajna inozemska mesta. Ta zarotniška tolpa je mogla samo zaradi tega tako dobro razpresti svoje mreže, ker je bila vključena v tajne inozemske službe in je delala zanje.
Z zaključitvijo tega procesa ostanejo seveda še važna vprašanja odprta, ki so v zvezi z delovanjem neofašističnih zarotnikov. V tej zvezi je stavila »Oesterreichische Volksstimme« notranjemu ministru vprašanja, ki zahtevajo pred javnostjo temeljito razkrije potuhe in podpore zarotnikom s strani uradnikov varnostne službe.
Zveza francoskih žena je izročila francoskemu komiteju za pomoč demokratični Grčiji 1800 kg sanitetnega materiala in obleke ter 65.000 frankov kot pomoč borcem demokratične armade Grčije.
Romunska vlada je poleg splošnega znižanja cen odredila tudi znižanje železniške tarife za 20 odstotkov ter cen premoga za 7 odstotkov.
Švedski zunanji minister je pred nedavnim izjavil, da se Švedska ne bo pridružila zapadnemu bloku.
Italijanska vladna delegacija bo v kratkem potovala v Beograd v svrho ureditve vprašanja imetja Italijanov, ki živ© v Istri, a so oplirali za Italijo. Ob tej priliki bodo obravnavali tudi gospodarska vprašanja, ki so v zvezi z mirovno pogodbo.	>
Po treh letih ... \j
K položaju slovenskih partizanov in žrtev fašizma na Koroškem)
Pretresljivi so primeri položaja slovenskih kmetov, ki so bili za časa nacizma oropani svojega imetja, ki so bili v partizanih in njih družine v zaporih in taboriščih. Tri leta je od tega, odkar so ssmagali na Slovenskem Koroškem slovenski partizani in se vrnili na svoje opustošene domove. Kljub temu pa se nihče ne zmeni zanje, vse oblasti čakajo na povelje od zgoraj, kdaj in kako se jim sme poravnati gospodarska škoda, ki so jo utrpeli v času, ko so se borili proti fašizmu.
Položaj teh danes ponovno gospodarsko zatiranih in politično zasledovanih borcev najbolj karakterizira primer tov. Matije Urbančiča iz Bele pri Železni Kapli. 17. septembra 1943 je odšel v partizane. Od takrat naprej so neprenehoma terorizirali njegovega očeta in ostalo družino. V začetku 1944 so se morali umakniti s posestva, oditi v gozd in pu-sliti na milost in nemilost nacističnim roparjem 13 repov goveje živine, 7 svinj in 15 ovc, inventar in živilske zaloge. 20. januarja 1944 je vdrla nacistična policija in orožništvo pod vodstvom takratnega načelnika orožniške postaje Železna Kapla Kneza na posestvo, obstrelila in težko ranila tov. Maro Lipuš, ki je edina oskrbovala živino, ter posestvo popolnoma izropala. Po ocenitvi iz leta 1945 znaša vrednost oropanega imetja 17.855.15 šilingov. Poslopja so bila tako poškodovana, da se je zaradi tega hlev pozneje podrl. Nekaj tednov zatem je bil izdan in od policije napaden tudi bunker v gozdu, kjer se je nahajal slari oče e tremi člani družine. Vsi so bili odgnani v zapore in koncentracijska taborišča — vrnil pa se ni nobeden.
Ko se je tov. Matija Urbančič vrnil kot partizan in edini preostali član družine na svoj dom, ga je našel popolnoma izropanega. Uradno je pustil oceniti škodo in 17. 7. 1945 vložil prošnjo za popravo škode na okrajno glavarstvo Velikovec, ki pa do danes še ni rešena. Dvakrat je pismeno interveniral pri deželni vladi in zahteval ugotovljeno odškodnino. 13. 9. 1947 je ponovno prijavil škodo deželni vladi, oddelek X. 'rudi od tukaj ni dobil niti denarja niti odgovora.
Sedanja oblast nima denarja za popravo škode žrtvam fašizma. Z lastnimi silami je moral tov. Urbančič pričeti gospodariti in brez podpore je spravil tako daleč, da ima vsaj 2 kravi, 2 teleta, 2 ovci in 1 konja. Kljub temu pa oblast pri njemu izsiljuje že od leta 1946 naprej oddajo pridelkov, kakor pri onih, ki so se v tem času obogatili.
Med drugim je moral prisiljeno oddati že 2 kravi.
Takšen in podoben je danes položaj slovenskih partizanov in žrtev fašizma na Koroškem. To je resnica, ki kriči po pravici in zadoščenju. Medtem, ko propadajo slovenske kmetije, ko se preganja slovenske antifašiste, in se borijo slovenski partizani, izseljenci in KZ-ler-ji proti gospodarski bedi in revščini, daje oblast vse privilegije nacističnim zločincem, ki jih spušča nekaznovane iz zapo-
Kakor nam poročajo iz raznih krajev Slovenske Koroške, zbirajo v zadnjem času razni dvomljivi ljudje podpise za nedeljeno Koroško. Tako se n. pr. ta-kozvani »domovini zvesti Korošci c v Slov. Plajbefku zadnje čase zelo trudijo, •hodijo od hiše do hiše in zbirajo podpise. Isto se dogaja tudi v Ločah ob Baškem jezeru, kjer sta hodila zadnje dni dva znana »domovini zvesta Korošca« po vasi in zbirala podpise. Pri tem sta šla celo tako daleč, da sta slovenskim družinam, ki niso hotele podpisati, grozila, »če ne podpišejo, bodo potem morali čez gore!« Ne čudimo se temu, če pogledamo, kdo in ka j sta ta dva »zvesta« sinova domovine. Prvi je registrirani nacist in ilegalec SA Oder Franc, drugi prostovoljec SS Gašparin. Prišla sta tu-
Naše žene so se že dalj časa pripravljale na praznik delavstva. Zadale so si nalogo, da pripravijo za 1. maj razstavo ženskih ročnih del. Z vso vnemo so šle na delo in nabrale ter pripravile.lepo število zanimivih in umetnih stvari. Priredile so v lepo urejeni sobi pri Bun-dru dobro uspelo razstavo, ki je prikazovala izvežbanost naše žene ne samo v kmečkem delu, temveč tudi v raznih ročnih delih, polnih umetnosti. Videli smo toliko trudapolnega dela, mnogo požrtvovalnosti in spretnosti, da smo bili vsi presenečeni. Videli smo, da imajo naše žene in matere še poleg vsakdanjega dela na polju, v tovarni in gospodinjstvu še voljo in veselje, da po večerih — mnogokrat pozno v noč — izrabijo čas za ročna dela.
Razstavo je obiskalo veliko število naših ljudi in vsak se je zelo zanimal za posamezne stvari, ki so bile razstavljene. Prav posebno pa so se zanimali za skljekljane čipkaste prte, v katerih je vdelane brezmejne ljubezni in truda.
rov,- jim daje državljanske pravice in jim vrača premoženje. Se več: oblast izdaja odloke, po katerih se morajo plačati občinski dolgovi, ki so jih napravili nacistični župani v slovenskih občinah, od prebivalstva samega.
Razmere, v katerih živimo mi koroški Slovenci, nam narekajo dolžnost, da se odločno borimo za naše pravice ter si priborimo svobodo, kjer ne bo več zapostavljanja, zatiranja in odrekanja najosnovnejših demokratičnih pravic. Priborili si moramo svobodo, za katero so se borili tudi naši partizani in za katero se naš narod bori že desetletja.
di k zavednim slovenskim družinam, toda tam so jih na primeren način odpravili in spodili iz hiše.
Tako torej zgleda ta velika zvestoba do koroške in avstrijske domovine, katero so isti ljudje, ki so zdaj njeni zvesti sinovi, prodali Hitlerju in fašističnemu nasilju in to ravno v času, ko bi bila potrebna največja zvestoba in ljubezen do domovine. Isti ljudje so danes tisti, ki imenujejo nas koroške Slovence veleizdajalce. To;la nii s ponosom lahko rečemo, da nismo zapustili našo pravo domovino in naš narod, ko se je šlo za življenje ali smrt, ko je divjal kruti fašizem po slovenski zemlji. Šli smo v boj in z ogromnimi žrtvami dokazali našo veliko ljubezen in zvestobo do lastnega naroda, do domovine.
Z razstavo so torej tudi žene Borovelj na poseben način obhajale mednarodni praznik delavstva — 1. maj.
ŠT. PETER NA VAŠINJAH
Binkoštrti ponedeljek smo opravili prav po domači navadi, z obilnim veseljem in prijetnim razvedrilom. Pokazali smo, da tudi v teh težkih časih in odločilnih dnevih naše borbe najdemo urce, ki jih skupno v veselem razpoloženju preživimo in se v njih otresemo vseh vsakdanjih skrbi, ki težijo vsakega izmed nas. Taka družbenost brez dvoma utrjuje našo medsebojno povezanost in nas posebno pusti čutiti, kako spadamo vsi kot bratje in sestre pod eno streho naše skupne domovine.
Od daleč naokrog so prišli obiskovalci na našo kulturno prireditev. Z vozovi, s kolesi in peš so prihajali v posebno velikem številu iz severnega dela našega velikovškega okraja. Iz Želinj in Šmar-jete, iz Vovber in Djekš, iz Rude in Gre-
binja so prišli, da z nami preživijo vesel binkoštni popoldan.
V	zadovoljstvo vsega občinstva so naši domači igralci, »veliki« in : mali«, uprizorili burko »Davek na samce v in pionirsko igro Vedež . Obe igri prikazujeta potrebo izobraževanja, tako posameznika, kot širokili množic našega naroda. Zaklad našega narodnega blagostanja leži v neutrudnem stremljenju k vsesplošni izobrazbi in dvigu naše kulturne ravni. Prekopljimo se do tega zaklada, če si hočemo ustvariti pogoje za našo boljšo in srečnejšo bodočnost — tako nam izzveni igra Vedež« in njej v nasprotstvu stoji Davek na samce« kot opozorilo nazadnjaštvil in neizobraženosti, ki zasužnjujeta narod bolj kot najhujše policijsko nasilje.
V	šaljivem nagovoru je predsednik društva »Kajuh« tov. Gros šimen smiselno nakazal ta dejstva in s teni tudi nedvoumno razložil pomen teh dveh iger, ki so s svojo šaljivo vsebino vse gledalce prav srčno razvedrile. Pevski zbor iz Šmarjete in Želinj je vedro poživel kulturno prireditev in vsi Št. Peterjani se i zahvaljujemo pevcem, ki so od tako daleč prišli in nam zapeli njihove ubrane pesmi.
KOSTANJE
Ker živimo na skrajni severni meji Slovenske Koroške, smo še prav poseD-no izpostavljeni terorju in potujčevanju. Toda desetletja germanizacije in tudi nacistično nasilje nas ni moglo upogniti. Ostali smo zavedni Slovenci, ki se, z vsemi koroškimi Slovenci borimo za združitev z matičnim narodom v svobodni domovini.
l)a smo pri nas Slovenci, so najjasneje pokazali nacistični krvniki,,ki so s svojim terorjem začrtali meje slovenske zemlje. Iz- zadnje slovenske vasi so odgnali najboljše družine v tujino, v zapore in taborišča. Tudi iz Kostanj so odvedli tri zavedne slovenske družine v daljno Nemčijo in s tem dokazali, da je severno od ponemčene Vrbe tudi še slovenska zemlja. Pozneje so to narodnostno mejo začrtali s svojo krvjo tudi naši slovenski partizani, ki so dali svoja življenja za to, da bodo koroški Slovenci živeli svobodno v svoji lastni državi, Jugoslaviji.
Že med vojno-smo našli pot, ki je bila edino prava za slovenski narod, pot borbi', ki jo je kazala Osvobodilna fronta. Tudi danes se zbiramo na sestankih in zborovanjih OF. Na teh zborovanjih --c v lepi materinščini pogovarjamo o dnevnih vprašanjih in vedno bolj spoznavamo potrebo po skupnem delu, po skupni in strnjeni borbi za naše pravice. 'Tudi v bodoče bomo odločno hodili po poti, ki jo nam kaže Osvobodilna fronta, vstraj-no se bomo borili ža pravice in svobodo našega naroda tako dolgo, dokler ne bomo vsi Slovenci združeni v naši svobodni državi, novi Titovi Jugoslaviji.
KAJ SE DOBIMO
Na podlagi oddanega odrezka 40 karte za jajca dobi vsaki potrošnik proti razvrednotenju odrezka 40 A 2 (dva) jajca.
Kdo zbira podpise za nedeljeno Koroško
Razstava ženskih ročnih del v Borovljah
Kratek pregled dosedanje
diplomatsko politične borbe za v
SLOVENSKO KOROŠKO
PO LOJZETU UDETU
Osvobodilna fronta je kot politična predstavnica in voditeljica slovenskega naroda v vojni proti nacistični Nemčiji in fašistični Italiji ter njunim satelitom Pod osvoboditvijo od vsega začetka razumevala tudi uresničenje stoletnega zgodovinskega programa slovenskega naroda — zedinjene Slovenije, združitev vseli Slovencev v lastni narodni državi. rl'ako je tudi zahteva po osvoboditvi Slovenske Koroške tvorila eno poglavitnih programatičnih točk Osvobodilne fron-— Vodstvo OF je znalo za to progra-nialično točko zainteresirati tudi ostale jugoslovanske narode in osvoboditev Slovenske Koroške je postal eden po-klavilnih ciljev osvobodilne borbe vseh jugoslovanskih narodov.
1’rvo tako skupno jugoslovansko ura-"n<) izjavo glede Koroške je dal vrhovni Poveljnik narodnoosvobodilne vojske jujiršal Tito v govoru ob proslavi dve-mice ustanovitve Prve dalmatinske
udarne brigade 12. septembra 1944., ko je dejal:
»Danes se bliža ura, ko bo treba govoriti o mejah naše* države ... Naše l judstvo se bori tudi za osvoboditev tistih naših bratov, ki so desetletja vzdihovali pod tujim jarmom. S to vojno morajo biti in tudi bodo osvobojeni naši bratje v Istri, na Primorskem in Koroškem in živeli bodo svobodno v svoji domovini skupno s svojimi brati. To je želja nas vseli, to pa je tudi njihova želja. Tujega nočemo, svojega ne damo!«
Svetovna javnost je bila odkrito in jasno poučena, da ima Jugoslavija nasproti Italiji in Avstriji ozemeljske zahteve. Ko je v začetku aprila 1945 jugoslovanska vlada zvedela za zavezniške razgovore o razdelitvi zasedbenih con v Avstriji, je z noto 2. aprila 1945 predlagala, da se ji prizna pravica do okupacije določenih predelov Avstrije. Pritrdilen odgovor je dobila le od Sovjetske zveze; Anglija in Amerika na jugoslovansko
noto sploh nista odgovorili.
V pohodu za umikajočimi se nemškimi četami so jugoslovanske čete začetek maja 1945 zasedle Julijsko krajino in Slovensko Koroško. Tedaj je Jugoslavija prvič mogla videti, kako sovražno so nasproti Jugoslaviji razpoloženi ameriški in angleški zavezniki. Kljub zavezniškim dogovorom o zasedbenih conah posameznih zaveznikov je moglo le skrajno neprijateljsko razpoloženje tako surovo in brezpogojno zahtevati, da vojska zavezniške države Jugoslavije zapusti zasedene predele, kjer so naseljeni Slovenci in Hrvati (v Istri). Bil je jasen znak, kako huda borba je še pred nami in koliko potrpežljivosti in vztrajnosti bo še treba v tej borbi.
Že 12. maja 1945 je angleški poslanik v Beogradu izročil jugoslovanski vladi noto, ki v njej angleška vlada zahteva, da se jugoslovanske čete umaknejo iz Koroške. Že v tej noti je izjava, da bodo mejno vprašanje reševali na mirovni konferenci, da je torej koroško vprašanje odprlo vprašanje. Jugoslovansko zunanje ministrstvo z noto dne 13 maja 1945 ni pristalo na zahtevo, da jugoslovanske čete zapuste Slovensko Koroško. Nato so z noto 15. maja zahtevali umaknitev jugoslovanskih čet iz Koroške še ZDA, prav tako s pripombo, da se bo
mejno vprašanje reševalo na mirovni konferenci. Ko jugoslovanske čete tudi na to noto niso zapustile Koroške, sla 17. maja 1945 Anglija in ZDA vsaka s svojo noto kategorično zahtevali, da se jugoslovanske čete umaknejo iz Koroške. Jugoslovanska vlada je nato, ker ni hotela zapletati položaja, z noto 19. maja 1945 sporočila vladama Anglije in ZDA, da bodo čete umaknjene.
Zasedba Koroške po jugoslovanskih četah torej ni ostala brez važnega pozitivnega rezultata: Anglija in ZDA so dale izjavo, da je koroško vprašanje odprto. ZDA so to izjavo v novembre 1945 na jugoslovansko noto glede avstrijskih volitev 25. novembra 1945 še ponovile, češ da te volitve ne bodo vplivale ha končno odločitev glede Koroške na konferenci, kjer bodo sklepali pogodbo o Avstriji.
Tak položaj je bil na diplomatski fronti v borbi za Slovensko Koroško do konca leta 1945.	(Dalje)
PRISPEVAJTE |ZAl	—
TISKOVNI SKlIaDJ	
KRVAVA
PALESTINA
Razvoj krvavih dogodkov v Palestini vedno bolj dokazuje uspeh globoko zasnovanega načrta Velike Britanije, da obdrži svoj vpliv v Palestini tudi po odhodu 3vojih čet, ko preneha njen mandat na to deželo.
Kakor je znano, so ameriški državniki dolgo izpodrivali angleški vpliv v Srednjem vzhodu. Zato so se tako vnemali za delitev Palestine na dve državi, kar bi pomenilo konec angleške nadvlade v Sveti deželi. To so pa delali v skriti želji, da bi po odhodu Angležev sami prevzeli njihovo vlogo. Novo ustanovljena židovska država bi namreč potrebovala kapitalov. ki bi jih mogla dobiti samo ZDA. Da bi pridobili tudi Arabce za delitev Palestine, so Američani skušali z dolarji premamiti voditelje Arabske lige. Toda podcenjevali so moč angleških agentov na Srednjem vzhodu.
Angleška vlada ni namreč izbrala sredstev, da onemogoči sklep OZN o delitvi Palestine. Istočasno, ko je slovesno obljubljala, da bo izpraznila to deželo 15. maja, je obo rože vala Arabce in s tem omogočila »Sveto vojno«. Tako je povzročila pogrome ter s tem jasno dopovedala ZDA, da si utegnejo nakopati sov-.raštvo vseh arabskih dežel, če vztrajajo pri sklepu OZN.
Ta »opomin« je zalegel pri Američanih iz dvojnega ozira: strateškega in gospodarskega. ZDA namreč sanjajo o povezavi vseh arabskih držav v tako imenovani vzhodni blok, da bi podprle Grčijo in Turčijo in ogrožale SZ na samih njenih mejah. Po dragi^ strani pa hočejo ameriški državniki zaščititi svoje petrolejske družbe, ki so vložile nad pol milijona dolarjev za povečano izkoriščanje petroleja na Srednjem vzhodu. Ni slučaj, da so Arabci demonstrirali proti sklepu OZN na ta način, da so vdirali na sedeže petrolejskih družb in uničeva. li cevovode, po katerih se pretaka petrolej iz Arabije do palestinske obale,
Protisovjetizem in petrolejski interesi so torej narekovali ameriškim državnikom preokret. Prisiljeni so bili, da so svojo politiko vzkladili z angleškim stališčem. In danes zastopajo pred OZN načrt o varaštvu, po katerem bi vladal v Palestini guverner t diktatorskimi po-oblastili.
Glavno orodje, ki se ga poslužuje angleška politika za dosego svojih namenov v Srednjem vzhodu je Transjorda-nija. Ta država leži v srcu arabskih dežel, saj meji na Egipt, Sirijo, Irak, Palestino in Saudovo Arabijo. To je trdnjava in izhodišče vsega Srednjega vzhoda. Preko nje vodi dolg puščavski prehod k zakopanim zakladom Arabije: k petroleju, ki se po cevovodih pretaka v Hailo,
Transjordanska planota meri 90.000 kv. km, od katerih je štiri petine pušča, va ali z redkim grmičevjem poraščeno ozemlje. Šteje 300.000 prebivalcev in polovica so nomadi, (to so pastirji, ki se vedno selijo).
Leta 1918, ko je oblast turškega sultana prenehala nad arabskimi deželami, je postala Transjordanija kraljevina. Kakor so se tedanji diplomati izrazili, je to »jajce, ki ga je znese! angleški imperializem«. Angleži so sklenili vrsto pogodb s to deželo in z vsako so ji slovesno zagotovili »neodvisnost«, hkrati pa postopoma utrjevali svojo nadvlado. Celo ameriški senator Pepper je po zadnji anglo-transjordanski pogodbi leta 1946 dejal: »To je sredstvo za izkoriščanje majhn? države po veliki.«
Transjordanija je morda najbolj zaostala od vseh arabskih dežel. Ima pa med vsemi najmoderneje opremljeno vojsko, Arabsko legijo, ki jo je organiziral Aglež Glubb paša, »vojaški svetovalec« kralja Abdulaha in stvarni gospodar dežele. Transjordanija. ki premore komaj 600 avtomobilov, je imela že leta 1945. tri motorizirane polke. Med vojno so Angleži zgradili tu pravo omrežje letališč.
Transjordanija je arabska trdnjava, iz katere lahko naglo prepeljejo čete v Damask, Bagdad, v Jeruzalem ali v Meko. Tvori most med angleškimi posestmi v Sredozemlju in Irakom do Perzijskega zaliva. Leta 1925. so Angleži povečali strateški pomen dežele tako, da so zasedli pristanišče Akabo in področje Maan, ki sta pripadali Saudovi Arabiji. S tem da so priključili te predele Trans-jordaniji, so si neposredno pridobili pomorsko oporišče v območju Sueškega prekopa in hkrati napravili iz Transjor^ danije umeten hodnik, ki loči Saudovo Arabijo od Egipta in dežel Levante.
Kralj Abdulah je tekmec Ibn Sauda,
kralja Arabije in Huseina, velikega muftija jeruzalemskega. Popolnoma je predan svojim angleškim zaščitnikom, s pomočjo katerih upa, da bo združil pod svojim žezlom Sirijo, Libanon in Palestino pod imenom Velika Sirija. To bi bil odločilen korak pri ustvarjanju vzhodnega bloka, kot borbeno oporišče proti SZ in proti narodnoosvobodilnim gibanjem arabskih narodov.
Abdulah, ki vlada kot fevdalni mogotec. je strl vsak odpor v državi tako, da je uporna plemena bodisi uničil bodisi podkupil. Edini resni opoziciji, študentom in intelektualcem, pa je kralj takole zažugal: »Ne bom mnogo pomišljal, da iz vaših žen napravim vdove in iz vaših otrok sirote, če se mi slepo ne pokorite!«
Kakor, da bi to ne zadostovalo, skrbijo za »red« v državi tudi angleško zasedbene čete, ki štejejo 150.000 mož (torej angleški vojak na dva transjordanska prebivalca).
Pri nedavnem obisku transjordanske-ga predsednika vlade v Londonu so sklenili še izpopolniti militarizacijo dežele. Ustanovili so »Svet skupne obrambe Srednjega vzhoda«, v katerem je zastopana tudi Transjordanija. Danes je Arabska legija na tem, da v celoti prihiti na pomoč palestinskim Arabcem v borbi proti Židom. Če se bo to stvarno dogodilo, ali če je to samo vojaški bluf, nima velikega pomena. Bistveno je to, da ima Anglija v Transjordaniji maso za manevriranje, ki jo lahko uporabi v Palestini ali pa drugod, ne da bi se sama uradno kompromitirala. Zato tudi ni važno za Anglijo, če preneha njen mandat v Palestini... Glubb paša in Beviu sta ukrenila vse potrebno za ta primer!
Toda Arabska legija nima nič skupnega z Arabsko ligo in z velikim mufti-jem jeruzalemskim, ki sta glavna voditelja borbe za arabsko Palestino. Nasprotno, kralj Abdulah je glavni nasprotnik velikega muftija, katerega vpliv ne bi trpel v morebitni Veliki Siriji. Ambicijam »puščavskega lisjaka« pa nasprotujeta tudi Egipt in Saudova Arabija — glavni pobornici Arabske lige — ki se bojita, da bi se Abdulah pridobil prevelik vpliv z razširjenjem svojega kraljestva.
Arabska liga organizira na lastno pest
vojsko prostovoljcev, ki so sicer števil-ni, toda slabo izvežbanl in nedisciplini* rani. Nastopajo z vpadanjem preko palestinske meje in Židje se jih bojijo, Mnogo bolj nevarni pa so odredi palestinskih Arabcev, ki jim poveljujejo pristaši velikega muftija. Kadre tvorijo bivši arabski vojaki in policaji, ki so služili pod angleško zastavo. Med njimi so tudi oficirji iz bivše nemške vojske.
Mnogo muftijevih pristašev bi pa raišl sledilo Abdulahu. So torej trije različni arabski tabori, ki se borijo za Palestino, od katerih pa je najmočnejša arabska legija. Ta razcepljenost silno slabi arabske vrste in bi jih utegnila privesti do bratomorne borbe, če ne bi imele pred seboj tako močnega nasprotnika, kot ja židovska vojska.
Niti po opremi niti po izvežbanosti s« ne morejo namreč meriti arabske sile iz Palestine z Židi. Poslednji se že celo ge-» neracijo vežbajo, in ni židovskega dečka in deklice od 12 do 14 let, ki ne bi znala spretno uporabljati samokresa, bomba ali strojnice.
Hanganali je vsežidovska vojaška organizacija, ki šteje 90.000 izvežbanib mož in ki je bila edina vojska, na katero so Angleži lahko računali v borbi proti nacistom na Srednjem vzhodu. K temu je treba prišteti 30.000 vojakov židovske brigade, ki se je borila na za-vezniških frontah. Sta tudi dve teroristični organizaciji Irgun in Štern. Skratka vseh 700.000 palestinskih Židov lahko zagrabi za orožje za obrambo in mu pad.
Pri tem je važen moralen činitelj: pripravljeni za borbo do poslednjega moža. Med njimi je mnogo preizkušenih borcev, ki so nastopali v podtalni borbi proti nacistom v Evropi in ki so prebi-li angleško blokado, da so se naseliti v Palestini
V sedanjih podvigih računajo na »bit skovito vojno«. V naglici skušajo zase. sti važne strateške postojanke, da im-presionirajo Arabce in izsilijo od svetovnega javnega mnenja pravno priznanj« svoje židovske države in morda ugodno premirje. Zavedajo se namreč, da so končno le »otok«, obdan od »arabskega morja«, ki šteje okrog 40 milijonov muslimanov in da bi v dolgotrajni borbi židovska država ne vzdržala naraščajočih arabskih napadov.
Izdajatelj, lastnik In založnik Usta:	Dr. Frano Petek,
Velikovec. Glavni mrednik: Dr. Franci Zvrltter; odgo vornl urednik: Frane! Ogris, oba Celovee, SalrastraBe 6^ uprava: Celovec, VOlkermarkter StraBe 21. Dopis! se na| posUjajo na naslov: Celoveo (Klagenfurt), Postamt 1., Posb sehlleBfaoh 272. Tlaka: .Kflrntner Volksverlag G. m. b. H.*, Klageafurt, lO.-Oktober-Strafie 7.
\
FRANCE BEVK
KAPLAN
I
Obhajale so ga misli, bilo mu je, kakor da se za dolgo poslavlja od življenja. Prej mora še vse urediti, zato ni hotel leči. Mislil pa je težko, vročično, tu pa tam so se mu predstave nekoliko zmedle. Nič več ga ni plašilo, to je res, vendar se mu je marsikaj dotikalo občutljivega srca in ga po svoje vznemirjalo. Pomislil je na Katino, ki je pravkar šla pod oknom in je videl skozi zadahle šipe samo njeno senco. Kaj bo s Katino? Kam bo, sirota, ako on umrje ati ga odvedejo? Od otroških let je pri njem, a razen pohištva nima ničesar, kar bi ji dal. V tem hipu razneženosti mu je bilo žal za vse trde besede. Saj je bila kot otročiček in bi ga bila po materinem zgledu najrajši zadušila s svojo skrbnostjo in nego. Rahlo se ga je dotaknil spomin na trenutke, ko je v strahu zanj vsa trepetala ko šiba na vodi. In v zvezi s tem mu je pred dušne oči stopila noč, ko sta hodila do cerkve svetega Mihaela in v Krnico... In tedaj mu je misel na Ka-
MARTIN
ČEDERMAC
tino ugasnila, vročične oči so mu ostro zasrsele v neko točko.
Katekizmi! Zadnje dni ni več mislil nanje, kakor da jih je potisnil daleč v pozabljenje. Morandiniju jih ni bil omenil. četudi si je očital, da je njegovo cerkvico samovoljno uporabil za skrivališče. Zdaj mu je vroč val šel po telesu. Kaj bi se zgodilo, ako bi čisto pozabil na nje? Morda nič. Našli bi jih čez leta in se čuditi, kako so zašli v tisto skrinjo. Don Jeremija bi zmajeval z glavo in se nasmihal. Kakšen zločin pa je to — skriti katekizmi in deset, dvajset molitvenikov, četudi v prepovedanem jeziku? Morda ... Tako bi sklepal Čedermac, če bi bil zdrav in bi ne imel tako tenkočutnega srca. Zdaj pa je bil bolestno občutljiv, malenkosti so se razraščale v strahove, ki so groziti s posledicami...
Kakor da mu gori hiša nad glavo, se je s sunkom dvignil in obstal na tresočih se nogah. Kaj bo z njimi? Saj je vseeno. a naj jih rajši najdejo pri njem...
Oblekel si je suknjo čez talar in se oziral za klobukom. Medtem ga je obšla misel, da bo knjige razdelil po hišah. Da ne bodo otroci Čisto brez božje besede. Zdaj jih nihče več ne bo iskal in pobiral od praga do praga. In ga tudi nihče ne bo izdal. In če ga tudi kdo izda — zdaj se ni več bal.
Še vedno je stal na mestu, kakor da se boji prestopiti. Ali bo mogel hoditi? Ati ga bodo nesle noge? Sam je moral na pot, tega bi nikomur dragemu ne mogel zaupati. Če bi se bil dvignil le malo prej, bi se bil morda opotekel. Zdaj pa ga je popustila najhujša slabost, kakor da črpa moči iz svoje trdne namere. Vzel je klobuk, poiskal palico v kotu in z malce negotovim korakom stopil v vežo.
»Katina!«
Ni je bilo nikjer, ne v kuhinji ne v kamri. Gotovo je odšla v vas. Vsako nedeljo popoldne je za uro ali dve smela k svojim tovarišicam. To nedeljo jo Se posebno ni držalo doma. Kaj ljudje govorijo o nenavadni pridigi?
Čedermacu je bila Katinina odsotnost le po volji. Nahrbtnik je našel brez njene pomoči. Zvil ga je, ga stisnil pod pazduho in stopil na prosto.
Postal je pod latnikom. Zdaj je padal suh, droban sneg, a tako nagosto, da bi bilo le na nekaj korakov mogoče spo-znati človeka. Vrtinčil se je v zraku, težek je legal na veje. na usušena tla. Morda je metlo le četrt ure, a je že rahlo pobelilo veje, rjave grade, kamenje, strehe. In res, kakor da se je nebo nenadoma, s komaj slišnim šumom poveznilo na zemljo, ne le na krošnje dreves,
impak prav do rjavih tal. Izginiti so obrisi gora in pobočij, vseokrog nič kot belo vrtinčenje, kakor da je izginil ves svet in Čedermac stoji sam na ozkem otoku.sredi belega brezna.
Ni zaklenil vrat. Čemu? Odšel je po stezi, ki je vodila od kaplanije napošev nad vasjo. Za njim je ostajal rahel sled 3topinj, sneg ga je ščegetal po licih in po nosu. Hlad mu je dobro del, nič ve4 vrtoglave omotice, tudi koraki so mu bi. li bolj gotovi kot prej. Le mrzlico je š« vedno čutil. Trepetal je, a tako drobno, prav v drobovje, da bi nihče ne mogel opaziti teh tresljajev. In mu je bilo dobro pri tem. Kakor da se pogreza v meh. ke blazine in mu spanec lega na oči, ki se ga stežka otresa, ga premagljivo va* bi v globine temnih, mrzličnih prividom in sanj.
Ozri se je na va3 pod seboj. Skozi me-tež je komaj opazil rahle obrise drevei in hiš. Bilo je vse mimo. vse tiho, nikjer glasu. Nasmehnil se je predse. Zagrinjal ga je zastor snega; nihče ga ne bo videl, razen če se kdo mudi na samoti. Pa kdo bi v takem vremenu silil v hrib? Zavil je na stezo, ki je vodila čez grič, med nizkim grmovjem, proti gozdiču kostanjev, ki so se v medlih obrisih prikazovati izza belega zastora.
Bil je že precej visoko, ko je obstal, se opri na palico in počival. Pot ga ja utrudila in usopla,. kri mu je bila vroča ko žerjavica, vedno huje ga je žgalo v očeh. 'Stresel je sneg s klobuka in ra* men. Oziral se je okrog, po skalah in po grmovju, uprl pogled visoko v hrib; zaskrbelo ge* je. Alj bo zmogel? Sveti Bogi