ANALIZE & PRIKAZI | 2022 | št. 3-4 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 55 PRAVNI VIDIK SODELOVANJA MED ŠOLO (UČITELJI) IN STARŠI V OSNOVNI ŠOLI Živa Grafenauer Ekart, pedagoginja na Osnovni šoli Duplek in asistentka na Univerzi v Mariboru, Pedagoška fakulteta Dr. Tina Vršnik Perše, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta Dr. Andrej Ekart, okrožni sodnik na Okrožnem sodišču v Mariboru Legal Aspect of Cooperation Between School/Teachers and Parents in Primary School Setting IZVLEČEK V številnih raziskavah so ugotovili pozitivne učinke sodelovanja med šolo in starši, vendar to ne predstavlja edinega razloga za sodelovanje med njimi. V prispevku ugotavljamo, da imajo starši v skladu z Ustavo Republike Slovenije, mednarodnimi pogodbami, ki jih je RS ratifi cirala, ter v skladu z veljavno zakonodajo pravico in dolžnost odločati o iz- obraževanju svojih otrok. Glavni namen sodelovanja med šolo in starši je največja otrokova korist, v članku pa je podan strokovni pregled področij in aktov, ki urejajo sodelovanje šole in staršev, ter dileme, ki se pri tem pojavljajo. Ugotavlja- mo, da predstavlja mediacija priložnost, ki lahko prispeva k reševanju sporov med šolo in starši. Ključne besede: dom (starši), šola, sodelovanje med šolo in domom, Ustava RS, ZOFVI, ZOsn ABSTRACT Numerous studies have found positive effects of school-home collaboration, but this is not the only reason for that collaboration. Namely, in the article we found out that, in accordance with the Constitution of the Republic of Slovenia, international treaties ratifi ed and published by the Republic of Slovenia, as in accordance with applicable legislation in the Republic of Slovenia parents have the right and duty to decide on the education of their children. The main purpose of cooperation between school and home is the best interests of the child. The article provides an expert overview of le- gal acts that regulate the cooperation between school and parents and the dilemmas that arise in this fi eld. Mediation can be a prorer way to reslove disputes between school and parents. Keywords: home (parents), school, cooperation between school and home, Constitution of the Republic of Slovenia, school legislation UVOD Sodelovanje med šolo in starši predstavlja pomemben del vzgojno-izobraževalnega procesa. Pri tovrstnem sodelo- vanju sta pomembna dva vidika: 1. pedagoški, v skladu s katerim tovrstno sodelovanje omogo ča optimalen otrokov razvoj (Keogh, 1996), in 2. pravni, po katerem imajo starši pravico in dolžnost odlo čati o izobraževanju svojih otrok (54. člen Ustave Republike Slovenije, 1991; v nadaljevanju Ustava, 1991). Namen pri čujočega članka je podati stro- kovni pregled področij in aktov, ki urejajo sodelovanje šole in staršev, ter predstavitev dilem, ki se lahko pojavijo pri uporabi tovrstnih pravnih aktov. POMEN SODELOVANJA MED ŠOLO IN DOMOM Šola in družina predstavljata dve okolji, ki imata skupno nalogo, to je izobrazba, vzgoja in socializacija otrok. Če želita to nalogo dobro opraviti, je nujno, da se med seboj povezujeta (Braun, 2010; Henderson in Mapp, 2002). Po- vezovanje in sodelovanje med njimi omogo ča optimalni otrokov razvoj in njegov uspeh v šoli (Krumm, 2001, glej tudi Kalin, 2008). V sodobnem času bi naj sodelovanje med starši in u čitelji težilo k razvoju partnerskega odnosa, ki predpostavlja zmanjšanje moči posameznega segmenta in porazdelitev odgovornosti (Hornby in Lafaele, 2011; Sacher, 2008) ter medsebojno podporo, spoštovanje in zaupanje (Juul in Jensen, 2009). PRAVICA DO IZOBRAŽEVANJA Temelj za pravno ureditev šolstva v Sloveniji je podan v 57. členu Ustave (1991), ki dolo ča, da je izobraževanje svobodno in da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo (prvi in tretji odstavek 57. člena Ustave, 1991). Nadalje, drugi odstavek 57. člena Ustave (1991) dolo ča, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno. To pomeni, da odlo čitev o udeležbi v osnov- nošolskem izobraževanju ni prepuš čena svobodni izbiri ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Živa Grafenauer Ekart, dr. Tina Vršnik Perše, dr. Andrej Ekart | Pravni vidik sodelovanja med šolo (učitelji) in starši v osnovni šoli | str. 55 - 58 | 56 u čencev ali njihovih star- šev, ampak so starši dolžni svojega otroka vklju čiti v osnovnošolsko izobraževa- nje (Dežman, 2019). Starši pa imajo pravico, da sami svobodno izberejo med kate- rim koli javnim ali zasebnim osnovnošolskim zavodom, v katerem se bo njihov ot- rok izobraževal, oziroma se odločijo za izobraževanje na domu (5. člen Zakona o osnovni šoli, 1996, v nadalje- vanju ZOsn, 1996). Vendar je treba pri tem upoštevati tudi omejitve, ki so vezane na šolski okoliš (prvi odstavek 48. člena ZOsn, 1996). Tako ne more roditelj, čigar otrok ima stalno ali za časno prebivališ če v Mariboru, otroka vpisati v osnovno šolo v Ho čah. STARŠEVSKA SKRB – PRAVICA IN DOLŽNOST VZGAJATI IN IZOBRAŽEVATI SVOJE OTROKE Starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke (54. členu Ustave, 1991). To pred- stavlja t. i. starševsko skrb (prvi odstavek 136. člena Dru- žinskega zakonika, 2017; v nadaljevanju DZ, 2017), ki jo izvajata oba starša sporazumno v skladu s koristijo otroka. To pomeni, da je za odlo čitve v zvezi z otrokom po navadi potrebno soglasje obeh staršev. Tako se postavlja vpraša- nje, ali u čitelj za vsako soglasje, ki ga da v podpis staršem, potrebujejo soglasje obeh staršev. Ali torej u čitelj v času obeznega testiranja osnovnošolcev potrebuje tako soglas- je matere kakor soglasje očeta, da zadosti vsem pravnim zahtevam v zvezi s samotestiranjem učencev? Na čeloma bi se odgovor glasil da. Kaj pa če se starša o zadevi ne morate sporazumeti? V tem primeru ima u čitelj ve č možnosti: 1. sam skuša zgladiti spor med staršema in jima predo či prednosti sporazuma za u čenca, 2. ju napoti na center za socialno delo, ki jima nato pomaga pri sklenitvi sporazu- ma, ali 3. jima predlaga pomo č mediatorja (prvi odstavek 151. člena DZ, 2017). Če se starši ne morejo zediniti o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, obstaja še zadnja možnost, in to je, da o tem odlo či sodišče (četrti odstavek 151. člena DZ, 2017). ZAKONODAJA NA PODROČJU OSNOVNEGA ŠOLSTVA Na zakonskem nivoju je podro čje osnovnega šolstva ne glede na to, ali gre za javne ali zasebne osnovne šole, ure- jeno predvsem z ZOsn (1996) in Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, 1996, v nada- ljevanju ZOFVI, 1996). Na temelju omenjenih zakonov so izdani številni podzakonski predpisi. REŠEVANJE SPOROV IN POSTOPKOVNA PRAVILA Kot v vsaki interakciji med ljudmi tudi v vzgojno-izob- raževalnem procesu prihaja do trenj, nezadovoljstva in sporov. V razmerjih med u čenci, starši in u čitelji morajo biti zmeraj v ospredju koristi otrok, kar velja zlasti v pri- meru nastanka konfliktov. V primeru sporov ali proble- mov v vzgojno-izobraževal- nem procesu je treba najprej energijo in napor vložiti v poskus pomiritve, usklaje- vanja in sporazumne rešitve spora (Cerar, 2011). Pri tem igrajo u čitelji in ravnatelj s svojim strokovim znanjem in izkazovanjem razumevanja za položaj drugega izjemno pomembno vlogo. Če starši in šola ne morejo dose či soglasja, odlo či o tem sodiš če v skladu s koristjo otroka (Novak, 2004). Odločanje o pravicah in dolžnostih u čencev je v ZOsn (1996) urejeno v členih od 60. a do 60. c. Če za posame- zno odločitev ni posebej dolo čen pristojni organ, odlo ča o pravicah in dolžnostih u čenca na prvi stopnji ravnatelj (prvi odstavek 60. b- člena ZOsn, 1996). O pritožbah v zve- zi z uresni čevanjem pravic in dolžnosti otroka oziroma u čenca odlo ča pritožbena komisija (tretji odstavek 60. b-člena ZOsn, 1996). V praksi starši ve čkrat izrazijo svoje nezadovoljstvo z delom šole oz. posameznih u čiteljev, tako da pošljejo pritožbe oziroma prijave na inšpekcijo, ki je pristojna za šolstvo. Nadzor nad izvajanjem dolo čb ZOsn (1996) je namre č v pristojnosti šolske inšpekcije (100. člen ZOsn). Na podlagi 11. člena Zakona o šolski inšpekciji (1996, v nadaljevanju ZSolI, 1996) se med dru- gimi tudi na podlagi pobude roditelja, skrbnika, rejnika in sveta staršev opravi izredni nadzor. V letu 2019 je In- špektorat RS za podro čje šolstva prejel 791 pobud/prijav/ pritožb za izredni nadzor, od katerih je bilo 406 potrjenih kršitev. Okoli 55 % pobud se je nanašalo na osnovno šolo. Med pobudniki je bilo najve č anonimnih pobudnikov in staršev (skrbnikov) (Ministrstvo za izobraževanje, zna- nost in šport, Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport, 2020). PREŠOLANJE UČENCA Glede na to, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno, u čenec ne more biti izklju čen iz osnovne šole, dokler je šoloobvezen. Če je npr. potrebno, da se u čenca iz učnih ali vzgojnih razlogov prešola na drugo šolo, je to mogo če, če ta s tem soglaša. Prešolanje mora biti izvedeno ali v soglasju s starši ali na zahtevo staršev (drugi odstavek 54. člena ZOsn, 1996). Šola mora za prešolanje pridobiti soglasje obeh staršev, saj starševsko skrb praviloma iz- vršujeta oba starša skupno. Iz vzgojnih razlogov pa se lahko u čenca prešola na drugo šolo celo brez soglasja njegovih staršev (tretji odstavek 54. člena ZOsn, 1996). Vendar pa mora šola pred odlo čitvijo o prešolanju u čen- ca pridobiti mnenje centra za socialno delo in soglasje šole, v katero bo u čenec prešolan. V zvezi s prešolanjem otroka je bilo v RS obravnavanih ve č sodnih primerov (npr. U 1412/2016, IV U 139/2011, U 1372/2011). V enem primeru je sodiš če ugodilo tožbi u čenca in odlo čilo, da se odpravi odlo čba o prešolanju učenca, ker je bila izdana brez soglasja njegove zakonite zastopnice (matere). V drugem primeru je ravnatelj osnovne šole odlo čil, da se Prijateljska pomo č prostovoljcev je vse bolj cenjen varovalni dejavnik. Prostovoljci izboljšujejo kakovost otrokovega življenja, nudijo nove ugodne socialne izkušnje, otroke uvajajo v interesne dejavnosti in pomagajo še po mnogih drugih poteh. (Dr. Anica Mikuš Kos) ANALIZE & PRIKAZI | 2022 | št. 3-4 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 57 u čenec zaradi vzgojnih razlogov prešola na drugo šolo brez soglasja staršev. Na to odlo čbo so se starši pritožili. Sodišče je tožbo staršev zavrnilo in poudarilo, da je treba upoštevati pravice do varnosti in dostojanstva drugih otrok in članov učiteljskega zbora, ki so bili z ravnanji določenega otroka ogroženi. ODLOŽITEV ŠOLANJA V zakonodaji je sodelovanje med šolo in starši eksplicitno predvideno tudi v primeru želje po odložitvi šolanja (bo- dočega) u čenca. O odložitvi za četka šolanja in odložitvi šolanja med šolskim letom v 1. razredu odloči ravnatelj na podlagi obrazloženega mnenja strokovne komisije, ki jo sestavljajo šolski zdravnik, svetovalni delavec ter vzgojitelj oziroma u čitelj (drugi odstavek 60. b- člena ZOsn, 1996). Pred tem se lahko na željo staršev na pod- lagi 46. člena ZOsn (1996) ob vpisu otroka v osnovno šolo ugotavlja pripravljanost otroka za vstop v šolo. Če starši predlagajo odložitev šolanja, je ugotavljanje prip- ravljenosti otroka za vstop v šolo obvezno. Prav tako se lahko učencu med šolskim letom v 1. razredu na predlog staršev iz zdravstvenih in drugih razlogov odloži šolanje za eno leto (47. člen ZOsn, 1996). Tudi v teh primerih se pojavljajo nesoglasja med šolo in starši, kar kaže ve č sodnih primerov (npr. IV U 176/2013 in I U 870/2010). V tožbi o četa je upravno sodiš če odlo čilo v njegov prid, saj se je z odložitvijo šolanja strinjala le mati otroka, ne pa tudi otrokov o če (glej 45. člen ZOsn, 1996). V naslednjem primeru je sodišče ugodilo tožbi staršev, saj starša pred izdajo dokončne odločbe nista imela možnosti pritožbe. Vidimo torej, da mora biti šola pri odlo čanju o odložitvi šolanja pozorna, da pri tem upošteva vsa postopkovna pravila. VZGOJNO DELOVANJE ŠOLE Kot enega klju čnih vidikov pravne ureditve vzgojno-izo- braževalne dejavnosti velja izpostaviti vzgojno delovanje šole in pomembno vlogo staršev pri tem. Vzgojno delo- vanje šole obravnava ZOsn (1996) v 60. č- do 60. g- členu. Zakon dolo ča, da vzgojni na črt šole vsebuje tudi vzgojne dejavnosti in oblike vzajemnega sodelovanja šole s starši ter njihovo vklju čevanje v uresničevanje vzgojnega načrta (60. d- člen ZOsn, 1996). Pri pripravi vzgojnega na črta sodelujejo strokovni delavci šole ter u čenci in starši, sprej- me pa ga svet šole (60. d- člen ZOsn, 1996). Člen 60. e ZOsn (1996) dolo ča, da je vzgojni načrt osnova za sprejem pra- vil šolskega reda. Pomembna zakonska zahteva je, da pri pripravi pravil šolskega reda sodelujejo strokovni delav- ci šole ter u čenci in starši, pravila pa sprejme svet šole na predlog ravnatelja, ki si predhodno pridobi mnenje učiteljskega zbora in sveta staršev. Torej je nujno, da tako pri pripravi vzgojnega na črta kakor pri pripravi šol- skega reda sodelujejo starši. Če učenec krši svoje dolžnosti, šola izvede vzgojne ukrepe (60. e- člen ZOsn, 1996). Prvi ukrep je vzgojni opomin, ki ga lahko šola u čencu v posameznem šolskem letu izreče najve č trikrat, o vsakem pa mora starše seznaniti z obvestilom o vzgojnem opominu (60. f- člen ZOsn, 1996). Za učenca, ki mu je bil izre čen vzgojni opomin, je treba pripraviti individualizirani vzgojni na črt z opredelitvijo konkretnih vzgojnih dejavnosti, postopkov in vzgojnih ukrepov. Obrazložen pisni predlog za izrek vzgojnega opomina poda strokovni delavec šole razredniku, ki preveri, ali je u čenec kršil dolžnosti in odgovornosti ter katere vzgojne dejavnosti in vzgojne ukrepe je za u čenca šola predhodno že izvedla. Nato opravi pogovor z u čen- cem in njegovimi starši in po njem pisni obrazloženi predlog za izrek vzgojnega opomina. Ta predlog posredu- je razrednik u čiteljskemu zboru. Če oceni, da ni razlogov za izrek vzgojnega opomina, pa o tem seznani u čiteljski zbor. Predpisano je tudi, da lahko u čenec in njegovi starši podajo pisni ugovor razredniku ali šolski svetovalni služ- bi ali ravnatelju glede vzgojnega delovanja šole. Če v 30 dneh ne dobijo pisnega odgovora oziroma če z njim niso zadovoljni, pa lahko dajo predlog za inšpekcijski nadzor (60. g- člen ZOsn, 1996). Iz navedenega je jasno razvidno, da je na vzgojnem podro čju sodelovanje med šolo in star- ši oz. skrbniki u čencev nujno. To velja ne le v primerih, ko gre za ukrepe, ki temeljijo na navedenih pravnih podla- gah, ampak (še bolj) v primerih, ko pri vzgojnem ravnanju in ukrepanju uporabljamo pedagoške pristope. OBLIKE SODELOVANJA S STARŠI Oblike sodelovanja šole s starši so predmet urejanja ZOFVI (1996). Ta med drugim dolo ča, da med organe osnovnih šol spadata tudi svet šole (členi 46–48 ZOFVI, 1996) in svet staršev (66. člen ZOFVI, 1996). Gre za organa, ki v upravljalskem, organizacijskem in participativnem smislu omogočata vključevanje staršev v delo osnovne šole. Svet šole sestavljajo trije predstavniki ustanovitelja, pet pred- stavnikov delavcev in trije predstavniki staršev in ima šte- vilne pristojnosti. V svetu staršev pa ima vsak oddelek šole po enega predstavnika. Kot navaja Zaman (2009), je svet staršev posvetovalni organ, ki podaja mnenja k zakonsko določenim zadevam, hkrati pa je tudi svetovalni organ, ki samoiniciativno svetuje šoli, lokalni skupnosti, državni instituciji ali komu drugemu. Z delovanjem sveta šole in sveta staršev se izpolnjuje načelo sodelovanja u čiteljev in drugih strokovnih delavcev šole s starši, ki je zapisano v Beli knjigi o vzgoji in izobra- ževanju v Republiki Sloveniji 2011 in v skladu s katerim je treba s starši »dose či soglasje o temeljnih ciljih vzgojno-iz- obraževanega dela in dogo- vor, da si bodo za dosego teh Pozitivni psihosocialni procesi v šoli so pomembni za vse šolske otroke. Vendar so najve čjega pomena za otroke, ki odraš čajo v neugodnih družinskih socialnih okoljih in za otroke, ki so doživeli vojna dogajanja in begunstvo. Pri teh otrocih dobijo zna čaj varovalnih dejavnikov. (Dr. Anica Mikuš Kos) ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Živa Grafenauer Ekart, dr. Tina Vršnik Perše, dr. Andrej Ekart | Pravni vidik sodelovanja med šolo (učitelji) in starši v osnovni šoli | str. 55 - 58 | 58 VIRI IN LITERATURA Braun, K.-H. (2010). Kooperation von Schule, Elter- nhaus und Kinder- und Jugendhilfe. V: Pfundtner, R (ur.), Grundwissen Schulleitung 1: Handbuch für das Schulmanagement (str. 304‒320). Köln: Carl Link. Cerar, M. (2011). Koliko prava potrebuje šolstvo. Uprava, 9 (1), 85‒102. Dežman, A. (2019). 54. člen. V: Avbelj, M. (ur.), Ko- mentar Ustave Republike Slovenije (str. 472‒476). Ljubljana: Nova univerza, Evropska pravna fakulte- ta. Družinski zakonik (DZ), Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C in 200/20 – ZOOMTVI. Henderson, A. T., Mapp, K. L. (2002). A new wave of evidence: The impact of school, family and community connections on student achievement. Austin, TX: Southwest Educational Development Laboratory. Hornby, G., Lafaele, R. (2011). Barriers to parental involvement in education: an explanatory model. Educational Review, 63(1), 37‒52. Juul, J., Jensen, H. (2009). Od poslušnosti do odgo- vornosti. Radovljica: Didakta. Kalin, J. (2008). Partnerstvo učiteljev in staršev z vi- dika zagotavljanja boljše učne uspešnosti učencev. Sodobna pedagogika, 59(125/5), 10‒28. Keogh, J. (1996). Governmentality in Parent-Tea- cher Communications. Language and Education, 10(2/3), 119–131. Krek, J., Metljak, M. (ur.). (2011). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Krumm, V. (2001). Das Verhältnis von Elternhaus und Schule. V: Roth, L. (ur.), Pädagogik. Handbuch für Studium und Praxis (2. überarbeitete und erweiterte Auflage) (str. 1016–1029). München: Ol- denburg Wissenschaftsverlag. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, In- špektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport. (2020). Letno poročilo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport za leto 2019. Objavl- jeno na https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/ IRSSS/POROCILA/Letno-porocilo-IRSSS_2019.pdf (dostopno 23. 10. 2021). Novak, B. (2004). Šola in otrokove pravice. Ljubl- jana: Cankarjeva založba. Sacher, W. (2008). Elternarbeit. Gestaltun- gsmöglichkeiten und Grundlagen für alle Schular- ten. Bad Heilbrunn: Verlag Julius Klinkhardt. Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91- I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a). Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izo- braževanja (ZOFVI; Uradni list RS, št. 12/96, 23/96, 22/00, 64/01, 108/02, 34/03, 79/03, 65/05, 118/06, 129/06, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj, 123/21). Zakon o osnovni šoli (ZOsn; Uradni list RS, št. 12/96, 33/97, 59/01, 71/04, 53/05, 60/06, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13 in 46/16). Zakon o šolski inšpekciji (ZSolI; Uradni list RS, št. 29/96, 91/05). Zaman, A. (2009). Možnosti participacije staršev v slovenskem osnovnošolskem sistemu – realnost ali utopija. V: Cankar, F., Deutsch, T. (ur.), Šola kot stičišče partnerjev. Sodelovanje šole, družine in lokalnega okolja pri vzgoji in izobraževanju otrok. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. ciljev prizadevali vsi« (Krek in Metljak, 2011: 116). Skladno s tem na čelom so dolžni s starši sodelovati tudi ravnatelj, razrednik, šolska svetovalna služba in u čitelji (49., 63., 67. in 119. člen ZOFVI, 1996). SKLEP Sodelovanje med šolo in starši temelji na pravnih normah in dognanjih pedagoške stroke. Za ravnatelje in u čitelje je zlasti težavno, če se starša glede dolo čenih vprašanj o izo- braževanju in vzgoji otroka ne moreta zediniti. Kako naj v takem primeru ravna šola, glede na to, da starša izvršujeta starševsko skrb skupno? V prvi fazi mora u čitelj (po potrebi skupaj z ravnatejem ali šolsko svetovalno službo) poskuša- ti zgladiti spor med staršema. U čitelj je namre č tisti, ki ima oz. bi naj imel tako strokovno znanje kakor izkušnje s sve- tovanjem staršem. Če pa u čitelj tega ne uspe, zakonodaja v takih primerih predvideva vklju čitev centra za socialno delo, ki naj staršem pomaga doseči sporazum. Prav tako pa zakonodaja vzpodbuja uporabo mediacije. Mediacija na- mreč predstavlja obliko reševanja sporov, v okviru katere dve strani poenotita stališ ča glede določenega problema. Menimo, da bi bilo v prihodnje smiselno razširiti uporabo mediacije že v šolah in u čitelje spodbujati k izobraževanju s tega podro čja. S tem bi u čitelji po eni strani pridobili ustrezna znanja in veš čine za uspešno reševanje sporov in nesoglasij s starši, po drugi strani pa bi postali dodat- no usposobljeni za pomo č in svetovanje staršem, ki se ne morejo sporazumeti o vprašanjih, ki se nanašajo na vzgojo njihovih otrok. Mediacija v šolskem okolju tako predstavlja priložnost za sprejemanje odločitev, ki bodo v največjo otrokovo korist.