Posamezna številka 10 vinarjev.
Siev. 271.
v Lfn&Uani, v pclelc. 28. novembra 1915.
Lelo IL11I.
— Velja po pošti: s
Za celo isto napre) . . K 28'— za ei> meseo „ . . „ 2*20 en Nbmčljo oeloletno . „ 29'— t.» ostalo Inozemstvo „ 35' —
V	Ljubljani oa dom:
i;a celo le u napre) . . K 24 — a on me:eo „ . „ 2' —
V	aorav oreietnar mesetno „ 1*70
== Sobotna izdaja: =
za celo leto ...... V—
z» Nemfti|o celoletno . „ 9-— a ostalo ino*«mstvo. „12' —
Inseratl:
Enostolpna petltvrata (72 mm): ea enkrat . . . . po IU v ea dvakrat .... „ 15 „
za trikrat ......13 ,,
ia večkrat primeren popust.
Pomena oznanita, zatrdi. isiriaiK 111:
enostolpna ttvrsta ro 2 vin.
t-- Poslano: —■===* enostolpna pailtvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dau, izvaemšl nedelje Id praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga Vozni red
(ksr Uredništvo )e v Kopitarjevi nllol štev. 5/111. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne spre]ema)o. — Uredniškega teletona štev. 74.
V m ,-mm*
rS 1 Političen list za slovenski narod. 1
IX3KU -jJ. . . ........................................ III	.................... I »■■ !■■	■	'	'
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol M. 6. — Račnn poštue hranilnice avstrijske št. 24.737, ogrska 28.511, bosn.-liero. št. 7563. — Upravniškega teletona št 1U8.
Gorica v razvalino!!.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Gorica, 23 .novembra.
Gorica postaja dan za dnem večja razvalina. Ne pade sicer zadnje dni mnogo granat na mesto — s prvim dnem bombardiranja se še primerjati ne da — a padajo granate največjega kalibra. V noči od 21. na 22. t m. je padla ena takih granat na Travnik v hišo, kjer ima Paternoli svojo knjigarno. Pročelna stran ima velikansko luknjo, ki sega čez dve nadstropji. Kako strašne se zdijo človeku te luknje, ko gre mimo njih; najrajše bi gledal v tla, da bi ne videl tega žalostnega razdejanja. Včeraj popoldne je padla granata v ulico Morolli. Ljudje pravijo, da je bilo mnogo mrtvili in ranjenih. Da bi šel pogledat tja, si človek ne upa. Vsak se izogiba takih krajev. Zadela je včeraj popoldne granata v hišo »Banka friulana« ter podrla steno v notranjosti hiše v stanovanje družine Vidmar. K sreči ni bilo nobene človeške žrtve. Kavno tako je priletela tudi na ljudski vrt za magistratom, niti ena šipa ni ostala na magistratu cela. Cela steklena veranda leži v koščkih na tleh.
Človek bi z naštevanjem ne prišel do konca, toliko je gorje, ki je prišlo na mesto. Vse mesto je prestrašeno; od razburjenja nc zatisne toliko ljudi očesa. Če "le more, zapusti vsak mesto. A kaj, ko je to v teh razmerah tako težko. Voza ni dobiti niti za največji denar; sam nesti blago v dve uri oddaljeno Prvačino, odkoder vozi dalje vlak, je pa precej težavno, ker vsak želi rešiti vsaj nekaj obleke. Težka in strma je begunska pot. Blagor onim, katerim jc to prihranjeno. Boga naj zahvalijo, da jim ni treba v zimi potepati se okoli; zato naj bodo tem prijaznejši z našimi ubogimi begunci in pomislijo naj, da so ravno ti, ki so največ žrtvovali domovini na oltar. Poleg krvnega davka so zapustili prisiljeni dom in vse, kar je v njem, da bi si vsaj življenje rešili.
Nočemo pretiravati gorja, a to lahko rečemo, da je življenje v mestu v sedanjih razmerah nemogoče. Tolažijo nas sicer, da je prestano najhujše. Priznamo, a ostalo je še vedno hudo. Vstrajali smo 6 mesecev v tem mestu in nismo se bali nevarnosti, dokler so nas obiskovale 8 do 15 cm granate. Tedaj smo bili kolikor toliko varni, a sedaj je tega konec. — V mesto tre-
skajo po 28 cm granate. — Pred temi nas ne brani noben zid in nobena klet. Izročeni smo jim na milost in nemilost. Treba bo zapustiti mesto. Ljudje to sami vedo, in gotovo bo ostala Gorica v kratkem prazna. To je čisto umevno. Odkar strelja izdajalski Lah brez cilja na mesto, je varnost prazna ničla. Človek leže v posteljo in ni gotov, da dočaka dneva. Življenje v neprestani nevarnosti človeka otopi, veselje do dela mino, še jesti se mu ne ljubi. A dom je dom in vsak ga lc z največjo žalostjo zapusti — in tako bo tudi
odslej ostalo nekaj prebivalcev v mestu — večinoma seveda radi uboštva in iz strahu pred begunskim življenjem.
Tako je v Gorici. Sovražnik se je iz jeze, da je ne more dobiti, maščeval nad njo. To je znamenje, da je sam obupal, da bi se šopiril kdaj v njej. O tem smo tudi mi trdno prepričani; za to so nam porok naše čete, ki odbijajo sovražnika že šest mesecev in katere bodo vztrajale še šest mesecev in če bo treba, tudi šest krat šest mesecev. Gorica jc in ostane avstrijska.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO;
Dunaj, 25. novembra. (K. u.) Uradno se razglaša:
Ljuii boji na prostoru med izlivom Vipave in Sv. Mariinoni so trajali noč in dan naprej. Severno od hriba sv. Mihaela je sovražnik neprestano napadal z močnimi silami. Večkrat se mu je posrečilo vdreti v naše jarke, vedno sta ga na po večurnem boju moža z možem vrla alninska pešjtolka št. 7 in 27 vrgla zorast ven. Napad Italijanov na hrib sv. Mihaela se je izjalovil enako prejšnjim. Tucli pri Sv. Mariinu ie divjal boj ves dan semtertja, dokler se končno pozno zvečer ni posrečilo preiskašenim honvedskim četam tudi tukaj popolnoma pridobiti nazaj naših postojank in jih obdržali. Goriško obmostie, južni del mesta ter kraja Sovodnje in Rupa so bi.ii obstreljevani z Jjuiim artilerijskim opnfem. Več sovražnih bataljonov je napadlo pri Oslavju, bili so odbili, dve stotniji uničeni. Dva naša letalca sta metala bombe v Tolraezzo.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
XXX Italijansko uradno poročilo.
Dunaj, 25. novembra. Iz vojnega tiskovnega stana: 23. novembra. Dopolnjujoča poročila o bojih 20. in 21. novembra za osvojitev višin severovzhodno od Oslavije opozarjajo na njih važnost in divjo trdo-vratnost. S četami četrte divizije je tekmovala sardinska grenadirska brigada tako glede na krepko silo ob naskoku kakor tudi v vztrajnem odporu proti ljutim protinapadom sovražnika, ki so se vedno ponavljali. Včeraj v tem odseku ni bilo no-
I benih občutnih sovražnih protinapadov. Dan je minul zato razmeroma mirno, naše čete sa zato lahko osvojene črte znatno ojačile. Na gori Kalvarija vzhodno od Gorice se je nadaljeval naš napad. Dosegli smo črto na grebenu, ki smo jo kljub lju-temu ognju sovražne artiljerije držali. Na kraški planoti smo odbili ponoči slabe sovražne napade. Zjutraj se je zopet povsod nastopalo. Osvojili smo nek močan strelski jarek pri cerkvi sv. Martina na Krasu. Ujeli smo 93 sovražnikov, med njimi —dem častnikov.
Je-
po-
Boroevic o Gorici.
Ameriškemu časnikarju Karlu pl. Wiegandu je poveljnik čet ob Soči, general Boroevič izjavil med drugim, sledeče: Italijanski vrhovni poveljnik Cadorna je žrtvoval tisoče in tisoče življenj, ne da bi mogel kaj posebnega pokazati. Gorica, katero hoče Cadorna za vsako ceno osvojiti, z vojaškega stališča ni vredna krvi, ki se radi nje pretaka. Cadorna to sam ve, ve pa tudi, da se zahteva osvojitev Gorice v glavnem za dobro razpoloženje med italijanskim ljudstvom in zdi se mi, da se je general Cadorna moral podvreči političnemu momentu, kakor ga izražata vlada in kralj.
Vse laške žrtve zaman.
Prof. Lovrič poroča v »Našem dinstvu«:
9.	novembra. Italijani so zopet noreli; sveže, močne sile gredo iz juri-ša v j uriš. Vidi se, da hočejo na vsak način nekaj doseči; no, hvala ljubemu Bogu, vsi njihovi napori so zaman.
Štirikrat tako močne sovražne silo so jurišale na P. Napadi so se razkadili v našem ognju. Sovražnikove izgube so preogromne.
S strašnim artiljerijski m ognjem se je sovražnik pripravljal na ljut napad proti višini 38. Kjer mu je uspelo, da je prodrl v naše jarke, ga je izpodil v protinapadu poročnik T. 60 mrtvih Italijanov je obležalo pred našimi zaprekami. J uriš na Z. je bil v kratkem času zadušen v našem ognju. Enake sreče so bili Italijani tudi v jurišu proti P.
Pri višini 588 so Italijani mirno ždeli v svojih skrivališčih, ne da bi bili mo^li le iz daleka slutiti, kaj jih hudega čaka. Nenadoma se zemlja silno potrese, v zrak zleti mnogo človeških udov; — bila je to strašna eksplozija naših min, ki so jih bili položili pod italijanske jarke naši vrli vojaki.
10.	nov. Italijan je večkrat ljuto ju-rišal na P. in S. Vsi napadi so bili junaško odbiti in sovražnik je krvavo plačal ta vratolomna podjetja.
Ko je bilo sovražno topovje izbruhalo na tisoče in tisoče granat, je začel Lah ljuto jurišati na naše pozicije pri Z., višini 38 in 36. Tudi tu so se jim razbili vsi navali ob junaški brambi naše dece.
V tej strašni borbi je padel na polju slave priljubljeni, vrli in junaški nadporočnik K., po rodu iz Livna. Boril se je s svojimi Bošnjaki kakor lev in malo preje, nego je imelo biti venčano delo
M (fsKu m ilu TiiansKem min.
(Iz uradnega lista.)
Ako so heteli preprečiti, da se ni podrlo marsikaj, so morali odstraniti več kot eden strop. Kako slabi so stropi in tla prostorov nad njimi, se vidi jasno v tako-zvanem postilnem stolpu, kjer baš podirajo tak strop. Iz zidov mole črvivi in strohneli tramovi, da se mora človek čuditi, kako je črvovina sploh mogla nositi kako težo.
Omet so ostrgali s sten, da so jih mogli pregledati, ali so dosti močne, oziroma utrditi kakor treba. Ponekod so vstavili železnih vezij, da bi tem bolj utrdili staro-častitljivi zid. V traktu proti mestu so našli na hodniku pri strganji ometa staro obledelo fresko, a navzlic skrbnemu delu niso mogli slike odkriti več kot ploskev v podobi trapeca. Ostalih delov slike, ki je izvestno pokrivala vso dolžino kondorjeve stene, žal ni bilo možno najti. Komandant major vitez Kern, katerega so obvestili nemudoma, je dal poklicati akad. slikarja Sternena, ki baš prenavlja slike v zgodovinski kapeli sv. Jurja, naj preišče odkrito fresko, jo umije in poživi kolikor je mogoče. A navzlic temu je ni razločiti dobro, ker je dosti visoko ob robu stropa, hodnik pa malo svetel. Glavna stvar je seveda, da zidarji niso poškodovali najdenega, temveč se je ohranilo spričo skrbnosti
poveljnikove.
Kakor strope in stene, morali so pre-I noviti tudi pode in novi pooblani podi, lepo oprani, so dali prostorom takoj prijazno lice, zlasti ker sc belijo stene in stropi snežno svetlo, če ne celo v poslikanih vzorcih, in sobe niso kar nič podobne prejšnjim ječam. Da bi bili koridori prijaz-neji, je dal poveljnik uzidati stenam reli-eve, ki jih je ostavil svoičas na gradu aka-demični kipar Zajec. Ker so iz mavca in zato beli, so naravnost prikladni belim koridorskim stenam in kdor gre po hodniku, si radi njihove verske tvarine lahko misli, da je v samostanskem hodniku. In ker st nameščeni ti kipi baš v bolniškem oddelku, kar čakaš, kdaj se ti pojavi pri durih bolniška strežnica in pokriža mimogrede ob nodobah. In niti velike domišljije ni treba k temu, tako temeljito so se iz-premenili razpali, turobni zidovi pod spretnim vodstvom.
Kako ogromno delo je bilo na gradu izvršiti v popravi razoalih zidin, kaže raz-ven povsem prenovljene grajske kapele sv. Jurija najjasneje okrogla stavba, ki zaključuje severno stran proti mestu in se imenuje knjigoveznica. Tako se imenuje zato, ker je resnično rabila za knjigoveznico, dokler so bili zapori na gradu. Potres jo je bil leta 1895. zelo poškodoval in tako so jo rabili kasneje za prostor, v katerem so shranjevali navlako. Za kaj drugega bi ! brez temeljite poprave ta prostor niti po-j raben ne bil, zakaj rozpalost je dozorela v i toliko, da je bil stolp skoro razvalina. Po ' luknjah na strehi in pri oknih brez plošč
ie mogel dež v notranjost, kolikor mu je bilo drago, takisto veter; pod je strohnel, po stenah je drla voda. Zopern zatohel duh ni dal bivati v tej sobi. — Danes je knjigoveznica lepo pobeljena, pod ima nov in o ; mokroti ni sledu. Zato je vabljiva v stano-; vanje, to tembolj, ker je v dopoldanjem j solncu z njenih rken krasen razgled na mesto in gorenjsko ravnino s Kamniškimi planinami v ozadiu. Ker je ta stolp v zvezi z ostalimi poslopji samo z zidno stezo, ki drži po grajskem zidu in do strelskih votlinah odoira diven razgled, je kot nalašč prikladen za stan onim, ki ne smejo imeti dotike z ostalimi grajskimi stanov-niki. Zato ga rabijo sedaj v izolirni prostor za nalezljivo bolne ali sumljive takih bolesti. Odredbe proti zanešenju bolezni so tako stroge, da strežnik tega prostora ne sme dalje kot do stopnic, kadar ima kaj
i oddati ali prejeti. Kar ima javiti, zaklicati j mora s prostega hodnika nizdolu,
Najvažneja preosnova, ki jo je izvršilo grajsko poveljstvo, je pa kapela sv. Jurja, ki je bila žalostno razdejana po potresu. Od zunanje strani podprta s tramovi, polna razpok in madežev, je bila tudi znotraj povsem razpala in zanemarjena. Na str-^p naslikani grbi (freske) kranjskih deželnih glavarjev, ki so bili priča, da je grad rabil do leta 1748. v njihovo prestoli-co, so bili poškodovani, barve obledele. Omet je odletal in kazal goli zid Pod je bil nedostojen, Altar je bil osamel, povsem i neodičen, več nego skromen. Tudi ostala j oprava v kapeli se je strinjala z r, ::pa: ol-jo. — Danes sc postavlja kapela, ki na
dvorišče stoji prosta, z ličnimi obokanimi okni in malim zvonikom kot mična stavba, vabljive zunanjosti. Izginile so opore, ogla-jene stene, ki po slogu niti dolgočasne niso, se bleste pobeljene. Notranjost prijetno iznenadi obiskovalca, zakaj nič več se ne najde med zidovi, ki so dajali zavetja raz-palemu altarju, temveč najde se v pravi kapeli, najčedneje opravljeni, kateri jc zaznati tudi, da sc je prenavljatclj skrbno ogibal vsemu, kar bi bilo v protislovju s slogom. Goreča večna luč v svetlo zlikani pozlačeni svetilnici, molitvene plošče z ne-obledelim tiskom, že malo dogorele sveče v zrcalečih se svečnikih, svež cvetlični nakit in s snežnobelimi prti pokrita mensa kaže, da sc opravlja vsak dan v kapeli služba božja. In res se, saj ima grad svojega kurata, ki so ga pozvali nekoč s fronte in ga pripeljali v Ljubljano hkrati z ujetniki. Takisto italijanski cerkvenik jc tudi pri rokah. K pobožnostim zahajajo ujetniki mnogo. Na koru sloji ličen harmonij, in or-ganist se tudi vedno dobi med ujetniki. —. Vsa prenovitev se je izvršila po načrtu in navodilu poveljnikovem, ki je temeljit poznavalec umetnosti in umetnin, z vojnimi ujetniki. Umetno slikarstvo na freskah je izvršil domači akad. slikar. Dva na dolenji korovi sleni v ličnih okencih naslikana nai pisa naznanjata to v vojaško kratkih besedah: Prenovljeno pod vodstvom majorja Karla viteza Kerna 1915" in »Grbe prenovil po naročilu mesta Ljubljane 1915 Matej Slemen.^ Na gorenji korov zid slika umetnik Slemen v medaijonu podobo Kristusovo,	(Dalie sledi.)
njegovega junaštva, ga pogodi sovražna kroglja v junaške prsi.
Tudi na D. so se izjalovili vsi sovražni juriši.
Naši Dalmatinci so ujeli danes 50 Italijanov. Neki sergente mi pravi: »E chi sono coloro eolle mostre gialle? Sono iliavoli, sono tremendi!« (Pa kdo yo tisti 7. rmenimi našivi? To so vragi, Btrašni so!) Ko sem mu rekel, da so to Dalmatinci, jo kar zazijal od čuda. Če Bog da, bodo videli še večjih čude .
Cadornovi napori.
Frankobrod. Neki iz Italije došli potnik obvešča »Frankfurter Zeitung«: Italijanskim vojaškim krogom je dobro znano, da Col di Lana Italijani niso vzeli. Cadorna pa vzdržuje to trditev, ker potrebuje uspehe za parlament. Ravno ta razlog je tudi merodajen za obupne napore na bojni črti ob Soči. Italijani grade močne obrambne črte za sedanjo bojno črto in grade co'o centralno kurjavo v strelskih jarkih.
Kako se hval:jo Lahi.
Rim, 23. novembra. Agenzia Štefani
lamošnji -------- — ,	.
strijski vojaki. Članek konča: »Navzlic vsemu temu pa bi naša armada te armaae že popolnoma premagala, če ne bi Nemčija s svojimi neizčrpnimi pomožnimi sredstvi, artiljerijo, municijo, strojnimi puškami in letali Avstrijcem ne omogočila zgraditi groznega branika. Vendar so bile naše žrtve proti Avstriji velike. Svoji zaveznici Rusiji so prinesli zelo obsežno olajšavo, kar so ruske oblasti tudi z veseljem priznale. Zelo velika je bila tudi naša pomeč
Srbom, Angležem in Francozom, ker smo
preprečili, da znatne množice avstrijskih čet in množine materiala, katere smo mi vezali ali uničili, niso prišle na vzhodno ali južnovzhodno bojišče.
Veliko, pravijo Lahi, so naredili in vendar niso njihovi zavezniki Laha veseli, češ: Vse premalo še. Ta pa pravi: »Kje bom jemav?«	(Op. ur.)
Adrja bodi — laška.
K včerajšnji vesti, da »Popolo d'Ita-lia«, da mora Adrija postati izključno italijanska, prinašamo danes še zelo značilno utemeljitev, ki kaže laškega nacionalista v pravi luči: »Italiji more biti čisto vseeno, če druge države in narodi ob Adriji zahtevajo svojih dozdevnih narodnih pravic. Italiji se gre samo za to, da uresniči svoje lastne pravice, svojo »sveto sebičnost«.«
Novi davki v Italiji.
Rim. (Kor. ur.) Izšel je kraljev odlok, ki odreja nove vojne davke. Na vse direktne davke so naložili 1 odstotek vojnega centesima. Izredne dobičke povodom vojske od 1. avgusta 1914 do konca decembra 1915 so obdavčili s 5 do 10 odstotki. Poostrili so reklamno postopanje in registracijske pristojbine in zvišali davek na kolesa, vžigalice in povišali ceno soli. Poštne pristojbine pismom so tudi povišali.
Laški socialisti bodo v zbornici odločno nastopil*.
Curih, 25. novembra. Tiskovni brzo-jav javlja iz Milana: »Avanti« napoveduje, da bodo v prihodnjem zborničnem zasedanju vsi socialistični pos'anci odločno naslonili, ne glede na to, kako se bodo držali prisiaSi Giolittija.
11 W
iS®.
\lt
; tU
n ffiiiraaici in Prištini.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 25. novembra. Uradno se poroča:
Črnogorci so bili tudi vzhodno od FoSe vrženi nszaj. Ja^vzhodno od Sjenice smo prekoračili Črnogorsko mejo. Pri včeraj sporočenem zavzetju Mitrovice so c. in kr. čete uiele 10.000 Srbov in zaplenile 8 možnariev, 12 poljskih tonov, številna vozila, municijo vsake vrste, 7 lokomotiv, 130 železniških voz in rnnono drageaa vojnega materijala. Avstrijska kolona, ki je prodrla čex Mitrovico, je doseola okolico Vučitrna. Južno od tam so nemške in bolcaiske eets na iem, da prekoračilo Silnico. V boiih za Priš-ino je bilo u*otih 6806 Srbov in zaplenjenih S srbskih tOTSOV. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 25. novembra. Veliki glavni stan:
Pri Mitrovici so čete armade generala pl. Kovesza ujele okoli lG.OOa Srbov in zaplenile 19 topov. V bojih za Prištino in ob Sitnici je padlo v naša reke 740(3 ujetnikov in 6 lopov. Plen na vc;< materijala in ©r-remi je znaten.
Najvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Diinaj. (K. u.) Iz vojnega časnikarskega stana: Francosko uradno poročilo 23. t. m. poroča:
Po spopadih 19. in 20. t. m. na levem bregu Črne ni bilo nobenega boja tam kakor tudi ne v odseku Strumica.
Zmaga na Kosovem polju.
Vojni poročevalci poročajo iz vojnega tiskovnega stant 25. t. m.: Uspeh večdnevnih bojev na severnih in vzhodnih robovih Kosovega polja presega glede na število ujetnikov dosedanje uspehe.
Avstrijske čete so ujele v Mitrovici 10.000, zavezniki v Prištini 6800 Srbov. Zelo znaten je tudi sicer vojni plen na topovih, strelivu, pratežu, vozovih in orodju. Potrjuje se, da se je sovražnik zato tako trdovratno branil, da reši kolikor mogoče veliko bojnega materijala s Kosovega
Polja*
Pri Mitrovici se je posebno odlikoval nek bataljonski poveljnik pešpolka št. 31 iz Sibinja (Hermanstadt), ki je prodrl, ne da bi čakal povelja in ki je zabranil sovražniku, da ni mogel več rešavati blaga.
Položaj na Kosovem polju se je, ko sta padla oba glavna kraja, v toliko izpre-menil, da so vrgli Srbe zdaj tudi čez Silnico. Srbi poizkušajo zdaj držati predvsem prehod železniške postaje Priština, ki je eno uro hoda oddaljena od Prištine in višine zahodno od Prištine in onstran potoka nagajajoče se gorovje Čičavija planina. Radi bi krili pot v Prizren, a tudi tu jih napad: jo in zasledujejo nemške in bolgarske četo pri Prištini.
Zdaj se tudi kaže, da so tiste avstrijske sile, ki predirajo ob Ibari proti Mitrovici. veliko močnejše, kakor se ie prvotno sodilo. Iz Mitrovice je že prodrlo več naših oddelkov. Imenujejo se sile, ki so prodrle v dolino Sitnice. dosegle Vučitrn in
južne strmine in pritiskajo na srbsko krilo na čičivici planini.
Iz Mitrovice pa vodijo še druga, nič manj važna pota in sicer se v Metojrlcno in na ravnino Djakova-Prizren proti Peči vozi z vozom 12 ur.
namreč okrožje Nikotin, ki ga je osvojil 1883. leta Miloš Obrenovič, dalje mesta Pirot, Niš in Vranje, ki jih je dobila leta 1878. Srbija od Bolgarije, in končno tisti del Makedonije, kjer bivajo Makedonci.
108.000 Srbov dozdaj ujetih.
Berlin, 25, novembra. Po uradnih izkazih avstrijskega, nemškega in bolgarskega vojnega vodstva so od začetka olen-zive ujeli dozdaj 108.000 Srbov.
Srbska vlada v Skadru.
»Times« in »Corriere della Sera« poročata iz Pariza, da je srbska vlada uradno naznani'a svoj prihod v Skader, ruski in angleški poslanik sta se odpeljala v Bitolj, kamor sta odpotovala tudi italijanski in francoski poslanik.
Položaj v Makedoniji.
Lugano, 25. novembra. »Corriere della Sera« poroča iz Bitolja z dne 21. t. mes,: Mesto živi v neprestanem strahu. Srbske sile so tako slabe, da ne morejo poskusiti resnega odpora. Iz neznanih vzrokov pa Bolgari ne prodirajo. Stoje le okoli 20 kilometrov oddaljeni od Bitolja.
V	Solunu so razširjene vesti, da so do-šle v Bitolj angleške čete in da so Srbi zopet zavzeli Prilep. Obe vesti sta napačni. Pravijo tudi, da je Bitolj zaseden od nemških čet. Dosedaj pa stoje pred mestom le Bolgari.
Že dva dni se vrše ob reki Črni v smeri proti Vardarju med Bolgari in Francozi ljuti boji. Položaj Francozov je zelo nevaren. Ker so napadeni od velike bolgarske premoči, jim preostaja za slučaj poraza le umikanie proti Demirkapu in nato na grško ozemlje. O kaki pomoči entente za Bitoli ne more biti govora.
V	Bitolju pričakujejo dohoda osobja zunanjih poslaništev v Srbiji. Pos1an'kj sami ostanejo v Prizrenu, če bo pa poslani-ško osobje doseglo Bitolj, je vprašanje.
Čete sporazuma v Makedoniji.
Budimpelta. »Vi'ag« poroča iz Soluna: General Sarrail je sklenil, da odpokliče svoje čete, ko vzamejo Bolgari Bitolj.
Kosovo.
Kakor tolikrat v prošlih stoletjih, bode Kosovo zopet bojišče svetovno zgodovinskega pomena. Ležeče ob obalih reke Sitnice, ki priteče od juga in se izliva v zapadno Moravo, je srbsko Kosovo polje ozemlje k izviru reke Bele Drine, mnogo-imenovanega Vardarja in ne manj znane Morave. Polje obdajajo kr-g in krog gozdnate gere far, Kopavnik in Albanske Alpe, vse težko pristopne in za vožnjo slabo uporabne. Dolgo je okolo 50 km ter 5 do 20 km široko in k njemu prištevajo še sosedno kotlino Metojo. Edin važen prelaz in prehod na Kosovo je Kačanik-prelaz.
Kosovo je rodovitno a le malo obdelano, vendar tvori središče kulturnega življenja; za promet in trgovino v osrednji Srbiji je takisto važno kot Belgrad in du-navska pot na severu. Železnica iz Skop-lia drži v Mitrovico, najvažneje mesto na Kosovem. Priština je trgovinsko središče, iz katerega drži cesta po dolini Secenici in že imenovana železnica južno v Macedonijo in obe se potisneta preko prelaza Koranika pri Skoplji v Vardarsko dolino. Po široki strugi reke Ibar vodi steza v zapadno Moravo v Kraljevo, dočim se napoti zapadno zvezna cesta preko mesta Prizrena, ki je bilo dosti imenovano v prejšnjih balkanskih vojnah, v Albanijo. Drugi važni mesti sta še Ipek in Djakovo. Prebivalstvo tvorijo izvečine Albanci, ki so v dobi dveh stoletij vedno bolj prerinili tu bivajoče Srbe ali se spojili ž njimi v družine.
Kosovo je zgodovinsko velevažno. Tu je bilo, kjer so se združili knezi bosenski, bolgarski in srbski pod vodstvom srbskega cara Lazarja v boju proti Turkom in Mu-radu I. dne 15. junija 1389, v katerem sta našla smrt Lazar in Murad, Prostost in neodvisnost Srbske je bila s tem uničena.
Stanje srbske glavne armade.
Baselj, »Baseler Anzeiger« izvaja: Srbska glavna armada je stisnjena danes na ozemlje, ki meri komaj 7000 štirijaških kilometrov, večinoma gore brez potov. Položaj Srbov je popolnoma brezupen. Če se tudi doseže v kakem prelazu trajen uspeh, je nemogoča preskrba. Kordon zaveznikov sam okolu srbske armade more končno dovesti, da srbska armada slednjič izroči orožje.
Lugano. Srbski poročevalec lista »Corriere della Sera« brzojavlja: O srbski glavni armadi na Kosovem polju ni nikake sledi. O napovedani srbski ofenzivi na Kačaniku se niti ne govori več. Obkolitev srbske armade po Bolgarih pa vzbuja največjo skrb. Srbski vojni minister je izjavil poročevalcu, da kapitulacija srbske armade ni izključena.
Obračun Bolgarov s Srbi. Sofija, Poluradni list »Narodna Prava« izvaja: Bolgarsko ljudstvo obračunava ' zdaj s sovraženim sovražnikom. Zasedena 1 so vsa ozemlja, ki so jih jim uropali Srbi,
Pred Bitoljem.
Solun. (Kor. ur.) Srbi brzojavlnio 22, t. m. o položaju srbske armade pri Bitolju: Nova ojačenja so došla iz Gostivara, Kiče-va, Dibre in iz Ohrida. Iz Soluna so poslali topove in strelivo. Srbi se drže severozahodno od Prilepa in v postojankah pri Prilepcu (6 km južno cj Prilepa, Brod (40 km severozahodno od Prilepa) in Kro-cevo. Vojni minister Bojovič orpa^izira od-pošiljatcv prateža čez Bitolj v Srbijo, V Bitolju biva srbski prometni minister, ki podpira Bojoviča.
2000 avst.^ikih vojnih ujetnikov v Prištini osvojenih.
Iz vojnega tiskovnega stana poročajo vojni poročevalci: Srbi so zapustili v Prištini 2000 avstrijskih vojnih ujetnikov.
banijo k jadranski obali, odkjer jih prepeljejo na Škotsko na Anglfeanem.« *
Angleži in Francozi pripravljajo na Balkanu — presenečenje.
Pariz, 25. novembra. (Kor. ur.) Član srbske vlade je izjavil dopisniku »Petit Journala« v Solunu: »Srbija namerava začeti novo ofenzivo, kakor hitro bodo francoske in angleške čete v Makedoniji dovolj močne.« — Min. preds. Asquith je brzojavno sporočil srbski vladi, da je Angleška trdno odločena nadaljevati ekspedicijo. Francoska in Angleška pripravljata na Balkanu presenečenja. To bo kmalu potrjeno
Ubežna kralja.
Lugano. Črnogorski dvor se je že preselil v Skader, kjer pričakujejo tudi kralja Petra s srbsko vlado.
XXX
Grška je odgovorila.
Atene, 25. novembra. (K. u.) Agen-
cc Havas« javlja: Grška vlada je včeraj ob 5. uri popoldne odgovorila na noto četverosporazuma. Odgovor je sestavljen v zelo prijateljskih besedah in podaja zahtevano zadoščenje in vsa potrebna poroštva.
Atene, 25. novembra, (K. u.) »Reuter« poroča iz Aten: Vlada je odgovorila na ententino noto. -- Kakor se sliši, je sprejela zahtevo, da se ententine čete ne smejo razorožiti, ampak da morajo imeti na grškem ozemlju akcijsko svobodo. Glede njihove varnosti iti olajšav pri železnicah in brzojavu pa si Grška pridrži še natančni premislek. Vlado je o prijateljskih namenih prepričala izjava četverosporazuma, da bodo po vojni vrnili vse zasedene kraje in poplačali primerno odškodnino za napravljeno škodo »Times« javljajo, da zavezniki od Grške ne zahtevajo, da opusti nevtralnost.
Angleška in grške ladje.
Atene, 25. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razg'aša: Angleška vlada je dovolila, da odpljujejo grške ladje z žitom in drugim blagom, katere so zadržavali na Malti. Dovolila je tudi pošiljanje brzojavk preko Malte.
XXX
Rumunska nevtralnost .
Korespondenca »Keleti Ertosito« javlja iz Bukarešta: Ker so unionisti večkrat izjavili, da bodo ob otvoritvi zbornice demonstrirali in motili prestolni govor, ne bo prestolnega govora, ampak do Bratianu prebral kraljevo poslanico, ki bo z ozirom na zunanji položaj povdarjala, da mora dežela ohraniti nevtralnost do one meje, kakor jo dovoljujejo življenjski interesi dežele.
Naše ujetnike v Srbiji prepeljejo na Škotsko?
Lugano, 25, novembra, »Corriere della Sera« javlja 20. novembra iz Bitolja, da je njegov dopisnik govoril s šestimi avstrijskimi častniki, Lahi iz Istre in Dalmacije, katerim so Lahi dovolili oditi v Solun: »Ob njihovem pripovedovanju o trpljenju avstrijskih vojnih ujetnikov se morajo človeku ježiti lasje. Ujetniki korakajo skozi Al-
Filipescu zahteva »vlado pobratimstva«.
Bukarešt, 25. novembra. Filipescujev list prinaša na uvodnem mestu senzacionalen članek, kjer se zahteva »vlado pobratimstva«, ki naj bi vlila v Rumune zaupanja.
Značilno je, da k bodočemu kronskemu svetu, — med drugimi je vabljen tudi Filipescu, — niso vabljeni ministrski »kandidati«.
Rusi pred bolgarskim obrežjem.
Bukarešt. »Universul« poroča: Ob bolgarskem obrežju se je pojavilo novo brodovje 15 ladij. Med njimi so trije novi dre-annoughti.
Pogrešane družine z Goriškega.
Osebe, ki se iščejo:
Dugar Andrej, k. k. Lir, 36, Szeg-halom, alarm Komp. III. išče svojo družino Marijo Dugar iz Itočinja št. 91. — Morenčič Valentin, k. u. k. Kriegsspt-tal Nr. 1 in Wien 16 išče družino Pavlo Morenčič in otroke iz Biljane. — Smre-kar Jožef, Kamno št. 81, žup. Libušnje na Tolminskem, sedaj pri c. In kr. vojnem stavbenem vodstvu povprašuje po svoji družini, stanujoči pred vojno v Kamnem št. 81. — Šviligoj Franc, Brje, Rihenberk, št. 142, išče ženo Terezo šviligoj s tremi otroci, baje v kakem taborišču na Moravskem. — Štekar Lovrenc, 4/97 Millt&rarbelterabtellung, vojna pošta 612, išče naslov svojega sina Štekar Jožefa iz Gorice, nekdaj službujočega pri Lir. 36, 8 Komp. III. Zug, vojna pošta 26. — Štrukelj Mihael, k. k. Landesschutzenregiment Nr. 2,13. Feld-komp., išče ženo in starlše Iz Loma na Tolminskem, vas široko št. 60. — Be-nedetlč Lucija iz Ločnika pri Gorici, sedaj v Roketnitac (Prerau) na Moravskem Išče hčerko Benedetič Evgenijo.
—	Namar Jožef, postajevodja Livade, išče očeta Tomaža, posestnika v Bizjakih, vas Srednje, pošta Itočinj. — Ko-har Jožef, Trst, via Belpoggio 5, išče Antona Bucik in taščo Marijo Bucik s tremi otroci iz Kostanjevice pri Kanalu.
—	Ravnoistl išče nadalje: Marijo Mavrič z dvemi otroci in brata R. Bucika iz Kambreškega pri Kanalu, dalje Ivana Bavdaža s soprogo Ano z dvemi otroci iz Ročinja, dalje: Ivana Bucik in nje-
govo ženo Marijo z osmimi otroci iz Ročinja. — Cučko Ema, Krško, išče Rožo Bearzi iz Tapoljana v Furlaniji. — Gussun Giovanni, S. S. M. Novara, Pola mornarska vojna pošta, išče mater Ano, očeta Romana z dvemi brati in eno sestro iz Gradcža. — Bosch Peter Anton, Losdorf in Bohrnen Nr. 1 Gast-haus »Alte Schenke« išče ženo Marijo s sedmimi otroci iz Verse v Furlaniji.
—	Perše Filip, k. u. k. Festungsinfan-teriebattaillon Nr. 5, Igalo, Dalmacija, iš%3 mater Katarino Perše iz Ročinja pri Kanalu št. 8, po domače »Grebe-njak«. — Volarlč Janez, k. u. k. M. B., St. Mihael pri Leobnu, išče družino, sta-nujočo v Sužidu pri Kobaridu št. 51.
—	Dornik Franc, k. u. k. Gendarmerie-assistenz v Čepovanu, išče soprogo Fe-llclto s sedmimi otroci iz Števerjana pri Gorici št. 159. — Dr. Josip Ličan, Gmiind, Barakenlager, , išče naslov Jožefa Kralja iz Paljevega pri Desklah, starega 75 let, ki se je izgubil na poti Iz Grgarja. Tozadevni podatki so nasloviti na Jožefa Kralj, Gmiind, Baraken-lager-Spitalsbarake Nr. 2. — Prinčič Amabile, Firma G. W. Heler, Belgrad-platz 3—5 Wien, išče Franceta Prinčič iz Podgore 86. — Maraž Alojzij, k. u. k. Festungstelegraphenabteilung, Mari-nefeldpost, Pola, išče družino, stariše in soprogo iz Števerjana št. 189. — Her kov Danilo, Zagradec 2, pošta Prosek, išče družino Pirih, stanujočo v Gratli-ški, vila Boschetto.
Vsa druga nam došla vprašanja priobčimo v ponedeljek.
Vojska z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 25. novembra. Uradno se poroča:
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 25. novembra. Veliki glavni Stan:
Vojna skupina generalfeldmaršala p 1. Hindenburga.
Bersemtinde je trdno v naših rokah. število ujetnikov se je zvišalo na 9 častnikov in 750 mož, plen pa na tri strojnice.
Pri vojnih skupinah felfl marša? ov princa Leopolda Bavarskega in pL Li-singena je položaj neizpremenjen.
Najvišje vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 22. novembra. Uradno se poroča: Pri vaseh zahodno od Rige smo vrgli sovrr.žnika nekoliko nazaj in porušili nekaj njegovih naprav in jarkov. Na ostali fronti od riškega zaliva do Pripjeta ni nobene izpremembe. V odseku Rafalov-ka—Čartorisk so se na levem bregu pred prehodnimi točkami razvili boji, ki so pa brez vpliva na celoten položaj, V Galiciji na vzhodnem bregu Stripe se pravtako vrše boji s sovražnimi prednjimi četami, ki so prekoračile reko. Oddelki sovražnika, ki so napadli Seniavo, so bili odbiti. Zahodno od vasi Hmielovke se vrši boj za Petlikovce. Dalje južno je zasedel sovražnik Janovko (10 km severozahodno od Bučaca).
V Vzhodnem morju so naše torpedovke 20. novembra po kratkem boju potopile nemško stražno ladjo pri Vindavi. 1 častnika in 19 vojakov smo ujeli. Mi nismo imeli nikakih izgub.
BOJI NA BESARABSKI BOJNI ČRTI.
Črnovice. Sneženju jc sledila megla. Rusi so pri Dzvviniaczu severovzhodno od Zaleszezyki poizkušali prodirati. Več ur so tratili strelivo. Naša artiljerija je kratko, a ljuto streljala in prisilila sovražnika, da se je umaknil v svoja kritja. Doznalo se je ob tej priliki, da streljajo tu Rusi le z japonskimi topovi.
Bukarešt. Iz Tulče se poroča: Približno 200.000 Rusov, ki so taborili pri Izmajilu, je odrinilo proti Bolgradu v Besarabiji, ko jih je ogledal car.
RUSKA DUMA.
Petrograd, 25, novembra. (K. u.) »Rječ« piše: Seje dume bodo trajale le dva do tri mesece, da razpravljajo o proračunu. Glavno delo bodo imele komisije, Ofici-jelnih debat bo le malo. Notranji minister Hvostov bo prebral kratko pojasnilo vlade. Pred sklicanjem dume nameravajo malo izpremembo v ministrstvu.
ODSTOP GENERALNEGA PROKURA-TORJA SV. SINODA.
Kodanj. »Berlingslce Tidende« poroča iz Petrograda: Verski in politični krogi so zelo nezadovoljni, ker je od-slovljen generalni prokurator sv. sinoda Samarin. Listi objavljajo članke, ki izražajo svoje simpatije in zaupanje Samarinu. Počastili so ga s tem, da so mu izročili vodstvo moskovskega »Rdečega križa«.
Boji 00 UMl
NEMŠKO URADNA POROČILO. Berlin, 25 novembra. (K. u.) Veliki glavni stan:
Zgodilo se ni nič važnega.
Najvišje vojno vod-;Ivo.
Angleško-francoska mirovna pogajanja.
Curih. »Ziiricher Zeitung« poroča; Ko je odstopil Delcassč, je lord Haldane prišel v Pariz, kjer je poizvedoval, če bi bili voljni pričeti z mirovnimi pogajanji. Posvetoval se je z dvema najuglednejšima osebama. Izjavljali so, naj vrnejo Nemčiji nime zamorske naselbine, Nemčija naj pa vrne Zoto francosko ozemlje. Najtežje vpraša nje je vprašanje Alzacije in Lorcne, ker če je tekla francoska kri zaman, se boje divje vstaje.
Angleški lordi proti vladi. Amsterdam. Na Angleškem so povzročila izvajanja Churchilla večjo pozornost, kakor to sodi inozemstvo. Na Na shodih se pečajo ž njimi. Na nekem shodu lordov so govorili zelo ostro. Neki govornik je očital, da vseh 15 mesecev vojske Anglija ni drugega stoi'i'a, kakor da se je pripravljala in da je delala poizkuse. Naše rezerve so že skoraj popolnoma izčrpane. Vsak v deželi ve, da je skoraj nemogoče oborožiti nam novo armado, da trgovska plovba vsak dan nazaduje, da deli naše države obo-žavajo. Nek drug lord je izjavil: »Takoj moramo skleniti mir.« Lordi so sklenili, da pošljejo k Asquitliu odposlaništvo.
Kitchenerjeve napovedi.
Geni, Iz Aten poročajo francoski listi: Kitchener je izjavil, da bo stalo bodoči marec štiri milijone vojakov pod zastavami in da bodo poleg teh še oborožili šest milijonov Rusov,
Avstralija odpošlje nove čete na bojišče.
Melbourne. (Kor. ur.) Avstralska vlada je sklenila, da ojači svoj kontingent še za 50.000 mož. Avstralska armada se poviša na 300.000 mož.
Angleška ne nasprotuje kitajski monarhiji.
Haag, 25. novembra. Iz Londona poročajo: Pod Greyevim predsedstvom je angleški kolonijalni svet končno sklenil, da ne bo interveniral na Kitajskem proti uvedbi nove monarhije. To se je sporočilo Japonski.
Primorske nov ce.
Za novo Gorico. Deželna zveza za tujski promet v Opatiji je izdala naslednji poziv: Glasom zadnjih poročil s soške fronte ne more biti nobenega dvoma več, da je spoznanje, da Gorice ne morejo iztrgati našim junakom, nagnilo Italijane, da mesto porušijo. S tem izgine eno najlepših deželnih glavnih mest z avstrijskih poljan, pogrezne se pradavno torišče kulture, ki je pol tisočletja krasilo avstrijsko krono, tisoči bodo oropani domače strehe, ki v veri, da poštena vojna med možmi prizanaša onim, ki so brez brambe, niso hoteli zapustiti svojih domov in ognjišč. Že pol leta stoje naši junaki v krvavi borbi kot železna straža nad posvečeno zemljo, dolžnost doma ostal.h pa je, da mislijo na pomoč mestu, ki umira danes pod prijemi »odrešiteljev«. Na vseh mejah Avstro-Ogrske in Nemčije, ki jih je poteptala sovražnikova noga, spravlja državna skrb kadeče se razvaline s poti, da napravi prostor za novo, cvetoče življenje. Gorica pa naj potem, ko napoči dan osvoboditve meja, dan povračila, vstane k novi lepoti s sodelovanjem vseh, ki se v krogu svojih dragih, v nemoteni posesti lastnega doma, v polnem uživanju svojega imetja z vročo hvaležnostjo spominjajo naše junaške straže na jugu, z vročim usmiljenjem nesrečnih brezdomcev ob Soči. Deželna zveza za tujski promet v avstrijskem Primorju, ki je imela v miru dolžnost, da lepoto domače primorske posesti postavi v službo gospodarskih stremljenj, daruje za novo zgradbo vrtnega mesta oh Soči iz sredstev, ki so mu jih dali na razpolago blagočutni naklo-njenci za vojnoskrbstvene svrhe v njegovem prometnem področju, tisoč kron ter 6e obrača s svojo prošnjo na celokup-nost, da bi sodelovala pri zgradbi spomenika domovinske zvestobe nasproti nesrečnim žrtvam laškega izdajstva. Deželna zveza za povzdigo tujskega prometa za avstrij. Primorje v Opatiji.
V cerkev. Med službo božjo ne ostajajte zunaj cerkve, ker laški zrakoplovi, ki vedno krožijo v zraku, lahko začnejo metati bombe, misleč, da so tam vojaki; kakor se je zgodilo nekje na Krasu. To bi provzročilo v vasi in pri ljudeh mnogo nesreč in škode. Iz zrakoplova se namreč zlasti iz velike daljave ne more razločevati, kakšni ljudje da stojijo tam.
50 let črkcstavec. 501elnico svojega delovanja kot tipograf praznuje Rudolf Luser v Trstu.
—	Iz Jelšan. Dne 20. t. m. je preminula v Gospodu po kratki bolezni mati našega veleč. g. dekana Jos. Vilhartickega, Ludmila r. Fiala, v starosti 76 let. Veleč, gospodu naše iskreno sožalje!
—	Nesrsča na kolodvoru v Divači. Fabjan Franc, 38 let star zavirač južne železnice, rodom Vipavec, stanujoč v Ljubljani, Bohoričeva ulica št. 11, je 23. t. m. ob 10. uri ponoči pri premikanju vlakov tako nesrečno Zašel med vozove, da mu je zmečkalo obe nogi. Prepeljali so ga v ljubl;ansko deželo bolnišnico.
Umrl je 24. t. m. v kontumačni bolnišnici v ulici Fabio Severo pri sovražnem letalskem napadu na Trst ranjeni c. kr. pod-stražmojster dež. orož. poveljništva št, 7, Karel Milloch.
Za tržaške stanovanjske najemnike. Tržaško namestništvo je v sporazumu z apelacijskim sodiščem odredilo, da se selitev strank odgodi do 24. februarja 1916. D-> tega časa se ne sme nobene stranke siliti, da bi proti lastni volji izpraznila stanovanj.
Vitrijcla naj si naročijo vinogradniki po hranilnicah pri goriški zvezi v Ljubljani ali pa potom županstev pri deželnem odboru. Cena bo za k;logram nekaj nad 3 K.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil Emilij Plahuta iz Batuj, ki je služil pri 58. pp. Iz Batuj se pogrešata tudi Stanislav Ušaj, ki je služil pri 97. pp., in Franc Koron, ki je služil pri 58. pp. Vsi trije so bili vrli Orli. Ako bi kdo vedel kaj o zadnjih dveh, se naproša, da bi sporočil župnemu uradu v Batujah, p. Črniče, Goriško.
Pod vozom, 621etni voznik Ivan Cuc-cagna v Trstu je peljal dne 24. t. m. težko naložen voz riža. Med potjo je padi? vreča riža na tla in voznik se ie SDiistil z voza,
da bi jo pobral. Pri tem je pa padel in prišel pod zadnje kolo, ki mu je zlomilo desno nogo v višini kolena.
Milanske noY.ce.
lj Šentjakobsko prosvetno društvo opozarja svoje člane in društvene prijatelje na predavanje, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 28. t. m., točno ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih sv. Florijana ulici št. 15, I. nadstropje.
lj Razglas. — Begunci iz Primorskega, ki stanujejo v policijskem okolišu ljubljanskem, t. j. v mestni občini ljubljanski, ali v občinah Zgor. Šiška, Vič in Moste, se s tem poživljajo, da se najkasneje do 5. decembra 15J15 še enkrat posebno policijsko prijavijo. V ta namen posebno prirejene zglasilmce se dobe v zglaševalnem uradu c. kr. policijskega ravnateljstva in na vseh policijskih stražnicah. Begunci so v smislu lega razglasa po razpisu c. kr. deželne vlade Kranjske z dne 19. novembra 1915, št. 31.8U5 vse osebe, ki so povodom vojnih dogodkov svoje bivališče prenesle iz Primorskega v Ljubljano, brez ozira na to, ali so bili v to prisiljeni aii ne, in sicer vračunši vse uradnike in sluo-e iz Primorja, katerim jo določen vsled vojne uradni sedež v Ljubljani. Tzi'iolnitev zglasilnice se ima upoštevajoč oosamezne rubrike, točno, resnično in dobro čitljivo vršiti. Zglasilnice se morajo razun od priglasitelja podpisati tudi od st.anovanjedajalca, kateri je za pravilnost prijave soodgovoren. Ako bi kdo lomu razglasu ne ustregel, bi se kaznoval, ne samo prijavi podvrženi begunec, marveč tucli stanovanjedaja-lec, oo ministrski naredbi z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198, z globo do 200 K ali zaporom do 14 dni. Razun tega se bo vse begunce, ki se do 5. decembra 1915 ne bodo prijavili po tem predpisu, prisilnim potom iz ožjega vojnega območja odpravilo. C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, dne 25. novembra 1L15.
lj Raznašalci raznih laži v Ljubljani še ne mirujejo. Te dni so vsak čas pričeli razširjevati laž, da je Gorica padla. Pametni ljudje naj pazijo na razširjevalce teh vesti, ki imajo zloben namen »nikakor naj jim pa ne verjamejo. Lahko se zgodi, da bodo namesto lopova, ki prične iz ljubljanske kovae-nice laži raznašati razne razburljivo«ti, kaznovani pošteni ljudje. Kadar bodo zopet lažnjivci začeli širiti kako laž, naj se jih vpraša, čc že vedo. da so se Eskimi uprli, češ da nočejo več vrteti zemeljske osi.
lj Šolske vesti. Prideljena sta goriška profesorja dr. Ivan Gregorin in dr. Anton Papež v službovanje ljubljanski realki. — Kandidatinja Ljudmila Povaiej vstopi kot neplačana kandidatinja na osemrazredni dekliški šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani.
lj V laško ujetništvo je prišel nadporočnik 17, pešpolka g. F. K o r e n t iz Ljubljane.
lj Pokopali so danes v Ljubljani na bojišču padlega stotnika Morica Sočnika.
lj Avstrijski državljanki sta postali gospodični Gusli Cimolini, učiteljica, in Vida Cimolini, gojenka IV. letnika učiteljišča.
lj »Glasbena Matica«. Dva dobrodelna koncerta 7. in 8. decembra 1915, v katerih se bode izvajal veličastni Mozartov »Requiem«, se vršita na čast padlim našim hrabrim vojakom. Ves čisti dohodek obeh koncertov je namenjen za naše invalidne in oslepele junake.
lj Vstopnice za dobrodelna koncerta »Glasbene Matice« se dobivajo od danes naprej v trafiki v Prešernovi ulici.
lj Znamenje časa. Predvčerajšnjim popoldne je bila iz veže Pred škofijo št. 11 izpred Jančerjeve pekarije ukradena vreča bele moke. »Aprovizator« je dosedaj še neznan.
lj Dotični gospod, kateri je vprašal sredi septembra t. 1. nakladalca špedicij-ske tvrdke Ranzinger, ko je ravno izkladal pohištvo na Bleiweisovi cesti, če ima tvrdka Ranzinger agente in prodaja cikorijo, naj se zglasi nemudoma med uradnimi urami na deželnem sodišču soba št. 94.
lj Izgubil se je danes zjutraj en ženski čevelj od Radeckega ceste čez Vodnikov trg do Študentovske ulice. Najditelj se prost, da ga proti nagradi izroči na policiji.
Dnevne novice,
4- Odlična pohvala 17. pešpolku. Di-
vizijski poveljnik je izdal naslednjo zahvalo 17. pešpolku: 17. pešpolk je šel v zelo nevarnem času v dneh . . . tretje soške bitke v postojanke. Zasedel je z večinoma že mladim moštvom takrat najbolj ogrožene postojanke goriškega mostišča . . . . Polk je tam kljub največjim težavam in pomanjkanju pogumno in stanovitno vztrajal, je odbil na obeh krajih številne sovražne napade in je vrgel sovražnika, če je vdri, z drznimi in pogumnimi protinapadi ponovno nazaj, Štejem si v posebno častno
in srčno dolžnost, da izrazim temu staro-preizkušenemu polku, ki je v goriškem mostišču povečal svojo slavo, žalibog za ceno mnoge dragocene krvi, z novim ne-venljivim lavorovim vencem, njegovemu pogumnemu moštvu, njegovim zglednim častnikom in njegovemu izvrstnemu pol-kovnemu poveljniku, sedaj ko odhajate k novim dejanjem, svojo najprisrčnejšo zahvalo in odkritosrčno občudovanje v svojem imenu in v imenu soborilcev.....in-
fanterijske divizije. Nas vseh najprisrčnej-še želje spremljajo lepi polk na njegovih daljnih polih. Da bi mu bili povsod odločeni uspehi in slavna dejanja!
+ Olomuški knezonadškol umrl. C. kr, korespondenčni urad poroča: Dne 25, t. m. je umrl v Olomucu knezonadškof dr. Franc Sal. Bauer.
+ Hrvatski poslanci se pripeljejo v nedeljo v Budimpešto na zasedanje ogrskega drž. zbora, ki se prične 30. t. m.
-j- Odlikovanja. Red železne krone III. reda z vojno dekoracijo je dobil stotnik Henrik Effenberger 1. b. št. 7; vojaški zaslužni križec III. reda z vojno dekoracijo major Fran Binder pp. št. 76; ponovno Najvišje pohvalno priznanje se je izrazilo višjemu zdravniku dr. Ivanu Hyden pp. št. 97; dalje so dobili Najvišje pohvalno priznanje črnov. poročnik Maks Andretto; asist. zdravnik dr. Edm. Malina pp. št. 47; polk. zdr. dr. Vladimir Ferlan 1. b. št. 8; stotnik Emil Schueh pl. Hellbruck pp. št. 76; nadp. Rihard Panek dom. pp. št. 27; višji zdr. dr. Alfred Keiter pp. št. 47. — Nj. Vel. je podelilo srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabr. svet. naredniku Ivanu Gams pp. št. 97; računovodji Francu Šlambaaer pp. št. 97. Zlato hrabr. svetinjo poroč. v rez. Alojziju Luckmann pp. št. 97. Srebr, hrabr. svet. II. reda četov. Ivanu Bajde, Rudolfu Kaluža in pešcu Edmundu Branne pp. št. 17; računov. Rudolfu Her-zog pp. št. 97; črnov. Josipu Taci, Josipu Lasič in Karlu Sokol pp. št. 47; korp. Al. Tonkli, pešcem Mihi Jurič, Mihi Jelar, Fr. Mostar, Ivanu Jaki, Ferd. Lapornik, Fr. Serajnik, Jak. Leskovšek, slugama Alojziju Remic in Rudolfu Drame dom. pp. št. 4. Naredniku Jakobu Wagrinetz, korp. Ivanu Lautner pp. št. 27, četov. Andr. Juhkar pp. št. 97.
Poljedelski minister Zenker, sekcij-ski načelnik dr. Seidler in dvorni svetnik dr. Binder so se 25. t. m. cel dan pogajali v ogrskem poljedelskem ministrstvu; pogajanja se danes nadaljujejo.
-f Naš denar v Švici in v Nemčiji, C. kr kor. urad poroča: Do preklica se zaračunajo plačila v Švici: 100 frankov je 133 kron, v Nemčijo pa 100 mark je 140 kron.
—	Odpovedal se je dosedanji župan na Mirni, Dol., Mihael Strah zaradi bolezni. Pri volitvi 21. t. m. je dosedanji odbor izvolil za župana g. Antona Kastelica, trgovca na Mirni.
lj Sprememba občinske meje. Po sklepu deželnega* odbora v seji dne 19. novembra 1915 se spremene občinske meje med krajevnima občinama Zagradec in Ambrus tako, da se izločijo vasi Grintc-vec, Kuželjevo, Malo in Veliko Globoko z njimi spadajočimi zemljišči iz občine Ambrus in priklopijo občini Zagradec. Imenovane vasi se združijo v novo davčno občino »Koren«.
—	Viteški križec Fran Josipovega reda na traku zaslužnega križca je dobil asistenčni zdravnik dr. Jaroslav Hovorka.
—	Na severnem bojišču je padel Lju-devit Lenič, dijak I. drž. gimnazije v Ljubljani, doma iz Spod. Slivnice pri Gro-suplju. Mnogo obetajoč poet, ki je objavljal svoje prvence večinoma v »Zori«, a tudi že v »Dom in Svetu«.
—	V Mokronogu je našla smrt pot v »škarpo«; dolgo je ni bilo, sedaj se je pa oglasila pri stari Zalki Pieskovič in jo vzela seboj, 95 let je dočakala Zala, tudi stara Umbcrgarca se je preselila, 89krat je videla trto cveteti.
—	Nova iznajdba. Dandanes preživi vojak večino bojnega časa v strelskih jarkih. Gosp. polkovnik Kaučič je izumcl mal ročni aparat, kateri popolnoma ščiti glavo vsakega vojaka v strelskem jarku v stoterih slučajih pred sovražnimi svinčen-kami. Ta iznajdba je prava dobrota za naše junake ob fronti in je cena strelnega periskopa tako nizka (4 K), da ga lahko nabavi vsakdo, ki ima kakega sorodnika ali prijatelja v vojski. — Opozarjamo na današnji inserat,
—	V laško ujetništvo je prišel France P o 1 j a n e c , abiturijent novomeške gimnazije, doma iz Šmarjete na Dolenjskem,
—	Umrl je dne 24, t. m. v deželni bolnišnici Štefan Hrovat, pek v vojni pekarni, pristojen na Ogrsko, stanujoč v Gradišču št. 5, v starosti 46 let.
—Zastrupil sc je v Stražišču pri Kranju Franc M a y e r, bivši trgovski pomočnik, rojen na Bledu, pristojen v Kamnik. Izpil je četrt litra mošta, v katerega je bil namešal lysola.
—	Elektrarna za celo Bavarsko. Zbornica bavarskih poslancev je dobila obširno poročilo o ustanovitvi nove velikanske
! elektrarne -Bavernvvcrk«, 'atera bo ::ala-
SFr&ti ir
SLOVENEC, »ne '26. hoVemF^a 1915'
27f. Ile*.
gala celo Bavarsko z lučjo in gonilno moc-jo. S stroški 31 milijonov mark mislijo izrabiti ogromne vodne sile jezera Walchen. Za financiranje so zbrali mešan način: sredstva dajo država, občine in privatne družbe. Tudi na Saškem je kralj v svojem prestolnem govoru napovedal, da se bo vodne sile dežele izrabilo na skupne stroške v skupno korist.
_ Dvojni tir na progi Karlovcc— Oštarije. Železniški list piše: Znano je, da je ogrska državnoželezniška proga Budimpešta—Reka le enotirna. Z gradnjo železnice Ogulin—deželna meja pri Kmnu (ogrsko - dalmatinska železnica) in otvoritvijo zvezne proge Karlovec-deželna meja pri Metliki je pričakovati v bližnji bodočnosti neposrednje proge iz Ljubljane preko Bub-niarcev—Karlovca—Ogulin Knina do dalmatinske luke Spljita. Po tej neposrednji zvezi je upanje, da se promet tako razširi, da bi del proge ogrskih drž. žel. Karbvec —Oštarije, ki pride v poštev, z enim tirom ne vzmogel navala, zato se bode skoro eotovo razširil imenovani del v dvotirno železnico. Zakonito pooblastilo v to je že izšlo in politiški obhod se je lahko izvršil brez zadržka. Načrte je izgotovilo posebno stavbeno vodstvo in ko so jih pregledali, so bili potrjeni in sprejeti soglasno Otvorili bodo drugi tir za splošni promet najbrž skupno z izgotovljeno ogrsko-dalmatinsko železnico, kar bode h koncu
leta 1917.
— Umrla je v Sodražici gospa Marija Oberstar, rojena Štritof.
_ Potres. Črmošnjice pri Kočevju. Dne 23. t. m., 5 minut pred 11. uro ponoči, ie bil tu precej močan potres. Bilo je kakih deset sunkov, ki so zaporedoma sledili. Škode ni.
Naredba c. kr. trgovskega ministrstva z diie 8. novembra 1915 glede najvišjih cen s splošnimi denaturirnimi sredstvi denafouriranega špirita. Najvišja cena denaturiranega špirita v kotlih ali sodih čez 500 litrov je za Kranjsko 109 K. Cene pri nadrobni prodaji pod 25 1 smerjo doseči k večjemu 10% višje in jih uredi politična deželna oblast. V ti količini mora biti 90% alkohola, ce ga je pa več, se sme cena dvigniti razmeroma. Nadrobni prodajalci špirita morajo imeti v svojih lokalih na vidnem prostoru nabite najvišje cene. Kontrola za točno izpolnjevanje te naredbe je poverjena političnim oblastim I. instance. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali z globo do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev. Natančno besedilo naredbe je v CLVI. izvodu drž. zak. pod točko 332 de 1915. ^
_ Prednostna oddaja tobačnih trafik
vojnim invalidom in družinskim članom v vojni padlih in umrlih vojaških oseb. Glasom note c. kr. finančnega ministrstva z dne 2. septembra 1915, št. 53.740, poslane vejnemu ministrstvu, je temeljem Najvišjega odloka z dne 4. avgusta 1915 pri oddaji tobačnih trafik v Avstriji dati prednost pred vsemi drugimi prosilci vojnim invalidom, potem vdovam in sirotam v sedanji vojni padlih ali umrlih vojaških oseb (vojnih invalidov itd.), ako se za to pote-zajo; to velja za vse slučaje, kjer gre za koncesijskim potom razpisane ali nanovo ustanovljene trafike in ti prosilci sploh odgovarjajo predpisom o oddaji trafik. V slučajih, kjer gre za oddajo tobačnih pro-dajalnic, ki so zvezane z loterijo, navedene osebe ne uživajo prednostne pravice. Od-
dalo tobačnih trafik navadno razpišejo fi-
nančne oblasti koncesijskim potom, vendar je pa mogoča tudi oddaja iz prostih rok. Tudi pri zopetni zasedbi zalog, spe-cialitetnih prodajalnic in glavnih tobačnih trafik, ki se razpišejo konkurenčnim potom, je vojnim invalidom, v prvi vrsti častnikom, praporščakom, kadetom in enakostoječim vojaškim osebam oziroma njihovim' družinam pod gotovimi pogoji dati prednost nasproti najboljšemu ponudniku. Podrobnejša dr' ":'a o tem bodo vsebovali dotični razpisi. Pod vojnimi invalidi je razumeti vse one osebe, katerim so se povodom njih vojnega službovanja v sedanji vojni s sklepom pristojnih vojaških (domobranskih) oblasti priznali trajni vojaško - preskrbni prejemki. Sem ne spadajo samo pripadniki vojske, avstrijskega domobranstva in avstrijske črne vojske, marveč tudi pripadniki prostovoljskih formacij, kakor legionarji, člani prostovoljnih brambnih zborov in prostovoljnih strelcev, veterani in civilni delavci, ako so izvrševali vojno službo itd. Vdove in sirote po osebah, ki so v sedanji vojni opravljale vojno službo, vživajo enako prednost, ako je njihov soprog ali oče padel pred sovražnikom, umrl na posledicah v tej vojni dobljenih ran ali podlegel vojnim naporom ali v vojni dobljeni bolezni. Te prednostne osebe se imajo o priliki potezanja za trafiko izkazati z listino pristojne vojaške oblasti glede njih identitete oziroma glede merodajnih okoliščin smrti njihovega soproga ali očeta. Dotične iinančne oblasti imajo nalog, da vojne invalide itd., ki vlože nepravilno sestavljene ali opremljene proš-
nje za trafike, primerno pouče o obliki, v kateri naj podajo svojo željo. To se ima zgoditi tudi glede onih vojnih invalidov, katerih prošnje so se že zavrnile.
_ Ameriške vojne dobave, Newyor-
ški dopisnik »Hamb. Fremdenblatta« številka 305 z dne 3. novembra piše, da so sledeče ameriške tvrdke odklonile dobavljati vojni materijal našim sovražnikom: Singerjeva tovarna za šivalne stroje v New-Yorku; American Cash Register Co. v Day-tonu, Ohio; Burroughs Adding Machine Co. v Detroichu, Mich.; Electro Steel. Co. v Pittsburgu, Pa.; Geodes & Co. v New-Yor-ku; International Harvester Comp.
— Omejitev prodaje mesa po gostilnah na Štajerskem. Namestništvo je izdalo naredbo, s katero se omejuje uporaba oziroma prodaja mesa po gostilnah. Dovoljena je nadalje prodaja samo ene vrste sveže napravljene močnate jedi. Glede prodaje mesnih jedi je določeno: Dovolj"eno je prodajati samo štiri vrste mesnih jedi. Če se prodaja kuhano goveje meso, se sme prodajati še samo ena druga vrsta govejega mesa, dočim morata biti ostali dve dovoljeni vrsti mesa bodisi ali obe svinjsko meso, ali telečje meso ali kuretina. Če se prodaja meso, pri katerem se uporablja sirovo maslo ali svinjska mast, se ne sme istočasno prodajati nobene druge vrste mesa. Prodaja ovčjega mesa ter prodaja drobovine (jetra, pljuča, ledvice itd.) je neomejena, če se pri tem ne uporablja sirovega masla ali svinjske masti. Da se.štedi tudi z mastjo, ni dovoljeno gostilnam prodajati ob sobotah na svinjski masti ali na sirovem maslu pečenega ali praženega mesa, tudi ne divjačine ali perutnine.
Pouk, kako se zelenjava na strokov-njaški način ohrani čez zimo. C. kr. namestništvo v Gradcu je izdalo poleg bro-šuric, kako se ohrani zelenjava, kako uporablja v domačem gospodinjstvu sadje ter kako se prideluje zgodnja zelenjad, tudi poučilo, kako se strokovnjaško shrani čez zimo zelenjava, sadje in krompir ter kako se izdeluje kislo zelje. Interesovani krogi se na to brošurico posebno opozarjajo. Publikacija se dobiva pri graškem na-mestništvu; 100 izvodov velja 9 K. Ker so se zgoraj navedene brošurice izkazale kot zelo praktične, so se s to zadnjo skupaj se-šile v skunen zvezek, ki stane 40 vin., s poštnino 50 vin. Kdor jih naroči sto, jih dobi poštnine prosto.
Gozdni sadeži kot krmila. Centrala za krmila na Dunaju, Trattnerhof 1, kupuje sledeče gozdne sadeže v celih vagonih po 10.000 kg. Cene brez odbitka za 100 kg so: žir ali bukvica 40 do 50 K; lipove jagode do 135 K: želod 20 do 32 K in divji kostanj 18 do 28 K. Te cene veljajo za lepo, zdravo in dobro posušeno blago brez prsti ali listja; kostanj mora biti vrhutega še dobro zdrobljen. Posamezne vrste je v vagone prosto naložiti. Bukvica (žir) se bo potem oddala v tovarne za olje, kjer se olje iztisne, preostanek pa porabi za živinsko krmo. Tako olje je prav užitno zlasti pri sedanjem pomanjkaniu namiznega olja in je za celoskupno prebivalstvo velikega pomena. Za nabiranje teh sadežev se lahko porabiio: mladina, ostareli ljudje, begunci in lahko ranjeni vojaki seve pod primerno organiziranim nadzorstvom, S spretnostjo in pridnostjo se lahko dosežejo kaj lepi uspehi in dobri zaslužki.
— Bavarska brez božičnih potic. Iz Monakovega poročajo, da je v finančnem odboru izjavil vladni zastopnik, da nameravajo na Bavarskem prepovedati peko božičnih pot;c. Eden zastopnikov je poudarjal, da bi se moglo trajno urediti vprašanje glede preskrbe s kruhom samo z uvedbo krušnega monopola, ker se mora končati enostransko izrabljanje naroda. Bavarska bi morala imeti v Berolinu zadostni vpliv, da bi mogla obvarovati zdravje in moč narodu.
Nekdanji profesor mednaroden tat. V Reichenbergu na Češkem so nedavno zaprli mednarodnega tatu, ki je zagrešil mnogo tatvin po kopališčih in različnih čeških mestih, tudi v Pragi. Legitimiral se je kot Kari Pick, višji inženir kranjske deželne vlade v Ljubljani, Listine je bil ukradel. Preiskava je pojasnila, da je bil tat rojen leta 1887 v Tuszovu v Galiciji ter istoveten z nekdanjim gimnazijskim učiteljem Boleslavom Misiaczek. Zasleduje ga tudi deželno sodišče v Krakovem radi prevare in vojaško sodišče poljske legije radi pobega in prevare.
v kratkem izigrajo veliki vojni dogodki, na katere se mora Anglija pripraviti.
Sunek Anglije proti Bagdadu.
London. (Kor. ur.) Indijski urad obvešča 24. t. m.: Po ljutem boju, ki je trajal cel dan. so vzele angleške čete v ponedeljek turško postojanko pri Ktesiphonu, ki leži 18 milj od Bagdada. Ujele so 800 mož in zaplenile veliko orožja in prtljage. Angleži so izgubili 2000 mož mrtvih in ranjenih. Ponoči od 23. na 24. t. m. smo odbili uspešno protinapade Turkov. Angleži so se pa morali danes radi pomanjkanja vode umakniti do reke, ki teče tri ali štiri milje pod osvojeno postojanko.
TRGOVINSKA POGODBA TURČIJE Z NEMČIJO.
Carigrad. (Kor. ur.) »Ikdam« poroča z avtentične strani: Oficielno so se pričeli pogajati o trgovinski pogodbi med Turčijo in Nemčijo.
delo novega ministra bodo predpriprave za ustanovitev tesnejšega gospodarskega razmerja i Avstro-Ogrsko. Najpreje bo moral razjasniti kmetijske, industrijske, davčne in državnopravne razmere, nato pa bo izdelal predloge, katere se misli predložiti avstro-ogrski vladi.
izurjenega rezalca, sprejme takoj
Katoliška tiskarna v Ljubljani.
V poStev pride tudi pomočnik, četndl ni lz> učen knj goveškl poMUi*^'■ Pogoj je: spreten rezalec.	2487
Se nekaj z Balkana.
Dum-dum krogle.
Soiija, 25. novembra. (K, u,) »Agence telegraphique Bulgare« poroča: Bolgarska vlada je vnovič protestirala pri nevtralnih državah proti vporabi dum-dum krogel od strani Angležev in Francozov in grozi, da se bo za to maščevala.
Ententa ni zahtevala demohilizacije.
London, 25. novembra (Kor. urad.) Reuter javlja: Atenski poslaniki četve-rosporazuma niso zahtevali demobili-zacije, ampak so samo predlagali, da naj v ozemlju, v katerem operirajo zavezniške čete, ne bo grških vojakov.
Grey o denarju in Grški.
London, 25. novembra. (Kor. urad.) Reuter javlja: V spodnji zbornici je državni tajnik Grey na vprašanje, ali so zavezniki od začetka vojne dalje dali Grški denar ali ga ji obljubili, odgovoril, da je to vprašanje sicer zelo na jeziku, vendar da pa ni priporočljivo, da bi sedaj podal podrobnosti o finančnih transakcijah med Angleško, njenimi zavezniki in nevtralnimi državami. V trenutku ni v stanu podati kako izjavo glede grškega vprašanja.
Od druge strani se poroča, da Grška vlada odločno zanika, da je od entente dobila 40 milijonov posojila.
Razširjevanje pristanišča v Reni.
Budimpešta, 25. novembra. »Pester Lloyd« javlja iz Bukarešta: V pristanišču Reni gradijo vojaki nove nasipe, da bo mogoče istočasno na več mestih nakladati, V luki je obilo rečnih ladij, dve nosita tudi znamenje »Rdečega križa«.
, SANATORIUM • EMONA i
ZA-NOTRANJE • IN-KIRURG IC NE • BOLEZ.M1. • PORODNIŠNICA.
J LJUBLJANA ■ KOMENSKEGA ULICA-4 1
SE^ZDRAVNK:PRIMARU-Dr FR. DERGANC
2332
J Vam plačam, ako Va-jšili kurjih očes, bra-Jdavic in trde kože,
[tekom 3 dni s korenino, Ilire* bolečin ne odpravi
Ria-Balsam. jamstvenim pismom K 1—, 3 lončki K 2.50. — KEMENY, Kaschau (Kassa) I., poStni predal 12'82 0;;isko
Pošteno dekle s šolsko izobrazbo, je zmožna cerkvenega jietja in orglanja, želi nadomestovati na kaki župniji
a
ergjuiiis
Razna poročila.
AMERIKA HOČE MED PRVE NARODE V SVETOVNI ZGODOVINI.
New York, 23. novembra. (Kor. urad.) Reuter javlja: »National litv Bank« poroča o ustanovitvi družbe s 50 milijoni dolarjev kapitala, katero vodijo prvi finančniki. Družba bo imela nalogo, da Ameriki zagotovi mesto med prvimi narodi sveta na polju trgovine in financ. Družba bo v vseh delih sveta financirala in nadzorovala podjetja.
MILITARIZACIJA NEMŠKE MLADINE.
Nemški državni zbor, ki se snide prihodnji teden, dobi tudi novo zakonsko predlogo o militarizaciji mladine. Za to stvar se zelo trudi poslanec dr. Miiller, ki predlaga: Vsem mladim Nemcem od 6. oziroma 7. leta pa do 16. leta je treba nuditi splošno telesno izvežbanje. Od 16. do 18. leta oziroma do vstopa v vojaško služba je treba poleg splošne še posebnega vojaškega izvežbanja.
GOSPODARSKO - POLITIČNE STVARI.
Nemški kancler je imenoval novega državnega podtajnika dr. Richterja. Edino
ali biti kod nastavljena organistinja. Naslov pove upravništvo „SlovencaM pod štev. 2495.
Sprejme se vešča, pridna, poštena
a
krščanskih starišev v trgovino špecerijske stroge. — Plača po dogovoru. — Naslov pove upravništvo tega lista pod štev. 2493.
Turčija v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 24. novembra. (Kor. urad.) »Agence Telegraphique Milli« poroča:
Dardanelska bojna črta.
Nič bistvenega izvzemši ognja artiljerije in metanja bomb. Sicer nič poročil.
Kitchener odrinil v Egipt.
Carigrad. Iz Aten se poroča: Kitchener odpotuje v Egipt, da iznova organizira obrambo dežele, ker sodi, da se v Egiptu
prava belgijca se prodata. Vprašati pod »poštni predal št. 9 Ljubljana«, ali pa
v hiši sv. Petra ce^ta 69.	2496
Očetje, matere, sestre, ❖neveste in prijatelji♦
pošljite SEOlim tircsim na bojifte
ali jim Ra dajte s seboj. V pozicijskem boju varuje vsakega vojaka
JHf- strelov v glavo.
V Ljubljani sb dobiva v trgovini Vaso Petričičev nasl., J. Samec in v trgovini Magdič.	2497
Enotna cena smo 4 krone!
mm m
ivftjf Ifrf
Posteljno perje
in puh
u ueliki izbiri in po jako nizkih cenah priporoča turdka
H, B F. Skaberne, Ljubljana
mestni trg šteu. la.
Izdaja konzorcij »Slovenca«
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jože! Gostinčar. državni no*lano<*