St. 121 {Zhaja. izvzema por, MUkega ii. 20. I. plim* te ne sprejemi Štefan God in a. maia za mesec L 7. —, 7a ieozemstvo mesečno 4 tU UioM V Trstu, v torek 23. mala 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVII IirevCcT — ulica sv. Frančiška teduUStvu. Nefrinkirana iclj fn -»Haovornl oret* ' Tisk tisi -pol leta L 32. _„ — Telefon uredništva m uprav« SL 11-67. ij iNOST Posamezne številke v Trsta in okolici po 20 stotink. — Oglasi se ražuna)o v Širokosti ene kolone (72 mm,) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent ' osm tnice, in zahvale, poslanice in vabila po L 1- oglasi denarnih uvodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st. beseda, maj nanj pa L 2 — OgUsf naročnina in reklamacije ^ pošiljajo Izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv.' Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.! Sprejem kr. aostou u Trstu Pojavor naših poslancev s kraljem in kraljico V nedeljo je bil v Trstu kraljev dan. Od ranega jutra do pozne noči je obvla-• doval vse življenje v mestu en sam dogodek, obisk kraljeve dvojice. Zelo zgodaj je bilo mesto po koncu. Gruče ljudi so hitele iz vseh okrajev proti sredini mesta ter se postavljale na ulice, po katerih je imel iti ' slavnostni sprevod. Največ ljudi se je seveda zbralo na dveh glavnih točkah, kjer se je imel prvi del slavnosti začeti in končati: V stari prosti luki in na velikem trgu. V staro prosto luko, ki se od 21. maia naprej imenuje, v preslavo tega dogodka, Luka Viktorja Emanuela III., so imeli dostop le pristaniški uradniki, šolska mladina in seveda vse uradne osebe. Že ob 7. uri je bilo v luki vse živahno. Šolski otroci so debili svoje mesto v skladišču št. 2., mimo katerega se je ''mel kralj voziti. Terase tega skladišča, ki se raztegajo n štirih nadstropjih po vsej dolžini velikega, poslepia so bile nabito polne vesele, nestrpne mladine. Lep je bil pogled na to poslopje, zdelo se je kakor ogromen čebelnjak. Skladišče št. 1 je bilo okusno pripravljeno za prvi sprejem kralja. Pred to sk'adišče so c>.iev Slovanko. Kraljičina Jolan-da je visoka, slrka postava, svežega, skoraj otroškega obraza s zares krasnimi črnimi očniij,. Kralj in kraljica sta se vsedla v prvo 1 jima nasproti sla sedela župan in general Cittadini. Pred kočijo ii kočijo je šel oddelek kirasirjev. V drugo kočijo je sedla kraljičina Jolanda ob strani vojvode D'Aosta; nasproti njima gen. civ. komisar Mosconi in minister mornarice De Vito, ki je dospel ob enem s kraljevo rodbino. Sledile so druge kočija s spremstvom in različnimi dostojanstveniki. Ob navdušenem pozdravljanju množice, ki je v vseh ulicah pritiskala na vojaške kordone in obsipavala kočije kraljevske dvojice in kraljičine s cvetjem, se je sprevod pomikal naprej. Sprevod je šol iz proste luke mimo centralnega kolodvora, po ulici Ghega na trg Oberdan, od todi po ulici XXX. Ottobre in Dante Alighieri na Corso, čez borzni trg na trg Unita, ki je bil naenkrat, čim so visoki gostje vstopili v palačo generalnega civilnega komisarijata, poln občinstva. V omenjeno palpčo nismo mogli slediti kralju, ker je službujoči častnik v nervoznosti momenta zavrnil časnikarje in ni bilo časa ne mogočnosti izposlovati si vstop. Posnemamo iz uradnega obvestila, da je kralj sprejel tu zastopnike različnih cblastev med drugim tudi Štiri naše poslance, Wilfana, Podpornika, Lavrenčiča in Stangerja. Podrobnosti o tem sprejemu slede nižje. Vsled burnega klicanja zbrane množice se je kraljevska rodbina z vojvodo D'Aosta prikazala na balkonu palače in tedaj je navdušenje doseglo svoj višek. Ovacije so trajale dobrih 10 minut, množica se ni hotela ločiti cd visokih gostov Opoludne je bil obed na vojni ladji « Cavotir Popoludne ob treh je bil svečanostni sprejem različnih korporacij v mestni hiši. Ko smo gledali sicer lepo, toda malo dvorano mestnega sveta in pomislili na razkošne, impozantne dvorane, ki jih je kralj videl v ostalih mestih Italije, smo se zbali in skoro sramovali. Toda za tisti prisrčni prizor, ki se je nato odigral v tem prostoru, je bila ta mala dvorana ravno primerna. Kralj, kraljica, kraljičina spremljani od vojvode D'Aoste, župana, generalnega civilnega komisarja so vstopili, zahvalili se za buren pozdrav navzočih s poklonom, ter se nato brez ceremonij dobesedno pomešali med navzoče. Kralj je najprej ogovoril nekoliko častnikov in nato različne občinske svetovalce, kraljica in kraljičina pa sta bili naenkrat v prisrčnem pogovoru z navzočimi materami padlih in z odposlanstvom tržaških žena. Ta zares prisrčni prizor je trajal kake pol ure, in le na pritisk živega in gibčnega župana dra Pitacco, ki se je pokazal na višku situacije m ki je vedel, koliko zastopstev bo moral kralj še sprejeti, se je prešlo k oficielnemu predstavljanju. Sledila so mnogobrojna zastopstva gospodarskih, kulturnih in političnih udru-ženj, kakih 700 do 800 ljudi. Toda tudi ta bolj oficielni del slavnosti je imel pred vsem radi iniciative kralja samega vedno značaj domače prisrčnosti Na navzoče je to naredilo skrajno ugoden vtis. Ni čuda, vsem nam je še v spominu hladni, ledeni, vojsko napeti avstrijski ceremonijel. Sani ostoftii, energični in ob enem demokratični nastop kralja, ki tako rad pretrga oficijelni ceremonijel, blage prikazni kraljice in kraljičine nam so izbrisali vtis, da je prišel med nas oficijelni zastopnik Italije: Prišel je med nas vladar, ki sam hoče vL-deti in slišati, kako je med njegovimi podaniki. Zato pozdravljamo ta obisk z veseljem in z velikimi nadami. Po sprejemu v mestni hiši se je kralj podal na dirkališče Montebello, kjer mu je navzoče občinstvo zopet priredilo burne ovacije. Zvečer je bila v vladni palači večerja, katere sta se udeležila tudi naša poslanca Wilfan in Stanger. Mesto je seveda vse v zastavah; zvečer je bilo razkošno razsvetljeno. • « • Posooor med kraljevo dvojico In mišim! poslanci Ob predvčerajšnjem prihodu kraljeve dvojice v naše mesto so ji bili predstavljeni v vladni palači v skupini senatorjev in poslancev tudi naši poslanci Josip Lavren-čič, dr. Karel Podgomik, dr, Ulikse Stanger in dr. Jo6ip Wilfan. Kralj in kraljica, stoječa sredi sprejemnega salona, sta stiskala roke pristopaj očim senatorjem in poslancem. Navzoča sta bila tudi aoetski vojvoda in kraljična Jolanda. Kraljeva dvojica se je spustila v pogovor s posameznimi. Posl. Wilfan je rekel kraljici, da so navzoči tudi jugcslovenski poslanci in da se bo štel srečnega, če bo smel govoriti z Nje Veličanstvom v našem jeziku, kakor bo prosil tudi kralja, da poehiša v tem jeziku naš prvi pozdrav. PosL Wilfan je nadaljeval srbsko - hrvatski: «Naši ljudje bedo srečni, ko bodo pozdravili v svoji sredi hčer junaške Črne gore.* Na prijazni kraljičin odgovor je dodal: «Tudi naše ljudstvo želi miru in sprave. Upajmo, ko pride doba resnične ljubezni med narodi, da bedo takrat rešena tudi vsa še odprta vprašanja.« Kraljica, ki jo krasi izredna milina glasu in pogleda, je zaključila z besedami: «Da Bog da!» Mejtem je kralj nagovoril poslanca Podgorniika, ki se je predstavil kot zastopnik goriškega volilnega okraja. Kralj je vprašal z velikim zanimanjem, kako napreduje vzpostavitveno delo na Goriškem, in je omenjal svoje spomine iz bojev okoli Gorice, češ, da ni čuda, da ni ostala nobena hiša neprizadeta. Posl. Pcdgornik je odgovoril, da obnovitveno delo v sami Gorici še dosti dobro napreduje, da pa žal zaostaja na deželi. Kralj se je zanimal tudi stanje poljedelstva, nakar je posl. Podgornik opomnil, da je trajno slabo vreme zelo zadržalo dela in da je treba želeti, ko se je sedaj obrnilo na lepo, da se škoda še pravočasno popravi. Ko se je nato kralj obrnil proti ostalim našim poslancem, ga je posl. Wilfan zaprosil, da bi ga smel po starodavnem običaju ob taki slovesni priliki pozdraviti najprej v našem jeziku, ter je nadaljeval slovenski oziroma v drugi polovici nagovora srbsko-hrvatski, predstavljaje sproti stavek za stavkom na italijanski jezik: « Veličanstvo, iskreno pozdravljeni v tej deželi v imenu našega ljudstva, ki je pripravljeno izpolnjevati svoje dolžnosti nasproti državi in Vas pričakuje z globoko spoštljivostjo. Kjerkoli boste stopili ž njim v stik, boste spoznali njegovo odkritosrčnost in njegova čustva,» Kralj je poslušal ta pozdrav z vidnim zadovoljstvom in se je zanj zahvalil. Posl. Wilfan je na to dodal, da bi bil sprejem po deželi, kolikor koli bo gotovo lep, še pridobil na pestri prazničnosti, ko bi se nam bilo dovolilo okrasiti dome tudi z našimi narodnimi barvami poleg državne zastave, ki ji gre prvo mesto. Kralj je spet omenil vojne škode in so mu naši poslanci odgovorili, da se rešitev tega žgočega vprašanja že predolgo zavlačuje. Govorilo se je na kraljevo opombo še o vrnitvi vojnih ujetnikov in obsojencev in na koncu se je kralj dotaknil tudi podobnosti našega jezika s srbskim, nakar je posl. Stanger dodal, da je naš jezik v Istri enak srbskemu. Končno je tudi kraljica pristopila k skupini naših poslancev nagovorivši jo kar v prekrasni svoji rodni govorici, v kateri se je potem vršil ves pogovor. Proti posl. Podgomtku je omenila, da pozna Gorico, kjer je bila še s svojim ranjkim očetom. Dalje časa se je raz-govarjaia s posl. Stangerjem, ki jo je pozdravil v imenu ljudstva, ki govori prav isti jezik in bi jo rado najprisrčneje pozdravilo v njem na svojih domačih tleh. Kraljica je ginjeno odgovorila, da pride čas tudi za to, vprašavši nadalje, ali je mnogo ljudi iz naših krajev padlo v vojni in ali ljudstvo trpi; da upa, da pride kmalu tudi v vzhodno Istro; končala je z besedami «Bit će bolje*. Posl. Lavrenčič je omenil kraljici, kako jo Postojna radostno pričakuje. Kalila Odhod ministrskega predsednika Facte iz Genove v Trst GENOVA, 22. Danes ob 10.40 je odpotoval ministrski predsednik Facta v Trst, kjeT bo pozdravil kralja, ki je prispel tjakaj včeraj. Včeraj je poslal ministrski predsednik bivšemu ministrskemu predsedniku Ivanu Bonomiju to-le brzojavko: «V času, ko se zaključuje konferenca z izrazi splošnega občudovanja naše dežele, pošiljam prisrčne pozdrave Tebi, ki si izbral za sestanek sijajno mesto Genovo. Na postaji je bila zbrana ogromna množica, ki je ministrskega predsednika burno pozdravljala. Minister vnanjih stvari Schanzer bo ostal še v Genovi in bo nadaljeval z ruskimi delegati pogajanja glede sklenitve italijansko - ruske pogodbe. Ruska odhodnica italijanski delegaciji. GENOVA, 21. Snoči je ruska delegacija, ki ostane tu&aj še nekoliko dni zaradi pogajanj o italijansko-ruski trgovski pogodbi, priredila v hotelu Brk tel svečano odhodnico italijanski delegaciji. Z ruske strani so se udeležili odhod, niče Čičerin, Krasin, Rakovski, Litvmov in Vorovski, z italijanske pa ministri Facta, Schanzer in Rossi, tajnik konference baron Romano Avezzana in drugi. Cičerin je imel ob tej priložnosti govor v francoskem jeziku. Zagotavljal je italijanske delegate o ruskem prijateljstvu in hvaležnosti nasproti Italiji in italijanski vladi, ki je naredila vse mogoče, da narodi bivanje ruske delegacije v Genovi čim prijetnejše. Čičerin je nato omenjal stare vezi med ruskim in italijanskim narodom in globoko simpatijo, s katero so se v Rusiji zasledovali napori Jfalije za dosego njenega uedinjenja in njeno ljubezen za njene narodne junake. Ruski narod ne bo pcza-bii, da je bila italijanska vlada prva, kr je proglasila potrebo vzpostavitve od-nosajev z m*vo Rusijo. Ruski delegaciji je tudi znano, kako je italijansko zastopništvo v vr-hevnem svetu pritiskalo v tem zmislu. Vse pa je prekosila ljubeznivost, s karter© je bila ruska delegacija sprejeta v Genovi, čičerin je koačal svoj govor z v A likom v italijanskem jezčku: «2ivela Italija, živelo človeštvo, žive! miri* Po banketu je prišh> pred hotelom Bristol do mafhnega incidenta med dvema skupinama občinstva, ki sta vzklikali Italiji oziroma ČL-čerinu in komunizmu. Posredovali so redarji na konjih, toda incident ni imel daljnjih posledic. Italijansko-čehosiovaška predava mnčenikov t Speelbergu. BRNO, 21. Včeraj se je vršila Kalijansko-čehoslo vaška proslava mučenikov v Spielbar-jiii- Proslave se je »ideležilo več zastopnikov italijanskih društev, ki so pod vodstvom čelio-slovaških legionarjev obiskali zapore, kjer je bil med drugim 10 let zaprt znani ita&janaki pisatelj Silvk> Pellico. Uvos klavne živine zopet dovoljen. RIM, 22. Glavno ravnateljstvo zdravstvene službe je zopet dovolilo uvoz klavne živine iz Avstrije, Čehoslovaške, Jugoslavije, Ogrske in Romunske pod 9ledečinri pogoji: 1. L'voz je omejen le na klavnice, ki so zvezane z železnico, tako da bo 5la živina z meje naravnost v klavnice. Dovoljenje za uvoz se ne bo podeljevalo neposredno zasebnikom, temveč županstvom občin, v katerih območju se nahajajo klavnice. Županstvom bo dano na prosto, da se posluži jo tega dovoljenja, t. j. neposredno aK pa potom podjetij za izvažanje živine. Potemtakem bodo morale občine naznaniti ministrstvu za notranje zadeve, koliko glav živine potrebujejo za vsak teden. Kjer bo treba, se bodo lahko stavili na razpolago tudi posebni vlaki. Živina bo podvržena carini in finančno obla,-stvo bo saano skrbelo za to, da "se živina v klavnici ocarini. Obmejne postaje, po katerih je dovoljen uvoz, so Pontafel, Trbiž in Postojna Jugoslavlia Razprava o izpremembi volilnega zakona BELGRAD, 21. Pretekli teden je bila seja pododbora za izpremembe v volilnem zakonu. Poročevalca sta bila notranji minister dr. Voja Marmković in minister za konstituanto dr. Marko Trifković. Po poročilu teh dveh se je razvila precej živahna razprava, v katero je poseglo več govornikov raznih strank. To je bila prva informativna seja o izpremembah volilnega zakona. Sedaj dobe volilni zakon posamezni klubi v proučitev, nakar se bo pododbor ponovno sklical k posvetovanju. Proračun ministrstva za promet BELGRAD, 21. Proračun ministrstva za premet znaša 1.260,533.985 dinarjev. Od tega zneska odpade na belgrajsko ravnateljstvo drž. železnic 315,110.510, na zagrebško 368,296.375 dinarjev, na subotiško 270,925.610 in na sarajevsko 165.990.443 dinarjev. Vlada prepustila sklep o LIoyd George-jevem predlogu Paši ću BELGRAD, 21. Včeraj je vlada razpravljala o posredovalnem sklepu Lloyda Ge-orgea glede rešitve spora z Italijo. Sklenjeno je bilo, da se bo obvestil o tem predlogu Pašič, ki se nahaja v Ilidži in ki bo sklepal o vprašanju. Nenaden kraljev odkod v Bukarešt BELGRAD, 21. Kralj je snoči dobil nujno brzojavko neznane vsebine iz Bukarešta in je takoj nato naročil ladjo, ki ga bo prepeljala do Turn Severina, odkoder se bo odpeljal v Budimpešto. Ob 11 uri se je odpeljal v spremstvu dvornega ministra Jankovića in Generala Zečeviča do Save k ladji, ki je malo pred polnočjo odplula predi Turn Severinu. Wrangel pozvan, da zapusti Jugoslavijo? BELGRAD, 21. Listi pišejo, da je jugo-slovenska vlada pozvala generala Wran-gela, naj zapusti Jugoslavijo. Vest še ni uradno potrjena. Zadruge oproščene vseh davkov BELGRAD, 21. Na seji finančnega odbora je bil na dnevnem redu zakonski predlog o pobijanju draginje- Sklenjeno je, da se to vprašanje reši s posebnim zakonom. Sprejet je bil predlog, da se čl. 96 srbskega zadružnega zakona, po katerem so zadruge oproščene "vseh davkov, raztegne na vso državo. Bolgarska Revolucija na Bolgar— Spopadi z Wrangelov mi četami BELGRAD, 21. Iz Sofije je dospela 2*-sebna vest, da je bil v petek popoldne sklican velik komunistiški shod, katerega se je udeležilo okoli 20 tisoč oseb. Hkrati so se vršila zborovanja komunistov po deželi, in sicer kot protest zoper Ruse, ki se nahajajo na Bolgarskem. Orožniki so hoteli shod razbiti, pri čemer je prišlo do spopadov. Ko so se raznesle iz Sofije vesti o spopadih med komunisti in orožniki, so ko-munistiške organizacije po deželi razvile rdeče zastave z napisi «Živela sovjetska republika*. Razen spopadov z orožniki so komunisti napadali tudi posamezne skupine Rusov. Nemiri še vedno trajajo. Vojaške patrule hodijo po mestu. Nastopilo je tudi vojaštvo s strojnicami in topovi, da vzdržuje po sofijskih ulicah red. Listi pric-bčujejo iz Sofije senzacionalne vesti o razvoju zadnjih dogodkov v Bolgariji in o vzrokih, ki so privedli do teh dogodkov. Tako poročajo med drugim, da tvori pri vsem tem gibanju najbolj pereče vprašanje sporazum med Čičerinom in Stamžjclijskirn, ki temelji v glavnem na tem, da se Wranglovci iz tirajo iz Bolgarije. Kot protiuslugo bi Čičerin pristal na to, da bi k-cimunisti podpirali vlado Stam-bolijskega. Sedaj se vrše razgovori ter je bilo doslej iz Bolgarije že iztiranih 1GO.OOO Wranglovih vojakov. V Bolgariji je ostalo še 10.000 vvranglovcev in 35.000 drugih beguncev. General Wrangel je poslal bolgarskemu kralju, kakor tudi bolgarski vladi noto, v kateri veli, da bo Bolgarija drago plačala svoje sedanje postopanje napram ruskim beguncem. Kakor se peroča, so zemljoradnika našli skupne točke s komunisti v borbi proti bloku meščanskih strank. Po vesteh, ki so došle v Belgrad nameravajo zemljcradniki in komunisti skupno započeti revolucijo proti vvranglovskim vojakom, V Sofiji so komunisti izdali na prebivalstvo poziv, s katerim proglašajo republiko in poživljajo, naj ostane prebivalstvo mimo ter naj se pokorava oblastim, ki jih postavijo kccmmisti. Vodja makedonstvu-juščih Aleksandrov je s svoje strani izdal proglas, da prisežejo zvestobo kralju Borisu. Zemljoradniška vlada se strinja z gibanjem komunistov ter je na podlagi sporazuma med Čičerinom in Stambolijskem izgnala omenjeno število Wranglovcev. General Ključkov je bil z mnogimi pristaši izgnan preko meje na Grško. Potniki, ki so došli včeraj iz Caribroda, pripovedujejo, da so v Sofiji izvršili komunisti državni preobrat in prevzeli državno oblast v svoje roke. Kralj Boris je pobegnil v Varno. Po ulicah Sofije se vrše krvavi boji med komunisti in pristaši starega režima. Te vesti še niso poirjene in se sprejemajo z vso rezervo. Podobne vesti so sprejeli belgrajski listi tudi iz Pirota. Dejstvo je, da so Bolgari zaprli z močnimi stražami meje in da ne puste nikogar preko meje. Včeraj so bili v Pirotu ustavljeni štirje vlaki, namenjeni v Sofijo. Morda so te na vsak način pretirane vesti tudi v zvezi s pismom, ki ga je včeraj dobila sofijska vlada od medLzavezniške vojaške komisije: Imamo Vam čast sporočiti sklep konference poslanikov — pravi pismo — po katerem mara bolgarska vlada zapleniti orožje, ki se nahaja pri ruskih beguncih in ga izročiti medzavezniški vojaški komisiji. Ruska udruženja na Bolgarskem morajo spoštovati vojaške določbe neuil-lijske mirovne pogodbe ravno tako kakor bolgarska udruženja in ne smejo imeti ni-kakega vojaškega značaja. Prosimo, da nam v najkrajšem času sporočite seznam orožja, odvzetega ruskim udruženjem. Izvolite nam javiti, kakšne ukrepe ^te -storili in jih še nameravate storiti, da se odvzame ruskim udruženjem vsak vojaški značaj. Bolgarska poslanik v Belgiadu zanika vesti o revoluciji BELGRAD, 21. Bolgarski poslanik v Bel-gradu je izjavil, da so vesti o revoluciji na Bolgarskem neresnične. Vest o revoluciji je bržkone prišla v časopisje vsled komu« nistiškega kongresa, ki se je vršil v Sofiji in tekom katerega je prišlo do spopadov z Wrangelovci. Bolgarski poslanik je v rednih brzojavnih stikih s Sofijo. Rusija Zasedanje osrednjega izvršilnega odbora vseruskih sovjetov MOSKVA, 21. Ruska država se začenja mirnim evolucijskim potom konsolidirati. To delo vodijo sovjeti po iniciativi Lenina. Zato pomenja pravkar otvorjeno zasedanje osrednjega izvršilnega odbora vseruskih svjetov novo epoho v zgodovini ruske revolucije. Zasedanje se je otvorilo 12. t. m. Navzoči so bili zastopniki raznih držav in mnogi časnikarji, zlasti nemški, angleški in ame-rikanski.- Dela so se začela na seji 13. t. m. Največ dela je posvečeno zakonskim načrtom ljudskega komisarijata za pravosodje. Načrti obsegajo skoro vse panoge zasebnega in javnega prava. Priznava se zas,ebna lastnina v obsegu, omenjenem po socialnih smotrih. Tako se pravno zajamči mala in osrednja kmetiška in obrtna posest, hišna last, lastnina delovnih orodij in produkcijskih sredstev v gotovem obsegu, pravica oddajanja lastnine v najem, dedno pravo do 4. kolena, tudi pravo na izdelane proizvode v gotovi meri. Omogočuje se osno vanje zadrug in akcijskih družb na trdnf pravni podlagi s soudeležbo države, zasi-guranjem osebnega deleža na dobičku in varstvom socialnih pravic delavstva potom državne zakonodaje. Uvede se državna prokuratura, ki bo pazila nad izvrševanjem pestav s strani posameznikov in družb, tako da bo> izključena samovolja lojalnih revolucijskih faktorjev; izredni re-volucijski tribunali se sploh odpravijo in ustanovi se najvišje kasacijsko sodišče. Uvede se obligacijsko pravo in določa, da se morejo vse različne pogodbe, tičoče se lasti in njene uporabe, le rednim sodnij-skim potom razveljaviti. Predložena je reforma kazenskega prava po najmodernejših načelih. — Izvršilnemu odboru je nadalje predložen načrt agrarnega zakona, ki naj pospeši zasebno iniciativo. — Predložen je načrt o zmanjšanju rdeče armade. — Debate so zeio« živahne in predlogi izročeni posebnim komisijam; velika večina je zanje. —r Predloženo je tudi avtorsko pravo. — Zasedanje traja dalje. Listi obširno komeniirajo to zasedanje, ki pomenja začetek pozitivnega mirnega dela. Poudarjajo, da se imajo pod vodstvom sovjetov uveljaviti socialna načela v gospodarskem življenju, da se utrdijo pozitivne pridobitve revolucije nasproti zapadnemu individualističnemu kapitalizmu, da se prešine s socialnim duhom. Mirni preobrat gospodarske poltlke sovjetov je bil Lloyd Georgu že zdavnej znan in zato računa on z obnovitvijo Rusije, ki je ne bo motila reakcija, kot z gotovim dejstvom. Tako je tolmačiti nekatere njegove izjave v Genovi, ki jih priobčuje zdaj cCorriere della Sera». Vaje ruske mornarice na Baltskem morju VARŠAVA, 21. Iz Revala javljajo, da pričakujejo Trockega v Konstadt za 1. junija. Istega dne se bedo vršile'vaje boljše-viške flote na Baltiškem merju. Francija Nesreča na morju. — Ladja «Senne» zadela ob ladjo «Egipt». — 98 človeških žrtev PARIZ, 21. Ministrstvo za mornarico je prejelo iz Bresta brzojavko, da se je na poti iz Londona v Bombay potopila ladja «Egipt» vsled sunka cib ladjo «Serme». Moštvo ladje «Senne;> je rešilo 292 oseb z ladje «Egipt», dočim je 98 oseb utonilo. Parnik «Egipt», last 'gu-be na mrtvih znašajo 5 mrtvih, med katerimi so tudi ženske, in 14 ranjencev. Vsi mrtvi so protestanti. Iz Dublina javljajo, da je prišk) med Col-linsom in De Valero do sporazuma. «Da3y Eirean bo takoj sklican. Grilca t Grftka vladna kriza rdeu ATENE, 21. Vladna kriza je rašana. S*-ftavila «e je koalicijska vlada, sestavljena od Gounarisovih in Stratosevih pristašev. Vladno predsedništvo je prevzel Protopa-padakis, ki je bil finančni minister v zadnji Gounarisovi vladi. Gotmaris je bil imenovan za ministra za pravosodstvo, Bal-tazzi je obdržal ministrstvo vnanjih stvpi, Teotokis vojno ministrstvo, Stratos ministrstvo notranjih stvari. Druga ministrstva so porazdeljena med Gounarisove in Stra-tosove pristaše, večinoma pa med pristaše prvega. __ ~ Izlet novinarjev iz Genove v Firence FIRENCE, 21. Skupina kakih sto tujih časnikarjev, ki so se udeleževali konference v Genovi, je sprejela vabile toskanske Časnikarske zveze, da obišče Firence. Novinarji so si ogledali pod vodetvom to-skanskih novina* jev in kom. U ga Ojettija #se zanimivosti v mestu. Ob 13 je bil prirejen v restavraciji Melini obed, tekoan katerega je vladala največja prisrčnost. Mitično društvo „Edinost4* Podpisani vabi člane na izredni občni zbor ki se bo vršil v četrtek, 1. junija t. 1. na Opčlnah pri Trstu, v prostorih, ki se posebej naznanijo. Začetek točno ob 9.30. Na dnevnem redu so: 1. Naša politična organizacija, pokrajinska in osrednja. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti. V TRSTU, 20. maja 1922. ODBOR Političnega društva „Edinost11 Dnevne v@sti Smrtna k?>sa. Dne 19, t. m. po noči je v Ljubljani izdihnila svojo blago dušo gdč na Ida Trarapuieva, učiteljica v Opatiji-Voloskem, hči Frana Trampuža, kmet.-svetnika pri pokrajinski upravi v Ljubljani. Pokojnica je ena izmed toliko nesrečnih žrtev znanih nam povojnih razmer. Časten ji spomin! Poglavje o zamudah! »-Tržaško pismo»( objavljeno te dni v listu «Der Tirolers, očita Italiji, da je pri urejanju svojega razmerja do Jugoslavije — mnogo zamudila! Sedaj še le da se je odlečila priti z Jugoslavijo na Čisto. 2e pred leti je neki poročevalec «SecoIa» ki je prepotoval Jugoslavijo, britko tožil, koliko časa je Italija brezkoristno petratila v Jugoslaviji; koliko ugodnih prilik da je zamudila, med tem, ko so se druge države znale okoristiti na položaju Jugoslavije. Znano je, kako napele so bile do rapallske pogodbe razmere med obema državami, a tudi pozneje se niso mnogo zbolj-šale. Mej ietn pa so drugi stopili v bogat« kup-Čijske zveze. z Jugosloveni in naložili tam svoj kapital za plodonosno delavanje. Pisec pripoveduje nato, kako je znal Francoz postati so-udeležnik pri bančnih podjetjih Jugoslavije in njen dobavitelj orožja; kako je industrija Avstrije soudeležnica pri veliki tovarni železniških vozov; kako je znala Nemčija sklenit« trgovsko pogodbo, ki odpira njeni industriji in trgovini poti v Jugoslavijo. Tako je prišlo, da ima danes Italija v Jugoslaviji — mnogo telc-mecevl A sedaj prihaja še Amerika s svojim 100-miljonskim dolarskim posojilom, s katericu se bo gmdiia tudi jadranska železnica. V naravi stvari je, da bo ta železnica tekmovalka Reke in Trsta. Tako stoje stvari. Če pride vendar v tej zadnji uri do sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, bo to kljub vsemu učinkovalo, da bosta mogla Trst m Reka zopet začeti b svojim naravnim poslovanjem in ga do dograd-be jadranski železnice vršiti v polni meri. Pa tudi potem ostane za Trst še dovolj lastnega zaledja, če se spoje vsi odnosa ji s J-3ns posle d-cjsn in če se bodo gojili zvesto in marljivo! Reka pa bo morala potem na vsa,k način deliti svofe zaledje z novimi pristanišči. Kar pa si pridobi med tem, bo pridobljeno. Povodom obiska kraljevih gostov prihaja tu resna in svarilna beseda. Sladki poeziji sledi za petami trpka proza. Italija in z njo posebno tudi naša tržaška trgovina s« marata postaviti na trda tla resničnosti. In bije zadnja ura za to. Mnogo časa je poteklo brezkoristno, mnogo je zamujenega, mnogo »o že odnesli drugi — raz-sodne^i in spretnejši računarfi. Vendar se da reJiti še marsikaj za Italijo in za Trst. Ali predpogoj za to je: prijateljski o da očaji in sporazum, ki se bo — kakor pravi pisec — izvrševal zvesto in marljivo! Italijanski državniki naj si le napišejo dozdevne uspehe svoje dosedanje politike napram Jugoslaviji, naj potegnejo črto in seštejejo skupno svoto. Istotako pa naj seštejejo tudi pasive, naj primerjajo eno z drugim in videli bodo, koliko so zamudili na Škodo Italije in Trsta še posebej!! Polihnilo je! Pravljice o bombah v žepu, ki razbijajo glave, m o petardah pod klobukom, ki bi se ne bile razpočile, če bi bil med glavo in petardo klobuJk — so vendar potihnile. Po tolikih neskladnostih in neverjetnostih, ki so jih tržaški listi natvezali prepotrpežljivemu tržaškemu občinstvu, je bilo to edino pametno, kar so mogli storiti. Omenjamo le enkrat to, ker ima stvar svojo zelo resno stran. Kadarkoli se fe kaj dogodilo, kar bi utegnilo koga, ki je npm ljub in drag, spraviti v neprijeten položaj, hitijo ti listi, da bi s svojimi opisi dogodka in njegovih podrobnosti 1. zavedli javnosti v krive domneve, 2. vplivati na potek redarstvenih in sodnjiskih izsledovanj. Tako so povodom krvavega dogodka v ulici Settefon-tane stvari opisovati tako, da je vsakdo, ki jim veruje, moral priti že v naprej do prepričanja, da tu ne gre za kak zločinski napad, ampak le za neprevidnost žrtve same) Nikdo da ni vrgel bombe ali petarde, marveč Soroitf sam jo je fenel ali v žepu ali pod klobukom. Pa tudi oblast vom so hoteli vsiliti to prepričanje. To je bilo jasno. Z eno besedo: postopanju oblastev »o hoteli dati smer, potek in — uspeh! Tako posezanje v poslovanje justice je tista zelo resna stran, ker se s tem Pravica vlači doli z višine nepristranosti in potiska v nizko službo blatnih političnih ozarov. Razveljavlja s« vrhovno načelo vsake pravfte države: pred zakonom so vsi enaki! Sedaj so — kakor rečeno potihnil; Mi Da pričakujemo, da bodo obla- siva Iskala le resnico in da Be se fe ztfodtta krivica — pravica dobi udoičc|iSa Kaka m ■iisW> ftflrf m IMN s flfMf Leta 1897. je md*pl Stjepan Radić v Pragi list 'Hrvatska Misao*. V članku ^Hrvatski ideali* je Kisal: «Popolno narodno edinstvo je naš ideal? fočesno sloge, kompromisov! Slogo afclepajo različni elementi, za slogo se je treba pogajati. Pri pogajanjih je treba popuščati — a to ostavlja vedno želo, ki prej ali slej dovede zopet do razcepa. Naša narodna duša je ena. Sedaj je treba to edinstvo samo manifestirati. Narodno edinstvo prosto terja narodno moč. To je prvi pogoj, da narod ne propade.» Občni zbor «PoL društva «Edinost». Opozarjamo, da se je na 8. junija določeni izredni občni zbor Pol. društva «Edinost* moral preložiti za teden naprej, na 1. junija, ker se 7. istega meseca sestane Osrednja svetovalna ko-misija v Rimu Ln se morata njenih sej udeležiti 2 naša poslanca, dr. Podgornik in dr. Stanger. D oklada učiteljem v novih pokrajinah. Kljub prizadevanju poslancev in tiudi osrednjega urada za nove pokrajine se zakladno ministrstvo nadalje upira temu, da bi se podelila uči. teljem v novih pokrajinah doklada 500 lir, ki jo uživajo učitelji v starih pokrajinah. Veodar pa se to vprašanje sedaj vnovič pretresa v računarstvu zakladnega ministrstva. Vojna odškodnina. Število prošenj za vojno cd&odnino in število napravljenih konkorda-tov je sledeče: * Prolenj Konkordstov 1. Gorica 58 400 4.700 2. Tolmin - 15.300 2.580 3. Sežana ' 6.284 1.536 4. Gradišče 12.200 2.000 5. Tržič . 19.700 4.300 6. Postojna _M00_ 2 skupaj 113.184 15.118 Ce pojde tako naprej — pravi »Gospodarski Kst», po katerem posnemamo gornje številke — pridejo morda naši vnuki do vojne odškodnine. Vprašanje voine odškodnine je prišlo na mrćvo točko. Veliki protestni shod z dne 2. aprila v Gorici do sedaj še ni rodil zafteijenih uspehov. Koncem aprila je šk) v Rim večja deputacija, ki se je pogajala z raznimi odločilnimi krogi, a ni prišlo do "nikakih definitivnih sklepov. O nadaljnjih korakih se bodo izdala navodila po «Edinosti* in »Goriški Straži*. Poroka. Gospića Avgusta Dujmović se je po-> ročila minuli četrtek z gospodom Josipom Pov-hcm. Sv. Jakobski Sokol izreka ob tej veseli priliki svoji sestri najprisrčnejše čestitke in ji želi obilo sreče v sklenjeni srčni zvezi. Vojaški nabori na Tirolskem. List «TiroIer» od 20. je objavil značilen uvodni članek, v katerem so izražena čustva, ki navdajajo tir. Nemce spričo vojaških naborov, ter se obenem dajajo nabornim obvezancem navodila, kako naj tem čustvom primerno uberejo svoje obnašanje. Danes 20, maja - pravi .Tiroler* - se začnejo v Južnem Tirolu vojaški nabori. Dnevi težke preizkušnje in bridke žalosti so prišli nad našo deželo in nad nate ljudstvo. Dajatve se dado izsiliti, toda čustev ljudstva ni moči izsiliti tako hitro in tako lahko. V zadnjih treh letih smo prestali že toliko preizkušenj, prestali bemo z glavo potkonci in v zaupanju v božjo previdnost tudi te črne dneve. Temeljno razpoloženje spričo vojaških naborov v naši deželi naj! bo žalovanje našega ljudstva vse dneve nabora. To razpoloženje naj dobi svoj izraz predvsem v zadržanju naših nabornih obve-zancev.* V nadaljevanju priporoča tirolski list mladeničem, naj opustijo vso tisto veselo razposajenost, ki je bila nekdaj v navadi povodom vojaških naborov. Mladina naj nastopi mirno in resno. Tisti, ki bodo vzeti k vojakom, naj ne liSpajo svojih klobukov s cvetjem, kakor so delali nekdaj, ker spričo izpremenjenega položaja bi bilo kaj takega zoprno ne le Nemcem, temveč tudi razsodnim Italijanom samim. Predvsem pa se mora nemška naborna mladina izogibati izgredev, žalitev in napacfcov preti ItaBjanom, ker bi se taka dejanja izrabila na škodo nabornih obvezancev in vsega nemškega ljudstva. Kakor znano, so bili tirolski Nemci od samega začetka proti temu, da bi se splošna vojaška dolžnost raz be gnila tudi na nemški del Tirola in temu stališču odgovarja tudi njihovo sedanje zadržanje. Dasi je bilo naie stališče v tej zadevi nekoliko različno od stališča Nemcev, so kljub temu nekr.teri nasveti, ki jih daja omenjeni tirolski list nemški mladini, taki, da jih lahko uvažujejo tudi naši mladeniči. Tudi pri nas bi ne bila na mestu nikaka raEbrzdajaa razpssajcnost. K naborom pojdimo dostejno in mirno, kaker se spodobi za narod, ki hoče imsU svoje državljanske pravice in obenem tudi vršiti sveje državljanske dolžnosti. Dru&V6M VM&S Pevski zbor «Učstcljakc Zveze*. V soboto dne 27. t. m. ob 16. uri se vrši v St>li pri Sv. Jakobu v Trstu, skupna vaja vseli določenih in tudi nanovo prijavljenih članov. Vsi in točno! Vodstvo. M. D. P. Magdalena. Danes ob 20. odborova seja. Jutri v sredo se vrši redni sestanek v navadnih prostorih. Predsednik- li tržaškega iivlienla Nesreča med baklado. — Več ranjencev. V nedeljo zvečer okoli 9, ure se je pomikala po obljudenem tekaližču Vittorio Emanuele III. baklada. Med bakkmosci je bilo tudi nekoliko mladeničev, ki so uživali med potjo bengalične sveče. Ko je dospela baklada na vogal gori-amenjenega tekališfia in ukice Dante Alighieri, je hotel eden izmed teh mladeničev užgati ob plamenu bakle svojo bengalično svečo. Toda nesreča je hotela, da je objel plamen bengalično svečo na sredi, mesto na koncu. Tedaj ie prišlo do eksplozije. Med ljudstvom je nastala velika panika. Ihrema mladeničemo je razme. sarBa bengalična sveča roki. Ranjenca sta bila nemudoma odpeljana v mestno bolnišnico, kjer se je morala obema amputirati leva roka. Ime-nuje ta se: Ernest BeUrame, star 20 let, stanujoč v ulici Chiozza št. 83, in Bruno Godoni, star 14 let, stanujoč v ulici Giuseppe Gatteri št. 30. Okoli 9.30 so prtili iskat pomoči na rešilno postajo Se trije ranjenci, in sicer Marijan Ben-venutti, star 16 let, Marino Menotti, star 18 let, in Vincenc Dacerto star 18 let. Vsi trije so bik lahko ranjeni. Ukradeno kolo. Fran Monna iz Kopra j« pustH v nedeljo svoje kolo pred mestno plinarno brez nadzorstva. To ugodno priMko je uporabil neznan tat in se odpeljal s kolesom. Nesreča v Vrhovljah. 27 letni Fran Rauber ćz Vrhovelj je hotel včeraj z^itraj okoti 11. ure izkopati z mino pred hišo št 43 jamo za gnojnico. Mina se je pred časom razpočila in ranila Rauberja na desni roki in na obrazu. Pripeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico. Poskusen samomor. Lucija U rt« s, stara 31 let, stanujoča v neki hiši v ulici S. Filippo št. 9, je Izpila včeraj popoldne nekoliko sirupa: hoje umreti. Toda ni p bilo usojeno: reiile so jo prijateljice. Smrtna kandidatka je bila odpe- ljana v mestno feefoifnfeo. Hotela fe umreti radi pokHoa. AraHraa morilec. V nedeljo sveter je bil aretiran v ulici Riborgo neki Fran Coeia, brez stalnega bivališča. Coria je kriv roparskega umona, katerega ie izvršil pred nedolgtm časom v nek« vasi v Dalmaciji. Tatviac. V nedeljo zjutraj so bile okradene na trgu delTUnka tri osebe, in sicer Avgust Carlom, stanujoč v ulici Udme št. 3, Peter Scarpa, stanujoč v ulici G. Murat št. 3, in Marija Braadolin, stanujoča v ulici Udini št. 25. Prvi je bil okraden 64 lir, drugi 45 lir, a tretja 20501*-. Vinski dubovi. Josip Cigler, stanujoč v ulici Pondares H. 2, je gledal v nedeljo pregloboko v kozarec. Posledica takega gledanja je občutil največ zvečer. Sel je namreč v gostilno v ulici Madonnma št. 27 in izpil par «firklcev». Vino mu je uneialo pamet. Tedaij je bilo v gostilni vp^ja in šundra. Činitelj zgage je bil seveda Cigler. Temu peklenskemu šundru s je posvetil v eni svojih zadnjih ŠievHk tej znanstveni zadevi članek, v katerem; pravi med drugim: ^Spričo izvenrednega napredovanja brezzičnega brzojava je popol-ncana naravno, dfe je g. Marconi zelo radoveden. ali bomo mogli letos rešiti vprašanje, ali Marto vci — ako takšno ljudstvo živi -— res sknšato dajati znamenja nam prebivalcczn našega planeta. To vprašanje ni tako fantastično, kakor bi se zdelo. Pred par leti so bili sprejeti povsod pa »vetu razločni in čudni valovi, ki niso mogli priti iz nobenega navadnega vira. Seveda se da misliti, da so ti valovi bili povzročeni po kakem nenavadnem stanju zemeljskega ozračja ali po kaki nepravilnosti na solacti. Toda oba ta vzroka se zdi da je treba izključiti-, kajti znamenja so ravno Uho odrezano prenehala, kot so odrezano nastopila, med tem lco trajajo vse znane ne. pravilnosti dalje kot poprej. Radi tega ni ravno nemogoče, da so bili valovi, ki so bili takrat spreleti, v resnici poskusi z Marsa, da bi stopili v zvezo z nažo zemljo* _ Tafa talita M ogrske krene. t • • . • , svstrijsko-fiemike krone • < Čeftoslovaike krone • • « dinarji •• lcjl mark« dolarji francoski franki • • • • . Švicarski franki • • * • , angleški funti papirnati • . angielki funti, zlati . • , napoleoni i trtfai —. 2.80 2.40 —.12.--.25 37.—37.75 28.25.— 28.75 13.—.— 14.25 6 25.— 7.— 19.35.— 19.50 175 75.—176.25 371.—.—375.— 86.22— 86.75 95.---97. _ 76._ 77.— Poslano*) Izjava. Podpisani izjavljam, da ne prevzamem nikakega jamstva za dolgove, ki bi jih napravil moj sin Rudolf Kralj pri komursibodi, Martin Kralj, Trenje It. 180. 357 OBJAVA. L L L L tapatiia Uitizii della Rjgtae Ginlia (S. L1 K. StaitiBska zadruga M0 Krajine) Kar jc nekaj časa se razširja v po vojni oškodovani zoni okrožnica, kateri je očitno namen, da pripravi to ustanovo v slab g!as ter na ta način trosi med oškodovance nezaupanje nasproti njej. Besedilo okrožnice je sledeče: Čast nam le Vam sporočiti, da Coope-rativa Edilizfa della Regione Giulla (C. E. R. G.) (Stavbinska zadruga Julijske Krajine) — In to je javnosti znano -- že mesece in mesece ne plačuje svojih delavcev, ker je podvržena kontroli države; iz tega Izhaja primanjkljaj čez 10 miljonov. Zato Vas prosimo, da javnost poučite ter oškodovance posvarite in pozovete, naj skrbijo, da bodo v stanu varovati svoje lastne Interese. Za stalni privatni odbor vojnih oškodovancev: (podpis nečitljiv). *Ker ji je nemogoče, da bi pozvala razšir-jevalce take klevete na odgovor pred sod-nijo — opravljači se namreč n'zkotno skrivajo za anonimnostjo —, je podpisana nemu-domo pisala k m. Friederichsen-u, ravnatelju Federalnega kreditnega zavoda za Vzpo-s