Štev 43. Cena edne številke dinar Poštnine v gotovčini plačana. 26. oktobra 1924. Leta XI Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako; nedeljo. Cena NOvin na celo leto je:doma 20 v Ameriko 80 Din. Cena marijinoga Lista na celo leto je doma 10 D.in., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M List vsaki mesec. Naročniki M. Liste dobijo kalendar brezplačno, naročniki. Novin pa za polovično ceno, letos 5 Din. Rokopisi ne ne dajo nazaj. Rokopise i naročinino pošiljajte na- uredništvo ali -opravništvo’ Novin v Črensovce, Prekm. "Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje". Vrednik Klekl Jožef , vp. plebanoš v Črensovcih. Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za Večkrat popüst. Cena" malih' oglasov je do dvajset reči 5 -Din., više od vsake reči pol dinara. Med telstom cena oglasov cm2 dva dinara v "Poslanom" tri dinare. Ki naroči 1/4, 1/2 ali- ene stran, dbi 25% popüsta za edne ebjavo, za večkratne več. Takso za vse oglase plača opravništvo -NOVlN'1. Sprememba vlade. V vsakoj parlamentarnoj državi sta dve ustavni moči, šterivi ravnala državo: králj i parlament. če parlament ma večino, navadne se naslanja králj i na to itak se ravna orsag. To pa*zato, ar večina parlamenta predstavlja večino naroda.: Tü. pa tam tüdi menjšina ravna orsag, a samo tak dugo, .dokeč jo ne proglaša večina. Tak je ravnao Mac-Dönald angleški minister, z menjšinov državo par mesecov^ a zdaj pa so pali volitve) ar je bio od večine preglasan. Mi mamo v parlamenti večino^ skoro dvakrat tak veliko, kak je menšina, pa Ji smo mogli odstopiti. Králj je želo da odstopimo, ar žele, ka vse stranke delajo na to, ka se sporazumi-jo trije narodi:: Srb, Hrvat i Slovenec. Te namen je zaistino dober i krona je hvalevredna, ka te namen ma. Poleg toga dobroga namena pa je pri spremembi vlade'’ Igrao velika vlogo i slab namen. Šteri je te-?— Vlada je štela pomagati invalidom, sirotam i pred sod postaviti bivše ministre, kem se voči meče, da so si milijone spravili na škodo države. A tom so se zbojali Pašičovi radikali i Priblčevičovi demokratje i naj vujdejo z škrlpc. so se ponüdili krali, ka so oni tüdi za sporazum Stira Hrvati i Slovenci. Stari Pašič je zmagao. A drügo i jako velike pitanje je, jeli pride do sporazuma med Hrvati i Slovenci. Mi trdimo, da z Pašičom i Pribičevičom nikdar. Pa itak to ne ja bio njihov namen. Té je bio samo da se rešile sodnije i prideje do vlasti. I oboje so dosegnoli, - a samo do volitev. Tü pa bo narod svoje povedao, jeli. ma -ráj krivico ali pa pravico. Znamenje časa. Brezverstvo, sebičnost i sovraštvo so trije znaki, s šterimi se da dnješnja doba označiti, I to troje (ne samo, ar so tudi drügi zroki), je v glavnom zrok, da je spadno svet tak nisko; .kajti pripoznati moramo, da smo jako daleč spadnoli. Tej trije znaki spremlajo zasebno i javno življenje ljüdstev, tej znaki se kažejo pri vuče-nin ljüdej i tüdi pri prostom narodi, pri starih, i ka je najbole žalostno, tüdi pri mladim. Nekak vsakdenešnji je postalo, da slüži človeštvo sveti, sebi i da vse ka je ne ,"jaz" sovraži.. V tom duhi se zgaja vse. Križ se meče celo iz šol gde bi morala srkati v sebe mlada deca čüt poštenosti i pravičnosti - vero i ljübezen do Boga. Zgajajo jih v brezverskom materiali-stičnom dühi í s toga sledi, da komaj zapüstijo šolske klopi, postanejo tovaji, razbojniki, mo- rilci. To je tüdi ne čüdno ar so Čüt navuke, da je te svet vse i daje ,,jaz" na njen gospodar. če pogledamo na politične polje, pa tam najdemo- te tri znake. Čut poštenosti, pravičnosti je premino i klic tistih, ki so. to dvoje še ohranili, se zgübi v kričanju tistih, ki se napovedali boj vsemi svetomi. Vse se dela brez Boga. Brez njega se sklepajo mirovne pogodbe, se izdelavajo zakoni, se vodi narod. I te je krivo, dá so politične razmere skoro v vseh državoj i deželaj svetá- tak slaba. Vseširom je nered, krivica, nasilje I kakše je - razmerje med državami ? Pravo bi sovražno i Istina/ sklepajo se mirovne," trgovske i različne drüge pogodbe, a vse samo zavolo toga, ar žeti vsaka države delati ž njih šeife, od ljübezni, prave človečanske ljübezni pa niti. guča ■ nega. Svetovni mir se sklepa, a • pitanje je,- gda se sklene. Kelko mirovnih konferenc je že bilo, i kakši Uspeh majo ? Skoro nikšega, Ž tudi to, ka se je napravilo, nima trajna vrednosti. I vse to izvira iz toga, da v naroda^ živi ■Sprava sebičnost, štera šče meti vse za sebe, drügom« pa ne'privošči nikaj, I iz te sebičnosti izvira sovraštvo i to zavolo toga,- ar si ta sebičnost ne more pridobiti kakše stvari, štero bi rada. Sebičnost i sovraštvo pa je posledica brezvero, i'dokeč bo to troje vladalo svet, mira ne bo. NEDELA. Po Ris. 20. Evang., sv. Janoša IV. 46—53. Jezuš zvrači kraljevega sina. O keliko betežnih na düši je pri velikoj gospodu Nemajo vere i keliki tüdi ljübezni najmenše ne. Če ljübki bližnjega, pokaži to ljübezen z tem, da boš se smi-lüvao nad temi blodjenci 1 molo za nje. Ljübezen do bližnjega/*) Te je edno veselje za ljübezen — veselje düše. Drügo pa je t— ljübezen boža. Prav za prav šče ljübezen človeška prle. Ar pri vsem tom, da je v vnogom mesti i Vnogokrat Istinski pregovor :i Nehvaležnost. je plačilo sveta, — je pa Itak tüdi gotovo, da ljüdje-stokrat ráj pomagajo takšemi, ki jim dobro dela i jih ljubi, nego tistomi, ki jim je sovražen ali se za njuve potrebčine ne briga. -1 tüdi to ječe brez pomena. Ar človek je drüžabno bitje — eden je navezani na pomoč drügoga. Posamezen človek, sem Čteo negdi, je prle mravla kak beg; i če je šče takši velikan, ne bo nigdar mogeo dugo nositi — kak Atlas — celoga sveta na svojih plečaj. Zate je dosta vredno, da tüdi nas drügi ljüdje ljübijo. i ljübili nas bodo, če jih mi ljübimo. Toda če naša. ljübezen do bližnjega tüdi *) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljub-Ijani ladala tiskarna Ničman v Ljubljani. nindri na sveti ne bi najšle Odmeva, v nebesaj ga gotovo najde. Če bi nam ljüdje tüdi vsakšo našo dobrohotno reč povračali z zaničüvanjom; če bi za vsakši falaček krűha, šteroga jim podelio, vrgli kamen na nas, — Bog ne bo delao tak. Boža ljübezen nam' jé gotovo plačilo za našo ljübezen. Glasi. Slovenska Krajina. Dobrovoljcom naznanja Pavel Horvat, predsednik z Bratonec, ka sta g. profesor Ščuka vučiteo; Španger z M. Sobote dala izlavo, ka se prekmurskim dobrovoljcom tüdi prizna pravica do dobrovoljskih izkaznic i zemlje i zato naj se pri predsedniki v te namen vsi javijo. — (Da se ne bode pravilo, ka smo mi preti tomi, ka- bi naši dobrovoljci prišli de svojih pravic, objavimo te poziv i iz srca Želemo, da se to pitanje" ugodno reši za vse kak smo za to te dosta delali, čeravno to nesé' priznale. Moramo' pa izjaviti, da po obstoječih naredbah je nemogoče priti tistim do bobrovoljske izkaznice; kinčao bili na solunskoj fronti ali v Rusiji med dobrovoljskimi legionaši. Trebe pitati osrednje organizacijo v Belgradi, pa ta da vsem jasen odgovor od te stvari. — Opombi uredništva). Lipa. Kakor zveme iz gotovoga vine,' je tükajšnji vučiteo- Janko Ozmec izstopo iz kat; cerkve i se ,,popravoslavio." Srmaček! Mi storili »ino njemi pošiljali svojo deco v šole kljub njegovomi znanomi pijančüvanji, celo kljub tomi; da živi z nekov samicov v divjem ali ciganskom zakoni. Da pa bi mi svoje najdražje. ka mamo, svojo nedužno deco, še’ ‘nadalje zavüpali vzgoji Človeka, ki se sam si znao vzgojiti' i ki se Iz kat. vere norca dela, toga pa mož ne bti dočakao. Zadosta dugo smo potrpeti, zdaj pa je mera zvrhana i, če bi sploh meo s piknjico poštenja v sebi, bi zvezao svojé cote' pa šo v Makedonijo včit deco. Pa najbrž bi se tam za takše vučitelje v divjem zakoni, ki'dajejo javno pohüjšanje, lepo zahvalili. Ali so zaistino za Prekmurje vsakojačke smeti dobre? Ino verski odpadnik na rim. kat. šoli! ? Zahtevamo od šol. oblasti, da nas reši te sramote, drügač si bodemo sami znali napraviti red! Prosimo svojega g. poslanca, da se energično za vzame za to zadevo. Mi zahtevano. Vkraj z odpadnikom! Na Martinišče darüvali v dinarah: Béček Mihal 10, Gaber Rudolf 10, Ficko Treza 12, Pflegar Janez 10, Büček Franc 10, Büček Frančiška 12, Gaber Franc nabirač 15, Gaber Peter 3, Gaber Maria 2, Skledar Janez 10, Skledar Maria 10, Skledar Bara 10, Felkar Károl 5, Pflegar Jožef 10, Lang Karel 5, Husar Matjaš 5, vsi iz Fabijola ali Cerkev v katakombah, II. Boj. Ali mrzeo i jasen je bio Fulvijov obraz, zato je Evrota ne nadale pospitavao. Med tem je Fulvij .sleko svojo svetešnjo oprave i si je oblekeo potniško obleko. Vse si je zdevao v žepe, da se njemi več ne bi trbelo vrnoti v stanüvanje, celo meč si jo orisao pod plašč, v psa si je skrio tüdi malo bedak iz najbošega ocla, kakša so bila na jütrovom v navadi! Evrota ide naravnost v casarsko palačo, kde so stanüvali Numidčani i spitavle po Jübala Prišla je i njemi je prinesla dve kantici, edno vekšo, edno menšo. Ravno njemi je štela ešče nekaj raztolmačiti, kda se prikaže njeni mož, ves pijan. Evrota naglo vtekne kantici za pas, njoj pa stisne nekaj penez v roko, kda vstopi Hifaks. Jübala njemi je že prle pravila, da njoj je Evrota hodo vogleda, zdaj se je teda še bolj zbüdila v njem vroča afrikanska krv i ljübo-sumnost. Ves iz sebe zgrabi ženo i jo vrže iz hiše, pa tüdi z Evfrotom bi rad kaj začeo, če se -ne bi Evrota - prav 'mirno obračao i divjaki zagvüšao, da njemi nikdar več ne pride pred oči, * Vrnimo se k Fabioli. Morebiti naši čtevci čakajo, da jo najdejo že krščenico; i ne je Šče tak 1 Kelko pa je že znala od krščanstva, da bi se mogla imenüvati krščenico? Pri Sebeščani i Agneški je občüdavala blago düšo i nadnarane jakosti, Stere “zdaj rada pripisüje toj veri. Spoznala je, da krščanstvo napelava i vodi, človeka k takšemi živlenji, k takšim načelom, i k takšoj Visokosti düha, kak ni-edga drüga: vera — pa ka bi to krščanstvo bilo? To je ešče ne krščanstvo. Pogovori s Sirov so jo vpelali v čisto drügi svet, v popolnoma neznanoga; ali o posamičnih navukaj je prav malo čüla, o nerazumlivih skrivnostaj krščanstva se njoj niti senjalo ne. Ne je šče čüla o troedinom Bogi, ne o Bogi Sini, šteri je zovolo lüdi postao človek. Neznana njoj je bila čüdovite Zgodba od rešenja po trplenji i smrti Edi- norojenca. Imena: Nazaret, Betlehem, Kalvarije so njoj bila ešče neznana; tüdi' Marija, Jožef, Peter, Pavel, Janoš ap., so njoj bila brez pomena. Celo onoga presladkoga iména je ešče' ne čüla, ki je mazalo za vsako ranjeno srci — kak bi se te mogla imenüvati krščenico, kda je ešče vsega toga ne poznala? Vsa trüdna i onemogla se je vrnola Fabi-' ola domo, močno so jo razdražili : dogodkiminologa dneva i toga jütra. Iskala sí Ie pokoja i želela je biti sama; zato je zapovedala, da ne sme nihče v njeni deo hiže i da nikoga ne smejo püstiti k njoj! Tak je sedela več vör, pa znotrašnji nemir i nepokoj njoj nesta dala zatisnotioči k počitki.’ Dugo je žalüvala za Agneškov. kak ljübeča mati po zgüblenom deteti, pa niti en žarek tolažbe njoj je ne razsveto žalosti, ■ kak ob smrti njenoga oče tüdi ne. I kda je premišlavala, se njoj je vidilo, kak razžalenje razuma, kak hüdodelstvo nad človeštvom, misliti, da se je ona vtopila popolnoma v nikoj, da je ona s svojim snegobelim oblačilom, z ljübeznivim obrazom, z blagim i čistim srcom razpadla i preminola, •— ona, štera je hrepenela po pravici i istini! 2 NOVINE 26. oktobra 1924. Srdice; Činč Ana iz Sotine 6 Din. i vlč. g. Andrej Berden kaplan pri Sv. Jürji 100 Din. Vse vküp 245 Din. Bog plati! Ob priliki žeg-njanja kapelice v Petancih se je pri drüžini Jožefa Šiftar i Matjaša Debelak med gosti nabralo 91 D: 50 Din. na Martinišče, 41 D. pa na dijaško kühinjo v Soboti. Bog plačaj vsem ! Naša carinarnica se ne premesti v Ljutomer, kak se je mislilo. Gospod poslanec Klekl so proti tomi glas zdignoli i glavni direktor so njim dali reč, ka se to ne bo zgodilo. Naša železnica. Po odredbi g. ministra Sušnika se naša železnica 15. novembra odpre. G. Pašič betežen. Novine pišejo, ka je g. Pašič zbetežao. Doktorje se stalno na njegovom stanovanji i so njemi mogli krv püstiti. Koledar Jugoslovanske Kmetske zveze za leto 1925. se dobi pri Jugoslovanski Kmetski zvezi Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Pišite po njega, cena samo 10 Din. Koledar je mali i jako pripraven za žep. VELIKA OBČINA MURSKA SOBOTA. Štev. 1907/1924. Razglas. Murska Sobota, dne 8.-ga oktobra 1924. Opirajoč se na §. 12 odst. d./ oblastno in vladno odobrenih štatutov velike občine Murske Sobote opozarjam hišne lastnike v odsotnosti istih pa najemnike, kakor tudi vse posestnike in prebivalce na sledeče. Hišni lastniki, v odsotnosti istih pa najemniki, vsakokrat dejanski stanovalci i Posestniki vseh fundušov so dolžni vse občinske ceste, ulice in poti ki so v notranjem okolišu velike občine napravljene in Sicer do Srednje vrste istih vsak teden najmanj enkrat in Sicer v soboto pometati in smet (pomet) odstraniti. Ravno tako so dolžni tüdi odstraniti Sneg, v času deževanja in mrzlega slabega vremena pa, ako je pot škliska, so dolžni primerno na svoje dele na-metati pepel ali pesek. Tudi to in posebno velja vse na peške poti pred hišami in posestvi, funduši, pred vsemi nepremičninami, katere so dolini se vsi dejanski Posestniki nanositi in napisati močno z dobrim prebiranim kamnom in peskom, v času op-raševanja se pa morajo oprašeni deli dobro in dnevno polejavati. Na pečke poti se predmeti reči privatne lastnine ta postaviti ne smijo. Tudi so dolžni — vsaki na svojem svetu v notranjem okolišu velike občine raz-trezajoče javne ceste in grabe v čiststi obdržati vedno, iste spremeniti je pa samo dovoljeno z privolitvijo občinskega glavarstva. V notranje okolišu velike občine je dol-žan vsak lastnik in posestnik radi zagotovitve nemoteno posesti napraviti plot in tega v dobrem stanju obdržati. Opozarjam na te dolžnosti torej vse lastnike, posestnike, najemnike, stanovalce prebivalce in je pozivam; da naj gornjim naredbam takoj in vsakokrat zadostüjejo, in Sicer izogibom posledic, naj se tekom 2 tedna nanosijo vse pešje poti in opravi vse v smislu naredbe primerni in vsakokrat ter tudi opravijo vsa dela čiščenja, kakor je potrebno in primerno, ker drugače bi morala velika občina izvediti in izvršiti Posledice, razun tega opraviti delo na račun in po-troškov dotičnega posestnika, itd. in mora nositi vsakdor vse Posledice in škode, ki bi izha-jale in izvirale Zamuda. Za županstvo velike občine, gerent dr. Lajoš Šömen 1. r. Svet. Pot v Ameriko. 1492-ga leta se Kolumbuš Krištof 70 dni vozo v Ameriko. Nemci so pa zdaj eden „Zeppelin" napravili, s šterim so 81 vör prileteli v Ameriko. Zrakoplov je dugi 200 metrov. Najvekšo širino ma skoro 28 metrov. Visoki je 31 metrov. Celice; vu šterih je gaz, merijo 70.000 kubik metrov. Če bi se gaz samo za eden lam- paš nücao, bi lampaš 160 let neprestanoma goro. Vozo je na vöro 115 km. V dobrom vremeni do 200 km. Prevozo je 9400 km. Kürjava njemi ostala ešče na 3000 km. Motorov ma pet. Vsakši motor ma 400 konjskih sil. Zvrti se pa na minute 1400 krat. Če de tak naprej Šlo, nede dugo, ka se potniki nedo vozili več z ladjami, liki leteli v Ameriko. Domača politika. Zvünredno Zasedanje parlamenta se je začelo 11. okt. Vsi poslanci so prišli v Belgrad. Zvolili so se odbori za invalidski zakon i za zakon proti podküpljenji Obtožba je zdignjena proti trem bivšim radikalnim ministrom, dr. L. Markoviči, dr. V. Jankoviči i dr. Kojiči, ka so se dali podküpiti. — Redno Zasedanje parlamenta se je odprlo 20. oktobra. Vsi za sporazum. Cela štiri leta smo se borili, da se Horvatom i Slovencom priznajo pravice, a Pašič i Pribičevič nesta nas štela poslühnoti. Gučala sta, ka smo en narod i zato ka se Srbom da, je telko kak da se je dalo i Horvatom pa Slovencom. A ar smo z tem razlaganjom nej bili zadovoljni i smo napravili vlado, štera šče dati i Horvatom i Slovencom poleg bratov Srbov pravice, kričita Pašič i Pribičevič, ka sta njeva tüdi za to naj jiva samo vzememo vu vlado. I z tem krikom sta vrgla vlado. Vojska je Zglasala. Pašičova i Pribičevičova stranka je štela potom vojske napraviti Pritisk na kralja, ka bi te odposlao to vlado. Dala je glasati v večih regementah ki so za Pašič-Príbičevič i ki so za Davidovič-Korošcovo vlado. I v vsakom regementi, gde se je glasalo, je prišlo do sklepa, da za Pašiča niti 50 vojakov ne glasalo, za zdajšnjo vlado pa ostali celi regementi. Tak je bilo celo v samom Belgradi. Da potom vojske nesta mogla priti do vlade, sta prišla potom "sporazuma," šteroga glasita, a ga po istini neščeta. Odbora za pregledan je invalidskoga zakone i zakona proti korupciji sta zvoljena i mela par sej. Te drügi je celo v prvom štenji zglasao zakon. A ka z niednoga zakona nikaj ne bo, je gotovo. Zato so ravno vrgli vlado radikali i demokrati. 2Madjarov i Nemcov mi ne trebe", je pravo Radič na velikom shodi v Vrhpolji i ka je za državo potrebno, da je kralj v Srbiji. Govor je pa začno z rečmi. „Hvaljcn Bog! Živela republika". — Ka do pravili zdaj na to naši Madjari, ki od njega čakajo rešenje, on pa ne mara za nje !? Pošta. Vogrinčič A. Cankova. Na vaše prošnjo Vam odgovorimo, da je jula 3. pripelan Prasl Štefan vu voze sudbenoga stola v Zagrebi i je S. augusta na sloboščino püščen. Te odgovor so dobili poslanec Klekl na svojo prošnjo od ministra pravde. Občine Ižekovci—Melinci — Dokležovje. Vaša prošnja za poštojališče je vložena pod br. 23,908. 17/X. 1924. — Podprli smo jo i se bo, kak se vüpamo ugodno rešila. Vi morete samo prostor od 125 metrov planirati, gde de baraka stala, štelo dobite od mosta. Zavoljo mosta skoz ceste za odvajanje vode bo komisija na lici mesta vse poglednola i odločila. Vlč. g. Sakovič. Turnišče. Prošnja vložena pod brojom V. K. br. 4298. 17/X. 24, Vlč. g. Kühar. Nedela. Tvoja pa V. K. br. 4297. 17/X. 24. Če bi za Popravek kaj trbelo, bi nekaj penez mogo dobiti. Uradno mi javi to. MALI OGLASI Amerikanci! Oda se lepo posestvo z celim inventarom. Kraj je lepi. Poizve se v Gerlincih št. 4 6 plügov zemlje je k odaji v Dolnjem. Lakoši. Küpci se naj zglasijo pri Ignaciji Nemšič v Dolnjem Lakoši. Pazite ! Vsaki, što se je prepričao, lehko posvedoči da se dobi najbolše blago za obüteo, dobro zdelane kože, prve vrste poplati, najfinejši boks i vse šoštarske potrebščine, po jako zmernoj ceni edino le v trgovini pri Škafar Jožefi v Beltincih. Či ne verjete Poskusite! -mašina za šoštre se dobita pri gostilničari JURAJ AMBRUŠI pri sv Martini Mašini so v dobrom stani i fal. Slovenska Banka d.d. podružnica DOLNJA LENDAVA plača najbolje dolarje in zlate peneze. Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom’ uverenja in prevzema bančne garancije. Pozor! Pozor! Gde küpite najugodnejše? Priporačam Vam svojo bogato zalogo od vsake vrste orožja, municije i vse lovske potrebčine. Preskrbim vse v lastnoj delavnici fal za vsake fele popravlanje: Jožef Stèrnad puškar, Sodnijsko zapriseženi strokovnjak i cenilec MARIBOR. Aleksandrova cesta 18. FAL CIGEO I ČREP. Puconska ciglenica oda cigeo i črep — zavolo pomenkanja prostora — küpcom ki ga odpelajo od dnes naprej do konca toga leta, proti plačili v gotovini po naslednjoj znižanoj ceni : cigeo (za zidanje) po 550 Din. črep (Fab.) po 1400 „ za 1000 falatov. KUPITE J PRODATE! Posestva, gostilne, trgovine idr. želite. Realitetna pisarnica ,,SILVAR" Ljutomer, Stari trg 47. Naročnina ino oglasi se sprejmejo za »Novine" pri ERDŐŠY BARNABAŠ trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. KUPUJE dolare in druge valute po najvišjem dnevnem tečaju obrtne in trgovske kredite pod zelo ugodnimi pogoji Interurban telefon Štev. 2. OBRESTUJE vloge na tekoči račun in hranilne knjižice pod najugodnejšimi pogoji. Račun Ček. urad Ljubljana Št. 12726. Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava.