Ljubljana, sobota 16. septembra 19)9
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 249Z Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga cislo 78.180, Wien št. 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon >tev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Možnost
V londonskih. pariških in newyorških krogih ne izkiiucuieio, da bodo Rusi ie v kratkem v smislu dogovora z Nemci i o vkorakali v vzhodne pokraiine Poljske, kjer prebivaio Belorusi
in Ukraiinci
Curih, 15. sept. z. »Neue Ziircher JReitung« poroča iz Berlina, da računajo v berlinskih krogih vedno bolj resno s skorajšnjo rusko intervencijo v vzhodni Poljski. Ruska uradna agencija objavlja zadnje dni neprestano vesti o raznih obmejnih incidentih, ki jih pripisuje Poljakom. Nevtralni opazovalci sicer resno dvomijo, da bi te incidente izzvala poljska letala, ker so Nemci že večkrat trdili, da so poljsko letalstvo popolnoma uničili, kar pa je Poljakom še ostalo, nujno potrebujejo na bojiščih. Zato se vedno bolj vsiljuje domneva, da gre za namerno inscenirane obmejne incidente, da bi se tako ustvaril povod za rusko oboroženo intervencijo. Sovjetska armada je v ta namen že pripravljena na poljski meji. Nemško prodiranje je z dosego Lvova in Bresta Litovska že doseglo mejo poljskega ozemlja. V vzhodnih poljskih pokrajinah tvorijo večino Ukrajinci in Belorusi in smatrajo zato v Berlinu, da spada ta del Poljske že v rusko interesno področje. V poučenih berlinskih krogih pa mislijo, da bodo skušali Nemci zasesti vse poljsko ozemlje in da bodo šele na to ta del poljskega ozemlja odstopili Rusiji. Konflikt med Nemčijo in Rusijo zaradi razdelitve Poljske smatrajo v Berlinu za izključen. Ruska mobilizacija govori za to, da sta si Berlin in Moskva že poprej točno razdelila svoji vlogi.
S sklenitvijo nemško-ruskega pakta se je pričelo novo razdobje ruske zunanje politike. Ta okolnost najbolj vznemirja Rumunno. ker je treba upoštevati, da se Rusija do sedaj še ni odrekla Besarabije. Zaradi tega se skuša Rumunija znova nribližati Nemčiji, da bi na ta način dobila zaslombo proti Rusiji. To je tudi povod, da ie Rumunija po posebnem odposlancu dala nemški vladi zagotovilo svoje najstrožje nevtralnosti. Prav tako ie Rumunija sedaj pripravljena nadaljevati izmenjavo blaga z Nemčiio in ji dobavljati tudi potrebne surovine.
London, 15. sept. z. Dočim so na poljskem poslaništvu v Londonu še včeraj
zanikali nevarnost ruske Intervencije, so najnovejše vesti izzvale tudi v londonskih poljskih krogih veliko vznemirjenje. Vse informacije iz Rusije go-govore za to, da se pripravlja Rusija na intervencijo. Vprašanje je le še, kdaj se bo to zgodilo. »Daily Herald« opozarja na to, da je ruska propaganda zadnje dni naperjena skoraj izključno proti Poljski, kar daje povod za domnevo, da misli Rusija na delitev Poljske.
London, 15. sept. z. United Press poroča iz Moskve, da v tamošnjih mero-dajnih krogih zanikajo vesti, da bi nameravala Rusija intervenirati na Poljskem. Kljub temu pa je vzbudil članek moskovske »Pravde«, ki govori o možnosti ustanovitve ukrajinske republike, v londonskih krogih vznemirjenje. Pojavlja se vedno bolj resna domneva, da bo Rusija napadla oslabljeno Poljsko in izvedla njeno razdelitev z Nemčijo.
New York, 15. sept. c. Ameriški poročevalci javljajo iz neoficielnih virov iz Berlina, da nameravata Rusija in Nemčija po nemški vojaški zmagi nad Poljsko po tajnem sporazumu ustanoviti poljsko državo, ki bi obsegala približno polovico ali tretjino sedanje Poljske, in bi se razprostirala na jugu preko Krakova. Rusija in Nemčija po teh poročilih ne nameravata vzpostaviti skupne meje, temveč hočeta imeti Poljsko kot vmesno državo.
London, 15. sept. c. Na podlagi članka moskovske »Pravde« o zatiranju Belorusov in Ukrajincev na Poljskem ter na podlagi današnjih nemških komentarjev k temu članku sodijo v angleških političnih krogih, da obstoji med Nemčijo in Rusijo morda sporazum, po katerem bi po zmagi Nemčije nad Poljsko Rusija anektirala ona poljska ozemlja, ki imajo belorusko in ukrajinsko prebivalstvo.
Vojaška zveza med Rusijo in Nemčijo?
Berlin, 15. sept. z. United Press poroča, da je novi ruski vojaški ataše v neprestanih stikih z vodilnimi nemškimi vojaškimi krogi. V dobro informiranih krogih zatrjujejo, da se vodijo med
Evropski pomen italijanske politike čakanja
V rimskih inozemskih krogih zelo ugodno komentirajo italijanska prizadevanja za omejitev sedanje vojne
Rim, 15. septembra, b. V tukajšnjih inozemskih krogih zelo ugodno komentirajo či^dalje bolj vidna prizadevanja Italije za omejitev sedanje vojne. Tako si v teh krogih razlagajo tudi stališče Italije, izraženo v sklepu italijanske vlade z dne 1. septembra, da ne bo namreč Italija podvzela nobene »pobude vojaškega značaja«, kar di Italija, takoj spremenila v splošno kon-da bi odvrnila od sebe sleherno pripisovanje krivde za sedanji konflikt, ki ga Italija s svojo intervencijo ne želi še bolj razširiti.
Mussolini ne želi, tako zatrjujejo v navedenih krogih, da bi se požar prenesel z dosedanjega bojnega področja še na vse Sredozemlje, severno Afriko in Balkan. To italijansko stališče pa trenutno koristi vsem evropskim državam brez razlike, tako vojskujočim se, kakor onim, ki so izven spora. Sleherni nadaljnji dan italijanske »nevtralnosti«, ako se sme rabiti ta izraz, pomeni samo mednarodno pridobitev prvega reda. S tem pa je že povedano, kako velikega evropskega pomena je sedanje italijansko miroljubno zadržanje, kajti nobenega dvoma ni, da bi se sedanja vojna, čim bi vanjo s svojimi aspiracijami posegla tudi Italija, takoj spremenil v splošno kontinentalno, sredozemsko in kolonialno vojno. Zdi se pa, da hoče Italija trenutno svoje aspiracije podrediti višjim interesom evropske civilizacije. Mussolini molči, toda očividno mnogo dela in istočasno z nujnimi varnostnimi ukrepi, ki jih zahteva gospodarstvo države, podpira obenem vsa stremljenja za mirno ureditev evropskih sporov.
V rimskih inozemskih krogih sodijo, da je danes na Mussoliniju odgovornost, kakršne nima znabiti noben evropski državnik. Vsi znaki kažejo, da se te odgovornosti tudi zaveda. Vprašanje je seveda, ali ne bi mogli zunanji vplivi nepričakovano poseči v ta normalni in mirni razvoj. Sleherna napovedovanja bi bila tudi po mnenju rimskih krogov preuranjena.
Nemški Ust o pravih ciljih Anglije
Berlin, 15. sept. br. »Berliner Nacht-ausgabe« se v daljšem članku bavi z možnostjo sklenitve miru v zvezi z vestmi o italijanskem posredovanju in piše: »Opozarjamo na uradne izjave angleške vlade, da se Anglija ne bori proti nemškemu narodu, marveč da je pripravljena razpravljati o vsakem mirovnem predlogu in o ureditvi izmenjave surovin, če bo nasto-
| pila v Nemčiji druga vlada. O pravih ciljih Anglije in Francije pa daje pojasnilo belgijski list »Independance Belge«, ki poroča, da smatra Anglija in Francija za predpogoj vsakih mirovnih pogajanj popolno obnovo neodvisnosti Poljske vključno Gdanska, ki bi moral priti pod poljski protektorat, popolno obnovo češkoslovaške republike, če že ne v okviru versajske pogodbe, potem vsaj v okviru monakovske-ga sporazuma, nadalje obnovo neodvisne Avstrije v okviru habsburške monarhije z Otonom Habsburškim na čelu. Tej mo-narhistični Avstriji bi se morale priključiti vse katoliške pokrajine Nemčije t. j Bavarska, Palatin in Porenje. Za Anglijo pomeni torej mir popolno uničenje narodno socialistične Nemčije. Proti volji 98°/o nemškega naroda hoče Anglija obnoviti habsburško Avstrijo pod vojaško kontrolo Francije in Anglije, proti volji češkega naroda naj bi zopet zavladal v Pragi dr. Beneš, dočim naj bi se Poljska spremenila v angleško-francosko trdnjavo proti Nemčiji in Rusiji Gre torej za to, da se nemški narod fizično in duševno zopet popolnoma uniči, da bi mogla peščica ljudi londonske City zopet nemoteno ropati vso Evropo. Anglija hoče torej naprtiti Nemčiji še hujši diktat, kakor je bil ver-sajski. Nemčija pa se zaveda, da na svetu ne bo prej miru, dokler ne bo uničena angleška diktatura Nemčija se bori za to. da bi mogel vsak narod živeti po svoji volji.«
Akcija Vatikana
Rim, 15. sept. br. Italijanski usti slej ko prej zavzemajo glede mednarodnega položaja zelo rezervirano stališče. »Lovoro fascista« se bavi z akcijo Vatikana in piše, da si papež prizadeva storiti vse, kar je mogoče, da bi rešil mir. Vatikanski državni tajnik kardinal Maglione ;e v spremstvu nekega benediktinskega patra odpotoval neznano kam. Kakor zatrjujejo v vatikanskih krogih, mu je bila poverjena neka zelo važna misija.
Poslanik Attolico
se je vrnil v Berlin
Berlin, 15. sept. z. Italijanski veleposlanik Attolico se je snoči zopet vrnil v Berlin. V Rimu se je mudil samo kratek čas. O njegovi misiji ni bilo izdano doslej nikako poročilo. V berlinskih diplomatskih krogih domnevajo, da gre za nevtralnost Italije in njeno vlogo v bodočnosti.
Moskvo in Berlinom razgovori glede sklenitve vojaške zveze. Brez dvoma se ti razgovori nanašajo tudi na razdelitev Poljske.
Novi vpoklici v Rusiji
Moskva, 15. sept. c. Ruska vlada je na podlagi novega zakona o razširjenju vojaške dolžnosti danes vpoklicala nov redni kontingent rezervistov za letošnje leto. Računajo, da je prizadetih približno milijon mož.
Današnja »Pravda« piše v zvezi z novimi vpoklici rezervistov, da mora biti Rusija vojaško popolnoma pripravljena, ker je kapitalistični svet zajela vojna mrzlica.
Moskva, 15. sept. c. Današnji redni vpo-
klic ruskih rezervistov obsega druga dela letnikov 1918 in 1919 ter dijake letnikov 1920 in 1921.
London, 15. sept. c. Po angleških cenitvah so ruski vpoklici rezervistov pretekli teden znašali približno poldrUg milijon mož. Vpoklican je bi! takrat ves letnik 1918, druga polovica letnika 1917 in nekaj specialistov drugih letnikov.
Letonska pristanišča za rusko mornarico
Riga, 15. septembra, c. Iz neuradnih virov poročajo, da je ruska vlada takoj ob izbruhu vojne neoficielno vprašala letonsko vlado, ali bi dovolila uporabe pristanišč Riga, Vindava in Libava za rusko mornarico. Ker bi s tem dobila ruska vlada baze
tudi za svojo vojno mornarico in bi to nedvomno vplivalo tudi na zunanjo politiko Letonske, letonska vlada še skrbno proučuje odgovor na rusko vprašanje.
»Bremen" v Murmansku
Washingtoo, 15. sept. br. Podtajnik v zunanjem ministrstvu je izjavil, da se je nemški velepamik »Bremen« zatekel v sovjetsko pristanišče Murmansk na polotoku Koli ob Severnem Ledenem morju.
Ruska sodba o sedanji vojni
Moskva, 15. sept. c. Današnja »Pravda« piše: Nobene razlike ni med svetovno vojno 1. 1914. in sedanjo vojno. Poljska je sedaj ravno tako kakor 1. 1914. Belgija, samo povod za začetek konflikta.
Odločilne bitke med Nemci in Poljaki
Srditi boji na vseh frontah — Poljaki se obupno branijo, da bi ustavili neprestano prodiranje Nemcev - Lublin zaseden, padle so tudi
zunanje utrdbe Bresta Litovska
Varšava, 15. sept. z. Z včerajšnjim dnem so se pričele na Poljskem odločilne bitke. Vse kaže, da bo o usodi Poljske odločila glavna poljska armada pri Bialystoku, ki je v dosedanjih borbah že dosegla znatne uspehe. Prodiranje nemških motoriziranih oddelkov proti Lvovu sicer ogroža levo krilo te armade, vendar pa upajo, da bodo mogli ta nemški manever preprečiti. Za-padna poljska armada, ki operira na ozemlju med Lodžem in Kutnom, je dosegla velike uspehe in je uničila eno nemško motorizirano divizijo. Morala poljske vojske je odlična, vendar pa je sedaj v glavnem odvisno od spretnega vodstva, kakšen bo izid teh odločilnln bojev.
Poljsko vojno poročilo
Pariz, 15. sept. AA. Na vzhodni fronti se vidi iz poročil, ki so prispela semkaj o operacijah včerajšnjega dne, da se je položaj poljske vojske v centrumu popravil. Poljskim oddelkom na Pomorjanskem in v Poznanju, o katerih so nemška poročila že javljala, da so jih obkolili, se je ne samo posrečilo združiti se, temveč so celo prešli v ofenzivo in si utrli pot do jedra poljske armade, ki še zmerom drži črto Bug - Visla. Ta poljska vojska, ki je prodirala z zapada proti vzhodu ob železniški progi Poznanj - Kutno - Soha-čev, južno od Visle, je spremenila fronto in krepko udarila v bok nemške kolone, ki je ogražala Varšavo. Ta energična reakcija poljske vojske je imela za posledico osvoboditev Lodža, važnega industrijskega mesta, ki šteje več ko pol milijona ljudi.
Manj ugoden je položaj na zapadni poljski fronti. Na severu Buga nadaljujejo Nemci obkoljevalni manever proti Brestu Litovskemu, na jugu je pa druga nemška armada prekoračila reko San in prodrla do Dnjestra ter naglo napadla Lvov, ki je po velikosti tretje mesto na Poljskem. Lvovska garnizija je napad nemških oddelkov, ki so ga v gla vnem vodili oklopni avtomobili, odločno odbila.
Lvov se junaške brani
Varšava, 15. septembra. AA (Havas)
Pat poroča iz Lvova: Včeraj je sovražno težko topništvo bombardiralo Lvov. Napad motoriziranih oddelkov in pehote so Poljaki odbili. Nemci so pustili na bojišču 10 tankov, 1 oklopni avto in 11 motornih koles. Poljsko topništvo je zbilo več nemških letal. Posebno je poudariti tudi junaški nastop civilnega prebivalstva.
Kje je poljska vlada
Bukarešta, 15. septembra. AA. (DNB) Poljska vlada, ki je odšla pred kratkim iz Varšave v Kremenjec. se je včeraj iz Kre-menjca preselila na južno mejo. Včeraj kmalu popoldne so se vsi člani vlade in kakor trdijo tudi člani poslaništev pripeljali v Zaleščike. majhno mestece na rumunski meji. Zdi se torej, da misli poljska vlada prekoračiti rumunsko mejo, če bi nemško prodiranje postalo še nevarnejše.
Kremenjec, 15. septembra AA. (Havas) Veleposlanika Italije in Zedinjenih držav ter španski poslanik na Poljskem so zapustili Kremenjec ter prispeli na poljsko-rumunsko mejo. Izjavili so vsi, da so poljske oblasti ohranile popolno hladnokrvnost in mirnost. Eden izmed italijanskih diplomatov je izjavil, da se bodo po njegovem mnenju Poljaki branili in da bodo storili vse, kar jim je mogoče, za obrambo svoje zemlje. Nato je pristavil, da so se po vseh znakih sodeč poljske čete sedaj utrdile v svojih postojankah.
Inozemski poslaniki
zapuščajo Poljsko
Bukarešta, 15. sept. c. V Černovice je dospel danes popoldne posebni vlak, v katerem so se pripeljali ameriški poslanik na Poljskem z vso rodbino in vsem osob-jem ameriškega poslaništva. Nadalje so dospeli v Rumunijo člani brazilskega, španskega, švicarskega, švedskega, japonskega in holandskega poslaništva. Vai na-
daljujejo potovanje v Bukarešto. Njihov odhod iz Poljske je v zvezi z naglim prodiranjem nemških čet proti poljsko-ru-munski meji.
Poljsko zlato bo prepeljano v zapadne države
LOndon, 15. septembra, o. United Press poroča iz Bukarešte, da je predsednik poljske narodne banke, ki je prispel na čelu večje delegacije v Rumunijo, prosil pri rumunski vladi za dovoljenje, da bi se smela poljska zlata podlaga prepeljati preko Rumunije v eno izmed prestolnic zapadnih velesil. Na merodajnih rumunskih mestih smatrajo, da tako dovoljenje ne bi bilo v nasprotju z nevtralnostjo Rumunije. Predsednik poljske narodne banke se je po tem pojasnilu vrnil na Poljsko.
Položaj v Varšavi
Kremenjec, 15. septembra. AA. Po vesteh Havasovega dopisnika se na varšavskem bojišču utrjuje in organizira obramba. Po sporočilu štaba generala Sume, poveljnika varšavske obrambe, ni bilo na tem bojišču nobene nemške delavnosti. Zaradi izgub, ki jih je pretrpelo nemško letalstvo, se tudi ta vrsta orožja na tem bojišču ni preveč udejstvovala Poljski oddelki so napadli nasprotnika ter zaplenili tri težke tanke in ujeli več častnikov in veliko število vojakov. Predsednik varšavske občine je včeraj poslal apel prebivalstvu in zahteval 500 prostovoljcev, ki bi sestavili prvi prostovoljski oddelek za obrambo mesta. Pet minut potem ko je predsednik prebral apel in prišel na zborno mesto, je že našel več tisoč mladih fantov, ki so se prerivali, da bi prišli v prve vrste. Cez 800 drugih prostovoljcev je bilo porabljenih za delo pri obrambi mesta. Po mestnih ulicah so postavljene številne barikade. Prebivalstvo se bo z vsemi sredstvi borilo proti vdoru sovražnikov v mesto ter se ne boji nobenih posledic.
Bruselj 15. sept. c. Belgijski časopisi poročajo iz Varšave, da je mesto silno trpelo radi obstreljevanja letal in artilerije. Mnoge večje zgradbe so porušene in sko-ro ni ceste, ki bi bila ostala cela. Delu poljske armade, ki se je umaknila iz koridorja, se je posrečilo prebiti se do Varšave in sodeluje sedaj v obrambi mesta. Drugi, večji del, pa je na zapadu od Varšave slej ko prej v težkih borbah z nemškimi četami, ki mu preprečujejo dostop do Varšave.
Napad na Kremenjec
Kremenjec, 15. septembra. AA (Havas) Nemška letala so bombardirala Kremenjec Eno nemško letalo je vrglo 12 bomb v središče mesta Ker je bil sejmski dan, je bilo ubitih 20 ljudi, 30 pa ranjenih. 12 hiš je bilo razrušenih. Zgradbe, v katerih se nahajajo tuja poslaništva, niso bile poškodovane. Posebno so vzeli letalci za tarče zgradbe, kjer so nameščena poljska ministrstva. Kakor znano, je nemška radijska postaja v Vratislavi že v ponede-liek javila, da Nemci vedo, da se je poljska vlada preselila iz Varšave v Kremenjec.
Lublin gori
Kremenjec, 15. septembra. AA. (Havas) Mesto Siedlce je skoro popolnoma porušeno, Lublin gori.
Nemška poročila
Berlin, 15. sept. br. (DNB). Vrhovno vojaško poveljstvo je danes opoldne sporočilo:
V četrtek 14. t. m. je prekoračila južna armada nemške vzhodne vojake cesto Lvov—Lublin.
Zelo močni in obupno ae braneči poljski oddelki, ki so obkoljeni okoli Kutna, so tudi včeraj ponovno poskusili prodor proti jugovzhodu. Tudi ta napad se je isJatovfl.
Vzhodno od Visle ae naše čete bližajo s severa, vzhoda in jugovzhoda varšavskemu predmestju Frač* Tudi Um ao se poekuri
poljskih čet, da bi prodrle proti vzhodu, izjalovili.
Oddelki, ki so določeni za napredovanje proti trdnjavi Brest Litovsk, so od severa vdrli v trdnjavski pas. Forti so delno že razdejani. Citadela (osrednje utrdbe) je še v sovražnikovih rokah.
Mesto Gdynja je v naših rokah. V borbo za mesto so uspešno posegle tudi pomorske sile in topništvo s polotoka Hela. Vhod v južno pristanišče je bil izsiljen.
Letalstvo je navzlic slabemu vremenu u-pešno poseglo v 'borbe in je bombardiralo kolodvore in železniške proge. Zlasti je pomagalo vojski, ki napada okoli Kutna obkoljeno poljsko vojsko. V nizkem letu so letala obstreljevala poljske čete.
Poljska vojna mornarica, zasidrana v pristanišču Jastarnia (Heisternest) na polotoku Hela, je bila od letalskih bomb potopljena.
New York, 15. sept. br. Po poročilu iz Berlina so danes popoldne vdrli prvi motorizirani odredi nemške vojske v periferne ulice varšavskega predmestja Prage.
Glavni petrolejski vrelci v Galiciji v nemški oblasti
Berlin, 15. sept. br. (DNB). Nemške čete so zasedle v Galiciji glavne poljske pe-trolejske vrelce v Jaslu, Drohobiču in Bo-rislavu. Spričo vloge, ki jo igra motoriza-cija v moderni vojni, pomeni zasedba teh vrelcev za Poljsko veliko izgubo, Nemčiji pa je s tem znatno olajšana preskrba njenih motoriziranih oddelkov.
Tudi Stryj zaseden
Bukarešta, 15. sept. o. Po vesteh z ru-munsko-poljske meje so nemške čete že prispele do Stryja, ki je 70 km južno od Lvova. Okrog Lvova se razvijajo hudi boji, vendar pa je mesto še vedno v poljski posesti. Nemci so železniško progo proti Rumuniji bombardirali na več krajih.
Nemci nameravajo obkoliti poljsko armado
London, 15. septembra. AA (Reuter) Medtem ko poljsko uradno sporočilo priznava, da se vodijo težke borbe pri Kalu-šinu, 15 milj vzhodno od Varšave, pa odkrivajo nemška vojaška poročila mnogo večji načrt, kakor pa je samo osvajanje poljske prestolnice. Močne nemške čete napredujejo iz Vzhodne Prusije v jugovzhodni smeri proti Brest-Litovsku, na jugu pa Nemci istočasno napadajo Lvov ter napredujejo med Tomašovom in Ravo na cesti Lvov - Lublin. Zdi se, da gre glavni del operacij za tem, da se zapre trikotnik, ki ga tvorijo reke Bug, San in Visla, da bi tako obkolili poljsko vojsko. Ta načrt, ki zahteva najhitrejšo koncentracijo najbolj gibčnih enot ter njihovo odpošiljanje na posebno važna mesta, ima v sebi tudi velik riziko. ker gre za dolge pohode, kar je zlasti važno z ozirom na to, da se na ta način otežkoča pošiljanje ojačenj.
London, 15. sept. c. Sedanji vojaški položaj na Poljskem presojajo v tukajšnjih vojaških krogih takole: Nemci operirajo sedaj v glavnem z motoriziranimi oddelki in sicer v treh smereh. Prva nemška kolona, ki je dospela do Brest-L'' to vska s se vrne strani preko Buga in Nareva. ter druga, ki je z juga dosegla cesto Lublin-Lvov m predmestje Lublina, hočeta skleniti obroč okoli poljske armade, ki brani Varšavo. Tretja nemška armada, ki prodira proti Lvovu in dalje proti vzhodu južno od Lvova, ima namen, da preseka zvezo med Poljsko in Rumunijo.
Po padcu Gdinje
Gdfnja, 15. sept. AA. (Štefani.) Mesto je pretrpelo od bombardiranja precejšnjo škodo. Vse moške, stare 16 do 50 let pošiljajo v koncentracijska taborišča, ker menijo, da so to bili večinoma vojaki, ki pa so odvrgli orožje in slekli mrforme. Računajo tudi, da se bodo v kratkem predaH poljski oddelki, ki se zbirajo na bližnjih hribih in od časa do časa s topovi streljajo na mata ki okolico .
Novi francoski sunki
Med Reno in Mozelo so izvršili Francozi zopet več napadov — Boji se bijejo povsod izključno na nemškem ozemlju
I
Pariz, 15. septembra. AA. (Havas) Sporočilo vrhovnega poveljstva z dne 15, septembra zjutraj se glasi: Operacije, ki smo jih izvršili v zadnjih dneh, so nam omogočile, da v pokrajini severnovzhodno od Siercka zavarujemo zavzeto ozemlje, na katerem so se vodile borbe od začetka nemških ofenziv. Poleg tega smo zopet napredovali. Ponoči smo v nekaterih krajih popravili našo prvo črto, čeprav je sovražnik ostro odgovarjal zlasti s topniškim ognjem.
Bruselj, 15. septembra. AA. (Reuter) Francoske čete so včeraj popoldne začele ofenzivo blizu Perla ob Mozeli v najzapad-nejšem delu francoske fronte. Opazovalci na meji Luksemburga so videli, kako so po bombardiranju težkega topništva nastopili francoski tanki. Okoli osem tankov se je približevalo nemškim črtam. Grmenje topov se v mestu Luksemburgu sliši tako močno, da so oblastva sklenila prebivalstvo izseliti.
Kljub slabemu vremenu in nemškemu topovskemu ognju so francoske čete včeraj počasi, a zanesljivo prodirale. Snočnje poročilo je sicer, kakor običajno, skrajno rezervirano, vendar prvič omenja, da so Francozi pri operacijah ujeli sovražne vojake. Ni dvoma, da so Francozi tudi že pri uvodnih bojih, posebno pri nemških protinapadih pred dnevi, ujeli več osamljenih nemških vojakov, zdaj se pa zdi, da je stik med francoskimi in nemškimi četami že tesen in da so se operacije vršile tako hitro, da je bilo moči ujeti toliko sovražnih vojakov, da se je vrhovnemu poveljstvu zdelo vredno to poudariti v komunikeju.
Pariz, 15. sept. z. United Press poroča, da so Francozi pričeli ofenzivo ter napravili mnogo ujetnikov. Francoske čete so dosegle postojanke, ki se nahajajo že med prednjimi utrdbami Siegfriedove linije in so le še malo oddaljene od glavnih nemških utrdb. Saarbriicken je že od sinoči v ognju francoskih topov.
Pariz, 15. sept. c. Reuter poroča zvečer, da je Saarbriicken obkoljen od vseh strani. Francozi lahko mesto zavzamejo vsak čas, vendar hočejo preje izločiti možnost vsake nemške protiakcije.
Pariz, 15. sept. c. Na zapadni fronti je opaziti povečano aktivnost nemškega letalstva. Nemci so očividno del letalskih sil premestili s Poljske na zapad.
Nemško poročilo
Berlin, 15. sept. br. Na zapadni fronti je vzhodno od Saarbruckna živahno sovražnikovo topniško delovanje. Sovražnik, ki je 12. septembra pri Schweixu napadel neki mali kraj južno Pirmasensa, se je moral pod pritiskom našega topniškega ognja spet umakniti čez mejo. Zračnih napadov na nemško ozemlje ni bilo.
Evakuacija Aachena
Haag, 15. sept. c. Nemške oblasti so odredile evakuacijo Aachena. žene in otroci morajo mesto zapustiti v najkrajšem času. Holandska vlada je odredila evakuacijo holandskega mesta Vaals, ki leži v bližini Aachena in je oddaljeno samo nekaj sto metrov od prvih nemških utrdb.
Bruselj, 15. sept. c. Luksemburške oblasti so odredile evakuacijo mesta Schengen na nemški meji. Celo carinski uradniki in obmejna policija so dobili nalog, da mesto zapuste.
Ujeti angleški letalci se javljajo po radiu
London, 15. sept. c. Trije angleški letalci, katerih _letalo je bilo sestreljeno ob priliki napada na Wilhelmshaven prete-
kli teden, so se danes javili preko nemške kratkovalovne postaje Zeesen ter sporočili, da jih je nemška mornarica rešila, ko so morali pristati na morju, ter da se jim dobro godi.
★
Večje število nemških podmornic uničenih
London, 15. sept. c. Admiraliteta je izdala popoldne komunike, ki pravi: Rušil-ci, patrolne ladje in letala kraljeve mornarice imajo v velikem območju stalno pa-trolno službo proti sovražnim podmornicam. Večje število nemških podmornic je bilo napadenih in uničenih. Preživeli člani posadk so bili rešeni in ujeti, v kolikor je bilo to mogoče.
Dva angleška rušilca v Rio de Janevru
Rio de Janeiro, 15. septembra. A A. (Štefani). V zalivu Rio de Janeira sta se zasidrala dva rušilca tipa »Hawock«, katerih imeni pa sta bili premazani s črno barvo.
Poljska podmornica v Talinu
Talin (Reval), 15. sept. c. Neka poljska podmornica se je zatekla v tukajšnjo luko. Estonske oblasti so podmornico zaplenile in internirale vseh 56 mož posadke.
Gradnja novih nemških podmornic
Kodanj, 15. sept. c. Danski list »Politi-
ken« poroča, da Nemčija z največjo naglico gradi nove podmornice.
Izgradnja angleške
kopne vojske
London, 15. sept. AA. (Reuter). Opirajoč se predpostavko, da bo vojna trajala tri leta, je ministrstvo za informacije izdalo naslednje sporočilo: Z velikimi napori smo pred začetkom vojne zgradili zelo močno mornarico in letalstvo ter smo s tem ustvarili okostje zelo močne vojske. TO okostje je sedaj dobilo svoje mesto ter
je izpopolnjeno z obsežnim industrijskim zaledjem, ki bo mnogo hitreje kakor leta 1914 pomagalo zavezniškim silam na kopnem v vseh smereh, kar tudi odgovarja sredstvom naše države in željam našega naroda. Kar se tiče prevažanja angleških vojaških sil v Francijo, račun o triletni vojni ni treba samo ustvariti, temveč ga je treba tudi držati, ker obstoji razlika med nemškimi in angleškimi pripravami. Zdi se, da slonijo nemške priprave na upanju, da se bo moglo bojevati z bliskovito naglico, naše priprave pa niso take in tudi ne morejo biti.
Tudi Avstralija.
dobi vojno vlado
Cannbera, 15. septembra. AA. (Reuter) Avstralska vlada je sklenila, da bo takoj zbrala 20.000 prostovoljcev za službo v Avstraliji ali pa preko morja. V zvezi s tem je zahtevala od parlamenta, da se krediti za narodno obrambo tudi za prihodnje proračunsko leto povišajo od 35 na 45 milijonov funtov šterlingov. Predsednik vlade je tudi sporočil, da bo sestavil vojno vlado.
Anglija nakupuje blago v Ameriki
New York, 15. septembra. AA. (Reuter). Bančni krogi trdijo, da bo Velika Britanija v najkrajšem času poslala posebne komisije za nakup blaga v Severno Ameriko. Sedež teh komisij bo v Kanadi, glavne podružnice pa bodo po vsej verjetnosti v New Yorku in Washingtonu.
Nov protiletalski top
Stockholm, 15. sept. AA. (Štefani). V Stockholmu je bil v tovarni orožja sestavljen protiletalski top kalibra 40 man, ki izstreli 140 strelov na minuto. Izstrelki dosežejo višino 5.000 m in so opremljeni s posebnim svetlobnim učinkom, da s tem pokažejo uspeh projektila.
Poncetov povratek v Rim
Rim, 15. sept. AA. (Štefani). Francoski poslanik Frangois Poncet, ki se je nekaj dni mudil v Parizu, se je danes vrnil v Rim.
GroS Csaky o madžarski zunanji politiki
V sedanji vojni še vnaprej stroga nevtralnost in ureditev odnosa je v z vsemi sosedi
Budimpešta, 15. septembra. AA. Madžarski zunanji minister grof Csaky je poročal parlamentarnemu odboru za zunanje zadeve o madžarski zunanji politiki ter nagla-sil, da Madžarska globoko obžaluje, da se je uresničilo prerokovanje grofa Aponnyja iz leta 1920, ko je v Parizu dejal, da se bodo posledice versajskega miru vsekakor maščevale. Mi Madžari, je nadaljeval Csa-ky, smo leta in leta upali, da se bodo vsa vprašanja uredila na miren način. Mnogo smo pretrpeli samo zaradi tega, da ne ču-jemo ponovno grmenje topov, kajti naša generacija ima za seboj mnogo trpljenja. Toda, kaj naj stori madžarska vlada v oči-gled spopada, ki je nastal na njenih mejah? Ona lahko napravi samo to, da osta-
Kaj bo storila Amerika
V londonskih inozemskih krogih pričakujejo z gotovostjo, da bo Rooseveltu to pot uspelo izpremeniti
nevtralnostni zakon
London, 15. septembra, b. Odkar se je Roosevelt odločil, da skliče kongres že za 21. septembra na izredno zasedanje, se v vseh tukajšnjih političnih in diplomatskih, zlasti inozemskih krogih mnogo razpravlja o bližnjih odločitvah Washingtona, ki bodo nedvomno močno vplivale na nadaljnji diplomatski in vojaški razvoj v Evropi. Na splošno prevladuje mnenje, da bo Rooseveltu to pot v celoti uspela njegova akcija za spremembo nevtralnostne-ga zakona. V tej sodbi se tukajšnji inozemski krogi opirajo na poročila iz Amerike, ki govore o popolni spremembi ameriškega javnega mnenja v gledanju na razvoj evropskih dogodkov.
Američani so danes v ogromni večini — redke izjeme to večino samo potrjujejo — pripravljeni, da pomagajo obema zapad-nima velesilama v vseh mogočih oblikah razen z direktno vojaško pomočjo, odnosno z udeležbo v sedanji vojni, ki za sedaj sploh ne prihaja v poštev. V dobi pogajanj in popuščanj Anglija in Francija nista uživali prevelikih simpatij v ameriški javnosti. To stališče Američanov se je spremenile šele v najnovejšem razvoju, ko sta se obe zapadni velesili odločili, da izpolnita svoje obveznosti, četudi bi to terjalo od njiju največje žrtve. Na spremembo ameriškega javnega mnenja pa je vplivala tudi sklenitev nemško-ruskega pakta, ki je prestižu obeh držav v Ameriki zelo škodovala. Ako je še vedno res, da se Američani žele slej ko prej vzdržati sleherne neposredne udeležbe v sedanjih evropskih sovražnostih, pa je na drugi strani prav tako izven dvoma, da je javno mnenje odločno za podporo Anglije in Francije v okviru, ki bi ga dopuščala ukinitev določbe o embargu nad orožjem in muni-cijo, tako da bi si lahko zapadni velesili proti takojšnjemu plačilu in na svoj ri-ziko glede prevoza nabavljali v Ameriki prav "tako rožje in municijo kakor živež in drugo blago.
Zdi se, da so pri dosedanjem nasprotovanju kongresa odločali bolj notranjepolitični kakor zunanjepolitični nagibi. Američani pa danes gledajo na to vprašanje drugače kakor pred nekaj meseci. Oni hočejo pomagati Angliji in Franciji, ker se zavedajo, da jima morajo pomagati To prepričanje se je toliko bolj razširilo, ker
so Američani mnenja, da se je Rusija na enak način odločila tiho podpirati Nemčijo.
Izolacionisti na delu
Washington, 15. septembra. AA. (Reuter) Senator Borah je snoči govoril na radiu in na ta način začel kampanjo izolacionistov proti spremembi ameriškega nevtralnost-nega zakona.
Hull o stališču Amerike do blokade
Washington, 15. septembra. AA. (Reuter). Zunanji minister Hull je izjavil o stališču USA do blokade, da si ameriška vlada pridržuje pravico varovati v smislu mednarodnega prava svoje državljane in njihove interese ter izdati vse potrebne ukrepe, če bi katerakoli izmed vojujočih se strank kršila te pravice. Hull je nato naštel ukrepe, ki se imajo po ameriških zakonih izvajati glede omejitve potovanja Američanov z ladjami vojujočih se držav in ukrepe o omejitvi posojil in kreditov tem državam. Ti ukrepi, je poudaril Hull. ne pomenijo nobenih sprememb načela mednarodnega prava, temveč nalagajo ameriškim državljanom, da se odpovedo raznim pravicam, izvirajočim iz navedenih načel, in sicer dotlej, dokler kongres tega ne potrdi ali pa drugače ne ukrene. Načela mednarodnega prava so stara stoletja in se razvijajo ter obstoje tudi danes, čeprav se vojujoče se stranke pod raznimi izgovori pogosto od njih oddaljujejo. Ameriška vlada ni odnehala niti od ene izmed teh pravic nevtralnosti, ravnajoč se pri tem po mednarodnem pravu. Vlada je podrobno obvestila ameriške ladje o nevarnih predelih in državljane o nevarnosti, ki obstoji na vseh plovbenih linijah, bodisi da izvirajo iz legitimnih ali pa iz nelegitimnih stališč vojujočih se strank.
Hull je nato izjavil poročevalcem listov, da ni nič posebnega, če je Velika Britanija zadržala nekatere ameriške ladje in zaplenila njihovo tihotapsko blago.
Washington, 15. septembra. AA. (Reuter). Vseameriška letalska družba sporoča, da ne misli svojega prometa prilagoditi potrebam katerekoli bojujoče se države.
ne zvesta svoji dosedanji politiki ter svojim tradicionalnim prijateljem, upoštevajoč čast države, ki stoji na prvem mestu. Za tako postavljenim moralnim branikom je madžarska vojska pripravljena braniti svoj narod, zvesta politiki ohranitve etničnih pogojev.
Kar se tiče madžarsko-rumunskih odno-šajev, je treba, da se za ureditev spornih vprašanj ustvari ugodno ozračje, in to v hitrejšem tempu, kakor doslej. Madžarska vlada ni ničesar opustila, kar bi koristilo zboljšanju odnošajev med obema državama.
Glede odnošajev do Jugoslavije so razmere mnogo lažje ter obstoji volja, da se vsa sporna vprašanja uredijo z naklonjenostjo, ki že obstoja med Madžarsko in Jugoslavijo. Nato je grof Czaky dejal, da 'e potrebno naglasiti tudi tople besede, ki jih je izrekel bolgarski kralj Boris o odnoša-jih med Madžarsko in Bolgarijo.
Madžarsko-rumunski
trgovinski dogovor
Budimpešta, 15. septembra. AA. Včeraj so v gospodarskem oddelku zunanjega ministrstva podpisali konvencijo, ki ureja do 31. julija 1940 plačilni in trgovinski promet med Madžarsko in Rumunijo. Konvencija stopi v veljavo 20. t. m., ko jo bosta ratificirali obe vladi.
Vatikanski organ
o hrabrosti Poljakov
Rim, 15. sept. c. Današnji »Osservatore Romano« se z največjo pohvalo izraža o zadržanju poljske vojske pri obrambi Varšave. Pravi, da kažejo Poljaki hrabrost, patriotizem in vojaško sposobnost. Nemške operacije da zadevajo na Poljskem na vedno večje ovire tudi radi vremenskih ne-prilik.
Sklicanje mednarodne
mirovne konference?
Curih, 15. sept. z. »Neue Ziircher Zeitung« poroča da si Italija prizadeva s podporo Zedinjenih držav doseči sklicanje mednarodne mirovne konference.
34. rojstni dan
princa Umberta
Rim, 15. septembra. AA Prestolonaslednik Umberto slavi danes svoj 34 rojstni dan. Pri tej priliki prinašajo listi obširne članke, v katerih poudarjajo vdanost naroda do prestolonaslednika in podčrtujejo dejstvo, da je bil pred nekaj dnevi imenovan za poveljnika prve armade, kar dokazuje veliko zaupanje Italije v sposobnosti prestolonaslednika.
Trgovinska pogajanja
med Nemčijo in Belgijo
Bruselj, 15. sept. c. Semkaj je dospelo 11 nemških ekspertov, da urede vprašanja trgovine med Belgijo in Nemčijo. Belgijska vlada namerava poslati stalne trgovske misije v Pariz, London in Berlin, da zasigurajo normalen trgovski promet med Belgijo ter Francijo, Anglijo in Nemčijo.
Postani in ostani čtan Vodnikove družbe!
Nenapadalna pogodba med Rusijo in Japonsko?
Štiriurni razgovor Molotova z japonskim poslanikom Premirje med Mandžurijo in Zunanjo Mongolijo
Moskva, 15. sept. c. Predsednik sveta komisarjev in zunanji komisar Molotov ter japonski poslanik Togo sta imela danes popoldne v Kremi ju štiriurno konferenco. Jutri se bo posvetovanje nadaljevalo in bo o rezultatu izdan komunike.
New York, 15. sept. c. Iz Moskve poročajo, da je bil na današnjem razgovoru med Molotovom ln japonskim poslanikom Togom v Moskvi dosežen sporazum za sklenitev premirja v nenapovedani vojni med Mandžurijo in Zunanjo Mongolijo, ki bo najbrže že jutjl objavljen. Pričakujejo, da bo v kratkem sledil podpis rusko-japonske nenapadalne pogodbe. Mislijo, da je prišlo do zbližan ja med Rusijo in Japonsko po posredovanju Nemčije.
Tokio, 15. septembra. AA. (DNB) List »Simbun« je zvedel iz dobro poučenega vira, da je pri zadnjih razgovorih v Kremlju prišlo do sporazuma o novi rusko-japonski politiki. Na podlagi tega sporazuma bo sredi prihodnjega meseca imenovan nov sovjetski veleposlanik v Tokiu. Prav tako
se bodo izpopolnila tudi nekatera mesta konzulov.
Moskva, 15. septembra, br. Po uspešni konferenci med sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom in japonskim poslanikom Togom o zbiižanju med Japonsko in Rusijo so bile takoj ustavljene vse sovražnosti v Zunanji Mongoliji.
Amerikanci pozvani, naj takoj zapuste Rusijo
Moskva, 15. sept. c. Ameriško poslaništvo je pozvalo vse ameriške državljane, ki njihovo bivanje v Rusiji ni neobhodno potrebno, da naj Rusijo takoj zapuste.
Vsi Japonci odpoklicani iz Evrope
Tokio, 15. sept. c. Japonska vlada je pozvala vse japonske državljane, da zapuste Evropo. Izdajanje potnih listov za Evropo je bilo ustavljeno.
i kulturni klub o sporazumu
Beograjsko »Vreme« objavlja izjavo znanega Srbskega kulturnega kluba v Beogradu o stališču do najnovejših političnih dogodkov v našem notranje političnem življenju, predvsem do sporazuma. V svoji izjavi pravi Srbski kulturni klub:
>1. Današnji mednarodni položaj zahteva, da se vsi rodoljubi vdrže vsake notranje politične borbe in da gledajo na vsa vprašanja s stališča obrambe domovine. Danes je važnejša ohranitev Jugoslavije, kakor pa delitev oblasti in izvajanje teh ali onih političnih načel.
2.	Sporazum, ki je bil sklenjen med predsednikom JRZ in predsednikom HSS, daje lahko povod za upravičeno kritiko, vendar smatra odbor Srbskega kulturnega kluba, da sedaj ni trenutek za razpravljanje o tem. Srbski kulturni klub se že resno bavi s proučevanjem vprašanja državne preureditve, ki zahteva mnogo časa, svobodnega razpravljanja in skrbnega dela. Toda danes moramo delati samo za to, o čemer ni in ne sme biti nobenega razpravljanja, to je za obrambo Jugoslavije, svobodne nacionalne države vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev.
3.	Srbi se ne smejo niti za trenutek izneveriti svojemu velikemu nacionalnemu in državnemu poslanstvu. Zato morajo prenehati z vsemi strankarskimi borbami in trenji. V trenutku, ko so se naši bratje
Hrvati in Slovenci tako organizirali, da so dosegli višek edinstva in sloge, zahteva korist domovine, da tudi Srbi store vse za svoje zbiranje, za čim bolj enotno organiziranje in da postavijo v prve vrste svoje najboljše ljudi. Srbi so glavni tvorci Jugoslavije in so tudi danes njen glavni steber. Ta vloga jim nalaga tudi največje naloge, ki jih bodo izpolnili samo s popolno disciplino, slogo in odločnostjo.
4.	O podrobnostih nove državne ureditve se ne more govoriti brez predhodnih študij. Toda o temeljnih načelih državne ureditve si moramo biti že danes na čistem. Nova državna ureditev mora biti taka, da se bodo v Jugoslaviji tako Srbi, kakor Hrvati in Slovenci čutili, kakor v svoji hiši. Bila bi usodna in zlokobna zmota meniti, da je mogoče ustvariti svobodo Srbov, Hrvatov in Slovencev v kaki omahljivi državni skupnosti. Kakor jamči pravno varnost posameznikov le močna državna oblast, tako more biti svoboda Srbov in Hrvatov zavarovana samo v čim tesnejši njihovi medsebojni skupnosti. Brez močne Jugoslavije ni močnega srbstva, niti hrvatstva.
5.	Obramba in napredek Jugoslavije zahtevata, da se znajdejo pri skupnem narodnem delu" skupno vsi Srbi, Hrvati in Slovenci kot en človek z enakimi pravicami in tudi enakimi dolžnostmi.«
Beležke
Dr. Kramer v Zagrebu in Beogradu
Glavni tajnik Jugoslovenske nacionalne stranke dr. Albert Kramer se je na potu v Beograd, kjer bo v nedeljo poročal na seji strankinega glavnega odbora, v četrtek popoldne ustavil v Zagrebu. Sestal se je z Večeslavom Vilderjem in Savo Kosanovi-čem, poslevodečim podpredsednikom in glavnim tajnikom Samostojne demokratske stranke. Zvečer se je odpeljal dalje v Beograd kamor je prišel včeraj zjutraj in kjer je bila včeraj konferenca strankinega predsedstva.
„Seljački dom" o delu dr. Mačka
Zadnja številka »Seljačkega doma«, službenega glasila HSS (Hrvatske seljačke stranke), piše v svojem političnem pregledu:
»Predsednik dr. Maček je bil tudi ta teden nekaj dni v Beogradu. Tam se je posebno zanimal na eni strani za vprašanja narodne obrambe in zunanje politike. na drugi strani pa za prenos oblasti na banovino Hrvatsko. Naša banovina se bolj in bolj urejuje, ban dr. Subašič dela na tem neumorno od ranega jutra do kasne noči Pri tej težki nalogi mu pomagajo v prvi vrsti narodni poslanci ter šolani strokovnjaki.«
Kakor poročajo iz Zagreba, je z včerajšnjim dnem prevzel glavno uredništvo Seljačkega doma dr. Juraj Krnjevič, glavni tajnik HSS.
Hrvatska in demokracija
Glasilo podpredsednika vlade dr. Mačka, »Hrvatski dnevnik«, opozarja v včerajšnjem uvodniku, da doseženi sporazum ne prenaša na novo banovino Hrvatsko samo večji del državne izvršne, temveč tudi velik del zakonodajne oblasti. Zato je potrebno, da se čim prej izvedejo volitve v hrvatski sabor. List nadaljuje:
»Določene so že smernice volilnega zakona za hrvatski sabor. Te smernice so popolnoma demokratske in kažejo, da se bo v Hrvatski vladalo na demokratski način. To bo obenem kažipot, po katerem naj bi krenila vsa državna politika. Ne samo prebivalstvo Hrvatske, temveč vsi državljani željno pričakujejo rezultate novega političnega kurza.«
Predlogi „Hrvatske straže"
V »Hrvatski straži« jadikuje njen direktor dr. Janko Šimrak zaradi slabih časov, ki jih preživlja njegov list. Ljudje ne plačujejo naročnine. Zal so med njimi tudi duhovniki. In vendar je ravno »Hrvatska straža« tista, ki se briga za skrbi in težave katoliških duhovnikov med Hrvati. V dokaz navaja msgr. Šimrak serijo člankov, ki jih je objavila in v katerih se je med drugim zavzemal za povišanje pokojnin duhovnikom.
»Hrvatska straža« tudi apelira na beograjsko vlado naj se ozira pri sestavljanju državnega proračuna bolj na predloge katoliškega episkopata. Po njenem mnenju bi morali biti ti predlogi merodajni za vse državne organe. Zavzema pa se tudi »za čimprejšnjo ureditev odnošajev med Jugoslavijo in katoliško cerkvijo z obnovo konkordatskih pogajanj. Za rešitev tega vprašanja še ni bilo zadnjih 20 let bolj primernega trenutka, kakor je danes. Sedanja dada ima polno legitimacijo za pogajanja
s sveto stolico in današnji minister pravde dr. Lazar Markovič bo moral uvideti veliki pomen tega vprašanja in drugih z njim zvezanih z ozirom na našo notranjo in zunanjo politiko.«
Resolucija kamniške JRZ
V Kamniku je bila sreska seja Jugoslovenske radikalne zajednice. Na seji je bila sprejeta resolucija, ki pravi med dru-gim:
»Slovenija je s svojimi snežnimi vrhovi postala trden obrambni zid, ki jamči za mir in varnost vsem državljanom od silnega Triglava do Egejskega morja. Slovenija zasluži, da se tudi njenemu narodu odprejo vse tiste možnosti svobodnega nacionalnega, kulturnega in gospodarskega razmaha kakor našim bratom. Zato zahtevamo, da se nam dovolijo v okrilju naše ljubljene Jugoslavije enake pravice z brati Srbi in Hrvati, da pod njenim svobodnim soncem razvijemo vse svoje, do sedaj pritajene sile sposobnosti obnove in ustvarjanja dobrin slovenskemu narodu. Zahtevamo, da se uredba o razširitvi predpisov o banovini Hrvatski, ki je izšla v »Službenih novinah«, razširi takoj tudi na banovino Slovenijo«.
Narod in družina
Pod naslovom »Narod naj živi!« prinaša zadnji »Koroški Slovenec«, glasilo rojakov v Nemčiji, razmišljanja o narodnem življenju. V globoko zajetem sestavku beremo:
»Evropo si mislimo v narodih: narodih-trpinih, narodih-borcih, narodih-mislecih. Vsak narod ima svojo posebno lastnost, po kateri se razlikuje od drugih. So narodi, polni smisla za gospodarske in trgovske skrbi. So drugi, katerih misli so posvečene časti in veljavi, in tretji, katerim je lastna želja po gospodovanju nad drugimi. So narodi, katerih življenje sta molk in trpljenje. So narodi bohotnega zdravja, polni mladostnih sil, in drugi v pojemajoči starosti, usihajoči in umirajoči. Ce pogledaš narod pozornejše, ga zazreš v njegovih družinah, mladostnih ali starikavih. Ce pravijo. da se narodna usoda odločuje v otroških zibelkah in mrtvaških krstah, povedo le to veliko resnico, da živi narod v družinah in da sta nad družinami zakona narodne časti in narodne pravice. Vsaka družina je nujno v službi svojega naroda, v dobri ali slabi, in množi ali manjša narodno čast in narodno pravico. Zdrava, dobra družina — zdrav, dober narod. Bolna, umirajoča, slaba družina — bolan, umirajoč, slab narod. Pred teboj je bila in za teboj bo živela tvoja družina. Pred teboj je bil in za teboj bo tvoj narod. V tvojih rokah je dobro ali slabo družinsko in narodno ime.«
Odlikovanja ministrov
Beograd, 15. sept. AA. Nj. Vis. knez namestnik je odlikoval 6. septembra t. L a redom Karadjordjeve zvezde 3. stopnje ministra dvora Milana Antiča.
Odlikovan je z redom sv. Save 1. stopnje dr. Branko Cubrilovič, minister za kmetijstvo.
Obvezen vizum
na Madžarskem
Beograd, 15. sept. AA. Madžarsko poslaništvo objavlja, da se zopet uvaja vi-diranje potnih listov za potovanje v vse države. Ta odredba stopi v veljavo 15. septembra in velja tudi za diplomatske potna liste.
Naši kraji in ljudje
Neurja in zastoj na Jadranu
Letovišča so prazna, ladje počivajo
I
Sušak, 15. septembra
Silovito neurje na Sušaku, na Reki in na vsem Hrvatskem Primorju. o katerem smo včeraj poročali, je poleg skupne škode, ki so jo ocenili na 10 milijonov dinarjev, rodilo še nadaljnje hude posledice. Na Hrvatskem Primorju še vedno dežuje. V teku samih 24 ur je padlo 222 mm dežja in to je šestina normalne količine* padavin v celem letu. Bile so tudi smrtne žrtve Na Reki je strela ubila nekega moškega. Nadalje je strela zažgala nekatere hiše, vendar so gasilci povsod pravočasno udušili požar. Na Grobniku, kjer je v bližini znano letališče, se je že pojavil ogenj na strehah nekaterih hiš, vendar se je posrečilo tudi tu preprečiti požarno katastrofo.
Na pobudo Trgovske zbornice je bila na Sušaku sklicana anketa, da se preceni škoda po strahotnem neurju. Sklenjeno je bilo, da se zberejo najnatančnejši podatki o škodi. Sklicana bo še širša anketa, da se bo prizadetim nudila pomoč. Na anketi pa se je zlasti tudi poudarjalo, da v bodoče ne bo smel nihče imeti trgovinskih prostorov po kleteh, ker se je doslej na Sušaku že večkrat zgodilo, da so bile take trgovine in skladišča ob količkaj večjem neurju :zalit% od hudournikov s Trsata.
Jadransko morje je zadnje dni močno nemirno. Bližamo se pač ekvmokciju. Iz Splita poročajo, da je v četrtek dopoldne nastopil silovit vihar z brzino 80 km na uro. V samem Splitu je padlo 34 mm dežja in se je zemlja preobilno napila moče. Največ pa je v četrtek padlo dežja v Dubrovniku, in sicer 57 mm. Od severnega Jadrana vse tja doli do Boke Kotorske je zadnje dni neprestano deževalo. Od neurja je bil zlasti prizadet tudi Šibenik, kjer je v sredo zvečer polni dve uri treskalo in lilo. šibeniške ulice so bile poplavljene in
je voda vdrla v mnoga stanovanja in kleti Prizadeti so tudi mnogi kraji v zaledju Primorja Kjer ni razsajalo neurje, je dež koristil posevkom in je zlasti osvežil vinograde, ki bodo zaradi suše sicer imeli 30% manj pridelka kakor lani, zato pa bo vino prav dobro. Neurje je poškodovalo mnoge brzojavne in telefonske proge na Jadranu, ki so jih pa poštni uslužbenci hitro popravili. Pač pa je zaradi neurja trpel pomorski promet, ki je že itak najhujše prizadet zaradi evropske vojne.
Iz Splita poročajo, da je ladijski promet na Jadranu zadnje dni skoraj popolnoma prenehal. Naše ladje svobodne in dolge plovbe počivajo v pristaniščih. Tudi tujih ladij ni od nikoder. Paroplovba preživlja hudo krizo, ki se hudo odraža v naših pristaniščih ter v naši uvozni in izvozni trgovini. Vse naše luke so prazne in so v prometu edino ladje lokalne plovbe. Ostale ladje, privezane k pomolom, togo in mirno čakajo na zimski počitek in na razvoj položaja v Evropi.
V najhujši meri je vojna seveda zadela naš tujski promet. Skoraj do konca avgusta so bila letovišča na Jadranu dobro obiskovana in zelo živahna. Split, Sušak in Dubrovnik so bili polni tujcev iz raznih delov sveta, največ pa je bilo Nemcev, katerih dotok je nadomestil izpadek Čehov in drugih inozemcev. Za jesen je spet bilo napovedano veliko število nemških gostov po vsem Jadranu. Zdaj pa so kopališča prazna, ker je zaradi zapletenih razmer izostalo tudi občinstvo iz Jugoslavije. Hotelirji so v strahu pred bodočnostjo, zanašajo se pa, da bo prihodnje leto domača propaganda spravila kolikor mogoče domačih letoviščarjev na Jadran. Poleg hotelirstva so prizadeti na Jadranu vsi sloji, ki imajo količkaj zveze s tujskim prometom.
V Mariboru pripravljajo relejno postajo
Postavili jo bodo na Teznean pri Mariboru
Maribor, 15. septembra Podoba je, da je problem ureditve pre-potrebne radijske relejne postaje v Mariboru prešel v svojo konkretno fazo. Nekateri posestniki s Tezna so namreč prejeli obvestilo, naj se zglasijo pri pristojnem tiradu, kjer naj se izjavijo glede pogojev, p>od katerimi bi bili pripravljeni odstopiti v poštev prihajajoča zemljišča, kjer naj bi se uredila relejna radijska postaja v Mariboru. Kakor se doznava, bo potrebnih za ureditev relejne postaje okoli 10.000 kv. m zemljišča. Prvotno je bil načrt, da bi se zgradila radijska relejna postaja na zemljišču v bližini mestnega vodovoda. Strokovnjaki pa so izrazili proti temu svoje pomisleke, ker bi spričo neprekinjenega pogona vodovodnih naprav nedvomno nastopile motnje pri oddajah relejne postaje. Mariborska mestna občina je sicer izrazila svojo pripravljenost, da odstopi brezpla-
čno potrebno zemljišče v bližini mestnega vodovoda, vendar pa je spričo navedenih pomislekov prevladalo mnenje, da je treba iskati primerno zemljišče bolj na jugovzhodni strani.
Nadaljnje vprašanje, ki ga bo treba rešiti, je vprašanje cenenega električnega toka in bo treba v tem oziru skleniti poseben aranžma. Vodstvo falske elektrarne bo nedvomno pripravljeno, da nudi naši bodoči relejni postaji čim ugodnejše in v tem oziru čim sprejemljivejše pogoje.
Vsa naša obmejna javnost pričakuje, da se bodo priprave za ureditev radijske relejne postaje na Teznem pri Mariboru čim bolj pospešile in da bodo v naglem tempu vodile v drugo fazo, to je k ureditvi postaje same. Ob meji to pomanjkljivost v naši dobi prebridko čutimo, zlasti ker so oddaje ljubljanske kukavice komaj slišne in komaj dosegljive.
Zaradi pomladitve bogatega Beograjčana
je bila sodna razprava v Novem Sadu obnovljena
Novi Sad, 15. septembra
Pred okrožnim sodiščem v Novem Sadu so ponovno razpravljali o znani pomlaje-valni aferi dveh popularnih kirurgov: dr. Slavka Uzelca in dr. Petra Kolesnikova. Že od leta 1936. vzbuja ta afera zanimanje v zdravniških krogih, pa tudi v družbi one starejše gospode, ki bi rada natančneje vedela, kdo je bil osrečen s pomladitvijo.
Kakor je v spominu, je okrožno sodišče v Novem Sadu, dne 23. januarja 1937 oprostilo oba zdravnika, ker je ugotovilo, da mladenič Rade Marič z odvzetjem dela spolne žleze ni bil telesno poškodovan in sploh ne prizadet v svojih moških sposobnostih. Proti tej sodbi pa se je pritožil državni tožilec in kasacijsko sodišče v Beogradu je razveljavilo sodbo okrožnega sodišča ter naročilo, da se zadeva izroči v presojo glavnemu zdravstvenemu svetu v Beogradu. Glavni zdravstveni svet je zadevo natančno proučil. Mladenič Rade Marič je bil poklican v Beograd, kjer so ga preiskali strokovnjaki dr Kostič, dr. Koen in dr. Belosavič. Po njihovem strokovnem mnenju je nato glavni zdravstveni svet de-finitivno oblikoval svoje mnenje in ga poslal okrožnemu sodišču v Novem Sadu. Tako se je pretekli četrtek obnovila razpra-
T ičiston
Desno od široke ceste, vodeče izpred Narodnega doma proti gradu Tivoli, leži med gabri in trepetlikami prostorček, ki je že celo vrsto let priljubljeno torišče našim prijateljem ptic pevk za krmljenje žgolečega in ščebetajočega drobiža. Prijatelji ptic so ta prostor med seboj nazivali Tičistan in ta del tivolskih nasadov je bil tudi širši javnosti znan pod tem imenom.
Včeraj je bil ta prostorček tudi uradno krščen na to ime. Uprava ljubljanskih mestnih vrtov in nasadov je prazno tablico pod gabri opremila z ličnim napisom Tičistan, s čimer je dala polno priznanje prizadevanju mnogoštevilne občine Tičistan-cev, ki tako vzorno in požrtvovalno skrbi za blagobit naših ptic pevk. Da ne bodo bodoča pokolenja Ljubljančanov v dvomih in da se ne bi morda v tem ali onem seminarju naše filozofske fakultete kdaj pozneje vneli brezplodni prepiri o nastanku imena, naj tu ugotovimo njega zgodovino.
Ime si je v svoji znani šegavosti izmislil naš književnik in prijatelj ptic g. dr. Anton Debel j ak. Naslonil ga je na vzhodno toponomastiko in stvoril besedo po analogiji Afganistan, Beludžistan, Kurdistan, Lu-ristan, itd. Zaradi te naslonitve je tudi v nazivu izpadel j, s čimer se morajo zadovoljiti oni, ki ga pogrešajo. V ostalem je to ime že pred petimi leti ovekovečil g. dr. Debeljak v prigodnem sonetu, pa tudi v mladinsko literaturi in v časopise je že prodrl ta naziv. Lahko tedaj rečemo: Tičistan je.
va pred malim senatom, ki mu fe predsedoval g. Kosta Hadži-Kostič. Razprava je bila mnogo krajša kakor prva. Dr. Uzelac, ki je bil prvi zaslišan, je vztrajal pri prvotni izpovedi, trdeč, da je naprosil zdaj že pokojnega prodajalca časopisov Uroša Jovanoviča, naj mu poišče za operacijo primernega mladeniča, ki bo voljan žrtvovati del svoje žleze za presaditev na nekega starejšega gospoda iz Beograda. Jovano-vič je poiskal Rada Mariča, ki je za nagrado štirih tisočakov pristal na operacijo. Podobno je izpovedal tudi dr. Kolesni-kov. Nato je bil zaslišan Rade Marič, ki je ponovno trdil, da je pri operaciji trpel hude bolečine in se je onesvestil, po operaciji pa je čutil, da je za 60% spolno oslabljen. Prečitana je bila še izpoved bolničarke, ki je pomagala pri operaciji. Mnenje glavnega zdravstvenega sveta navaja, da je desna spolna žleza zaradi operacije pohabljena, leva pa popolnoma nedotaknjena, zdrava in normalna, in da to nima škodljive posledice za organizem. Ta operacija se ne more smatrati za pohabljenje
in tudi ne za odstranitev dela organizma, ker bi sicer tudi transfuzijo krvi morali
smatrati za odstranjevanje dela organizma. Prečitana je bila še sodba zdravstvene oblasti I. armije, ki je spoznala Rada Mariča za popolnoma zdravega in sposobnega za borca.
Državni tožilec je še predlagal, da se kot priča zasliši Radetova mati Danica Mariče-va. Senat je želji ugodil in mati je izjavila, da je dva dni pred operacijo zvedela od sinovih tovarišev, kaj se bo zgodilo in se je zato odpravila k dr. Uzelcu ter mu re-
kla, da je Rade lahkomiseln fant, saj še nI
dovršil 21 let, ona pa da nikakor ne dopusti takšne operacije. Mati trdi, da ji je dr. Uzelac rekel, da Radeta sploh ne pozna, naposled pa jo je prepričeval, da je operacija neznatna in da ne bo imela nobenih posledic. Radetov zastopnik dr. Milan Ivančevič je zahteval, da se Radetu izplača 50.000 din odškodnine, ker se ne more oženiti, nadalje 30.000 din za poškodbo z operacijo, še 20 tisočakov pa za bolečine pri operaciji, skupno torej 100.000 din, ki naj jih solidarno plačata oba zdravnika. Zagovornik Koka Savatijevič pa je predlagal, da sodišče oprosti oba zdravnika, ker ne gre za noben prestopek. Po kratkem posvetovanju je predsednik senata sporočil, da bo sodba razglašena v ponedeljek ob 8. zjutraj.
Do smrti se bo pokoril v ječi,
ker je dal umoriti svojo ženo
Celje, 15. septembra
Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Dolničar, se je danes zagovarjal 30-let-ni posestnik Anton Kotnik iz Kozjaka pri Mislinju, ker je 7. julija 1937 nagovoril svojega hlapca Alojza Šibanca iz Nove cerkve, da je usmrtil njegovo ženo Marijo. Šibanc je bil zaradi svojega dejanja obsojen v Celju pred nekaj tedni na 20 let robije in trajno izgubo častnih pravic. O tem smo poročali takoj po razpravi.
Kotnik je bil doslej v celjski bolnišnici, zato je bila razprava proti njemu šele danes. Kotnik je pri razpravi priznal svoj zločin. Pripovedoval je, kako je leta 1932. po očetovi smrti prevzel zadolženo očetovo posestvo. Njegova žena je mrzila Kotni-kovo mater, zaradi česar je njegova mati, ki je sinu in snahi gospodinjila, zapustila
hišo in se preselila v svojo kočo. Ker Kot-nikova žena ni znala kuhati, je prišlo med njo in njenim možem često do prepirov, ki so se stalno stopnjevali. Končno je Kot nik sklenil spraviti svojo ženo s sveta. Nagovoril je svojega hlapca Šibanca, da usmr ti njegovo ženo, in mu obljubil za to 200 din nagrade. Ko so Kotnik, njegova žena in Šibanc 7. julija 1937 spravljali krmo z voza na gospodarsko poslopje, je stal Kotnik spodaj na vozu in metal seno na pod, kjer sta bila njegova žena in Šibanc. Na dogovorjeni znak je Šibanc sunil Kotniko-vo ženo s poda. Kotnikova ie padla 13 metrov globoko na kamenje, ki ga je bil Kotnik prej navozil pred gospodarsko poslopje. Pri padcu si je zdrobila lobanjo ter zlomila obe nogi in roki. Nesrečnica je na mestu izdihnila.
Anton Kotnik je bil zaradi svojega zločina obsojen na dosmrtno robijo.
Iz suhega poletja v mokro jesen
Izsušena Sava je narasla za dva metra — Poletna suša
je vzela gobe
Litija, 15. septembra.
Še v nedeljo smo imeli prav poletno sonce, čeprav že skoro sredi septembra, so se ljudje kopali v Savi kakor sredi julija. Tako dolge kopalne sezone so le ma-lokatero leto, saj velja staro pravilo, da prvi dež po velikem šmarnu ,ki je 15. avgusta .ohladi ozračje in prežene iz Save kopalce. Letos pa smo se kopali prav do torka 12. t m.
V sredo nas je pozdravil oblačen dan in zvečer so se med bliskom in gromom odprle nebeške zatvornice in poslale dežja več kakor smo ga potrebovali. Nekateri pa so ga veseli, zlasti tisti, ki so trpeli pri vodovodih in studencih pomanjkanje pitne vode. Letošnja dolga suša je bila zelo nadležna.
Kakor kaže vodomerska postaja pri litijskem mostu, je moralo na Gorenjskem močno deževati, že v sredo zvečer je začela Sava naraščati in je poskočila kar za poldrugi meter nad normalo. Pred dnevi pa je kazal vodomer komaj tri centimetre nad najnižjim stanjem reke Save. Obširne peščene ploskve so se že kazale na sredi toka vzdolž vse Save. Danes je začela Sava upadati in je prilezla na 84 cm nad normalo.
Zaradi nizkega vodnega stanja zadnje dni je splavarski posel počival. Le tisti, ki
so imeli neodložljiva naročila ,so se upali z rezanim in jamskim lesom v vodo ln na pot. Pa je bila vožnja po izsušeni strugi počasna in nevarna. V Renkah so gledali iz vode Ajdovo zrno in mnoge druge skale, ki jih drugače leta in leta ne vidimo, žleb pri Prusniku je bil čisto suh, spla-varji niso mogli več vanj in so morali kar mimo skal in brzic. Pa še z rokami so morali marsikje vlačiti splave naprej.
Po visoki vodi, ki je nastopila zdaj splava rji lahko vozijo. Naraščajoča reka je že v noči na četrtek tu in tam pobrala les ln druge reči V četrtek zjutraj je nesla s seboj čoln, ki ga je odtrgala v št Juriju ob Savi. Čoln je služil delavcem v kamnolomu za prevoz z enega na drugi breg. Odtrgani čoln so potegnili s kavlji na suho pri Litiji, ko ga je zanesel vrtinec k bregu.
Menda je poletna suša kriva, da Imamo tako malo gob. Niti strupenih in neužitnih ni. Gobe iz našega okraja so zelo znane. Izvažali smo jih mnogo v Italijo in druge dežele. Ob takem času kakor zdaj smo poslali druga leta v svet že več sto kilogramov posušenih gob. Kmetje in prekupčevalci so imeli s prodajanjem goto lep zaslužek, zdaj p asmo tudi ob te dohodke. Morda bo to deževje priklicalo gobe iz zemlje.
Lahkovernih ljudi je zmerom dovolj
Kako so cigani opeharili dolenjskega kmeta za štiri
tisočake
Novo mesto, 15. septembra Dolenjska ima mnogo ciganov, med katerimi sta najštevilnejši rodbini Brajdičeva in Hudorovičeva. Pa še drugi cigani prihajajo k nam. Pred dnevi je prišla neka ciganska skupina iz Hrvatske in se ustavila v neki vasi. Cigani so ljudem pripovedovali, da imajo pri sebi mnogo denarja, katerega pa v sedanjih razmerah ne morejo pretihotapiti čez mejo. Rekli so, da bi ga morali spraviti čez madžarsko mejo.
V vasi se je zglasil pri uglednem posestniku Jožetu dolg cigan, črn ko gavran, s še bolj črno dušo in mu povedal skrivnostne reči. Od takrat se je večkrat zglasil pri posestniku. Morale so biti v resnici zelo čudne reči, kajti posestnik je postajal čedalje bolj zamišljen in molčeč. Moževo čudno obnašanje je kar resno zaskrbelo nje-
govo ženo, ki je bila mnenja, 3a ji je mož hudo zbolel Tudi otroci so govorili po vasi. da je atek hudo bolan. Na vsako prigovarjanje je mož v odgovor le narahlo zmignil z rameni.
Neki večer pa se je mož na prigovarjanje žene le odločil in povedal vso skrivnost svoje bolezni Med štirimi očmi ji je zaupal, da je imel večkrat sestanek s ciganom, ki mu je predlagal imenitno kupčijo: za 4000 dinarjev dobi 80 tisočakov v tuji valuti katero bo on kot ugleden posestnik z lahkoto vnovčil za naš denar, kar je ciganu nemogoče. Cigan se je izgovarjal, da njegova druščina nujno potrebuje gotovino za potovanje po naših krajih, sicer bi ne ponujali tako ugodnega nakupa tuje valute. Dejal mu je še, da bo tujo valuto vnovčil v Mestni hranilnici novome-
m
ZA SIGURNO IN DOBRO HOJO.SAMO
vojak nekoč in danes
Zanimiv razvoj angleškega Tommyja
vojaškega
Vojaške operacije na zapadnem bojišču so znova pritegnile našo pozornost na sposobnost in kakovost francoskih in angleških vojakov. Če lahko rečemo, da nam je francoski še dokaj dobro znan, kar gre brez dvoma tudi na račun tesnejših stikov, ki smo jih imeli v preteklosti s Francozi, pa so na drugi strani o angleškem vojaku pri nas doma precej megleni poj-/ni. Vendar predstavlja angleška vojska tako važen činitelj v sedanjem mednarodnem spopadu, da je potrebno, da se nekoliko ozremo tudi na angleškega in se poučimo o njegovem stoletnem razvoju, ki ga pozna le malokateri vojščak kakega drugega naroda. Kadar govorimo o angleški vojni sili, imamo pred očmi pred vsem angleško pomorsko brodovje, docela pa zanemarjamo kopno silo Velike Britanije, ki pa bo morala nositi v bližnji bodočnosti velik delež pri skupnem obračunu zapad-nih demokracij z Nemčijo
Odkod naziv Tommy?
Na Angleškem je priljubljena navada, dajati nosilcem različnih javnih funkcij svojevrstna imena, ki pa imajo vsa za sabo več ali manj zapleteno zgodbico. Tako se je n. pr. za londonske stražnike že zdavnaj udomačil izraz »Bobby«, člani angleške suhozemne vojske se pa že dolgo ponašajo s pridevkom »Tommy«. To se nanaša na čisto določenega Tommyja, ki je svoje dni v resnici živel, namreč na Tom-myja Atkinsa, čigar ime je zapleteno v borbe angleškega imperija z divjimi indijskimi plemeni. Ko je Anglija v krvavih borbah sredi preteklega stoletja polagala
od plačanega najemnika do sodobnega obveznika
temelje svoji oblasti v Indiji, se je dogodilo, da so lepega dne Angleži, ki so tvorili posadko v trdnjavi Lucknow, bili prisiljeni zbežati pred krvoločnim sovražnikom, da so si rešili vsaj golo življenje. Na divjem begu so trčili na samotnega stražarja, po imenu Thomasa Atkinsa in ga pozvali, naj se ž njimi spusti v beg. Vrli Tomaž ie to povabilo ponosno odklonil in ostal na svojem mestu, kar je plačal s svojim življenjem. In kadar se je poslej pripetil v krvavih spopadih med Angleži in indijskimi plemeni kak dogodek, v katerem se je pokazala izredna srčnost tega ali onega angleškega vojščaka. je krožil med vrstami angleških borcev stavek: »To je pa nekaj takega, kakor je storil naš Thomas Atkins!«
Pravi lik angleškega vojaka
Vsi francoski vojaki, ki so se v svetovni vojni borili s Tommyji, pripovedujejo o njihovem pogumu in o njihovem vzvišenem preziranju vsake nevarnosti. Posebno pa ne morejo prehvaliti izrednega to-variškega čuta, postrežljivosti, iznajdljivosti in praktičnosti. Zgodilo se je celo, da si je angleški vojak namestil v strelskem jarku kar harmonij, z eno besedo, vnesel je tudi v najbolj grobo in nepoetično okolje duh domačnosti in mirne samozavesti. Treba je samo prebrati dve krasni zgodbi tudi pri nas znanega francoskega romanopisca, morda najodličnejšega sodobnega poznavalca angleških razmer, Andrea Mauroisa, ki v svojih dveh spisih »Silence . du colonel Bramble« (Molk polkovnika B.) j in »Major O' Grady« očarljivo riše častno '
podobo hrabrih angleških mladeničev, ki so s svojo krvjo utrdili francosko-angleško bratstvo. Zanimiva je dogodbica, ki jo je oživil neki Francoz. Ta je leta 1914. z nekega pariškega balkona opazoval strumno korakanje angleških čet ki so iz Pariza odhajale na fronto. Pripoveduje, da so Angleži zanosno in z nenavadnim občutkom za ritem prepevali Marseljezo in ko so potihnili zvoki pesmi, se je začulo gromko vprašanje: »Are we down-hear-ted?« (Mar nam je otrpnilo srce?) Kakor en mož je vsa četa odgovorila: »No!« (Ne!) Nato je isti glas znova vprašal: »Shall we victorious?« (Ali bomo zmagovalci?). «Yes!« (Da!) je gromko odjeknilo po ulici tudi v srcih navdušenega francoskega občinstva, ki je prisostvovalo pohodu angleške armade.
Razvoj preteklega stoletja
Do letošnje pomladi je bil angleški Tom-my prostovoljec. Do tega časa je bila v Veliki Britaniji veljavna skoraj dve stoletji in pol stara odredba iz leta 1690, ki je izrečno prepovedovala vzdrževanje stalne vojske v mirnem času. Vojaške in politične izkušnje pa so izučile Anglijo, da je ta odredba v vsem svojem obsegu le prestroga in da zahtevajo interesi velikega angleškega imperija omiljenje strogih določb tega zakona.
2e slavni zmagovalec pri Waterlooju, Wellington, ki je tu odločilno porazil Napoleona, je za časa španskih vojn proti francoskemu cesarstvu utemeljeval potrebo in zahteval uvedbo novačenja. Pritoževal se je nad moralo svojih čet, »ki so sijajne pri paradah in odlične v borbi, ampak strašnejše in katastrofalnejše za prebivalstvo, kot sovražnik sam«. Nujna potreba je torej narekovala, da so Angleži uvedli prostovoljen nabor ln okser je zda-
PODPETNIKI
ški ali pa v kakšni banki v Ljubljani. Spričo te izpovedi je žena moža vsa vesela novice še malo okregala, ker ji vsega tega ni že prej povedal. Mož in žena sta nato sklenila, ker nista imela doma dovolj denarja, da pojde gospodar po posojilo k svojemu prijatelju.
Drugo jutro je imel posestnik denar v rokah in je nestrpno čakal, kdaj se na pragu hiše prikaže njegov dobrotnik cigan. Dolgo mu ni bilo treba čakati. Po bregu navzgor je prisopihala drobna ciganka, ki je posestniku prinesla sporočilo, da ga dolgi cigan pričakuje na obronku gozda za vasjo, kamor se naj tudi cn požuri. Rek'a mu je tudi, naj vzame s seboj denar. Na sestanek se je kmet v resnici takoj napotil, vendar denarja zaenkrat ni imel s seboj. Imel je še pomisleke, ki pa so ga na sestanku takoj minili. V gozdu mu je namreč cigan pokazal polno pisanih papirjev, ki so bili silno podobni ameriškim dolarjem, italijanskim liram in nemškim markam. V vreči iz katere je prebrisani cigan jemal pisane papirje, pa se je čul žvenket kovancev, za katere je cigan rekel, da so iz pristnega zlata. Posestnik, ki je kar strmel nad tolikim ciganovim bogastvom, se je še opravičil, ker ni takoj prinesel denarja. Prinesel pa da ga bo na določeno mesto zvečer, ko se bo izvršila zamenjava. In res je kmet prišel na določeni kraj s štirimi tisočaki, za katere mu je cigan izročil svoj zaklad v vreči.
Veselo razpoložen jo je mož mahnil domov skozi gozd. Ni pa napravil po gozdu četrtine svoje poti, ko sta mu zaskočila pot dva cigana in mu vzela vrečo, v kateri pa gotovo niso bile kakšne vrednosti. Ker se je kmet upiral, sta ga cigana za nameček še malo prerahlala in nazadnje trdo privezala k neki bukvi, kjer je siromak moral prebiti vso noč do drugega dne popoldne. Lahkovernega moža je rešil iz mučnega položaja star prosjak, ki ga je pot po naključju dovedla mimo. Mož se je ves potrt vrnil po ovinkih domov, kjer so ga nestrpno pričakovali. Seveda je bilo doma razočaranje veliko. Zanimivo je predvsem to, da se med našim ljudstvom, ki sicer ne zaupa ciganom še zmerom dobijo ljudje, ki se dado na tako preprost način opehariti.
Požar zaradi strele
Te dni je udarila strela v hlev in skedenj Isteniča Janeza v Rovtah. Domači so bili v usodnem trenutku baš na skednju, kjer so mlatili oves. Poslopje je v nekaj trenutkih zagorelo z velikim plamenom. Uničeni so vsi stroji, seno, žito in vsa slama. Živino se jim je posrečilo še v pravem času rešiti. Domači gasilci so kmalu prihiteli na kraj nesreče in z velikim po-žrtvovanjem omejili požar, da se ni razširil na ostale zgradbe. Prišli so jim pomagat tudi vojaki in vaščani.
Škoda je precejšnja in je le delno poravnana z zavarovalnino. Vsa hvala našim vrlim gasilcem in vojakom, ki so se pri gašenju zelo potrudili, da ni bila nesreča še večja.
šala nagrada za posameznega moža en funt mesečno, kar je za tiste čase bila kar čedna vsota. Vendar naj navedemo še druge besede Wellingtonove: »Če ne bomo imeli revežev, tudi ne bomo imeli vojakov.« Te besede imajo svojevrstno ozadje. Nabiranje novih vojakov namreč za Angleže nikakor ni bil lahek posel. Ko so bile letine obilne, se je kaj rado dogajalo, da so angleški mladeniči kratkomalo rajši ostajali doma, ker so imeli kruha več ko dovolj in se jim zatorej ni bilo treba pehati za trdo vojaško skorjo po večkrat silno oddaljenih deželah. Le kadar je prišla vrsta suhih let, so bile angleške prostovoljske čete prenatrpane z borci. To seveda nikakor ni hodilo prav vojaški politiki Velike Britanije.
Medtem ko gledamo pri nas in tudi drugod po svetu na vojaško službo kakor na neko samo po sebi umevno dolžnost zavednega državljana, je bilo . angleško mnenje do nedavnega dokaj drugačno. Anglež je gledal na vojaško kariero bolj zviška, torej kot na poklic, v katerega te ne more kdorkoli prisiliti in je to svojo neodvisnost čuval z naravnost ljubosumno skrbnostjo.
Krvavi boji Angležev v Južni Afriki v začetku našega stoletja pa so bili zadnji opomin Angležem, da uvedejo, če že ne obvezno vojaško službo, pa vsaj prisilni vojaški pouk. Predlagali so, naj bi se mladeniči osemnajstih let najprej dva meseca telesno krepili in urili tudi v ravnanju z orožjem Potem naj bi jih štiri leta zapored pošiljali po petnajst dni na vojaške vaje, kar bi torej dalo v štirih letih dva meseca vojaške službe. Vendar so ti predlogi zaenkrat ostali samo na papirju, ker se je Anglija v svoji »sijajni osamljenosti« čutila dovolj zaščiteno na svojem otoku. m& na misel ji ni prišlo, da bi se dala k
Domače vesti
* Smrt starega, uglednega slovenskega narodnjaka. Iz Trebnjega so nam sinoči sporočili, da je umrl v visoki starosti 86 let ugledni trgovec in posestnik g. Viljem Tomic. Odšel je v večnost ne samo odličen slovenski gospodarstvenik, marveč tudi vzoren narodnjak, ki se je trajno vpisal v zgodovino slovenskega narodnega preporoda. Bil je član Južnega Sokola, ustanovni član novomeškega sokolskega društva, ustanovitelj novomeške sokolske župe, ustanovitelj sokolskega društva v Trebnjem in podstarosta novomeške sokolske župe. Daleč naokrog je užival sloves vzornega poštenjaka in narodnjaka. K večnemu počitku ga bodo spremili jutrišnjo nedeljo ob 17. Naj mu ohranjen najčastnej-ši spomin! Ugledni družini izrekamo odkritosrčno sožalje.
* Zagreb ima toliko dijakov kakor vsa Slovenija. Letos se je na srednje šole v Sloveniji vpisalo okrog 13.000 dijakov. Natančno število še ni znano, ker vsi podatki še niso prispeli v Ljubljano. Kakor navajajo zagrebški listi, je število učencev na zagrebških srednjih šolah letos znatno večje kakor lani in se suče okrog 13.000. Tudi Zagrebčani tožijo, da imajo premalo šolskih poslopij in je nujno potrebno, da pričnejo graditi novo šolsko palačo v Cankarjevi ulici. V Beogradu je letos, kakor smo včeraj poročali, 15.537 dijakov na srednjih šolah.
I speli na svoje mesto, zaviti v koprive. Jaj-j ce je naše najbolj znano tržišče rakov. , Vas Vinac, oddaljena 14 km od Jajca, je pravcati zakladnik rakov. V septembru, ko se pričenja jesenski lov, vlovi dober rakar dnevno po 100 do 150 velikih rakov. Letos je lov na rake obilen, razprodaja pa majhna. Cena rakom bo najbrž tako padla, da si bo lahko vsak sladokusec v Jugoslaviji privoščil rake za poslastico. Treba je samo organizirati razprodajo.
* Vpisovanje v drž. priznano enoletno trgovsko učilišče »ChristofOv učni zavod« — s pravico javnosti — Ljubljana. Domobranska cesta 15 se vrši do konca tega tedna. ker bo otvorjen še en oddeiek . Prijave se sprejemajo vsak dan dopoldne in popol. dne. Pojasnila in prospekti na razpolago. Zavod uživa odličen sloves po svojih učnih uspehih in prvovrstnem profesorskem zboru. Vodilni in največji zavod te vrste v državi. Lastno moderno novo šolsko poslopje. Šolnina zmerna. (—)
. * Premožni starši morajo plačati zdravljenje siromašno poročene hčerke. Upravno sodišče v Zagrebu je o tem izdalo zanimiv odlok, katerega je potrdil tudi državni svet. Premožni starši, katerih hčerka je poročena s siromašnim možem in je dalje časa bolehala, so namreč vložili tožbo, v kateri so zahtevali, da plača bolniške stroške država. Upravno sodišče pa je ugotovilo, da v primeru, ko oskrbovan-
Na željo občinstva predvajamo še danes
film z najpopularnejšo francosko filmsko Igralko
DANIELLE DARRIEUX
Ona hoče — on pa noče...
| Dr. SToSSEL
švicarski kosmetični preparati so odlične kakovosti in g
nizkih cen. — Depot Parfumerija »VENUS«, Tyrševa 9.
* Ob stoletnici prve moške gimnazije v Beogradu bodo priredili razstavo znanstvenega. književnega in umetniškega delovanja bivših dijakov in profesorjev te šole. Stoletnico bodo praznovali v pričetku oktobra. Zgodovina šole bo opisana v posebni spomenici. To je bila prva in glavna prosvetna matica stare kneževine in kraljevine Srbije. V njej se je šolal tudi kralj Peter I. Osvoboditelj in iz nje je izšla plejada književnikov, znanstvenikov in umetnikov od Ljubomira Nenadoviča do Branislava Nušiča, Milana Rakiča in mnogih še živih mož peresa. Po obsegu, še zlasti pa po kakovosti razstavljenih del bo razstava zrcalo duhovnega vzpona, znanstvenega in kulturnega napredka Srbije v teku zadnjih sto let.
MANUFAKTURA
F.KS
SOUVAN
MESTNI TRG 24
* Ali si želite rakov za poslastico? Na
letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani je bil posebno obiskan paviljon, kjer so v velikih vitrinah, napolnjenih z vodo, plavale vitke prebivalke naših rek in jezer in so se med njimi košatili krepki raki iz Notranjskega. Raki so med sladokusci vzbujali precej poželenja. Ni izključeno, da bo v kratkem v večji meri ustreženo uživalcem rakov. Kakor čitamo v »Vremenu«, vlovijo samo v neki vasi blizu Jajca letno 10.000 kg rakov. Z ekspresni-mi pošiljkami so doslej potovali sloviti raki iz Vrbasa in Plive daleč po Evropi, da so bili za najdražjo zakusko v elitnih hotelih Francije in Nemčije. Letala so jih prenašala na daljave, da so pravočasno pri-
— Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izpraz-njenje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Josefova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
ka sama in tudi njen mož ne moreta plačati bolniških stroškov, kakor je to izpričano po potrdilu pristojne občine, pri-dej o v poštev glede plačila stroškov druge, zakonito k temu obvezane osebe, in sicer po predpisih občega državljanskega zakona v prvi vrsti starši, v kolikor jim to dopušča njihovo premoženjsko stanje.
*	Vsej naši današnji nakladi so priloženi prospekti glavne kolekture državne razredne loterije »Vrelec sreče«, Alojzij Pla-ninšek, Ljubljana, Beethovnova ulica 14. V Vašem interesu je, da takoj naročite srečke pri naši domači kolekturi in poizkusite svojo srečo. Mnogo srečk, kupljenih pri tej naši največji kolekturi, je zadelo že visoke zneske. Postrežba je hitra, točna in strogo solidna. (—)
*	Zdravstveni tečaj za prvo pomoč živalim. Po zgledu evropskih držav, v katerih se izkazuje velika pozornost zaščiti živali, se je tudi v Beogradu ustanovilo Društvo za varstvo živali in rastlin. Društvo je pod pokroviteljstvom kraljice Marije, kneginja Olga pa je častna predsednica. Društvo priredi poseben strokovni tečaj, na katerem se bodo teoretično in praktično poučili vsi, ki želijo izkazovati prvo pomoč poškodovanim živalim. Tečaj bo v znamenju »Modrega križa« in se bo pričel z današnjim dnem.
*	Napredovanje živinozdravnikov. Za višje vetrinarske svetnike 4. skupine 1. stopnje so napredovali: Peter Rihtarič v Šmarju pri Jelšah, Franjo Miiller v Sme-derevu, Janko Vizjak v Brežicah, Stanko Arko v Vukovaru, Anton Sok v Dolnji Lendavi, Peter Skafič v Mariboru (desni breg) in Jožo Rauter v Kovačici; za veterinarskega svetnika ori sreskem načelstvu v Prištini v 5. skupini je napredoval Milan Svetec.
*	Dober humor. V Sarajevu je bil letos operiran pisatelj Milan Curčič. Odrezati so mu morali nogo. Kljub temu pa duhovitega moža ni zapustil humor. V času zdravljenja je Milan Curčič napisal komedijo »Ljubimec vseh žen«, ki bo drevi doživela v sarajevskem gledališču krstno predstavo. V razgovoru z novinarji je Curčič povedal, da je vsebina njegove komedije resnična in da je snov zajel iz nekega manjšega pokrajinskega mesta v Jugoslaviji.
*	Haceta zasledujejo okrog Kamnika. Znani vlomilec Anton Hace, ki je osumljen tudi nekaterih krvavih zločinov, se je pred nekaj dnevi v družbi dveh pajdašev pojavil v Kamniku in okolici. Med drugim je vlomil pri nekem kamniškem trgovcu, v pisarno finančne kontrole v Kamniku in v gostilno Viktorja Prodana v Stahovici. Hace je na sumu tudi, da je vlomil v Lahovo trgovino v Vrhpolju ter v hišo gostilničarja in veleposestnika Jožeta Burgerja v Hrašah pri Smledniku, kjer je izginila večja količina žganja, cigaret, tobaka, je-stvin in drugih predmetov. Kakor navajajo nekatere priče se je Hace z nekim svojim pajdašem pripeljal v Hraše na kolesih od Skaručne, nato pa sta v bližnjem gozdu počakala noči.
*	Jutri na žegnanje h Kovaču na Vikrče.
temu od kogarsibodi prisiliti in ti predlogi niso prišli niti v resen pretres.
Toda novi pojavi, pred vsem nove pridobitve vojaške tehnike, so jeli počasi iz-preminjati angleško javno mnenje. Ko je v začetku tega stoletja prvo letalo preletelo Rokavski preliv, so tudi najbolj zakrknjeni Angleži uvideli, da njihova osamljenost, ki je svoje dni predstavljala največjo zaščito in moč Velike Britanije, nikakor ni več tako pomembno orožje v borbi z novimi sredstvi, s katerimi razpolaga moderna strategija. Ko je nastopila svetovna vojna, se je znova pojavila na površju debata o obvezni vojaški službi. Izredno težke politične okoliščine, ki so zahtevale radikalno vojaško intervencijo Anglije, so prisilile vlado, da je januarja 1916 sprejela načrt lorda Derbyja. Načrt je določal, da se pozove j o vsi moški cd 18. do 40. leta pod vojaško zastavo. Druga možnost pa je bila, da se za borbo sposobni možje obvežejo, vstopiti v armado, kadar bo država smatrala to za potrebno.
In danes?
Anglija si ni mogla zapirati oči pred ogromnim oboroževanjem Nemčije, ki je mrzlično skušala nadoknaditi to, kar je izgubila, oziroma zamudila z obvezami, ki so ji bile naložene v versajski pogodbi, katero je naprtila poraženi Nemčiji prav Anglija. Velika Britanija se je uračunala. ko je mislila, da bo z določbami te pogodbe za vselej odmerila Nemčiji povsem stransko vlogo v evropski politiki in da se ji nikoli več ne bo treba z orožjem v roki spoprijeti se s starim nasprotnikom, ki ji danes grozi izpodkopati stebre njenega svetovnega, z ogromnimi žrtvami pridobljenega gospostva. Naglica in širo-kopoteznost. s katero se je Hitlerjev režim lotil naloge, da iz povojne, slabotne Nemčije zgradi mogočno imperialistično silo,
sta morali prepričati tudi take konservativne angleške politike, kakršen je Chamberlain, da bo prišel trenutek, da bo Velika Britanija mogla le s krepko organizirano kopno armado prekrižati težnje nemških imperialistov po svetovni nadvladi. Ogromni potencial nemške armade in neprestani politični uspehi nacionalnega socializma, ki so utrjali vero nemških množic, zlasti mladine v nepremagljivost in nezrušljivost njihovega fašističnega režima, so končno tudi pred angleške vojaške kroge postavili vprašanje, ki ga ni bilo mogoče odlagati, če ni hotela Anglija izgubiti važnih kart v tej gigantski igri. ali bolje rečeno borbi, ki se je jela pred kratkim odigravati pred našimi očmi in katere končni izid bo v precejšnji meri za-visel od udarnosti angleške kopne sile.
To vprašanje je bilo rešeno maja letos In sicer na način, ki ga dosedanja angleška zgodovina še ni poznala, način, pred katerim so še nedavno trepetali angleški možje, ker so v uvedbi prisilne vojaške službe videli naravnost kršitev svoje osebne svobode. Ta ugotovitev bi nas morda zapeljala do napačnega mnenja, da je radikalni odlok, ki ga je pomladi izdala angleška vlada, naletel na kakšno nasprot-stvo in negodovanje v širokih plasteh angleškega naroda. Nasprotno! Poudariti je treba, da so Angleži ta edinstveni ukaz sprejeli ne samo popolnoma mirno, ampak tudi z zavestjo, da je bil ta koreniti presek gordijskega vozla edini izhod iz težavnega položaja, v katerem je obtičal anele-ški imperij. Zato maja in naslednii mesec ni bilo videti po ulicah angleških mest kakšnih potrtih in nevoljnih obrazov, ampak je nasprotno sijala vsem iz o£i samozavest in volja, nadaljevati tradicije, ki jih je bil započel legendarni Thomas At-kins.	Lucidus
KINO UNION — teL 22-21
Predstave ob 16., 19. in 21. uri
* Knjižnice Delavske zbornice v naših treh večjih mestih. Knjižnica v Ljubljani je v letošnjem prvem polletju izposodila 29.576 knjig, od teh 14.554 slovenskih, 747 srbskih in hrvatskih, 13-976 nemških in 299 francoskih, angleških in drugih knjig. Na novo se je vpisalo 275 članov. Vpisnina znaša samo 2 din. Knjižnica v Mariboru je v istem času izposodila 17.846 knjig od teh 8.007 slovenskih, 612 srbskih in hrvatskih, 9090 nemških in 137 drugih knjig. Novih članov se je vpisalo 181. Obe knjižnici sta odprti vsak delavnik od 10. do 12. in od 17. do 20. ure. Nabavljata si vedno nove dobre knjige. Izposojnina knjig je zelo nizka. Brezposelni delavci in nameščence imajo pa še 50o/0 popusta. Poučne knjige se izposojajo na štiri tedne. Tudi na deželo se izposojajo knjige. Delavci in nameščenci, ki še niste člani knjižnice, vpišite se vanjo! Vsaka delavska in nameščenska družina naj bi bila včlanjena v tej knjižnici, ki nudi z dobrimi knjigami najlepšo in najcenejšo zabavo in pouk. Knjižnica v Celju bo začela poslovati to jesen, tako da bodo imela tri glavna naša mesta svoje delavske knjižnice, ki širijo prosveto med najširše plasti našega delovnega ljudstva.
V šestih mesecih!
Poseben šestmesečni tečaj za stenografijo in strojepisje
na Trgovskem učilišču Robida s pravico javnosti, Ljubljana, Trnovska ul. 15 — se prične oktobra. Vpisovanje in pojasnila v pisarni ravnateljstva Trnovska ul. 15.
*	žrtev ljubosumne starke. V bolnišnico v Bjelovaru so prepeljali 701etnega Vinka Pekača iz vasi šušnjarjev. Ko je zjutraj še spal, ga je udarila s sekiro po glavi njegova 721etna žena Katra, nato pa ga je še z velikim krušnim nožem trikrat zabodla v trebuh, da so mu izstopila čreva. Te mučne družinske žaloigre je po 53 letih zakona kriva ljubosumnost, ki jo je zadnji čas kazala Katra. Venomer je očitala možu, da njo zanemarja in se ozira za mlajšimi.
*	Vpisovanje v ekonomsko komercialno visoko šolo v Zagrebu bo od 25. t m. do vštetega 5. oktobra. Pri vpisu potrebuje vsak slušatelj krstni list, izpričevalo o višjem tečajnem izpitu (zrelostnem izpitu) na realni ali realni gimnaziji, odnosno završno izpričevalo trgovske ali pomorsko-trgovske akademije, naravnostno izpričevalo, ako je minilo več kakor šest mesecev po izstopu iz šole, potrdilo pristojnega davčnega oblastva o višini neposrednih in dopolnilnih davkov staršev (očeta in matere skupno) in svojih, ako mora te davke plačevati, in štiri mehke fotografije (velikost 6x9).
Iz Ljubljane
u— Druga grozdna akcija Zveze gospodinj ob času izvrstne sadne in vinske letine naj pomaga zopet vinogradniku prav tako, kakor naj bo za zdravje koristna našemu narodu. V preteklem letu se je grozdja razveselila še najbolj mladina, a tudi odrasli so pridno segali po njem. S prvo grozdno akcijo so gospodinje presenetile vinogradnike, ki še niso vajeni prodajati grozdja. Presenetile so najširše sloje, ki so smatrali gozdje za luksus. V letošnjem letu jim je marsikatera pot uglajena, a stavljajo se druge neprilike sedanje dobe. Zveza gospodinj vabi k odjemu grozdja vsa šolska vodstva, urade in zavode. Grozdje se bo oddajalo v gajbicah od 10 do 15 kg po 2.75 din kg brutto za netto. Šolska vodstva in uradi naj spo-roče kolektivna naročila po gajbicah in ne po kg. Gajbica tehta 2 do 2.50 kg ter je treba upoštevati to težo pri naročanju. Gospodinje se bodo potrudile, da zbolišajo organizacijo dostave. Pri nakupu grozdja se bo sprejemalo le priznano namizno grozdje. Po grozdje pojdejo v naše domače gorice, predvsem v obmejne kraje. Banska uprava in mestno poglavarstvo podpirata akcijo, slednje je dovolilo trošarine prost dovoz grozdja, da morejo gospodinje nuditi našemu vinogradniku višjo nakupno, a konsumentu najnižlo prodajno ceno. — Prijave in prednaročila se sprejemajo v društvenih prostorih Zveze gospodinj, vsak dan od 16. do 17. ure.
u— Nov grob. V bolnišnici je umrl g. Ivan M o h a r, žel. sprevodnik v pokoju. Zadnjo pot bo nastopil danes ob ool 17. — Blag mu bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Fiziološka gimnastika
ZA DAME IN GOSPODE vsak ponedeljek, sredo in petek od 6.—8. ure zvečer v telovadnici učiteljske šole —
Resljeva cesta. Pričetek v ponedeljek — 18. septembra. Vodi KOZAK JOSIP.
u— Ugodnosti, ki jih nudi gledališki abonma so: 1) veliko število (38) predstav v sezoni, 2) izreden popust na dnevne cene, 3) rednost izbere stalnega sedeža. 4) izognete se navalu pri večerni blagajni,
5)	s stalnim abonmajem Sreda in četrtek, si zagotovite večere za gledališki obisk,
6)	plačevanje abonmaja v desetih mesečnih obrokih. Priglasite se čimprej, ker imate možnost izbere boljšega sedeža, v veži dramskega gledališča, kjer sprejemajo abonente vsak dan do 16. t. m. dopoldne in popoldne.
u— Mestno zdravniško dežurno službo
bo opravljal danes od 20. zvečer do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Debeljak Gvido, Tyrševa cesta štev. 62. telefon štev. 27-29.
u— Legije koroških borcev vljudno vabi svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži odkritja spomenika padlim vojakom 17. t. m. pred šentpetrsko cerkvijo. Zbirališče članstva ob 9. pred župniščem na cesti Sv. Petra. — Članstvo krajevne organizacije Ljubljana vabimo, da se udeleži pogreba očeta našega društvenega tajnika tovariša Moharja v soboto 16. t. m. ob pol 17. izpred mrtvašnice državne bolnišnice na Zaloški cesti.
Zopet veliko navdušenje za najlepši tehnikolor film Errol Flynn — Olivia de Havilland. Nabavite si vstopnice v predprodaji. PREDSTAVE ob 16., 19. ln 21. uri — v nedeljo predstave tudi ob </2ll. url dop.
Kino Matica, tel. 21-24
ROBIH HOOD
I Danes premiera velikega špijonažnega filma v režiji slavnega V. Tourjanskyja.
TA IVI 7MAV T R \*f V gl. vi.: Willy Birgel, Hilde Weiss-1/iUill Llll/ilV L« Os j. / ner, Theodor Loos, Bernhardt Minetti
Film izredno napete vsebine, mojsterske režije in odličnih igralcev. Globoko pretres

ljive scene ljubezni, sladostrastja, heroične borbe, zarote in atentatov v službi špijonaže in protišpijonaže. Film, ki bo zadivil vsakega gledalca!
KINO SLOGA — tel. 27-30 — Danes ob 16., 19. in 21.
u— Ljubljanska sokolska župa sporoča svojim edinicam, da ima v zalogi knjižice »Zaščita prebivalstva v bodočih vojnah«.
Knjižico je izdal inž. Djordje Mandrino, asistent univerze kralja Aleksandra L Navodila z raznimi skicami so lično razmnožena na 32 straneh močnega papirja pisarniškega formata. Knjižice po 4 din oddaja župna pisarna na Taboru.
u— Sprememba voznega reda šentvfek© proge cestne železnice. Zaradi začetka šolskega leta je uprava cestne železnice prilagodila obratovanje potrebam in bo zato proga štev. 1. od nedelje 17. t. m. do nadaljnjega obratovala takole: samo ob delavnikih zjutraj do 8.30 bo redni dnevni šestminutni promet iz št. Vida do Gradišča, ves ostali čas bodo pa vozili vozovi na tej progi le od št. Vida do Ajdovščine. Vsakih šest minut bodo z Ajdovščine vozili do šiške, samo od 11.30 do 14.45 in od 17. do 20. pa tudi do remize. V št. Vid in nazaj bodo vozovi vozili samo vsakih 12 minut. Za šiškarje bo šestminutni promet od 12. do 13. po potrebi ojačen z rezervnimi vozovi, ki bodo obratovali od Gradišča do šiške. Ob nedeljah in praznikih bo ta proga obratovala ves dan med št. Vidom in Ajdovščino tako, da bo šestminutni promet do šiške. 12minutni promet pa v št. Vid. Nočni promet ostane nespremenjen.
u— Za mestne reveže je darovala neimenovana dobrotnica 500 din, a tvrdka J. Pogačnik v Bohoričevi ulici je poslala voz drv v vrednosti 300 din. Mestno poglavarstvo izreka darovalkama najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
u— Otvoritev kolektivne umetnostne razstave Franja S. Stiplovška bo jutri ob 10. uri v Jakopičevem paviljonu. Po bežnem pregledu razstavnega kataloga obsega razstava olja in grafikov zadnjih deset let. Večina njegovih slik se nanaša na naše Posavje, kjer deluje umetnik že nekaj let. Razstava bo zanimiv kulturni dogodek v Ljubljani.
u— Kopališče SK Ilirije je zaključilo sezono in je zaprto. Uprava prosi kooalce, ki so dali shraniti kopalno obleko, da pridejo čimprej ponjo med 14. in 18. uro.
Iz
Celja
e— V tednu Rdečega križa od nedelje 17. t. m. do vštete sobote 23. t. m. bodo vse filmske predstave v obeh celjskih ki-nopodjetjih v priredbi Rdečega križa. Sa-marijanke bodo prodajale po ulicah in domovih značke RK in zbirale s polarni prostovoljne prispevke. Naj ne bo nikogar, ki bi v teh težkih časih ne hotel pomagati Rdečemu križu' Pristopajte k tej človekoljubni ustanovi kot člani!
e— Sokolske župne tekme v Celju odpovedane. Za jutri v Celju določene sokolske župne tekme v prostih panogah so odpovedane.
e— Smrtna žrtev prometne nesreče. V ponedeljek je neki inozemski avtomobil na cesti pri Št. Petru v Savinjski dolini povozil 10-letnega Petra Verdeva, sinčka mizarskega mojstra iz Št. Petra. Kolesa, ki so šla čezenj, so mu zdrobila lobanjo in zlomila obe nogi. Dečka so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je v četrtek podlegel težkim poškodbam.
e— Šoferski izpiti za kandidate iz celjskega, gornjegrajskega, šmarskega in konjiškega sreza bodo v ponedeljek 2. oktobra ob 8. zjutraj na sreskem načelstvu v Celju. Kandidati naj vložijo zadevne prošnje čimprej na sreskem načelstvu v Celju.
e— Dijaški kuhinji v Celju so darovali po odvetniku dr. Ernestu Kalanu celjski tovariši umrlega odvetnika dr. Friderika Zanggerja preostanek za venec na njegovo krsto v znesku 206 din.
e— Za uboge otroke je poklonil odvetnik dr. Rihard Pintar iz neke kazenske poravnave 100 din, za kar mu izreka mestno poglavarstvo iskreno zahvalo.
e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel jutri zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti.
e— Tragična smrt. Na svojem domu v Gabernem pri Laškem se je obesil posestnik in tesar Janez Mastnak. V obup ga je baje gnala neka izgubljena tožba, ki mu je povzročila velike stroške.
e— Požar. V Stopcah pri Laškem je nastal te dni požar, ki je vpepelil stanovanjsko hišo in gospodarska poslopja posestnika J. Bezgovška. Goreti je začelo baje v listnici. Pohištvo, orodje, živino, okna, vrata in nekaj drugih stvari so spravili pravočasno na varno. Gasilci so kmalu prispeli na kraj požara in omejili ogenj Škoda znaša okrog 30.000 din, poslopja pa so bila zavarovana samo za 12.500 din. Kaže, da je bil ogenj podtaknjen.
Iz Maribora
a— Bojne in strelske tekme mariborske sokolske župe. Jutri tekmujejo v bojnih tekmah izbrane trojice članstva in moškega naraščaja, ki so dosegle pri tekmah po društvih in okrožjih najboljše rezultate. Bojne tekme obsegajo kolesarjenje na progi 3 km, nadalje tek na 1000 m, preskoke čez odre, met granate in streljanje z zračno puško. Zbor tekmovalcev je ob 6.30 uri na letnem telovadišču matičnega Sokola. Popoldan se vršijo tekme v streljanju na vojaškem strelišču za najboljše strelce mariborske sokolske župe. Zbor ' tekmovalcev je ob 14 v Narodnem domu. Na obeh tekmah bo sokolstvo naše župe pokazalo svoje uspehe v obrambni vzgoji. Za zmagovalni vrsti v bojnih tekmah sta namenjeni lepi plaketi, za zmagovalno vrsto v streljanju pa puška. Zdravo!
un
a— ObSojenL Včeraj dopoldne je bila pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča obravnava proti 401etnemu slikarskemu mojstru Ernestu Listu iz Maribora, proti 341etnemu ključavničarju Ivanu Schvveighoferju, 321etne-mu šoferju Hermanu Tropu, 391etnemu delavcu Ervinu Pernatu, 311etnemu skladiščniku Milanu Mihiču ter 181etni dijakinji Jožici Pirnatovi Obtoženi so bili v zvezi z zakonom javne varnosti in reda v državi. Razpravi je predsedoval s. o. s .dr. čemer, prisedniki so bili s. o. s. dr. Tu-rato, dr. Lečnik, Habermut in dr. Obran. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Trampuš. Obtoženci so bili obsojeni le zaradi širjenja letakov in sicer: Ernest List na 3 leta robije in izgubo častnih pravic za 3 leta, Ivan Schweighofer na 5 mesecev strogega zapora, Herman Trop na 10 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, Er-vin Pernat na 10 mesecev strogega zapora ter na dvoletno izgubo častnih pravic, Milan Mihič na 6 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dobo 2 let, Jožica Pirnat na mesec dni zapora. Razprava je trajal od 8.30 do 12.30 in je bila tajna.
a— Na Pohorju je gorelo. V Josipdolu pri Ribnici na Pohorju je zgorela kovač-nica, ki je last inž. Lenarčiča. Zgorelo je tudi kamnoseško in kovaško orodje, ki je bilo v kovačnici, razen tega 250 kubikov lesa. Škode je preko 80.000 dinarjev. — V Smartnem na Pohorju pa je pogorela domačija posestnika Jurija Pristovnika, ki je oškodovan za okoli 20.000 dinarjev.
Knjižne zbirke
za našo mejo
Maribor 13. septembra
Nedavno sem čital v nekem časopisu, da neka podružnica SPD zbira slovenske knjige za knjižnice v obmejnih krajih na naši severni meji. Poziva občinstvo, naj daruje knjige in jih oddaja podružnici, ki jih bo preko obmejne podružnice SPD poslala v obmejne kraje.
Akcija sama na sebi je vse hvalevredna. Takšnih akcij je bilo pri nas tudi že več in lepe množine knjig so že bile na podoben način poslane v obmejne kraje. Tam so se razdelile med posameznike, in mnoge teh knjig ležijo danes razcapane bog ve kje, ne da bi služile svojemu namenu.
Takšne knjižne akcije bi trebalo izvesti smotrno tako, da bi prišle nabrane knjige res v prid celotnemu prebivalstvu gotovih krajev. To je pa mogoče edino na ta način, da se nabrane knjige dodelijo že obstoječim ljudskim knjižnicam ob meji, ali pa da se v krajih, kjer knjižnic še ni, te ustanovijo. Seveda je treba že takoj spočetka gledati na to, da dobi vsaka talfina knjižnica svoje »oskrbnike«, bodisi l®kšno že obstoječe društvo, ki ima svoj redni odbor, kateri prevzame za knjižnico in njeno redno poslovanje jamstvo, bodisi — če društva ni — vsaj tričlanski jamstveni odbor, v katerem naj bosta vsaj dva člana domačina, ki stalno tam prebivata.
Mariborska Zveza kulturnih društev ima doslej v skoraj vseh obmejnih krajih na našem severu — od Mežiške doline pa tja do Lendave — svoje obmejne potovalne knjižnice. Kdorkoli želi, da se te knjižnice okrepijo, pomnožijo in tako vedno bolj smotrno služija napredku narodne prosve-te, naj pokloni svoje odvišne ali pa nabi-rane knjige Zveze. Komu pa iz kakšnih koli razlogov ne bi ustrezalo, da da knjige Zvezi kulturnih društev, ima možnost, da jih pokloni Prosvetni zvezi, ki ima istotako v več obmejnih krajih svoje knjižnice. Saj vse te knjižnice služijo enemu in istemu namenu: povzdigi narodne prosvete in s tem predvsem narodne zavesti. In to nam je ob meji pred vsem potrebno.
Sobota. 16. septembra
Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Poročila. - 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi — 17: Otroška ura: Nadaljevanje otroške povesti in dogodivščine Mikl-mišk. — 17.50: Pregled sporeda. — 18.00: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nacionalna ura: Krško in okolica (g. R. Dos tal). — 20: O zunanji politiki (dr. AL Kuhar). — 20.30: Jože Vombergar: Polet na luno ah čudoviti sen Jaka Smodlaka. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra radijski orkester.
Beograd 18.30: Narodna glasba. — 19: Lahka godba. — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Orkestralni koncert — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.15:" Lahka godba. — 20: Klavirske skladbe. — 20.30: Moški pevski sekstet. — 21: Zabaven spored. — 22.20: Lahka godba in ples. — Praga 19.50: Vesel večer. — 22.15: Lahka godba. — Varšava: Program po napovedi. — Sofija 18.00: Lahka godba. — 19.50: Mandolinistični kvartet. — 19: Orkester in pevci. — 20: Instrumentalna glasba. — 20.50: Lahka glasba. — 22.15: Orkester. — Dunaj in vse druge nemške postaje: Program po napovedi. — Pariz: 12.15: Plošče. — 20: Radijska revija, — 21.30: Orkestralni koncert. — 21.45: Lahka godba in ples. — Rim 17.15: Komorna glaSba. —20.30: Koncert orkestra. — 21: Prenos simfoničnega koncerta. — 23,15: Plesna muzika .
INSERIRAJTE V »JUTRU"!
i
I
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
žrebanje 1. razreda: 14. oktobra 1939.
Dobitki v iznosu od okroglo Din 65,000.009
Cena srečkam :
l/j srečka Din 200«"
y2 srečke Din 100«'
y4 srečke Din 50.-J
Vse dobitke izplačujemo takoj in brez odbitkov!
Strogo solidno poslovanje! Glavna kolektura državne razredne loterije
A. REIN IN DRUG. ZAGREB

Ga jeva ulica 7 (ne 8).
Hica 15.
Velike premije od Din 1,500.000.-, 1,200.000.- in l*o00.000
so bile zadete dosedaj dvanajstkrat na pri nas kupljene srečke
Gospodarstvo
Ustanovitev direkcije za prehrano
Prejšnji teden smo poročali o vsebini uredbe o ustanovitvi direkcije za proučevanje in organizacijo kmetijstva zaradi prehrane prebivalstva. Ustanovitev te direkcije je v zvezi z uredbo o rezervah živil, ki je bila objavljena v začetku avgusta in vsebuje predpise o ustanovitvi rezerv živil in krme ter posebnega fonda za financiranje nakupov rezervnih živiL
Direkcija za prehrano se, kakor znano, ustanovi pri kmetijskem ministrstvu. Ta direkcija bo pričela v kratkem poslovati. Za ravnatelja te nove ustanove je bil s kraljevskim ukazom postavljen inženjer agronomije dr. čosič, dosedanji ravnatelj kmetijske preizkusne in kontrolne postaje na Topčideru. Postavljeni so tudi že nekateri uradniki direkcije, ki jih je dodelil kmetijski minister.
Po informacijah iz Beograda ima ustanovitev direkcije za prehrano prebivalstva predvsem namen, omogočiti izvajanje uredbe o rezervah živil. Gospodarsko-fi-nančni odbor ministrov bo v prihodnjih dneh izdal navodila za izvajanje uredbe o rezervah živil in bo zlasti določil, v katerih vrstah živil naj se ustanovijo rezerve. Kakor zatrjujejo, ne bodo ustvarjene samo rezerve žita, temveč tudi rezerve drugih vrst živil. Ustanovitev živilskih rezerv ni samo v zvezi s potrebami narodne obrambe, temveč tudi s potrebami rednega oskrbovanja našega prebivalstva z živili. Vprašanje je postalo že lani aktualno, ko se je spomladi izkazalo, da nimamo dovolj pšenice, ker smo je preveč izvozili v inozemstvo, že takrat je bil stavljen predlog, naj se organizira ustanova, ki naj bi skrbela, da bodo v državi primerne rezerve, odnosno naj bi preprečila, da se zaradi trenotne izvozne konjunkture izvozijo v inozemstvo živila, ki so neobhodno potrebna za prehrano do prihodnje letine in za rezervo v primeru slabe letine. Podobne težkoče so nastale glede oskrbe s sladkorjem. Produkcija sladkorja je bila v sezoni 1937-38 tako majhna, da smo potrošili vse rezerve in smo lani v avgustu komaj dočakali, da je prišel na trg sladkor iz nove produkcijske kampanje. Slaba lanska letina sladkorne pese pa je pri izčrpanih rezervah povzročila, da nam je letos docela
zmanjkalo sladkorja in smo ga morali v juliju m avgustu uvoziti iz inozemstva preko 1000 vagonov.
V	današnji dobi, ko je izbruhnila vojna v Evropi, je skrb za rezerve živil tem bolj potrebna. Obstoja namreč nevarnost, da nastopi ugodna izvozna konjunktura kot posledica same vojne, in se lahko zgodi, da bomo 'zvozili v inozemstvo še oni del zalog, ki so nujno potrebne za domačo prehrano.
Za pravilno izvršitev naloge, ki jo ima direkcija za prehrano, je treba rešiti še vrsto drugih vprašanj, predvsem vprašanje finančnih sredstev in vprašanje potrebnih skladišč za nakupljene rezerve. Važno je tudi vprašanje cen, zlasti v dobi nakupov, da ne bi ti nakupi povzročili nepotrebne fluktuacije cen. Končno so potrebni ukrepi za dirigiranje izvoza s posebnim ozirom na potrebo zavarovanja rezerv. O vseh teh vprašanjih razpravljajo trenutno v Beogradu posebne komisije. Ena od teh komisij se bavi z vprašanjem, kakšna je višina vsakoletne potrošnje živil v naši državi in kakšne so spremembe te potrošnje. Izkušnja je pokazala, da dosedanji približni računi niso točni in je praksa ponovno pokazala, da je v resnici konzum večji, nego je pokazal račun. Potrebna je tudi stroga analiza uradnih cenitev letine, kajti ponovno se je že izkazalo, da kalkulacija o višini izvoznega presežka, ki je bila sestavljena na podlagi uradne cenitve pridelka, ni držala.
V	sedanjem trenutku p aje potrebna še posebna previdnost, ker še ni jasne slike našega letošnjega pridelka koruze. Vreme za koruzo letos ni bilo ugodno in je verjetno, da bo pridelek precej manjši, nego je bil lani. V zvezi s to bojaznijo je bil med drugim iznešen predlog, da se začasno prepove izvoz koruze v inozemstvo, ker je treba koruzo rezervirati za domače potrebe, kajti od zadostno razpoložljivih količin koruze je odvisna naša produkcija svinj odnosno masti.
Gospodarsko-finančni odbor ministrov bo v prihodnjih dneh definitivno razpravljal o vseh teh vprašanjih na osnovi referatov. ki jih bodo pripravile strokovne komisije.
Bolniško zavarovanje banovinskih nameščencev v Sloveniji
V naprednih državah so javni nameščenci s posebnimi zakoni obvezno zavarovani ne le za primer starosti in onemoglosti, temveč tudi za primer bolezni. Po večini se zavarovanje razteza tudi na družinske člane. V Jugoslaviji takega zavarovanja nimamo, izvzemši nekaj kategorij javnih nameščencev n. pr. v prometni službi, v monopolskih podjetjih, v občinski službi. Za primer bolezni so zavarovani tudi pogodbeni in honorarni uslužbenci v javni službi pri posebnem fondu. Posamezni ministri so večkrat izjavili, da imajo v načrtu ureditev bolezenskega zavarovanja za uslužbence in nameščence svojega resora, toda do uresničenja teh načrtov ni prišlo. Zato so še danes državni in banovinski nameščenci brez zaščite v primeru lastne bolezni ali bolezni in poroda v družini. Ti nameščenci v primeru bolezni sicer prejemajo še dalje svoje prejemke, toda radi nezadostnosti teh prejemkov je položaj nameščencev v bolezni, ki zahteva večkrat ogromne izdatke, mnogokrat naravnost obupen.
Ta pomoč je gotovo skrajno nezadostna Razumljivo je zato. da si javni nameščenci prizadevajo, kako bi obvezno ali prostovoljno zaščitili svoje potrebe za primer bolezni. Na dlani leži. da je samopomoč nezadostna in neizvedljiva, ker nameščenci po ogromni večini, dokler so zdravi, ne znajo ceniti važnosti samooomožnih blagajn javnih nameščencev. Banovinski nameščenci dravske banovine, organizirani v posebnem društvu, so zato vztrajno iskali možnost, kako izpopolniti socialno zaščito seeb in svojih družin Predpisi zakona o zavarovanju delavcev, dopuščajo sicer tudi za javne nameščence prostovoljno zavarovanje za primer bolezni, toda pogoii so preostri in zato se pri7ad°te oseb*1 možnosti prostovoljnega zavarovanja ne po-
služujejo. V stiku s činitelji v našem delavskem zavarovanju pa so banovinski nameščenci po dalj časa trajajočih prizadevanjih končno dosegli, da je Osrednji urad za zavarovanje delavcev predpise za prostovoljno zavarovanje tako spremenil, da je možno kumulativno zavarovanje vseh banovinskih nameščencev in uslužbencev brez ozira na starost in na zdravstveno stanje Minister za socialno politiko je ta sklep Osrednjega urada odobril ln bolniško zavarovanje banovinskih nameščencev v Sloveniji bo odslej urejeno takole:
Banovinski nameščenci in njih svojci so zavarovani za primer bolezni pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani za zdravniško in babi-ško pomoč, za zdravila in zobno nego Nimajo pa pravice do denarne bolniške podpore in tudi ne do zdravljenja v bolnici ali v sanatorijih na račun Trgovske bolniške blagajne, ker je zdravlienje v bolnišnicah nameščencem mogoče na račun državne blagajne Zavarovanci imajo prosto izbiro zdravnikov kakor je uvedena pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu. Mesečna premiia znaša pri prejemkih do 2000 din 20 din, pri višjih prejemkih pa din 30. Premije plačuje mesečno blagajna ban?ke uprave in jih odteguje od plač nameščencev
To zavarovanje bo stopilo v veliavo 1 oktobra 1939. Z njim je rešen orlen ze'o važnih problemov socialne zaščite javnih nameščencev, ne sicer na ponolnoma zadovoljiv način, vendar na t?ko da v marsičem claiša položaj prizadetih n=rr>fučencev in njih družin v primeru bolezni
Ta primer nam ka*e not. oo kater? ;e možna ureditev bolnik0?? zavarovanca tudi za druge sloie in	brez kom-
pliciranih organizacijskih težav.
Cement, asfalt ali kocke
V zvezi s preiskavo proti cementnemu kartelu na osnovi kartelne uredbe smo v številki od 27. avgusta t. 1. objavili vsebino spomenice, ki jo je Zveza jugosloven-ske cementne industrije predložila na me-rodajnih mestih. V tej spomenici se cementna industrija pritožuje zlasti zaradi neenakih tehničnih pogojev za izvedbo alternativne izdelave cest, ki povzročajo, da so stroški za betonske ceste višji nego za asfaltne. Ta razlika t>a ie n^jv°čkrat le posledica neenakih tehničnih pogojev in pogrešk v izdelavi elaboratov Tako se n. pr. za betonsko cesto predpisuje dvojna količina železa, kakor po nemških predpisih. kar obremenjuje betonsko alternativo. Gradbeno ministrstvo pa še vedno ocenjuje alternativne ponudbe 70oli s stališča stroškov in ne upošteva stroškov za vzdrževanje in obnovo pri eni in drugi alternativi. Spomenica zato zahteva, da ee predpišejo enaki specialni tehnični po-
goji za betonske in asfaltne ceste, da se preprečijo pogreške Dri izdelavi elaboratov v korist asfaltnih cest in da se v duhu zakona o državnem računovodstvu osvoji princip, da je treba pri oceni povoijnosti posameznih alternativ upoštevati tudi stroške vzdrževanja in obnove.
Sedaj poročajo iz Beograda, da ie gradbeni minister sklical oosebno konferenco strokovnjakov in interesentov, ki se je pričela včerai v ministrstvu in bo traiala naibrže nekaj dni Na konferenco ie ministrstvo pozvalo po dva predstavnika industrije kamenja, cementne industriie in industrije asfalta, nadalje dva oredstavni-ka Zveze inženjerskih zbornic in dva predstavnika dobaviteljev ostalega materiala. Od strani ministrstva oa prisostvujeta konferenci načelnik oddelka za ceste inž. Bouček ter generalni insnektor za ceste inž. Petrovič, poleg višjih ur?d"'kov ministrstva. Namen konference ie. d1« se ugotovi, katera vrsta izdelave cestišč naj
J ima prednost s posebnim ozirom na gradbene stroške, stroške vzdrževanja ter na tehnične in trgovinsko politične momente.
vprašanje zopetne združitve Industrijske in Trgovinske zbornice v Zagrebu
že prejšnji teden so poročali zagrebški listi o možnosti demisije predsedništva zagrebške Industrijske zbornice, in sicer v zvezi z vestjo, da je predsednik zbornice g. Vladimir Arko 5. t. m. posetil bana dr. šu-bašiča. Glede na vesti nekaterih listov, da bodo razpisane volitve v Industrijsko zbornico, je predsednik izjavil, da Industrijska zbornica ni nobena politična ustanova, Zbornica ima izvoljene zbornične svetnike, kajti ob ustanovitvi so bili za zbornične svetnike imenovani predstavniki bivšega Udruženja industrijcev, ki so bili izvoljeni.
Nekateri listi so na to poročali, da bo prišlo do kolektivne ostavke vseh zborničnih svetnikov, kar pa se je izkazalo kot neresnično. Ostavko je podalo le predsed-ništvo Industrijske zbornice, ki ga tvorijo predsednika Vladimir Arko in podpredsedniki P. Baričevič, dr. T. Bošnjak, A. Deutsch Maceljski in Julijo Jakil. Pred-sedništvo je poslalo banu dr. šubašiču brzojavko v kateri pravi, da ponovno prosi za razpis zborničnih volitev, ker pa je treba v interesu pozitivnega dela eliminirati vse osebne momente, zato daje predsedništvo zbornice svoja mesta na razpolago in ob enem prosi bana, naj poveri vodstvo zborničnih poslov strokovnjaku, da ne bi bila hrvatska industrija v teh težkih časih izpostavljena trenjem. Glede na demisijo predsednika g. Arka je sedaj trgovinski minister postavil za komisarja v Industrijski zbornici banskega svetnika g. Oči-ča. K tej spremembi v zbornici pripominjajo zagrebške »Novosti« naslednje: Zbornični svet je bil skupaj s predsednikom postavljen z odločbo prejšnjega trgovinskega ministra g. Kabalina. Te dni se je čulo, da bo celotni zbornični svet podal kolektivno ostavko, kar pa se je izkazalo kot neresnično. Komisar g. Očič bo vodil zbornico vse dotlej dokler se ne bodo izvršile volitve novih zborničnih svetnikov, kl bodo potem vodili pogajanja s Trgovinsko zbornico zaradi ponovne združitve. Velik del hrvatske javnosti je lani smatral cepitev zbornice, ki je doslej 86 let v slogi in uspešno delovala, kot akt, ki je izven interesov obeh zbornic.
Gocffodarske vesti
= Trgovinska pogajanja z Nemčijo. Po
informacijah dunajskega gospodarskega tednika »SUdost-Echo« bo predčasno sklicano zasedanje jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora, ki bi se moral sestati 10. oktobra v Beogradu. Odbor se bo sestal že ob koncu septembra zaradi pogajanj o razdelitvi novih kontingentov in o odstranitvi sedanjih trgovinskih ovir.
= Delna revizija uredbe o izplačilu vlog.
Iz Beograda poročajo, da je tamošnje Udruženje bank poslalo finančnemu in trgovinskemu ministrstvu spomenico, v kateri utemeljuje potrebo delne revizije uredbe o izplačilu hranilnih vlog. Trgovinsko ministrstvo je na to spomenico sporočilo udruženja, da bo predlog upoštevalo in je pričakovati da bo izvršena delna revizija uredbe, in sicer v tem smislu, da bodo nekatere določbe omiljene. — Po podatkih, ki so na razpolago v Beogradu, je med vlagatelji nastopilo že skoro popolno pomir-jenje. Po končanih bančnih praznikih so mnogi pričakovali, da bo prišlo do znatnih dvigov vlog. 2e prve dni pa se je izkazalo, da so dvigi razmeroma majhni in da se gibljejo v takem obsegu, da bi lastne gotovinske rezerve denarnih zavodov zadostovale tudi mnogo večja izplačila. Zadnje dni so pričeli vlagatelji zopet vračati denar in so številni zavodi zabeležili znatne no ve vloge. Pri nekaterih zavodih so vloge tudi že prekoračile dvige.
Borze
15. septembra
Na jugoslovensk'h borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni so se v Zagrebu nudili po 29.50. v Beogradu pa je bil promet po 29. Bolgarski klirinški čeki so se v Zagrebu nudili po 90. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na inozemskih borzah sta devizi London in Pariz danes pričeli znova popuščati. Tečaj devize London je v Curihu občutno nazadoval in sicer od 17.7250 na 16.70. Ker je pred izbruhom vojne notiral funt v Curihu 20.7250 znaša sedaj celotni padec 19 4®/o. Deviza Pariz je danes popustila v Curihu od 10.05 na 9.59 V primeri s stanjem pred pričetkom vojne (11.73) znaša padrc 18.20/0.
Na zagrebškem efektnem tržišču Vojna škoda danes ni notirala (v Beogradu je bil promet po 417 — 420). Pri mlačni ten. denci je prišlo do prometa v 4% agrarnih obveznicah po 57.75 (v Beogradu po 58), v 6°/o begluških obveznicah po 77.75 (v Beogradu po 77 — 77.25), v 6«/n dalmatinskih agrarnih obveznicah po 74.75 (v Beogradu po 73.50) in v delnicah PAB po 180 (v Beogradu po 189).
OFVTZF
Ljubljana. Ofidelni tečaji: London 168.40 — 171.60, Pariz 96.35 — 98.65, New Tork 4388 — 4448, Curih 995 — 1005. Amsterdam 2333.50 — 2371.50 Bruselj 752.70 — 764.70. Tečaji na svobodnem trgu: London 208.98 — 212.18, Pariz 119.62 — 121.92, New Tork 5480 — 5520, Curih 1233.77 — 1243.77, Amsterdam 2895.11 — 2933.11, Bruselj 933.82 — 945.82.
Čarih. Pariz 9.59, London 16.70. New Tork 443.75, Bruselj 75.50, Milan 23, Amsterdam 235.52, Stockholm 105.75, Oslo
85.75.	___________
EKKKTI
Zagreb. Državne vrednote: 4% agrarne
—	(57.75), 6«/, begluške — (77.75), 6% dalm. agrarne — (74.75), 6% šumske — (74.75); delnice: PAB 175 — 180 (180), Trboveljska 170 bi., Gutmann 51 bL. šeče-rana Osijek 80 den.
Beograd. Vojna škoda 420 — 421 (417
—	420), 4®/o agrarne — (58). 4«/0 severne agrarne 64.50 — 64.75 (64.89), 6°/o begluške 77 — 77.25 (77 — 77.25), 6°/0 dalm. agrarne 73.50 bi. (73.50), 6«/0 šumske 72.50
—	74.50 (75), 7°/o stabiliz. 96 bi., 7«/o in-vest. 96. bi., PAB — (189).
Blagovna tržiSča
*rro
+ Novosadska blagovna borza (15. t. m.) Tendenca nespremenjena. Tudi cene se niso spremenile.
-+- Chicago, 15. sept. Začetni tečaji: pšenica: za maj 88.75, za dec. 87.25, koruza: za maj 60.25, za sept. 57.875, za dec. 57.50.
+ Winnlpeg 15. sept. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 78, za dec. 80.125.
Premestitve v carinski službi
Beograd, 15. septembra, p. Premeščeni so: k glavni carinarnici v Zagrebu za višje carinske inšpektorje 5. pol. skupine Luka Pvpovič inšpektor in upravnik carinarnice na Jesenicah, Martin Sovre. višji kontrolor na Rakeku. Ivan Skala, višji kontrolor v Skoplju, Hugo Kudrna .višji kontrolor v Ljubljani, za kontrolorja 7. pol. skupine Jurij Tot, kontrolor -v Mariboru, in Mihael Papič, kontrolor v Gornji Radgoni; h glavni carinarnici v Ljubljani za višje kontrolorje 6. pol. skupine Ljubomir Dukanovič, višji kontrolor in šef centralne carinske blagajne v Ljubljani, Fran Lah, inšpektor ln upravnik carinarnice na Pa-gu. Venčeslav Glešič, višji kontrolor v Bi-binju. za kontrolorje 7. pol. skupine Josip Košenina. kontrolor v Skonlju. M''rko Ko-gej, kontrolor v Bibinju; k centralni cari-
rinski blagajni v Ljubljani za višjega kontrolorja 6. poL skupine in šefa blagajne Mato Kaliničar, inšpektor in upravnik carinarnice na Krku, za višjega kontrolorja 6. pol. skupine Josip Amon, višji kontrolor v Mariboru; k glavni carinarnici v Mariboru za višje kontrolorje 6. pol. skupine Veljko Velikič, upravnik carinarnice v Kotom, Lujo Bogner, višji kontrolor v Koto-ribi, Milan Ivanovič ter Boško Jovanorvič, višja kontrolorja v Zagrebu, Trifun Mujo-ševič in Anton Berlog, višja kontrolorja na Jesenicah, Mi jo Matašovič, višji kontrolor v Koprivnici, Ljudevit Skvarča, višji kontrolor v Veliki Kiklndi, Andrej Manola, kontrolor na Sušaku, Ivan Ramor, kontrolor v Novem Sadu, za carinske kontrolorje 7. pol. skupine Kuzma Mikulečič, kontrolor v Zagrebu, Božidar Milivojevič, kontrolor na Sušaku, Borivoj Pavlovič, kontrolor v Mariboru; h glavni carinarnici v v Novem Sadu Andrej Vidovič, višji kontrolo rv Mariboru; k glavni carinarnici v Osijeku za višje kontrolorje 6. pol. skupine Ernest Roseg in Derviš Kahvedžič, višja kontrolorja v Mariboru ,ter Ljubomir Pej-novič, upravnik carinarnice v Dravogradu-Meži; k glavni carinarnici v Splitu za višje inšpektorje 5. pol. skupine Mihael Va-lenčJč, inšpektor v Koprivnici, Dragotin Ukmar, višji kontrolor v Vel. Kikindi, Av-relij Deltoso, višji kontrolor na Sušaku, Adolf Rijavec, kontrolor v Mariboru, Milan Dominik, kontrolor na Rakeku, k carinski blagajni na Sušaku Stanko Rudež, višji kontrolor v Splitu, Ivan Randič, višji kontrolor v Gornji Radgoni, Zvonimir švaglič, višji kontrolor v Mariboru; k centralni carinski blagajni v Splitu Viktor Kobal, kontrolor v Mariboru, k carinarnici I. stopnje v Bohinju za višjega kontrolorja 6. po-ložajne skupine Viktor Deltoso, doslej pri glavni carinarnici v Mariboru; k carinarnici v Dravogradu-Meži za inšpektorja 6. pol. skupine Lovro Miklavčič, upravnik carinarnice v Gornji Radgoni, za višjega kontrolorja 6. poL skupine Milosav Svetek, višji kontrolor na Jesenicah, in Vinko Rosi višji kontrolor v Ljubljani; k carinarnici I. stopnje v Gornji Radgoni za inšpektorja 6. položajne skupine in upravnika Milan Kuder, višji kontrolor v Dravogradu-Meži, za višjega kontrolorja 6. poL skupine Jo-van Rakovič, višji kontrolor v Koprivnici; k carinarnici I. stopnje na Jesenicah za inšpektorja in upravnika Fran Mohorič, inšpektor v Prizrenu, za kontrolorja 7. pol. skupine Metod Gjorgjevič, kontrolor- na Rakeku; k carinarnici I. stopnje v Koprivnici Vladimir Arko, višji kontrolor v Ljubljani, in Josip Košir, kontrolor v Podgori-ci; k carinarnici na Korčuli Vekoslav Sla-vič, kontrolor v Mariboru; k carinarnici v Kotoribi za višjega kontrolorja 6. pol. skupine Filip Jakovčič, višji kontrolor v Zagrebu, in Dragoljub Hič, višji kontrolor v Ljubljani; k carinarnici I. stopnje v Met-koviču Ivan Jadrič, višji kontrolor v Mariboru; k carinarnici I. stopnje na Rakeku za inšpektorja 6. pol. skupine in upravnika Janko Kamenšek, višji kontrolor na Sušaku, za Višjega kontrolorja 6. pol. skupine Branko Randič iz Zagreba za kontrolorja 7. pol. skupine Milan Pavletič in Josip Laginja iz Zagreba, Miloš Angje-lovič iz Beograda; k carinarnici I. stopnje v Mariboru za višjega kontrolorja 6. pol. j skupine Pavle Slovič, višji kontrolor pri glavni carinarnici v Mariboru.
še o celjskem procesu zaradi »Ilirske rudarske družbe«
Včeraj smo prinesli prvi del poročila, ki smo ga o tem procesu naknadno prejeli od zainteresirane strani. Danes poročilo nadaljujemo in zaključujemo.
Ravnatelj Konzumnega društva Topolo-vec Anton je navajal, da je prišla Ilirska tako daleč, ker ni hotel Flaschberger v času konjunkture prodati ali dati v najem niti enega metra sveta industrijam, ki so se za Prevalje interesirale. Konzumno društvo je bilo vknjiženo za svojo terjatev 250.000 din na tretjem mestu, ni pa računalo pred dražbo, da bo prišlo do kritja iz izkupičkov Ilirske vsled česar je zahtevalo od Flaschbergerja tudi cesijo stanarin in druge varnosti Prodajo rudirske posesti Ilirske je predlagalo v interesu rudarjev, ker bi drugače njihove terjatve izgubile prednost prvenstvenega upoštevanja pri razdelitvi izkupička in da je bil ravno dr. Senčar tisti ki je rudarjem pripomogel pri ustavitvi Rudarske zajednice in pri nadaljnji dražbi, da niso prišli ob svoje terjatve proti Ilirski od ca. 300.000 din na mezdah.
Ravnatelj dr. Sušnik, ki je daljni sorod, nik Sedeja, je izpovedal, da mu je zastopnik zas. udeleženca dr. Stefanovič pri neki priliki omenil, da proti Sede ju nima ničesar in da naj se Sedej zaradi inkriminirane nizke lažne cenitve enostavno izgovori na dr. Senčar ja. pa bo rešen cele zadeve. To je bil torej sličen poskus, kakor je bil narejen v začetku cele zadeve pri sodnem cenilcu Kralju, samo da se je pri tem posrečil. Kralju je namreč zastopnik zaseb. udeleženca pri treh prilikah, kakor Kralj sam izpoveduje kot priča, zatrjeval, da ga bo Flaschberger tožil za večmilijonsko škodo, da bo imel velikanske pravdne stroške in da naj gre vendar v Maribor k dr. Pichlerju ter mu pove, da sta cenila samo Sedej in dr. Senčar, potem pa nebo tožba proti njemu vložena. Tako se je res doseglo, da je Kralj podpisal najprej pri Flaschbergerju in drugi dan pri odvetniku dr. Pichlerju v Mariboru izjavo, da je bil k nizki cenitvi nagovorjen od drja Senčarja in Sedeja. Glede te izjave pa se je sodišče samo postavilo na stališče, da kot izsiljena nima nikake vrednosti.
Bivša uradnika Ilirske Langeršek in La-kovšek sta v glavnem izpovedala, da so bile hiše Ilirske v obupnem stanju, da cene lesa ki jih navaja obtožnica za 1. 1935. za gozdove ki sta jih kupila Sedej in dr. Senčar, ne odgovarjajo in da sta prisilnega upravitelja dr. Senčarja po uvedbi v prisilno upravo iz lastnega interesa opozorila, da bi se dalo izkopanjem žlindre in delno prodajo lesa dObiti nekaj dohodkov v prisilni upravi, ko uradniki že več mesecev nazaj niso dobili plačanih svojih plač.
Viš. sod. ofic. Ferjančič je med drugim izpovedal, da se je učil oeniti gozdove pri sodnem cenilcu Lečniku Ferdu ki ga smatra za najboljšega cenilca pri prevalj-skem sodišču, da je bil Pečnikov gozd. ki ga je kupil Sedej, deloma vreden tudi po 4 din za kvadratni meter in da sta cenila Sede i ln Kralj 1. 1935 prenizko.
Viš. sod. ofic. Cegovnik in Verhovnlk se glede cenilca Lečnika nista izrazila enako pohvalno. Zaslišan je bil nato sam Lečnik Ferdo. ki ga je predlagal za pričo zasebni Udeleženec, ki pa ni mogel prepričati so-
dišča in je obramba vse njegove navedbe ovrgla. Poleg tega sta njegovo cenilno mnenje osporavala tudi izvedenca Pleiner Rudolf in čas Franc.
Tudi Kramar Jože se je glede lesnih cen in vrednosti gozdov, kakor tudi obupnega stanja hiš Ilirske izrazil v enakem smislu kakor prejšnje priče.
Od obtožbe pritegnjeni izvedenec Glaser je izpovedal, da ni mogoče, da bi bile hiše 1. 1935 samo toliko vredne, kakor sta jih ocenila Sedej in Kralj. Pristavil pa je, da od L 1923 ni bil več v Prevaljah in da hiš ne pozna. Obramba je njegove izpovedi pobijala, med drugim tudi s primerom rudniške restavracije na Lešah, ki je bila od njega L 1923 ocenjena na preko 104.000 din, dočim je bila v cenitvi rudarske posesti I 8-35 okrožnega sodišča Ljubljana s pritegnitvijo dveh sodnih cenilcev ocenjena na 10.000 din, od kupca pa pozneje podrta, ker se .popravila niso izplačala.
Po končanem zasliševanju prič je kot prvi govoril branilec Veržuna odvetnik Lovrec iz Slovenjega Gradca, ki je predlagal njegovo oprostitev iz razlogov, ki jih je navajal državni tožilec sam. Dr. Stor kot branilec dr. Senčarja je v temperamentnem govoru pobijal točko za točko obtožnice. Orisal je ozadje zadeve in ves njen večletni potek, pri katerem je končno prišlo do delegacije okrožnega sodišča v Celju. Glede vrednosti premoženja Ilirske je zlasti poudarjal, da so vse prejšnje številne cenitve podale nižjo cenitev, kakor je inkriminirana, da so bili lastniki poprej pripravljeni prodati svoje premoženje za samih 100.000 mark, da je tudi zasebni udeleženec Flaschberger sam ponovno, zlasti pa v konkurzni zadevi ▼
1.	1935 ocenjeval vrednost nepremičnin Ilirske dosti niže, kakor inkriminirana oe-nitev, da je bil premogovnik prodan konec avgusta 1935 na sodni javni dražbi pri okrožnem sodišču v Ljubljani za cca. 130 tisoč din, torej že pred inkriminirano cenitvijo, ki se je začela šele 17. septembra 1935, in da Flaschberger, ki je bil ob času cenitve in prodaje sam poslovodja Ilirske, ni niti s prstom ganil proti cefiitvi in dražbi premogovnika. Končal je s predlogom, da se izreče oprostilna sodba, ne morda iz razloga pomanjkanja dokazov, ampak zato, ker so vsi obdolženci pošto-pali popolnoma zakonito in pravilno. Kaz-njivega dejanja sploh ni in naj se vendar enkrat napravi konec skoraj triletnemu preganjanju obdolžencev, predvsem drja Senčarja, ki ima radi začasne suspenzi je ne samo moralno ampak tudi veliko gmotno škodo.
Izvajanjem branilca dr. Štora se je ▼ enako temperamentnem govoru pridružil branilec Sedeja in Kralja odvetnik dr.Ju-hart iz Celja. Bavil se je zlasti z izjavo, ki jo je podal Kralj najprej pri Flaschbergerju, potem pa v pisarni dr. Pichler-ja.
Kakor smo Se poročali je bila v soboto
2.	t. m. ob 12. uri razglašena oprostilna sodba. Pri razglasitvi sodbe nI HI več na. vzoč niti zasebni udeleženec Flaschberger, niti njegov zastopnik dr. Emil Stefanovič.
/
* JUTRO* SE. 255. a
6
AMMR, fB. IX. 1939.
Taborišče teritorialne vojske
I Shakespeare na pisalni stroj
V Ottawi v Kanadi so si izmislili tekmovanje dveh moštev na pisalnem stroju. Vsako moštvo ima po dvanajst članov, eno je iz Kanade, drugo iz Zedinjenih držav. Ti moštvi so sestavili po številnih izločilnih borbah v raznih mestih obeh dežel.
Končna tekma bo trajala dva tedna, posebno noto pa ji daje to, da so kot tekst, v katerem se naj moštvi pomerita, izbrali celotno Shakespeareovo delo, vse njegove drame in pesmi. Mlada tipkarica je prejela naporno nalogo, naj prešteje vse besede v teh tekstih. Tipkarji oziroma tipkarice vsakega moštva se bodo izmenjavali pri pisanju na isti stroj. O končni oceni bodo odločale brzina, točnost in jasnost tipkanja.
Svidenje po treh letih
Angleški kralj Jurij VI. je po treh letih prvič sprejel vojvodo Windsorskega, brata, ki mu je odstopil prestol. Vojvoda ima vojaški čin admirala, odnosno letalskega maršala.
Kraljica s pflnsko masfe
Smrt v tanku
Konec poveljnika nemškega oklopnega voza
Nemški poročevalski urad objavlja junaštva nekega nemškega poročnika, ki je pri pohodu na Poljsko vodil oklopni avtomobil. Opis pravi:
Ena najtežjih epizod pri pohodu na Poljsko je bilo napredovanje skozi gozdove ob Brahi. Tamkajšnji boji bodo večno združeni z imenom poveljnika nekega velikega oklopnega bojnega voza. Znano je že odločno dejanje tega poročnika, ki je s svojim vozom preplezal strm železniški nasip in je tam ustavil še zadnji poljski vlak, ki je vozil 400 rezervistov proti Grudžia-zu. Namesto v Grudžiaz so rezervisti korakali potem kot ujetniki pred poročniko-vim tankom, dokler jih ni prevzela pehoto.
Takoj nato je poročnik s spretnim nastopom opravil z dvema obrambnima topoma proti tankom s tem, da jima je »postavil dimne granate pred nos« in je potem v zaščiti dimaste stene z dobro pomerjeno granato najprvo onesposobil postrežbo obeh topov za boj, potem pa s svojimi gosenicami pomendral topova sama. S štirimi drugimi majhnimi oklopnimi vozovi je poročnik nato zavozil v umikajoč se pe-
hotni bataljon, ki ga je popolnoma uniSl, tako da so samo še ostanki utegnili pobegniti v gozdove.
Strojnice in top oklopnega voza so neprestano streljali Tako je vozil poročnik skozi gozd, ko je zašel nenadno v ogenj z onostranskega roba velike goličave. Tam se je bila ustavila neka poljska baterija. Poročnik niti od daleč ni mislil na to, da bi se pred to baterijo umaknil. Njegovi po-merjeni streli so zadeli naravnost v njeno sredino in brez dvoma bi bil poročnik pri tem topniškem dvoboju odnesel zmago, •kajti poljska artilerija je streljala vedno preko nemškega tanka. Toda nenadno je top v nemškem oklopnem vozu utihnil. Tank se je sredi goličave ustavil — motor ni več tekel. Morda je bilo nesrečno naključje ali pa morda v vročem boju niso pazili na to, da se je bila cev topa raz-žarila. Vsekako je v tej cevi pripravljena granata eksplodirala in ubila poročnika ter tri može posadke težko ranila. Samo vozač je ostal nepoškodovan.
Sovražna baterija pa je pobegnila. In tako je bilo tega boja konec.
Tri In dvajset ljudi
v večnem ledu
Ruski ledolomilec „Sedov" v polarnem ledovju
Zogu med Londonom in Parizom
Bivši albanski kralj Zogu se je po enotedenskem bivanju v angleški prestolnici vrnil v Pariz in tam izjavil, da se bo s svojo soprogo podal za stalno v London.
Priprave za svetovno
razstavo v Rimu
Kakor javljajo iz Rima, je Mussolini sprejel predsednika za svetovno razstavo v Rimu L 1942. ter mu naročil, naj se priprave za prireditev nadaljujejo ne glede na sedanji vojni položaj v Evropi.
Hitler na bojišču
Nemški listi pišejo, da živi Hitler na bojišču življenje preprostega vojaka. Spi kakor pripadniki nemške vojske in je tisto, kar skuhajo v poljski kuhinji za vojsko.
Danes nosi vsak Anglež, ki stopi iz hiše, pri sebi plinsko masko. Izjema ni v tem niti kraljica Elizabeta, ki nosi protiplinsko masko v posebni ročni torbici
Orkester — dedič
Godbeniki priljubljenega orkestra v ko-danjski tivolski koncertni dvorani so postali veseli dediči. Neka gospodična Lep-pejeva, ki je pred kratkim umrla, jim je zapustila 10.000 danskih kron. Obresti od tega denarja bodo godbeniki odslej redno prejemali. Stara gospodična je že desetletja vsak dan obiskovala to koncertno dvorano in je kot prijateljica glasbe sedaj tistim, ki so ji dajali toliko veselja, izkaz»» la svojo hvaležnost.
£ nemški grestoinki prevzemajo bolničarji prve ranjence z bojišča
Slika prikazuje taborišče teritorialne vojske v Hampshi-reu na Angleškem, ki se zdaj zaradi vojaških transportov na francosko bojišče Izpraznilo
V znamenju vojne
Mesto luči v temi
Pariz v vojnem razpoloženju
Genialna kuharica"
Zgodba o poselskem spričevalu
Prvi ranjenci v Berlinu
Pariška dekleta v pomenim c vojaki na vojni službi v prestolnici
Jedilni Ust v Berlinu
Švicarski listi pišejo, da so dobili gosti v berlinskih restavracijah prošli teden od ponedeljka do petka lahko sledeče jedi: riževo jed ali cvetačo, oboje na juhi in košček jabolčnega zavitka. Cene za te jedi so bile iste kakor pred vojno.
Ogenj v kinu
V nekem atenskem kinematografu je te dni izbruhnil ogenj, ki je zahtevaj mnogo žrtev. Zgorelo je štirideset oseb, SO pa jih je bilo ranjenih.
Pariz, ki ao ga imenovali mesto svetlobe, leži sedaj temen v črnih nočeh. Tam, kjer je vladal prej harmoničen ritem do najtanjših vej vsakdanjega Življenja, je opaziti nervozno naglico -Mesto elegance izpraznuje svoje razkošne izložbe, ženske se ne ponašajo več s svojimi izbranimi oblačili in modnimi novostmi, preko ramen jim vise zeleni pasovi za posodo s plinsko masko. Pariz je bil mesto gostoljubja, toda danes ne sprejema več Obiskovalcev z nasmejano dobrodošlico.
Mnogo manjših hotelov je zaprlo svoja vrata in najemniki in begunci brez stanovanj iščejo, kje bi se dala dobiti kakšna sobica, ki bd ne bila predraga. Dotok obiskovalcev iz vseh dežel se je ustavil, v gledališčih in kinematografih Je več osebja nego obiskovalcev, kavarne in drugi lokali se morajo zgodaj zapirati. Večerno pohajanje po velikih bulvarih, sredi valoveče množice, se je končalo. V popolni zatemnitvi ne vidiš niti deset korakov pred seboj. Se preden so sirene naznanile prvi letalski napad, se je velemesto do dna iz-premenilo v svojih življenjskih navadah.
Svoječasno je bila navada, da si si Pariz kot njegov obiskovalec ogledal v krožnem potovanju vsaj enkrat podnevi in ea-
Precej komično tožbo zavoljo obrekovanja je vložila bruseljska kuharica Marcelle Dumoulinova proti svoji bivši gospodinji, neki vikomtesi. Marcelle je izvrstna kuharica, ima pa svoje napake. Ugovorov ne trpi in prava toča psovk se vsuje iz njenih ust na vsakogar, ki bi se ji postavil po robu.
Tri leta je bila v grofičini službi, toda nekega dne ni šlo več, odpustili so jo pri priči. Seveda je zahtevala, naj ji napišejo spričevalo. Dali so ji ga. Toda Marcelle od tedaj ni mogla dobiti več namestitve. Vsakokrat, kadar je predložila to spričevalo, so se ljudje najprvo muzali, potem so jo odklonili. Ker sama ni znala brati, je končno nekoga prosila, naj ji spričevalo prebere. Glasilo se je takole:
Podpisana, vikomtesa R. C., potrjuje, da je imela tri leta izkušeno in genialno kuharico Marcelle Dumoulinovo za gospodinjo. Podpisana je storila vse, da bi ustregla ku-haričinim zahtevam. Bilo je težko prenašati jo, ker ima kuharica zelo trmast in ob-
lasten značaj. Vedno znova pa je poskuša-j la, da bi obnovila dobro razmerje, ker je kuharska umetnost Marcelle Dumoulinove bila možu podpisane v radost. Radi bi jo bili še dolga leta obdržali v hiši in se uklanjali njeni službi, toda muhavosti Marcelle Dumoulinove so bile pretežka živčna preizkušnja in tako je morala podpisana, čeprav nerada, službo genialne kuharice zapustiti.«
Vsa besna je genialna kuharica stekla potem k sodniku. Pri razpravi je bilo mnogo smeha. Sodnik je svetoval, naj bi se stranki pobotali, in tako se je tudi zgodilo. Spričevalo, ki je postavljalo vse na glavo, so potem seveda spremenili. Grofica se v novem spričevalu ni več predstavljala za kuharičino podložnico. Hvalila je kuharsko umetnost Dumoulinove, njenega značaja pa seveda ni mogla pohvaliti. Rajši je o tem sploh molčala. Marcelle je bila s tem zadovoljna in sodnik je na koncu smeje izrazil svoje upanje, da bo genialna kuharica sedaj morda kmalu spet vladala v grofičini kuhinji
Molji so rešili celino
Kako so zatrli škodljivo kaktejo v Avstraliji
Majhen argentinski molj je rešil avstralsko celino nevarnosti, da jo neka rastlina spremeni v pustinjo. Ta rastlina je vsako leto uničila nad 400.000 ha plodnih tal in preganjala kmetovalce dobesedno iz njihovih hiš. Gre za neko kaktejo, ki je razširjena v Mehiki, Zedinjenih državah in Južni Ameriki ter jo tudi v evropskih vrtovih gojijo kot okrasno rastlino.
Pred pol stoletja so nekoliko teh rastlin prenesli iz Amerike v Avstralijo, da bi tudi tam krasila vrtove. Avstralija nima lastnih kaktej, zato pa tudi nobenih naravnih sovražnikov te rastline, kakršne je ameriška narava sama razvila, da bi jo držala v šahu. Kakteja se je začela divje širiti.
L. 1925. je v Quenslandu in v Novem Južnem Walesu pokrivala že nad 24 milijonov hektarjev zemlje. Tam so se prej razprostirali pašniki in polja. Avstralski žužkoslovci so preiskali vso Ameriko, da bi našli žuželke, ki uničujejo to kaktejo. Izkazalo so, da ima to ulogo samo neki argentinski molj. Jajčeca tega molja polagajo v vrstah po 20 do 30 na liste kaktej in ličinke, ki se istočasno razvijejo, se za-rijejo kakor ena sama žuželka v rastlino
ter jo uničijo. Doslej so osvobodili že 4 milijone hektarjev avstralske zemlje škodljivih kaktej.
Etna zopet bruha
Iz Catanije poročajo, da je začel Ognjenik Etna zopet bljuvati. Bilo je tudi več potresnih sunkov, škoda pa zaenkrat še ni posebno velika.
Pariški kinematografi zopet odprti
Francoska vlada je dovolila, da se zopet vrše predstave v nekaterih kinematografih. Predstave pa morajo biti končane najpozneje Ob 22. uri.
Slovaška tehnika
v Bratislavi
Rektorat slovaške teta tke se je preselil iz Turčanskega Sv. Martina v Bratislavo.
*ostani in ostani član Vodnikove družbe!
Ruski ledolomilec »Sedov«, ki je pred dvema letoma odplul proti Severnemu tečaju, se pripravlja, da bo že tretjo zimo prebil v polarnem ledovju. Znanstveniki na tem ledolomilcu so dobili nalogo, naj proučijo možnost stalne ladijske plovbe med Vladivostokom in Arhangelskom, pri tem delu pa je ladjo zajel večni led.
Kakor znano so že v juniju preteklega leta organizirali večje rešilne odprave, ki naj bi del posadke »Sedova« spravile domov. To je uspelo. Izmed 207 ljudi na »Se-dovu« so z letali rešili iz ledne puščave 184 mož. Na ladji pa je ostala četa 23 mornarjev in znanstvenikov, ki naj bi svoje delo nadaljevala. Bojazen, da bi ta posadka ne mogla prebiti drugega prezimo-vanja, se je izkazala za neupravičeno.
Eno izmed glavnih vprašanj za to posadko je bilo vprašanje prehrane. V tem oziru sedaj ni nobenega strahu. Ladja razpolaga z velikimi zalogami že od prej, razen tega imajo člani odprave možnost, da si z lovom na severne medvede obnavljajo zalogo svežega mesa. Med »Sedovim«
Bivši nemški konzul v Angliji ustreljen ?
Angleški list »Rejmolds News« poroča, da je bil Walter Reinhardt, bivši nemški konzul v Ldverpoolu ustreljen v Berlinu. Njegovi prijatelji pripovedujejo, da je bil potem, ko so ga angleške oblasti izgnale iz Anglije, od voditeljev sedanjega režima v Nemčiji obsojen na smrt zato, ker je dopustiil, da ga je razkrinkala angleška protivoihunska služba.
še enkrat „Thetis"
Kakor poročajo iz Londona, se ie potapljačem posrečilo vdreti v notranje prostore podmornice »Thetis« ter dvigniti iz nje Se osem trupel ponesrečenih mornarjev.
krat ponoči. Danes ti nudijo takšni sprehodi popolnoma drugačno sliko. Kar se tiče umetnostnih zakladov, že davno ni ničesar več na ogled. Najdragocenejše stvari so spravili v podeželje na varno, druge, ki niso tako nenadomestljive, so zaprli v varne kleti muzejev. Ob cerkvenih stenah so čez noč zrasla zaščitna ogrodja, a čudovito poslikana cerkvena okna so sneli iz okvirjev. Občuduješ lahko samo še arhitektonske lepote mesta, ki 30 pa brez življenja, ker jim manjka gibanja vsena-okrog, prometa, delovnih množic in vesele mladosti .
Veliki bulvari so na pol prazni tudi podnevi. Ogromne šipe velikih izložb so prelepili s trakovi trdnega papirja, da bi bilo čim manj drobcev, če bi zračni pritisk kakšne letalske bombe šipo razbil. Skoraj na vsaki hiši so prilepljeni listki, ki pa ne ponujajo stanovanj in sob, temveč zaklonišča za toliko in toliko oseb. Jasno, da so na pol prazna tudi vozišča, kajti armada je pobrala večino vozil za svoje potrebe.
Pošta je prišla!
in drugimi ruskimi ladjami v polarnem pasu je stalna brezžična zveza, tako da bi v primeru potrebe lahko organizirali novo rešilno ekspedicijo.
že lansko leto so poskusili z ledolomil-cem »Stalinom« prodreti do zamrznjene ladje. Približal se je s proviantno ladjo »Lit-kej« »Sedovu« na razdaljo 80 km, ker pa je nastal nenaden mraz, ta poskus ni imel uspeha. Ta čas gradijo nov velik ledolomilec, ki se bo imenoval »Molotov« in ki bo skušal rešiti »Sedova« iz objema večnega ledovja. Med tem bo morala posadka prebiti tretjo zimo v Ledenem oceanu. Vendar pa ji ne preti nobeno pomanjkanje.
VSAK DAN ENA
»Vidite mojster, takole si predstavljam jaz stojalo za kakteje.« (»Pesti Hirlap«)
Poveljnik poljske vojske
General Sosnovvski
ANEKDOTA
Clark Gable, priljubljeni ameriški filmski igralec, pripoveduje p začetku svcrja kariere:
»Ko bi moral igrati svoj prvi ljubezenski prizor, sem imel strašno tremo. Režiser je zahteval, naj si nadenem hrepeneč izraz. Ni šlo pa ni šlo. Končno sem si pomagal tako, da sem si predstavljal velik, sočen biftek. To je zbudilo v meni takšno hrepenenje, da odtlej vedno z največjim uspehom uporabljam ta trik vljun bezemskih prizorih.«
Nemški vojaki veselo pričakujejo razdefftse pisem, ki jim poročajo novice z doma
\
Kulturni pregled
Gledališče za deco — nova vzgojna ustanova
Pomen umetnosti za vzgojo mladine
Na nedavnem pedagoškem tečaju v Mariboru je imel prof. S m a s e k zanimiv referat o pomenu gledališča za mladi rod. Slovenska javnost bodi poučena o vseh prizadevanjih, ki so v korist naši mladini. Za. to prinašamo iz obširnega referata nekaj glavnih misli.
Danes je nesporno, da ima umetnost močan in ugoden vzgojni vpliv. Zato je treba izčrpati vsa sredstva umetnosti ter jih vključiti v celotni vzgojni, obrazovalni proces.
Pri nas v Sloveniji se okoriščamo na tem področju samo z mladinsko književnostjo, medtem ko popolnoma zanemarjamo gledališče. To je zgrešeno, kajti gledališče ima za vzgojo velike prednosti pred književnostjo in mu gre torej vsaj enak položaj.
Pri uživanju književne umetnosti mora otrok premagovati s čitanjem knjig dokaj velik napor in je kljub temu dojemanje samo optično. V gledališču pa dojema umetniško stvaritev optično in akustično hkrati in brez večjega napora, zato je njegovo čustvovanje mnogo izdatnejše, saj kar s požira« dogajanje na odru.
Silna vrednost mladinskega gledališča je v tem, da prinaša otroku kompleksne umetnine, ki so stvaritve iz pisateljske, glasbene, plesne in likovne umetnosti, s čimer se vzbuja osnova za dojemanje vseh posameznih zvrsti s področja umetnosti.
K tem objektivnim faktorjem teži otrok radi subjektivnih faktorjev. V otroku je namreč velika želja po gledališču, kjer se neposredno vživlja ter tako v dogajanju sodeluje, saj pooseblja samega sebe v nastopajočih igralcih. Pri tem je intenziteta čustvovanju silno močna, ker se mu tu izživi potreba po krepkem doživljanju sveta, življenja, čigar zgoščeno sliko mu daje ravno gledališče.
Pri nas smo ta dejstva psihološke zakonitosti v duševnosti naše mladine povsem zanemarjali. Kdaj pa kdaj so prihajale ne. sistematično na odre poklicnih gledališč mladinske igre, večinoma v naglici prirejene, ker je bilo pač treba igrati tudi nekaj za deco. Režiserji — nikakršni pedagogi — so postavljali na oder konvencio-nalne dramatizacije pravljic, pripovedk itd. Po tematskem izboru igric je bilo poklicno gledališče preozko, v načinu igranja pa se ni moglo približati otroški duševnosti.
Zato je danes nujno, da začnejo umetniki in pedagogi sodelovati; umetnostna vzgoja in pedagoški vpliv se morata strniti. To je pa možno samo v otroškem gledališču, ki lahko edino izpolnjuje obe osnovni nalogi.
Otroško gledališče ima nalogo, dati deci intenzivne vtise gledališke umetnosti, nuditi priliko za močno razgibanje in čustvovanje, kar je pomoč pri vzgoji in protitiu-tež enostranosti ter uvajati v resnični svet — v realnost.
Zaradi vzgojnosti to gledališče ne sme okosteneti, pa tudi ne zaiti v moraliziranje. Temu pa se je moči izogniti izključno s temeljitim poznavanjem mladinoslovja in gledališča. Tisti, ki bodo delali v otroškem gledališču, bodo morali poznati in upoštevati stopnje otrokovega telesnega in duševnega razvoja. Izbor repertoarja in oblika umetniškega ustvarjanja se bosta morala prilagajati tem razvojnim stopnjam, kajti za štiri ali petletnika ne bomo izbrali enake vsebine in istega načina igranja kot za deset ali dvanajstletnika.
Na vprašanje, ali naj igrajo v otroških gledališčih otroci, je treba odgovoriti z odličnim »Ne!« To je namreč utemeljeno zaradi tega ker otrok nikakor ne zmore umetniške višine, na kateri mora biti vsaka predstava in, ker še otrok sam ni vzgojen, ne more vzgajati drugih. Zato igrajo odrasli v otroškem gledališču, ki nikakor ne sme biti ustanova, za proslavljanje »malih umetnikov«. (Primera v Beogradu in Zagrebu).
V otroškem gledališču nabrane sile naj otrok izrabi v življenju. Zato pa mora biti vsaka igra pozitivna, kajti samo takšna lahko daje pobude za zdravo, napredno uveljavljanje v resničnem svetu. Vsaka predstava pa mora vsebovati za otroka — gledalca oreh, ki pa ne sme biti pretrd. Zato je potrebno poznavanje otrok, ki jih je treba raziskavati. To nalogo bo izvrševal pedagoško psihološki odsek, ki bo ugotavljal s pomočjo otroških spisov in risb, anket, svobodnih razgovorov ter neposrednih opazovanj pri predstavah vpliv le — teh na otroke, potrebe korektur, izbiranja po vsebini in, ki bo pridobival tudi osnove za nadaljnje študije.
Gledališče mladega rodu, ld je bilo ustvarjeno v Mariboru, bo pristopno otrokom iz prav vseh slojev. Poleg predstav v Mariboru — priredil jih bo organizato-rični odsek — bodo na programu tudi redna gostovanja na podeželju.
Mislimo, da so jasne besede g. Smaska, iniciatorja našega otroškega gledališča, povedale dovolj o tej važni kulturni zadevi. želimo samo, da bi bilo delo kronano z uspehi in, da bi ob letu videli pozitivne rezultate teh prizadevanj, ki naj jih slovenska javnost z vso silo podpre.
S. D.
»Dopolnila" k slavističnemu kongresu
če ne bi tolikih načrtov prekrižal izbruh velike vojne, bi se v ponedeljek začel v Beogradu tretji mednarodni slavistični kongres. Dogodki, ki so se začeli s prvim septembrom, seveda ne dopuščajo shoda in diskusij znanstvenikov in kongres je bil preložen v nedogledno dobo. Organizacijski odbor v Beogradu, ki združuje najodličnejše jugoslovenske slaviste, pa je hotel z razpoložljivimi sredstvi storiti sla-vistiki vsaj nekaj trajnejših uslug. Izdal je doslej že tri publikacije, katerih tretja (»Dopune«, str. 124) je pravkar izšla. Ob koncu knjige čitamo opombo izvršnega cdbora, da bo dovršil vse priprave, ki se tičejo znanstvenega dela tega kongresa in to v nadaljnji knjigi o kongresu objavil tudi vse ostalo, kar je v zvezi z nameravanim slavističnim shodom. V zaključni četrti knjigi bo priobčen tudi seznam vseh priglašenih udeležencev in splošno stvarno in imensko kazalo vseh štirih publikacij.
O prvih dveh kongresnih publikacijah je »Jutro« že pisalo. V tretji knjigi so objavljena nadaljnja dopolnila odgovorov na vprašanja in naknadni dospeli referati. Med odgovori na vprašanja je osem prispevkov češkega slavista B. Havr&nka, dalje so tu prispevki V. Mathesija, Petra Aruma, Jana Frčka, Kirila Taranovske-ga, Enrica Damianija in Stojana Roma-novskega. Vsi ti prispevki se tičejo diskusije o splošnih lingvističnih vprašanjih. V oddelku sekcije za zgodovino književnosti razpravlja A. Schmaus o konfliktu med nacionalnimi in tujimi elementi kot stvar-jalnem činitelju v slovanskih literaturah, Petr Bogatyrev označuje naloge in metode sodobnih raziskavanj na samem terenu slovanske narodne pesmi, Marijan Stojkovič pa prikazuje važnost potire-formacije za izoblikovanje skupne podlage srbohrv. književnosti. V sekcijo za proučevanje slavistike sodi odgovor B. Ha-vr&nka glede novih načel lingvistike in le-terarne zgodovine pri pouku slovanskih jezikov; isti avtor se oglaša s podnetnimi mislimi tudi v oddelku za balkanološko sekcijo. V fonološki sekciji je natisnjeno uvodno predavanje prof. M. N. van Wijka »Komparativni študij fonoloških sistemov slovanskih jezikov«, B. Havrdnek pa piše o problemih fonoloških sistemov »jezikovnih zvez«.
Drudi del Dopolnil obsega večje število referatov, izmed katerih naj omenimo samo nekatere: Mirko Deanovič razpravlja o problemih lingvističnega atlasa medita-rinskih nazivov, V. Ernits iz Tartna piše v poljščini o estonskih elementih v ruskem jeziku in v drugih slovanskih jezikih, Fr. Herič (Praga) navaja v slovenščini misli h Kopitarjevemu pravopisu, Herbert Lu-dat (Berlin) se vrača k problemu Slovanov med Labo in Odro v srednjem veku, M. Vasmer napoveduje svoj publikacijo: »Bau-steine zur Geschichte der deutsch — sla-vlachen geistigen Beziehungen«, V Važny ugotavlja dokumentarno vrednost poljskega lingvističnega atlasa, P. Wirth pa se bavi z nemškimi vplivi na lužiško-srbski jezik. Iz literarno-zgodov. sekcije bodi omenjen češki prispevek J. Frčka o staro-ruski zadonščini, M. Hermana opozorilo na Maeterlinckov vpliv na Przybyszewskega, E. Grička »Bibliografija prevodov iz srbskega jezika v ukrajinščino«, A. Jelačiča »Srpska realistička pripovedka druge polovice 19. stol. kao izvor za socialnu i kul-turnu istoriju Srbije«, N. Mirkoviča »O kulturnoj i književnoj uzajamnosti Srba i Bugara« več prispevkov Sv. Stefanoviča, Mihajla Stojanova »Dostojevski in Bolgarija«, H. de Willman-Grabowske »Potovanje Atanazija Nikitina in gibanje proti vzhodu v srednjeveški Rusiji« itd. ___
Zapiski
Odmevi »Misli in dela« v češKem tisku. V »Moravskoslezskem deniku« z dne 12. t. m. je izšlo daljše poročilo o članku dr. Branka Vrčona »Bolgarija in Balkan«, objavljenem v 7.—8. številki »Misli in dela«. Poročilo je prispeval neumorni češki kronist slovenskega kulturnega življenja, prof. dr. V. Mčrka.
»Letopis Matice SrpsKe« ob 1501etnici francoske revolucije. Prav kakor najstarejša slovenska literarna revija »Ljubljanski zvon«, je tudi najstarejši srbski književni časopis »Letopis Matice Srpske« posvetil pravkar izišli 1.—2. zvezek stopetde-setletnici francoske revolucije. Med drugim objavlja v tej številki uvodno besedo prof. Bogdana Popoviča, St. Beševiča pesem »Francuskoj« v izvirniku in v francoskem prevodu, Bogdana čipliča pesem »Francuska trikolora«. Gvido Tartaglie »Antikvarnice na Seini in članke Jaše M. Prodanoviča (Francuska 1789 godine), Marka Carja (Svetli dani francuskog naroda), Oko Rajne (Jovan M. Jovanovič), dr. Dvornikovič (Revolucionarni i konservativni elemenat u francuskoj psihi), Nika Bartuloviča (Velika revolucija i nacionalna misao), Lj. Petroviča (Jedna osobina francuskog duha). VI. Božoviča (Večiti Racine), dr. R. Cisaloviča (Deklaracija prava čoveka i gradjana). Izmed ostalih člankov je treba omeniti še Slobodana Jo-vanoviča prispevek »Jedan izbor Iz Gugliel-ma Ferrera«.
Hrvatsko gledališče v znamenja stoletnice. 10. junija 1840 so v starem zagrebškem gledališču na Markovem trgu imeli prvo predstavo v hrvatskem jeziku: bila je Kukuljevičeva zgodovinska drama »Ju-ran i Sofija ili Turci kod Siska«. Tako bo torej še v teku nove sezone stoletnica tega pomembnega dogodka, ld je bil eden izmed očitnih znakov nezadržnega narodnega preporoda, zmage narodnega jezika in domače kulture nad tujim uvozom in vsiljenim »Kulturtr&gerstvom« tujcev. Od te predstave dalje so bile hrvatske predstave v zagrebškem gledališču vse pogostejše in kmalu tudi stalne. Začele so se razvijati domače dramatske in igralske sile, hrvatsko gledališče, ki je sicer imelo lepe tradicije v dubrovniškem krogu in v kajkavski drami, je nastopilo novo, slavno dobo svojega razmaha in napredka. — Vodstvo Nar. gledališča v Zagrebu je že z repertoarjem naznačilo jubilejni značaj nove sezone. Tako je v repertoarju več starih dramatskih del, med njimi tudi Kukuljevičeva »Juran i Sofija«, Nemeičev »Kvas bez kruha« pa se je med tem že pojavil na odru. Tita Brezovačkega »Diognes«, Lu-cičeva »Robinja«, Freudenreichovi »Grani-čarji«, Gunduličeva »Dubravka« in še dela Demetra in Miletiča so tudi posvečena temu jubileju. A tudi bo v drami letos obilno zastopana domača dramatska literatura, kar je znak splošnega vračanja k hrvatski tradiciji ln iskanja samobitne kul-turnosti.
Dr. Branko Gavella 25 let pri gledališču.
Zagrebško gledališče bo priredilo v zadnjih dneh tega meseca proslavo 251etnice režiserskega delovanja dr. Branka Gavelle. Proslava bo združena z uprizoritvijo Shakespearove komedije »Na tri kralje« v slavljenčevi režiji. Dr. Branko Gavella si je zlasti v zadnjem desetletju pridobil sloves največjega jugoslov. režiserja, nekakega našega Stanislavskega ali Reinhardta, čeprav mu ni bilo dano — kakor njegovima vzornikoma — da bi posvetil vse svoje moči stalnemu ansamblu. Po uspešnem udejstvovanju v Brnu in v Pragi (kot gost je režiral tudi drugod, tako na pr. v milanski Scali), se je dr. B. Gavella vrnil v Zagreb in bo poslej na razpolago reprezen-tantivnemu hrvatskemu gledališču.
Nov uspeh J. Gostiča. V Čajkovskega »Pikovi dami«, ki jo je te dni zopet uprizo-
I rilo zagrebško gledališče, je nastopil kot
; Herman naš rojak J. Gostič. Njegovo so
; delovanje je imelo tolik uspeh, da je kritik »Novosti« dal svojemu poročilu o tej predstavi naslov: »Sjajna kreacija tenora Gostiča u »Pikovi dami« Čajkovskega in napisal: »G. Gostič je dal kot Herman kreacijo, ki je polna neke pošastne fantastike. Pevski je na nenavadni višini, igralski pa resnično doživljena, v dramatskih kulminacijah in izbruhih strasti močna impresivna. Bila je to ena najmočnejših kreacij ne samo tega večera, marveč tega vsestranskega pevca sploh in je zapustila globok vtis.«
»Zvonček« prinaša v septembrski številki pesem Vinka Bitenca »Hčerkici na pot v šolo«, pravljico Lojza Zupanca »Vrag v sodu«, črtico Alberta Siča »Za štruco«, prozo Borisa Kranjca »Sodobna pravljica«, skladbo L. M. škerjanca »September«, Franja Cička »Prigode palčka Bobka«, Staneta Rožiča povest »Aničina juha«, Miloša Vesela sestavek »Rdeči premog«, Ain-ka Bitenca povest »Bela jahta«, Petra Podobarja »Čemerno Tončko«, Ivana Raz-potnika »Skrivnost zelene jame« ln več drugih zanimivih prispevkov. »Zvonček« urejeju dr. Pavel Karlin.
251etnica smrti Franje Markoviča. Zagrebški listi so se te dni spominjali petin, dvajsetletnice smrti znamenitega hrvatskega filozofa, dramatika, pesnika in kritika, vseuč. prof. dr. Franje pl. Markoviča. Znan je kot avtor dveh velikih epskih pesnitev »Dom i svijet« in »Kohan i Vla-sta«; medtem ko ima prva idilični značaj,
je draga posneta is zgodovine polabskih Slovanov in prežeta s tendenoo ogorčenega protesta zoper germanizacijo. V dramatiki se je poskusil s tragedijama »Karlo Drački« in »Benko Bot«. Njegovo poglavitno znanstveno delo je 1. 1902 izišla obsežna knjiga »Razvoj i sustav opče estetike«. Markovič je bil tudi velik kritik in pisec mnogih študij iz literarne zgodovine. Med drugim je spisal obširni uvod v izbrane spise Stanka Vraza: najizčrpnejšo študijo o Vrazu pred monografijo Branka Vodnika.
Drobiž iz beograjskega kulturnega življenja. v paviljonu »Cvijete Zuzorič« bo letos več važnejših razstav, med njimi kolektivna razstava Ličanovskega, nato pa razstava Jerolima Mišlja. Tudi letos bo tradicionalna jesenska razstava »Cvijete Zuzorič« prikazala stanje likovne umetno, sti v vsej Jugoslaviji. — v dramskem studiu beograjskega Narodnega gledališča bosta začela pedagoško delovati bivša člana moskovskega Hudožestvenega teatra ga. Greč in g. Pavlov. — Znana igralka Ljubica Bobič je izročila gledališki upravi svoje novo dramatsko delo, komedijo »Porodica Blo«. — Založba A M. Popoviča bo izdala v bližnjih dneh A. Periča »Francusko-srp-skohrvatski rečnik«. Slovar bo opremljen s 639 slikami in natisnjen v latinici.
Schiller v »narodni izdaji«. Profesorju literature na berlinski univerzi Petersenu je bila poverjena ureditev tako zvane nacionalne izdaje Schillerjevega dela. Izdaja bo obsegala 32 zvezkov.
ŠPORT
Začetek pokalnih tekem
Jutri popoldne trojni spored na igrišču ob Tyrševi cesti
Po treh zaporednih terminih, ki so bili po otvoritvi jesenske sezone posvečeni prvenstvu, bo jutrišnja nedelja kot odmor veljala drugi oficielni nogometni konkurenci, in sicer tekmovanju za pokal LNP. Za to konkurenco se je letos prijavilo 23 nogometnih moštev iz vsega območja našega podsaveza. Spričo dejstva, da naši nogometni klubi zaradi pomanjkanja sredstev razen v prvenstvu ne pridejo do nobenega resnejšega srečanja, je ta konkurenca že lani pokazala prav lepe sadove in upati smemo, da bo letos vsaj tako ali pa še bolje.
Za jutrišnjo nedeljo je poslovni odbor LNP razporedil I. kolo pokalnih tekem takole:
Nacionalni teniški turnir v Celju
Sodelujejo tudi Kovačeva, Sernečeva, Smerdu in Friedrich
Vsakoletni teniški turnir, ki ga prireja SK Celje za prvenstvo Savinjske doline in za prehodni pokal celjske mestne občine, bo letos danes in v nedeljo 17. t. m. Po prijavah sodeč bo to naš največji letošnji turnir. Poleg številnih, znanih igralcev in igralk iz M&ribora, Ljubljane ln Zagreba so zagotovili svojo udeležbo predvsem naša državna prvakinja Kovačeva, zmagovalka na številnih mednarodnih turnirjih nadalje Celjanka Sernečeva, tretja na državni damski rangllsti. Obljubljeno je tudi sodelovanje Florijanove. Z njenim nastopom bi bila zbrana v Celju naša priznana damska državna reprezentanca. Vendar pa je že s sodelovanjem Kovačeve in Sernečeve zagotovljen turnirju popoln uspeh.
Od gospodov je zagotovil svoje sodelovanje lanski zmagovalec na turnirju Boris Smerdu naš bodoči mušketir, ki se je pravkar vrnil z zmagonosne turneje po Madžarskem. Nadalje bo nastopil lanski finalist Friedrich ter veliko število mlajših Igralcev in igralk Iz Slovenije in Hrvatske. Na to zanimivo tekmovanje opozarjamo vse Celjane. Turnir se bo pričel obakrat ob 8. v mestnem parku v Celju.
V slabem vremenu bo tekmovanje na Rakuschevih igriščih.
V nekaj vrstah
Prvenstveno tekmovanje pojde dalje
Upravni odbor LNP je na zadnji seji razpravljal o raznih predlogih in željah — (Takšna je bila tudi naša, ki smo jo objavili v številki z dne 5. t. m. v zvezi s poročili o nekaterih tekmah za točke, kjer ao morala moštva nastopiti s številnimi rezervami. Op. ur.), — da bi se zaradi Izrednih razmer odložilo prvenstveno tekmovanje in sklenil, da naj se prvenstveno tekmovanje na vsem območju podsaveza nadaljuje normalno. Obenem je upravni odbor opozoril klube, da odpovedi tekem ob sobotah ali celo nedeljah nimajo nobenega smisla in so klubi odgovorni za vse nastale stroške zaradi prepozno odpovedanih prireditev. Pri tem morajo upoštevati tudi določbo v propozicijah, da je za vsako odpoved prvenstvene tekme določena globa.
ZagrebSki atletski podsavez odgovarja...
Kakor smo na tem mestu že zabeležili, je zagrebški atletski podsavez pred kratkim po redni poti in z vlogo pri savezu zahteval sklicanje izrednega občnega zbora, da bi se na njem ustanovil Hrvatski atletski savez in sploh uredilo vprašanje atletike v državi. JAS je to zahtevo iz formalnih razlogov odklonil, pri tem pa javno objavil, da niti od daleč nI zoper ustanovitev treh samostojnih atletskih save-zov v državi in splošno reorganizacijo atletskega športa, smatra pa, da hi bilo vse to lahko izvedljivo na rednem občnem zboru v decembru t. 1. Na ta odgovor je zagrebški atletski podsavez kratko malo za jutri sklical ustanovni občni zbor Hrvatskega atletskega saveza, obonem. pa poslal za javnost obširno pojasnilo, v katerem pobija vse argumente, s katerimi je JAS zavrnil njegovo zahtevo za sklicanje izrednega občnega zbora. Podsavez pravi, da spada telesna vzgoja v območje hrvatske banovine in hoče za to že zdaj imeti legitimnega zastopnika vseh hrvatskih atletskih klubov, razen tega hoče enotno nastopati v akciji za ustanovitev Hrvatskega športnega saveza in popolnoma razčistiti svoj odnošaj nasproti vrhovnemu savezu in nasproti ostalim atletskim organizacijam v državi.
Drug spor zaradi nove ureditve v športu
Kakor smo že pisali, je bil nedavno v Subotici ustanovljen bački podsavez^ Hr-
v Ljubljani: ob 13.30 Moste—Grafika, ob 15. Svoboda—Jadran ln ob 16.30 Reka—Mars. Vse tri tekme bodo na igrišču Ljubljane ob Tyrševi cesti. Dalje bodo igrali:
v Mariboru: ob 14.30 železničar—Slavija in ob 16. Rapid—Maribor, vsi na igrišču železničarja.
v Celju: ob 15. Olimp—Jugoslavija in ob 16.40 Celje—Atletik, vsi na igrišču Celja, v Domžalah: Disk—Hermes ob 16.30, v Kranju: Kranj—Bratstvo ob 16., v Trbovljah: Amater—Hrastnik ob 16.
in
v čakovcu: CSK—Gradjanski ob 16.
vatskega nogometnega saveza, kar je zaradi okolnosti, da Subotica tudi po novi ureditvi države ne spada v "hrvatsko banovino, izzvalo v krogih okoli JNS precejšnje nezadovoljstvo. Nekateri beograjski listi so o tem tudi pisali, zagrebški pa so na to pisanje tudi krepko odgovorili in poudarili, da je bila ustanovitev bačkega nogometnega podsaveza v duhu nalog Hrvatskega nogometnega saveza ne samo utemeljena in logična, temveč tudi neogibno potrebna. Hkrati pa prihajajo iz krogov okoli JNS v Subotici vesti, da ta novo ustanovljeni podsavez tamkaj prav za prav nima vidnih pristašev razen kluba Bačke in je bila njegova ustanovitev slej ko prej nepotrebna, pa tudi vse prej kakor športnega pomena.
Punčec in tovariši se bodo vrnili
Kakor pišejo, bo jugoslovenska teniška ekipa s Punčecem na čelu, ki se v igrah za ameriško prvenstvo v Fores-Hillu ni baš posebno odlikovala, sledila vzgledu francoskih udeležencev tega prvenstva, ki so deloma pozvani v vojaško službo in so že zapustili Ameriko. Naši mušketirji v teh vznemirjenih časih ne bodo odšli na nameravano turnejo po Ameriki. Avstraliji in Indiji, temveč bodo skušali s prvim — verjetno italijanskim — parnikom doseči domovino.
Izvedba balkanskih iger je zagotovljena
Grški iahkoatletskl savez se je po predhodnem sporazumu z ostalimi atletskimi savezl na Balkanu odločil, da bo balkanske igre izvedel v neokrnjenem obsegu v času od 1. do 8. oktobra t. L Pri tej priliki bodo v Atenah proslavili tudi desetletnico te balkanske prireditve. V letošnjih igrah bodo poleg atletov Grčije sodelovali tudi
Jugosloveni, Rumuni, Turki in Bolgari. * * •
Italijanski nogometni savez je odobril odigranje vseh nedeljskih nogometnih tekem v Italiji. Tudi letošnje prvenstvene tekme hoče italijanski savez izvesti normalno kakor lani.
Bjorn Borg je dosegel nov evropski rekord v hrbtnem plavanju na 200 m s časom 2:26.9. Dosedanji rekord je branil Nemec Schlauch s časom 2:29.
Dolenjski motociklisti se organizirajo
V	Novem mestu je bila ustanovljena
sekcija MK Ilirije
V	Novem mestu se je ustanovila pred dnevi sekcija Motokluba Ilirije. Na ustanovnem občnem zboru, ki je bil pri Win-discherju, je bil ob zelo lepi udeležbi izvoljen za predsednika znani lastnik avto-mehanične delavnice g. Jože Ferlič. Tajniške posle je prevzel g. Ivo Tratnik, blagajniške višji davčni uradnik g. Žeslin, dočim je tehnično vodstvo V spretnih rokah g. Slavka Moreta, lastnika avto-pre-vozniškega podjetja. Da bo sekcija odlično poslovala, je zato porok že sam skrbno izvoljeni odbor, v katerem so sami preizkušeni delavci, ki bodo z vso agilnostjo delali za procvit mlade sekcije. Odbor .je imel v načrtu veliko gorsko tekmo na Gorjance, ki bi morala biti v nedeljo dne 24. t. m. Spričo sedanjih razmer in nepredvidenih zaprek pa je moral tekmo odpovedati. Zato pa bo jutri v nedeljo skupni klubski izlet iz Novega mesta preko Gorjancev v Metliko in Črnomelj, povratek pa preko štrekljevcev v Novo mesto. Vsi prijatelji mlade moto-sekcije se vljudno vabijo, da se pridružijo temu prvemu skupnemu izletu v našo ponosno Belo Krajino, kjer grozdje že dozoreva. Zbirališče, pred pisarno moto-sekcije, hotel Vflindischer v Kandiji, odkoder bo odhod točno ob 13. V pisarni sekcije se dobe tudi ostale informacije. Zdravo!
Atletski miting Ilirije
Danes ob 15. se bo na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno začel juniorSki atletski
dvoboj med atleti SK Ilirije in SK Litija.
Med točkami tega dvoboja bodo tudi nekatera senlorska tekmovanja.
Občinstvo se vabi na to bržkone zadnjo atletsko prireditev letošnje sezone v Ljubljani.
SK Reka. Jutri ob 16. naj bo I moštvo pravočasno v garderobi Ljubljane. Postava moštva na običajnem mestu. Oprema naj se dvigne od 9. do pol 11.
Ljubljanski atletski podsavez (službeno). Za današnje lahkoatletsko tekmovanje na igrišču SK Ilirije za Kolinsko tovarno s pričetkom ob 15. določam naslednje gg.: vrhovni sodnik Hlade, vodja tekmovanja Stropnik, starter trener Klein in sodniki: Pevalek, Glavnik, Nagy, Safošnik, šoukal, Kalan in Pollak. Predsednik
SK Mars. Vsi igralci, ki so pozvani na oglasni deski, se naprošajo, da se jutri ob 16. zglase v garderobi na igrišču Ljubljane. Zaželjena sta Gvardjančič in Zupane.
Diplomatski slovar
Ko smo si v zelo naglih skokih ogledali pravice in dolžnosti nevtralnih držav v su-hozerrmi vojni, bi se morali sedaj dotakniti pravic in dolžnosti nevtralcev v pomorski vojni. To poglavje je že zelo pereče, saj so nam že prvi dnevi vojne nudili na tem področju nekaj primerov omejevanja svobode nevtralnih držav, ld jih bomo lahko razložili šele, ko nam bodo znana pravila nevtralnosti v pomorski vojni. Preden pa se lotim tega zanimivega poglavja, hočem razložiti še dva pojma, katerih poznavanje bo čitateljem zelo služilo v nadaljnjih sestavkih našega diplomatskega slovarja. Mislim na mednarodno suverenost držav in pa na tako zvane »teritorialne vode«, ki sem jih enkrat že omenil.
Mednarodna suverenost držav
Jasno je, da se v tem okviru he morem spustiti v razlago vseh teorij, ki so se v tej zvezi postavljale. Omejil se bom samo na najnujnejše, toda s samo po sebi razumljivo pripravljenostjo, da slehernemu čitatelju, ki bi to želel, v okviru možnosti postrežem s podrobnostmi.
Mednarodna suverenost države bi prav za prav morala označevati njeno neomejeno pravico, da v odnošajih s drugimi državami lahko svobodno uveljavlja svojo voljo in postavlja drugim državam kakršnekoli zapovedi ali omejitve. Toda tako pojmovanje neomejene državne oblasti v mednarodnih odnošajih bi nujno ustvarjalo stalne konflikte, kajti na svetu ni ene same države, temveč več držav, ki bi se vse z isto upravičenostjo lahko sklicevale na pravice, izvirajoče iz njihove mednarodne suverenosti. Pojem mednarodne suverenosti mora biti potemtakem nujno omejen in šele v neki sorazmerni omejenosti, ki velja istočasno za vse države, lahko najde svoj pravi pomen.
Pojem mednarodne suverenosti držav (nekateri ji po naše pravijo »vrhovnost«) je pojem, ki nam dejansko ne pove tega, kar pomeni beseda, ki ga označuje. Ne gre tu za neomejeno oblast države, da lahko po svoji volji zapoveduje drugim, temveč bolj za njeno pravico, da druge države njej ne zapovedujejo po svoji volji. Da bi se torej mednarodne suverenosti držav med seboj ne izključevale, so potrebne medsebojne omejitve, ki si jih države same postavijo. Samo v toliko pa vendarle lahko govorimo tudi o absolutnosti ali neome-jenosti državne suverenosti, v kolikor njene omejitve niso mogoče brez svobodnega pristanka držav (v pogodbah, konvencijah in mednarodnih sporazumih kakršnegakoli značaja).
Mednarodna suverenost države, ki se včasih kot obraz notranje suverenosti označuje tudi kot »neodvisnost«, »samostojnost« ali »nedotakljivost«, zajema torej po zelo splošni oznaki pravice države, da jo spoštujejo druge države. Te pravice so prav tako kakor pravice poedinca n e o d -strani j i v e, neprenosljive in nedelj i v e ter omejene samo po enaki suverenosti drugih držav. Suverenost, ki prihaja do izraza v mednarodnih odnošajih, je vselej odraz notranje državne suverenosti, ta pa predstavlja skupek vseh pravic, ki jih uživa država kot politično in pravno organizirana družba. Mednarodno suverenost kot oblast omejuje sožitje z drugimi državami, mora pa vselej ostati neokrnjena kot pravica države, da jo spoštujejo druge države v njeni neodvisnosti in nedotakljivosti.
Suverenost države se razteza na vse državno ozemlje, pa tudi na zrak nad tem ozemljem ln na tla pod njim, seveda z razumljivimi praktičnimi omejitvami, ter končno — s posebnimi omejitvami — tudi na tako zvane
»teritorialne vode«, o katerih bom tu podal samo splošno označbo, medtem ko bom o podrobnostih govoril še večkrat v zvezi z raznimi primeri.
Za »teritorialne vode« smatramo del morja med obalo in tako zvanim »visokim morje m« (ali »odprtim morjem«, ki ne pripada nikomur, odnosno čigar uporaba je vsem dovoljena), ne da bi veljalo kako splošno pravilo glede Širine tega morskega pasu. Ker je bil ta pas morja podvržen suverenosti držav predvsem zaradi njih varnosti, je nekdaj veljalo pri določanju njegove širine načelo, da sega tako daleč proti visokemu morju, kolikor daleč lahko seže topovski strel, a pričo napredka v topovski tehniki bi to pravilo šlo predaleč In ne bi moglo veljati za vsestransko zanesljivo pri odmerjanju »teritorialnih voda«. Zato je v praksi obveljalo načelo, da si vsaka država določi širino zaprtega morskega pasu v ricladu v potrebami vojaške obrambe in gospodarskega izkoriščanja (ribolov, plovba itd.), za kar zadostuje pas od treh do Sest morskih milj. (Francija je na primer za ribolov in glede nevtralnosti določila Širino svojih teritorialnih voda na tri milje, v pogledu zasidranja tujih ladij pa na Sest milj.) V teh merah pa Se vedno ni enotnosti.
Po mnogih sporih so se pravice držav nad teritorialnimi vodami omejile le na policijsko in varnostno oblast, medtem ko je bilo opuščeno načelo, da bi državi nad teritorialnimi vodami pripadale Iste suverene pravice kakor nad državnim ozemljem v ožjem smislu besede.
p. S. — Zahvaljujem se neznanemu Citat ellu za pismene pobude; pojasnila bom nodal čimprej.
Scrutater
M. BRANO
Sest zlatih angelov
Roman
29
»Razume se, da ne — moje vprašanje je bilo neumno in odveč. — Do svidenja!«
»Nikar mi precej ne pobegnite, mladi prijatelj!
—	Povejte mi — če dajete opazovati vse ljudi, ki so bili tisti nesrečni večer gostje vašega strica, bi moralo priti tudi za moje članke marsikaj zanimivega na dan.«
»Nikar se ne delajte slabšega, kot ste«, je Ryder odvrnil; »zanesljivo vem, da ne bi brez izrecnega dovoljenja prizadetih ničesar objavili.«
»A, tako mislite?«
»Prepričan sem, da ne — že iz ozira na dostojanstvo tiska ne bi ravnali drugače.«
»Bogme, ko bi mogel človek gledati z vašimi očmi!« je vzkliknil Hickey. »Prav res da me obhaja nekaj takega kakor spoštovanje do samega sebe.
—	Jaz se torej oziram na dostojanstvo ameriškega tiska?«
»Gotovo da. — Domišljijo imate zelo živahno, a zlorabili je ne boste nikoli. Na primer: midva se srečava tu v parku, vi mislite, da vas opazujejo, in ste tako rekoč prepričani, da iz kdo ve kakšnega nagiba jaz plačujem te vohune, in vendar ne
boste o tem ničesar omenili v svojih člankih — kaj ne, da ne?«
»Mislite?«
»Za nič na svetu ne bi storili tega«, je odločno rekel Charles.
Hickey si je obliznil suhe ustnice in z vidno težavo pogoltnil slino, ko je videl, da se spremljevalčeve sivomodre oči upirajo vanj.
»Nemara da imate prav«, je nazadnje malodušno dejal.
»Seveda imam prav — velika nesreča bi bilo, če bi se motil«, je rekel Ryder, se poslovil in z dolgimi, prožnimi koraki odšel.
Jimmy Hickey je ves prevzet gledal za njim, nato se je pa menda domislil nečesa smešnega, kajti namuznil se je in jadrno krenil nazaj. Tako nenavadno zgodaj se je vrnil domov, da je zalotil svojega slugo ležečega na zofi v dnevni sobi in zamaknjenega v gospodarjeva pisma. V s vesti si krivde, je teleban poskočil in hotel skriti papirje, a Hickey jih je bil že videl.
»Sicer vem že nekaj let, da prebirate ta gnoj«, je rekel s strogim glasom, »a ko vas prihodnjič zalotim pri tem početju, vas vržem iz templa — razumete?«
Sluga se je molče priklonil in smuknil iz sobe, Hickey je pa stopil k telefonu ter poklical Porterja Branta.
Veliki filmski umetnik in ustvaritelj mojstrskega dela »Ne ljubi me« je ležal na nizkem divanu, zavit v kimono iz svile z velikim rožami, in puhaje vlekel iz vodne pipe; za jasnim bronastim čelom ovoja letalske pošte.«
so mu vstajale oči vidno misli, poklicane, da razgibajo svet Da bi jih mogel od slučaja do slučaja spraviti na papir, je imel zraven sebe mizico z bloki za pisanje in dobršnim tucatom raznobarvnih pisal ter nalivnih peresnikov. Na drugem koncu velikega, a neokusno opravljenega prostora je sedela Sydney Galloway za klavirjem in tiho igrala Griegovega »Samotnega potnika«. Porter Brant je bil odkril, da ga severnjaška otožnost tega skladatelja izpodbuja k najnežnejšim in najosupljivejšim učinkom v njegovih filmskih stvaritvah.
»Zdi se mi, da zvoni telefon«, je naveličano rekel Brant.
Sydney je vstala izza klavirja, stopila na hodnik in se kmalu vrnila z novico:
»Jimmy Hickey bi rad govoril s teboj, ta pošast.«
»Ob tem času kratko in malo ne utegnem«, je Brant malomarno odvrnil, »a tak filistejski divjak seveda ne razume, da more čutljiv duh samo v proznih večernih urah prenašati njemu podobna bitja.«
»Kako prelestno si to izrazil, ljubček«, je vzhi-čeno zastokala Sydney Galloway. »Porečem mu, da te ni doma — menda je hotel vprašati nekaj zastran kaj vem kakšnega ovoja letalske pošte — «
»Zastran — česa?« je zavpil Porter Brant in jadrno planil pokonci. »Počakaj me tu!«
Skočil je venkaj, vzdignil slušalo in zaklical v školjko:
»Alo —• Jimmy!«
»Ne zameri, dragi, da te potegnem iz oblakov, po katerih si se najbrže pravkar izprehajal«, je Hickey porogljivo dejal, »in še zaradi smešnega
»Nikakor ne razumem, kaj misliš, dragi Jimmy.«
»Seveda ne — saj sam ne vem, zakaj se neki ljudje tako živo »nimajo za to, da sem oni večer videl v notranjem žepu tvojega telovnika ovoj letalske pošte.«
»Ničesar se ne morem spomniti«, je razburjeno vzkliknil Brant.
»Kako bi se tudi spomnil, ko imaš v glavi toliko važnejših reči?« je posmehljivo rekel Hickey. »Stvar je samo ta, da prisoja mladi Charles Ryder pismu v žepu tvojega fraka zelo velik pomen.«
»Ryder?« je vprašal Brant.
»Da — nečak najinega umrlega prijatelja Leg-getta.«
»A, tako — zdaj se spominjam... Mlad fante brez vsakršne osebne črte«, je zelo zviška rekel Brant. »Menda ne terjaš zares, da naj se kakor koli resno ukvarjam s takšnimi brezpomembneži.«
»Jaz ne — a za to se on tem bolj nujno ukvarja s teboj.«
»Kako naj to razumem?«
»Osel, bebasti, babji«, je Hickey zlovoljno vzkliknil, »ali naj govorim še bolj razločno? Ryder te ima na sumu, da si umoril njegovega strica.«
»Umoril? — Jaz? — Saj je bil vendar samomor.«
»Policija tako misli, Charles Ryder pa nikakor ne. On meni, da tistega ovoja letalske pošte ob pričetku večera še ni bilo v tvojem žepu — kaj se je torej zgodilo, da je pozneje prišel vanj? To, da si bil v Leggettovi delovni sobi. — Cemu si bil tam? Zato, da si ga umoril — ta sklep je povsem dosleden.«
333333333333333333333] 3333333333333333333331
iftlaste*
TRILYSIN bioloiki tonikum za lase
| z novo učinkovito snovjo je priznan kot odlično sredstvo zoper prhljaj in izpadanje las.
TRILYSIN ■ masten vsebuje poleg pre-skušene učinkovite snovi Trilysina še fino razpodeljen dodatek masti fer služi odlično onim, ki imajo suhe, krhke in
1333333333 333333333
333333333333333333333 333333333333333333333
333333333 333333333
HALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo
služb. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 12._» Dopisi
bi ženitve se zaračunajo po Din 2.— ca vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje
naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 20._.
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._,
Lokali
Delavnico
suho in svetlo, za malo obrt, oddam. Šmartinska cesta 10.
25442-19
V gostilni Putrich
danes in jutri zabava s plesom. lep senčnat vrt. — Vljudno vabljeni.
25586-18
Vinska trgatev
v soboto zvečer v gostilni pri Dolenjki, Vodovodna cesta 26. Ples, zabava. — Pridite! Angelca Pintar.
25580-18
Službo dobi
Postrežnico
od pol 10. do 3. ure iščem Vprašati samo od 5.—6. ure popoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25585-1
Pisarniško moč
popolnoma samostojno, ver zirano, za knjigovodstvo, korespondenco, sprejmem. Pogoj: dolgoletna praksa, znanje slovenskega, srbohr-vatskega in nemškega jezika. Ponudbe na oglasni cdd. Jutra pod »Nastop takoj 551«.
25551-1
Zidarja
ki zna delati s kamnom, sprejmem takoj z dobro plačo. Javiti se: Sv. Križ nad Jesenicami št. 73.
25535-1
Korespondentko
perfektno, sprejme za takoj Palača firma Bat'a. Zgla-siti se na stavbi.
25568-1
Železničarja
— upokojenca, poročenega, sprejme takoj na posestvo pri Slov. Bistrici pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na naslov: Ljubljana, Ko-menskega 16-11.
25560-1
Vajenci (ke)
.........^'"'■liiim-tsiniHiitniiniiirmiTiii'
Brivskega vajenca
sprejme salon — Podržaj Franc, Sv. Jakoba trg 9. ___ 25549-44
Učenca
za trgovino z mešanim blagom, poštenih staršev, — sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sposoben 34«.
25534-44
Gospodinja
ki je vodila gospodinjstvo v fini hiši, 19 let, želi mesto k samostojnemu gospodu ali gospej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva in točna«.
25562-2
Dragocenos
Vsakovrstno zlato
drage kamne, srebro, rsa kovrstne antikvitete kupni' po najvišji ceni,
A. Božič
Ljubljana, Frančiškanska S 294-36
INSERIRAJ V „JUTRU*
r»n
Brusnice
sveže, dobite po najnižji ceni pri Glavnik, Pogačar-jev trg.
25571-34
Radio
Prispela
velika pošiljka
radioaparatov MEDIATOR, BLAUPUNKT itd. Oglejte si brezobvezno pri »Tehnik« BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20.
25575-9 Radio aparat
dobro ohranjen, kupim takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25572-9
IP V
Otroške vozičke
najugodneje kupite pri — BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20.
25576-6
Dva zastora
s karnisami in trodelno okno, ugodno prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25570-6
DKVV
Meister Cabrio, v dobrem stanju, poceni prodam. — Steyer VII. 12-sedežni avtobus ali rešilni avto pod vsako ceno proda Oton Paar, Jesenice, Gor.
25532-10
Dieslov motor
16—18 KS malo rabljen, prodam radi elektrifikacije obrata. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod značko »DKW 1930«.
25531-29
K
Gg. pek, pozor!
Radi osamelosti stopim v kompanijo na dobro pozicijo. Imam pekovski in gostilniški obrtni list. Restavracija Gabrenja, Rakek.
Restavracijo
»Royal«
z inventarjem, prodam radi družinskih razmer. Pogoji primerni. — Ponudbe na restavracijo »Royal« Beograd, Kralja Petra 56.
25406-19
Moderno
stanovanje
3-sobno, na Aleksandrovi csti, oddam 1. novembra t. 1. boljši stranki. Pismene ponudb na ogl. odd. Jutra pod »Lepa točka«.
25516-21
Lokale in dvosob. stanovanja
s pritiklinami v Kranju, v novo zgrajenem poslopju, oddaja za vselitveni termin 1. oktobra t. 1. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Informacije v zavodu, Gajeva ul. 5-II.
25450-21
Dvosob. stanovanje
s kopalnico, oddam v centru. Svetina Ana, Kongresni trg 3.	25592-21
jDijaške sobe
Še eno dijakinjo
sprejmem v najboljšo oskrbo v sredini mesta, tik tro-mostja. Pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25421-22
Opremljeno sobo
poleg drame takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25581-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, takoj oddam. Novi trg 1.
25579-23
Lepo sobo
oddam za dve osebi in sobo za eno osebo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25573-23
Živali
Bernardinca
dobrega čuvaja, eno leto starega, kdor hoče prodati, naj javi naslov na: Albin Bačun, Pleternica, banovina Savska.
25533-27
Izgubljeno
Dva pozabljena
dežnika
sta v .trgovini pri Bonaču. Lastniki pridite ponje!
25550-28
Sobo
s hrano oddam dvema dijakoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25582-22
25542-30 desno.
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam. — Šmartinska cesta 10.
25441-23
Sobo
s posebnim vhodom takoj oddam boljšemu gospodu. Čopova ul. 1-1., vrata 20,
25588-23
Nezaupanje?
obrnite se na grafoi op
Karmaha«
o se odlikuje posebno analizo človeškega značaia dela na strogo znanstven bazi grafotogije. in daie vskemn za odstopajoče do godlce pismene nasvete, in Vam bodo koristili vse VaSr bodoče življenje. Obiske sprejema v Ljubljani hotel »SOČA«. Sv. Petra cesta, trsak dan od 9.—12. in od 15.—19. Odgovarja tudi na došlo korespondenco. V Liublgani ostane do 20. sep tembra.
5o priznano nizkih I cenah si nabavite! lajboljše moške o-1 Dleke, perilo in vsaj praktična oblačila j pri
Preskerju
J VB LJ AN Al
5v. Petra cesta 141
INSERIRAJ
V „ JUTRU4'
Mestni pogrebni zavoj	Jp
Občina Ljabljana	M
Umrl nam je naš soprog, oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod
IVAN MOHAR
sprevodnik državne železnice v pokoju
previden s tolažili sv. vere za umirajoče.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 16. t. m., ob pol 5. uri popoldne, izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 15. septembra 1939. žalujoča soproga Ivana; Marija Hitti, sestra; Ivan, Oskar, Leon, sinovi; Marija šajn, Ana Boštjančič, Vida Smiljanič, hčere — ter ostalo sorodstvo.
Iz življenja na deželi
TRŽIČ. Kino bo predvajal danes in jutri film »Serenada«. (—)
JESENICE. Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 21. (jutri tudi ob 15.) velefilm »Njegov najtežji slučaj«. V glavni vlogi Harry Piel. Med dodatki domač kulturni film »Manevri na Kolpi« in Paramountov zvočni tednik. — Sledi »Ignac«. (—)
PTUJ. Zvočni kino bo predvajal danes ob 20. uri in jutri ob pol 19. in pol 21. uri komedijo polna smeha z naslovom »Naša mala ženica«. Kot dodatek se predvaja filmski dnevnik in kulturni film o naši državi. (—)
LJUTOMER. Zvočni kino Sokolski dom predvaja danes ob 20. in jutri ob 16. in ob 20. film »Mladenka iz Trsta«. Dodatek Foksov zvočni tednik. Naslednji film dne 23. in 24. septembra 1939. (—)
DOLENJI LOGATEC. Zvočni kino Sokol bo predvajal danes ob pol 21. in jutri ob 17. in pol 21. senzacionalni film »Noč
CONTINENTAL
100
uspehov
os
en oglas
v
M JUTRU4*
na ugodne mesečne obroke
Ivan Legat
LJUBLJANA
Prešernova ulica 44
MARIBOR
Vetrinjska ulica 30
Državna tovarna a vi j ono v v Kralj evu
sprejme takoj večje število:
strugarjev, rezkarjev (farjev),
ključavničarjev, in kleparjev.
Plača in pogoji ugodni; javiti se je osebnemu oddelku tovarne, pismeno ali osebno, z delavsko knjižico.
pokolja« (Mačja brv). V sredo in četrtek pa krasni velefilm »Patriot«. Posečajte naš kino! Predvajamo samo izbrane filme! (—)
BLED. Zvočni kino igra danes in jutri »Anduluzijske noči« z Impero Argentino kot Carmen. Običajen dodatek. (—)
DOL PRI HRASTNIKU. Gasilska četa bo imela veliko tombolo, ki jo je pred 14 dnevi odgodila, v nedeljo 17. t. m. ob 15. uri (ob 3. popoldne). Poleg stanovanjske hiše bo še devet tombolskih in okoli 400 drugih lepih dobitkov. Srečke po 3 din.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes in jutri ob običajnih urah duhovito filmsko humoresko »Niti besedice o ljubezni« (Vse za ljubezen tvojo). Za dodatek Paramountov zvočni tednik.
Iz Zagorja
z— živahnost na topliSld Soli. V novem šolskem letu je na topliški šoli marsikaj zanimivega. Poleg raznih učnih sprememb je šola dobila tudi novega upravitelja, ki kaže ukreniti marsikaj novega. Stanovanje je obnovljeno ter je posebno kuhinja najmoderneje opravljena, kar je pač zasluga krajevnega šolskega blagajnika. Po 16 letih je zapustila službo šolska slugi-nja. Na njeno mesto menda pride neki bivši mlad mesar. Za novega vodjo obrtno nadaljevalne šole je bil imenovan upravitelj Stanko Ponikvar.
z— Po petih letih službe zapusti Zagorje. Ko je bila pred nekaj leti izvršena pridružitev občin Ržišče in Kotredež k zagorski občini, je prostrani kmetski okoliš zahteval lastnega živinozdravnika. Takratni občinski odbor je sporazumno z bansko upravo sprejel v službo goriškega rojaka dr. Franceta Rutarja, ki je službo nastopil 15. septembra 1934. Kmalu si je pridobil sloves dobrega strokovnjaka in socialno čutečega človeka, ki je revnemu kme-tiču ob vsakem času za majhen honorar ali celo brezplačno nudil potrebno pomoč. Mnogo časa je tudi posvetil delovanju kmetijske podružnice, trudeč se predvsem za izboljšanje živinoreje. Sodeloval je pri raznih narodnih korporacijah, katerim je pridno pomagal. Letos si je izbral za svojo življenjsko družico go. Ivanko, hčerko prejšnjega župana in rudniškega restav-raterja Ivana Drnovška. Ko je bilo pred kratkim razpisano mesto živinozdravnika v Stični, je bilo ponudeno njemu. Služboval je točno pet let v Zagorju. Močno ga bomo brez Izjeme vsi pogrešali. To soboto zvečer mu priredi Sokol v rudniški restavraciji poslovilni večer, dne 20. septembra pa nastopi dr. Rutar službo v Stični.
Iz Trbovelj
t— Opozarjamo vse hišne posestnike davkoplačevalce, da je občinska uprava sprejela od pristojne davčne uprave plačil-
ne naloge za zgradarino za leto 1939. Pozivajo se vsi hišni posestniki davkoplačevalci, naj prevzamejo plačilne naloge za leto 1939. v policijskem oddelku tukajšnje občine med uradnimi urami da se izognejo kazenskim posledicam.
t— Trboveljske čebelarje obveščamo, da priredi podružnica Slovenskega čebelarskega društva v Trbovljah člansko zborovanje s čebelarskim predavanjem v nedeljo 17. t. m. ob 9. dopoldne pri čebelnjaku g. Sušnika Mirka, učitelja v Trbovljah, čebelarji in prijatelji čebelarstva vabljeni!
Iz Ptuja
j— črni dnevi Haložanov. Letos je posebno v obubožanih Halozah sadje prav dobro obrodilo. Prebivalci so z velikimi nadami gledali v bodočnost, ker so si z dobro sadno kupčijo obetali, da si bodo mogli nabaviti vsaj najpotrebnejše za zimo. Vsi načrti pa so se v zadnjem času izpre-menili v veliko razočaranje. Sadje je deloma obrano ali visi zrelo na drevesih, nikjer pa ni kupcev zanj. če pa se le izjemoma kateri zglasi, plačuje prvovrstno sadje po 70 do 80 par za kg. Večina sedaj preša jabolčnico, Haloze bodo pa zimo preživele v uboštvu kakor navadno.
j— Uradni dan Zbornice za TOI bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo 21. t. m. v Narodnem domu.
Iz Slovenj ega Gradca
Dr. SIMONIH LOJZE
NE ORDINIRA do 1. OKTOBRA 1939.
Sokolsko društvo v Trebnjem
javlja svojemu članstvu m vsem sokolskim pripadnikom tužno vest, da je danes preminul naš starosta, brat
VILJEM TOMIC
član Južnega Sokola, ustanovni član novomeškega sokolskega društva, ustanovitelj novomeške sokolske župe, ustanovitelj Sokolskega društva Trebnje in podstarosta novomeške sokolske župe
Pogreb bo v nedeljo, dne 17. septembra ob 17. uri popoldne na farno pokopališče v Trebnjem.
TREBNJE, dne 15. septembra 1939.
Iz Kočevja
kč— Dijaki so se vrnili. Pouk na naši gimnaziji se je pričel že v soboto. Dotok dijakov je kar zadovoljiv; tako je v najvišjem VI. razredu blizu 40 učencev. Sledeči dve leti bosta postopno odprta tudi 7. in 8. razred, če si ne bo spet kdo izmislil, da bi bilo dobro takole s-za špas« višje razrede ukiniti. Upati je, da bo postala kočevska gimnazija, ko bo zopet popolna, še močnejša kakor je bila nekdaj. Važno pri tem je, da bo dobro posloval ponovno odprti dijaški dom.
kč— Dražba tovarne, v sredo bi se imela vršiti dražba tekstilne tovarne, kfi jo ima v najemu družba »Slavoteks«. Cenil-na vrednost je znašala 5.831.315.50 din, najmanjši ponudek pa 3,023.000 din. čeprav so se v zadnjih dneh omenjali različni kupci, se ni pojavil na dražbi nobeden. Verjetno bo razpisana nova, dražba, na kateri bo tovarna lahko prodana pod cenilno vrednostjo. Najbolj so delavci nezadovoljni, da ni prišlo do prodaje. Vsi si žele končno nemotenega obratovanja, brezposelni pa dela, ki bi ga lahko dobili. Da ni prišlo do prodaje, je v glavnem pripisati trenutnim gospodarskim razmeram.
«č— King Hali med Nemci. Kakor poroča zadnja »Gotscher Zeitung«, je tudi naših kočevskih Nemcev spomnal sloviti King Hali iz Londona s svojimi pisma.
Db vsaki priliki -se spomnite
di so .Jotrort* ,MaM oglasi* * Sloveniji najuspešnejša, na}-cenejfa In najhitrejša poanto nlalM sa staftbe vseh mt, a» prodajo la nakup neb stvari. sa nepremičnine, lokale, podjetja, kapital, ie-altve la sa vse drugo
Potrti javljamo, da je preminul naš dobri oče, stari oče In stric, gospod
VILJEM TOMIC
trgovec in posestnik v Trebnjem
danes, dne 15. t m. ob 17. uri v 86. letu starosti, previden s tolažili svete vere.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 17. septembra ob 17. uri na farno pokopališče v Trebnjem.
TREBNJE, dne 15. septembra 1939.
ŽALUJOČI OSTALI
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra* Stanko Virant, — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za	dei ja odgovoren AJLojz	— kVsi ? Ljubljani.

DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
žrebanje L razreda: 14. oktobra 1939.
Dobitki v Iznosu od okroglo Din 65,000.000
Cena srečkam :
l/i srečka Din 200*"
1/2 srečke Din lOO*'
14 srečke Din £Oa>
Vse dobitke izplačujemo takoj in brez odbitkov!
Strogo solidno poslovanje! Glavna kolektura državne razredne loterije
A. REIN IN DRUG. ZAGREB
Gajeva ulica 7 (ne 8).
Eica 15.
Velike premije od Din 1,500.000.-, 1,200.000.- in 1*000.000
so bile zadete dosedaj dvanajstkrat na pri nas kupljene srečke
Gospodarstvo
Ustanovitev direkcije za prehrano
Prejšnji teden smo poročali o vsebini uredbe o ustanovitvi direkcije za proučevanje in organizacijo kmetijstva zaradi prehrane prebivalstva. Ustanovitev te direkcije je v zvezi z uredbo o rezervah živil, ki je bila objavljena v začetku avgusta in vsebuje predpise o ustanovitvi rezerv živil in krme ter posebnega fonda za financiranje nakupov rezervnih živil.
Direkcija za prehrano se, kakor znano, ustanovi pri kmetijskem ministrstvu. Ta direkcija bo pričela v kratkem poslovati. Za ravnatelja te nove ustanove je bil s kraljevskim ukazom postavljen inženjer agronomije dr. čosič, dosedanji ravnatelj kmetijske preizkusne in kontrolne postaje na Topčideru. Postavljeni so tudi že nekateri uradniki direkcije, ki jih je dodelil kmetijski minister.
Po Informacijah iz Beograda ima ustanovitev direkcije za prehrano prebivalstva predvsem namen, omogočiti izvajanje uredbe o rezervah živil. Gospodarsko-fi-nančni odbor ministrov bo v prihodnjih dneh izdal navodila za izvajanje uredbe o rezervah živil in bo zlasti določil, v katerih vrstah živil naj se ustanovijo rezerve. Kakor zatrjujejo, ne bodo ustvarjene samo rezerve žita. temveč tudi rezerve drugih vrst živil. Ustanovitev živilskih rezerv ni samo v zvezi s potrebami narodne obrambe, temveč tudi s potrebami rednega oskrbovanja našega prebivalstva z živili. Vprašanje je postalo že lani aktualno, ko se je spomladi izkazalo, da nimamo dovolj pšenice, ker smo je preveč izvozili v inozemstvo, že takrat je bil stavljen predlog, naj se organizira ustanova, ki naj bi skrbela, da bodo v državi primerne rezerve, odnosno naj bi preprečila, da se zaradi trenotne izvozne konjunkture izvozijo v inozemstvo živila, ki so neobhodno potrebna za prehrano do prihodnje letine in za rezervo v primeru slabe letine. Podobne težkoče so nastale glede oskrbe s sladkorjem. Produkcija sladkorja je bila v sezoni 1937-38 tako majhna, da smo potrošili vse rezerve in smo lani v avgustu komaj dočakali, da je prišel na trg sladkor iz nove produkcijske kampanje. Slaba lanska letina sladkorne pese pa je pri izčrpanih rezervah povzročila, da nam je letos docela
zmanjkalo sladkorja in smo ga morah v juliju m avgustu uvoziti iz inozemstva preko 1000 vagonov.
V današnji dobi, ko je izbruhnila vojna v Evropi, je skrb za rezerve živil tem bolj potrebna. Obstoja namreč nevarnost, da nastopi ugodna izvozna konjunktura kot posledica same vojne, in se lahko zgodi, da bomo 'zvozili v inozemstvo še oni del zalog, ki so nujno potrebne za domačo prehrano.
Za pravilno izvršitev naloge, ki jo ima direkcija za prehrano, je treba rešiti še vrsto drugih vprašanj, predvsem vprašanje finančnih sredstev in vprašanje potrebnih skladišč za nakupljene rezerve. Važno je tudi vprašanje cen, zlasti v dobi nakupov, da ne bi ti nakupi povzročili nepotrebne fluktuacije cen. Končno so potrebni ukrepi za dirigiranje izvoza s posebnim ozirom na potrebo zavarovanja rezerv. O vseh teh vprašanjih razpravljajo trenutno v Beop-a-du posebne komisije. Ena od teh komisij se bavi z vprašanjem, kakšna je višina vsakoletne potrošnje živil v naši državi in kakšne so spremembe te potrošnje. Izkušnja je pokazala, da dosedanji približni računi niso točni in je praksa ponovno pokazala, da je v resnici konzum večji, nego je pokazal račun. Potrebna je tudi stroga analiza uradnih cenitev letine, kajti ponovno se je že izkazalo, da kalkulacija o višini izvoznega presežka, ki je bila sestavljena na podlagi uradne cenitve pridelka, ni držala.
, V sedanjem trenutku p aje potrebna še posebna previdnost, ker še ni jasne slike našega letošnjega pridelka koruze. Vreme za koruzo letos ni bilo ugodno in je verjetno, da bo pridelek precej manjši, nego je bil lani. V zvezi s to bojaznijo je bil med drugim iznešen predlog, da se začasno prepove izvoz koruze v inozemstvo, ker je treba koruzo rezervirati za domače potrebe, kajti od zadostno razpoložljivih količin koruze je odvisna naša produkcija svinj odnosno masti.
Gospodarsko-finančni odbor ministrov bo v prihodnjih dneh definitivno razpravljal o vseh teh vprašanjih na osnovi referatov, ki jih bodo pripravile strokovne komisije.
K
Bolniško zavarovanje banovinskih nameščencev v Sloveniji
V naprednih državah so javni nameščenci s posebnimi zakoni obvezno zavarovani ne le za primer starosti in onemoglosti, temveč tudi za primer bolezni. Po večini se zavarovanje razteza tudi na družinske člane. V Jugoslaviji takega zavarovanja nimamo,' izvzemši nekaj kategorij javnih nameščencev n. pr. v prometni službi, v monopolskih podjetjih, v občinski službi. Za primer bolezni so zavarovani tudi pogodbeni in honorarni uslužbenci v javni službi pri posebnem fondu. Posamezni ministri so večkrat izjavili, da imajo v načrtu ureditev bolezenskega zavarovanja za uslužbence in nameščence svojega resora. toda do uresničenja teh načrtov ni prišlo. Zato so še danes državni in banovinski nameščenci brez zaščite v primeru lastne bolezni ali bolezni in poroda v družini. Ti nameščenci v primeru bolezni sicer prejemajo še dalje svoje prejemke, to3a radi nezadostnosti teh prejemkov je položaj nameščencev v bolezni, ki zahteva večkrat ogromne izdatke, mnogokrat naravnost obupen.
Ta pomoč je gotovo skrajno nezadostna. Razumljivo je zato. da si javni nameščenci prizadevalo, kako bi obvezno ali prostovoljno zaščitili svoje potrebe za primer bolezni. Na dlani leži. da je samopomoč nezadostna in neizvedljiva, ker nameščenci po ogromni večini, dokler so zdravi, ne znajo ceniti važnosti samooomožnih blagajn javnih nameščencev. Banovinski nameščenci dravske banovine, organizirani v posebnem društvu, so zato vztraino iskali možnost, kako izpoDOlniti socialno zaščito seeb in svojih družin Prednisi zakona o zavarovaniu delavcev, dopuščaio sicer tudi za javne nameščence prostovoljno zavarovanje za primer bolezni, toda Dogoii so preostri in zato se prizadete osebe možnosti prostovoljnega zavarovanja ne po-
služujejo. V stiku s činitelji v našem delavskem zavarovanju pa so banovinski nameščenci po dalj časa trajajočih prizadevanjih končno dosegli, da je Osrednji urad za zavarovanje delavcev predpise za prostovoljno zavarovanje tako spremenil, da je možno kumulativno zavarovanje vseh banovinskih nameščencev in uslužbencev brez ozira na starost in na zdravstveno stanje Minister za socialno politiko je ta sklep Osrednjega urada odobril in bolniško zavarovanje banovinskih nameščencev v Sloveniji bo odslej urejeno takole:
Banovinski nameščenci in njih svojci so zavarovani za primer bolezni pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani za zdravniško in babi-ško pomoč, za zdravila in zobno nego Nimajo pa pravice do denarne bolniške podpore in tudi ne do zdravljenja v bolnici ali v sanatorijih na račun Trgovske bolniške blagajne, ker je zdravljenje v bolnišnicah nameščencem mogoče na račun državne blagajne Zavarovanci imajo prosto izbiro zdravnikov kakor je uvedena pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu. Mesečna premija znaša pri prejemkih do 2000 din 20 din, pri višjih prejemkih pa din 30 Premije plačuje mesečno blagajna banske uprave in jih odteguje od plač nameščencev
To zavarovanje bo stopilo v veljavo 1 oktobra 1939. Z njim je rešen eden zelo važnih problemov socialne zaščite javnih nameščencev, ne sicer na popolnoma zadovoljiv način, vendar pa tako da v marsičem olajša položaj prizadetih nameščen-cev in njih družin v Drimeru bolezni
Ta primer nam kaže pot. po kateri ie možna ureditev bolniškega zavarovanja tudi za druge sloie in stanove bre^ kompliciranih organizacijskih težav
Cement, asfalt ali kocke
V zvezi s preiskavo proti cementnemu kartelu na osnovi kartelne uredbe smo v številki od 27. avgusta t. 1. objavili vsebino spomenice, ki jo je Zveza jugosloven-ske cementne industrije predložila na me-rodajnih mestih. V tej spomenici se cementna industrija Dritožuje zlasti zaradi neenakih tehničnih pogojev za izvedbo alternativne izdelave cest. ki povzročalo, da so stroški za betonske ceste vi Si i nego za asfaltne. Ta razlika Da ie največkrat le posledica neenakih tehničnih oogojev in pogrešk v izdelavi elaboratov Tako se n. nr za betonsko cesto DredDisnie dvoina količina železa, kakor do nemških t>red-pisih. kar obremenilne betonsko alternativo. Gradbeno ministrstvo Da še vedno ocenjuie alternativne ponudb* ^o" s stališča stroškov in ne upošteva stroškov za vzdrževanje 'n obnovo Dri eni in drug' alternativi. SDomenica zato zahteva da se predpišejo enaki specialni tehnični po-
goji za betonske in asfaltne ceste, da se preprečijo pogreške ori izdelavi elaboratov v korist asfaltnih cest in da se v duhu zakona o državnem računovodstvu osvoji princip, da je treba Dri oceni povoijnosti posameznih alternativ upoštevati tudi stroške' vzdrževanja in obnove.
Sedaj poročajo iz Beograda, da je gradbeni minister sklical posebno konferenco strokovnjakov in interesentov ki se je pričela včeraj v ministrstvu in bo trajala najbrže nekaj dni Na konferenco ie ministrstvo pozvalo do dva predstavnika industrije kamenja, cementne industrije in industrije asfalta, nadalje dva Dredstavnika Zveze inženjerskih zbornic in dva oredstavnika dobaviteljev ostalega materiala Od strani ministrstva Da Drisostvu-ieta konferenci načelnik oddelka za ceste inž. Bon ček ter generalni insnektor za oeste Inž. Petrovič. n«1e<* vi?lih uradnikov ministrstva Namen konf°r°nee ie d* se ugotovi, katera vrsta izdelave cestišč naj
| ima prednost s posebnim ozirom na gradbene stroške, stroške vzdrževanja ter na i tehnične in trgovinsko politične momente.
vprašanje zopetne združitve Industrijske in Trgovinske zbornice v Zagrebu
že prejšnji teden so poročali zagrebški listi o možnosti demisije predsedništva zagrebške Industrijske zbornice, in sicer v zvezi z vestjo, da je predsednik zbornice g. Vladimir Arko 5. t. m. posetil bana dr. šu-bašiča. Glede na vesti nekaterih listov, da bodo razpisane volitve v Industrijsko zbornico, je predsednik izjavil, da Industrijska zbornica ni nobena politična ustanova. Zbornica ima izvoljene zbornične svetnike, kajti ob ustanovitvi so bili za zbornične svetnike imenovani predstavniki bivšega Udruženja industrijcev, ki so bili izvoljeni.
Nekateri listi so na to poročali, da bo prišlo do kolektivne ostavke vseh zborničnih svetnikov, kar pa se je izkazalo kot neresnično. Ostavko je podalo le predsed-ništvo Industrijske zbornice, ki ga tvorijo predsednika Vladimir Arko in podpredsedniki F. Baričevid, dr. T. Bošnjak, A. Deutsch Maceljski in Julijo Jakil. Pred sedništvo je poslalo banu dr. šubašiču brzojavko v kateri pravi, da ponovno prosi za razpis zborničnih volitev, ker pa je treba v interesu pozitivnega dela eliminirati vse osebne momente zato daje predsedništvo zbornice svoja mesta na razpolago in ob enem prosi bana, naj poveri vodstvo zborničnih poslov strokovnjaku, da ne bi bila hrvatska industrija v teh težkih časih izpostavljena trenjem. Glede na demisijo predsednika g. Arka je sedaj trgovinski minister postavil za komisarja v Industrijski zbornici banskega svetnika g. Oči-ča. K tej spremembi v zbornici pripominjajo zagrebške »Novosti« naslednje: Zbornični svet je bil skupaj s predsednikom postavljen z odločbo prejšnjega trgovinskega ministra g. Kabalina. Te dni se je čulo, da bo celotni zbornični svet podal kolektivno ostavko, kar pa se je izkazalo kot neresnično. Komisar g. Očič bo vodi! zbornico vse dotlej dokler se ne bodo izvršile volitve novih zborničnih svetnikov, ki bodo potem vodili pogajanja s Trgovinsko zbornico zaradi ponovne združitve. Velik del hrvatske javnosti je lani smatral cepitev zbornice, ki je doslej 86 let v slogi In uspešno delovala, kot akt, ki je izven interesov obeh zbornic.
GAcnn<farske vecti
=r Trgovinska pogajanja z Nemčijo. Po
informacijah dunajskega gospodarskega tednika »Sudost-Echo« bo predčasno sklicano zasedanje jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora, ki bi se moral sestati 10. oktobra v Beogradu Odbor se bo sestal že ob koncu septembra zaradi pogajanj o razdelitvi novih kontingentov in o odstranitvi sedanjih trgovin skih ovir.
= Delna revizija uredbe o Izplačilu vlog
Iz Beograda poročajo, da je tamošnje Udruženje bank poslalo finančnemu in tr govinskemu ministrstvu spomenico, v kateri utemeljuje potrebo delne revizije uredbe o izplačilu hranilnih vlog. Trgovinske ministrstvo je na to spomenico sporočilo udruženja, da bo predlog upoštevalo in je pričakovati da bo izvršena delna revizija uredbe, in sicer v tem smislu, da bodo nekatere določbe omiljene. — Po podatkih ki so na razpolago v Beogradu, je med vla gatelji nastopilo že skoro popolno pomir-jenje. Po končanih bančnih praznikih so mnogi pričakovali, da bo prišlo do znatnih dvigov vlog. 2e prve dni pa se je izkazalo da so dvigi razmeroma majhni ln da se gibljejo v takem obsegu, da bi lastne go tovinske rezerve denarnih zavodov zado stovale tudi mnogo večja izplačila. Zadnl* dni so pričeli vlagatelji zopet vračati denar in so številni zavodi zabeležili znatne no ve vloge. Pri nekaterih zavodih so vloge tudi že prekoračile dvige.
Berje
15. septembra
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30 Grški boni so se v Zagrebu nudili po 29.50 v Beogradu pa je bil promet po 29 Bolgarski klirinški čeki so se v Zagrebu nudili po 90. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na inozemskih 'borzah sta devizi London in Pariz danes pričeli znova popuščati. Tečaj devize London je v Curihu občutno nazadoval in sicer od 17 7250 na 16.70 Ker je pred izbruhom vojne notiral funt v Curihu 20.7250 znaša sedaj celotni padec 19.4«/o. Deviza Pariz je danes popustila v Curihu od 10.05 na 9.59 V primeri s stanjem pred pričetkom vojne (11.73) znaša padec 18.2<>'n.
Na zagrebškem efektnem tržišču Vojna škoda danes ni notiraia (v Beogradu je bil promet po 417 — 420). Pri mlačni ten. denci je prišlo do prometa v 4% agrarnih obveznicah po 57.75 (v Beogradu po 58), v 6°/o begluških obveznicah po 77.75 (v Beogradu po 77 — 77.25), v 6°/0 dalmatinskih agrarnih obveznicah po 74.75 (v Beogradu po 73.50) in v delnicah PAB po 180 (v Beogradu po 189).
0FVT7F
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 168.40 — 171.60, Pariz 96.35 — 98.65. New York 4388 — 4448. Curih 995 — 1005. Amsterdam 2333.50 — 2371.50 Bruselj 752.70 — 764.70. Tečaji na svobodnem trgu: London 208.98 — 212.18. Pariz 119.62 — 121.92, ; New Tork 5480 — 5520, Curih 1233.77 — 1243.77, Amsterdam 2895.11 — 293S.11, I Bruselj 933.82 — 945.82.
Curih. Pariz 9.59, London 16.70	New York 443.75, Bruselj 75.50, Milan 23',	Amsterdam 235.52, Stockholm 105.75,	Oslo 85.75.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: 4% agrarne
—	(57.75), 6«/o begluške — (77.75), 6% dalm. agrarne — (74.75), 6«/o šumske — (74.75); delnice: PAB 175 — 180 (180), Trboveljska 170 bi., Gutmann 51 bL. šeče-rana Osijek 80 den.
Beograd, Vojna škoda 420 — 421 (417
—	420), 4°'o agrarne — (58), 4o/0 »J»«rne agrarne 64.50 — 64.75 (64.89), 6«/o jiu-gke 77 — 77.25 (77 — 77.25), 6»/0 dalm. agrarne 78.50 bi. (73.50), 6®/0 šumske 72.50
—	74.50 (75), 7«/» stabiliz. 96 bL, 7«/0 invest. 96. bL, PAB — (189).
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Novosadska blagovna borza (15. t. m.) Tendenca nespremenjena. Tudi cene se niso spremenile.
-j- Chicago, 15. sept. Začetni tečaji: pše-nica: za maj 88.75, za dec. 87.25, koruza: za maj 60.25, za sept. 57.875, za dec. 57.50.
-+- Winnipeg 15. sept. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 78, za dec. 80.125.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Naša poročila po polnoči
Usodni trenutki Poljske
Skrajni napor poljskih armad za ohranitev neodvisnosti in suverenosti svoje domovine
I
London, 15. sept. o. »United Press« poroča iz Berlina: Čeprav ni bilo doslej z nemške strani nobenih informacij o mirovnih pogojih, ki jih namerava Nemčija postaviti Poljski, trdijo nevtralni opazovalci, da bo Poljska izgubila polovico ali morda celo dve tretjini svojega ozemlja. Menijo, da bo morda tako zvana kongresna Poljska z južnim delom okrog Krakova ostala še pod poljsko suverenostjo. Razen tega trdijo, da Nemčija ne bo imela edina koristi od razdelitve Poljske, ker sta tudi Litva in Rusija protestirali v zadnjih dneh proti poljskemu postopanju napram manjšinam, iz česar sklepajo, da bosta zahtevali vrnitev svoječasno po Poljski okupiranega področja. Litva bi zahtevala zase severnovzhodni del Poljske okrog Vilna. Ce bodo Ukrajinci zahtevali samostojnost, bo Poljska izgubila nadaljno četrtino svojega ozemlja. O nemških zahtevah za sedaj še ni nobenih službenih vesti.
Doslej še ni jasno, ali namerava Nemčija organizirati Poljsko kot protektorat po vzgledu Češke in Moravske, ali pa kot državo, ki ji bo jamčila neodvisnost kakor Slovaški. Trdijo, da sta se Nemčija in Rusija sporazumeli, naj bi Poljska ostala samostojna država, tako, da Nemčija in Rusija ne bi imeli skupne meje. Nemčija bo zase vsekakor zahtevala ves koridor, Gornjo Šlezijo in Tješin. Zahtevala bo najbrže stare meje, tako, da bi dobila tudi poznanjsko ozemlje. Seveda poudarjajo o teh verzijah, da predstavljajo dosedaj še račun brez krčmarja.
Rusko-nemški vojaški razgovori
Berlin, 15. sept. o. Med Rusijo in Nemčijo se vodijo že več dni v Berlinu vojaški razgovori o vprašanjih, ki so se pojavila po nemških osvojitvah na Poljskem. Ruski vojaški ataše v Berlinu, general Urkabo, je imel zadnje dni več razgovorov z višjimi nemškimi vojaškimi zastopniki. Na nemških merodajnih mestih izjavljajo, da sta tudi vladi obeh držav v stalni zvezi. V dobro poučenih narodno-socialističnih krogih pravijo, da vojaški razgovori v Berlinu nimajo samo splošnega značaja, temveč se tičejo čisto določenih vprašanj, ki so se pojavila v zvezi z vojno na Poljskem in pričakovanjem zloma poljskega odpora. Nekateri nemški krogi gredo celo tako daleč, da napovedujejo že za prihodnje dni vojaško akcijo Rusije proti PoljskL
ladek ruski guverner na Poljskem?
New York, 15. sept. j. »United Press« poroča iz Poljske, da se z zadnjimi vojaškimi dogodki na tem bojišču približuje čas, ko se bo morala Rusija odločiti in zavzeti v sedanjem sporu svoje lastno stališče.
New York, 15. sept. j. »United Press« poroča iz Stockholma, da je tamošnji list »Ny Dages Alehanda« zvedel v Moskvi, da jo sovjetska vlada že Imenovala upravo ozemlja, ki bo na zapadu pripadlo Rusiji. Upravni uradi za to ozemlje se nahajajo v Minsku, kamor je tudi ie odpotoval Karel Radek, ki je določen za vrhovnega ftpravnika poljskega ozemlja, ki bo^>ripadlo Rusiji. Karel Radek je bil pred leti obsojen na deset let ječe. kasneje pa pomileščen. Radek je sedaj glavni urednik . uradnega glasila sovjetske vlade »Izvestlj«.
Položaj na poljskih bojiščih
Pariz, 15. sept. br. Nemci so v zadnjih dneh napeli vse sile, da bi še pred nastopom deževja dosegli na Poljskem čim večje uspehe. V boj so poslali ne Ie vse motorizirane oddelke in ogromno število letalstva, temveč so pritegnili v borbo tudi številno pehoto, ki je prej nastopala v koridorju. Namen njihovega manevra je odrezati popolnoma Varšavo in poljsko vojsko zapadno od Varšave od vzhodne vojske. Vse kaže, da jim bo namera kljub obupni poljski obrambi uspela.
Danes je cela motorizirana nemška divizija s podporo dveh pehotnih divizij izvršila silovit napad na severovzhodno predmestje Varšave Prago. V silnem naletu se je Nemcem posrečilo, da so se v Pragi v gnezd 111.
Nemcem se je tudi južno od Varšave posrečilo prekoračiti Vislo ln prodirajo proti Lublinu. Napad vodijo sistematično. Prodirajo v treh kolonah, ena 'proti Kalo-šinu, druga proti Lukovu, tretja pa proti Blelsku. Poljaki nudijo ogorčen odpor, ki pa je zaradi silne nemške premoči, zlasti v tehničnem pogledu, skoraj brezuspešen.
Tudi na južnem bojišču so Nemci v zadnjih 48 urah znatno ojačill svoje zračne
sile in so Poljaki v nevarnosti, da bodo ne samo odrezani od Rumunije, temveč sploh popolnoma obkoljeni. V njihovi nameri jim utegne pomagati tudi Rusija, ki so ji Nemci za uslugo ponudili poljsko Ukrajino. Ruska vojaška misija spremlja že od prvega dne vojne na Poljskem glavni štab nemške vzhodne vojske.
Berlin, 15. sept. br. Nemško vojno poročilo najnovejše izdaje javlja, da so nemške čete presekale vse glavne prometne zveze med Lvovom in Lublinom. Hitler se je vrnil z vzhodnega bojišča v Berlin in se je zelo povoljno izrazil o napredovanju nemške armade na Poljskem.
Beg v černovice
Bukarešta, 15. sept. j. V černovice so včeraj in danes prispele soproge prezidenta poljske republike Moscickega, maršala Rydz-Smiglyja in zunanjega ministra Becka,
Hitlerjev osebni
adjujant padel
London, 15. sept. j. Po poročilu iz Berlina je na vzhodnem bojišču padel osebni adjutant kancelarja Hitlerja Ernest Bauch.
Francosko vojno poročilo
Pariz, 15. sept. AA. (Havas:) Nocojšnji komunike francoskega poveljništva se glasi: Utrdili smo položaje, ki smo jih zasedli zadnje dni. Odbili smo sovražnikove protinapade, pri čemer je imel sovražnik izgube, živahna reakcija sovražne artiljerije In letalstva. Naše letalstvo je odbilo sovražna letala, ki so letela nad našimi bojnimi linijami.
Pariz, 15. sept. j. Poluradni »Le Temps« piše nocoj, da je splošna mobilizacija v Francija potekla brezhibno in da je sedaj malone končana. Način, kako je Francija izvedla svojo mobilizacijo, pomeni za vrhovno vodstvo francoske vojske izreden uspeh.
Po poročilu pariških listov so francoske čete tekom današnjega dne dosegle na dveh točkah dva uspeha izredne važnosti. Posebno strateško važnost ima neka višina, ki obvlada daleč naokrog vse tamošnje ozemlje.
Stiska nemških podmornic na odprtem morju
Pariz, 16. sept. j. Po poročilu iz New Yorka so tamkaj prestregli brezžične brzojavke nemških podmornic z Atlantskega oceana, v katerih poročajo svojemu poveljstvu v Nemčiji, da jim je zmanjkalo torpedov in jim primanjkuje tudi goriva.
V sredo bo poročal o položaju Chamberlain
London, 15. sept. c. Ministrski predsednik Chamberlain je napovedal, da bo prihodnje poročilo o mednarodnem in vojnem položaju podal v parlamentu prihodnjo sredo.
Ogromen angleški
tihotapski plen
London, 15. sept. br. Ministrstvo za informacije je objavilo, da so angleške kontrolne ladje zaplenile od 3. do 9. septembra velike količine tihotapskega blaga, ki je bilo namenjeno v Nemčijo. Tako so zaplenile 28.500 ton petroleja, 26.300 ton železa, 3400 ton železne rude, 6000 ton fosfata, večje količine mangana in mnogo drugega blaga, ki je bilo predvsem določeno za namene vojne industrije.
Vojaška pripravljenost Avstralije
Canberra, 15. sept. c. Avstralski ministrski predsednik Menzies je imel danes govor po radiu, ki so ga prenašale vse postaje angleškega imperija. Izjavil je, da je Avstralija sedaj neprimerno bolje pripravljena na vojno, nego leta 1914. Ima več vojaštva na razpolago, bolje izvežba-nega in bolje opremljenega. Produkcija orožja in municije je večja, organizacija boljša. Avstralski narod je edin v vseh važnih vprašanjih.
Knez Starhemberg snuje avstrijsko brigado v Pariza
Pariz, 16. sept. j. Bivši voditelj avstrijskega Heimwehra knez Starhemberg se je ponudil francoski vladi, da ustanovi posebno avstrijsko brigado, Id se bo borila na strani Francije in Velike Britanije proti Nemčiji.
FaborfSSe
teritorialne vojske
I
SDka prikaza Je taborišče teritorialne vojske v Hampshi-rea na Angleškem, Id se zdaj zaradi po jaških transportov na francosko bojišče izpraznilo
Shakespeare na pisalni stroj
V Ottawi ▼ Kanadi so si izmislili tekmovanje dveh moštev na pisalnem stroju. Vsako moštvo ima po dvanajst članov, eno je iz Kanade, drugo iz Zedinjenih držav. Ti moštvi so sestavili po številnih izločilnih borbah v raznih mestih obeh dežel.
Končna tekma bo trajala dva tedna, posebno noto pa ji daje to, da so kot tekst, v katerem se naj moštvi pomerita, izbrali celotno Shakespeareovo delo, vse njegove drame in pesmi. Mlada tipkarica je prejela naporno nalogo, naj prešteje vse besede v teh tekstih. Tipkarji oziroma tipkarice vsakega moštva se bodo izmenjavali pri pisanju na isti stroj. O končni oceni bodo odločale brzina, točnost in jasnost tipkanja.
Svidenje po treh letih
Angleški kralj Jurij VL je po treh letih prvič sprejel vojvodo Wmdsorskega, brata, ki mu je odstopil prestol. Vojvoda ima 'vojaški čin admirala, odnosno letalskega maršala.
Smrt v tanku
Konec poveljnika nemškega oklepnega voza
Nemški poročevalski urad objavlja junaštva nekega nemškega poročnika, ki je pri pohodu na Poljsko vodil oklopni avtomobil. Opis pravi:
Ena najtežjih epizod pri pohodu na Poljsko je bilo napredovanje skozi gozdove ob Brahi. Tamkajšnji boji bodo večno združeni z imenom poveljnika nekega velikega oklopnega bojnega voza. Znano je že odločno dejanje tega poročnika, ki je s svojim vozom preplezal strm železniški nasip in je tam ustavil še zadnji poljski vlak, ki je vozil 400 rezervistov proti Grudžia-zu. Namesto v Grudžiaz so rezervisti korakali potem kot ujetniki pred poročniko-vim tankom, dokler jih ni prevzela pehota.
Takoj nato je poročnik s spretnim nastopom opravil z dvema obrambnima topoma proti tankom s tem, da jima je »postavil dimne granate pred nos« in je potem v zaščiti dimaste stene z dobro pomerjeno granato najprvo onesposobil postrežbo obeh topov za boj, potem pa s svojimi gosenicami pomendral topova sama. S štirimi drugimi majhnimi oklopnimi vozovi je poročnik nato zavozii v umikajoč se pe-
hotni bataljon, ki ga je popolnoma uniSt tako da so samo še ostanki ntegniji pobegniti v gozdove.
Strojnice in top oklopnega voza so prestano streljali. Tako je vozil poročnik skozi gozd, ko je zašel nenadno v ogenj z onostranskega roba velike goličave. Tam se je bila ustavila neka poljska baterija. Poročnik niti od daleč ni mislil na to, da bi se pred to baterijo umaknil. Njegovi po-merjeni streli so zadeli naravnost v njeno sredino in brez dvoma bi bil poročnik pri tem topniškem dvoboju odnesel zmago, kajti poljska artilerija je streljala vedno preko nemškega tanka. Toda nenadno je top v nemškem oklopnem vozu utihniL Tank se je sredi goličave ustavil — motor ni več tekel. Morda je bilo nesrečno naključje ali pa morda v vročem boju niso pazili na to, da se je bila cev topa raz-žarila. Vsekako je v tej cevi pripravljena granata eksplodirala in ubila poročnika ter tri može posadke težko ranila. Samo vozač je ostal nepoškodovan.
Sovražna baterija pa je pobegnila. In tako je bilo tega boja konec.
vajset Ifudl
v večnem ledu
Ruski ledclomilec „Sedov" v polarnem ledovju
Ruski ledolomilec »Sedov«, ki je pred dvema letoma odplul proti Severnemu tečaju, se pripravlja, da bo že tretjo zimo prebil v polarnem ledovju. Znanstveniki na tem ledolomilcu so dobili nalogo, naj proučijo možnost stalne ladijske plovbe .med Vladivostokom in Arhangelskom, pri tem delu pa je ladjo zajel večni led.
Kakor znano so že v juniju preteklega leta organizirali večje rešilne odprave, ki naj bi del posadke »Sedova« spravile domov. To je uspelo. Izmed 207 ljudi na »Se-dovu« so z letali rešili iz ledne puščave 184 mož. Na ladji pa je ostala četa 23 mornarjev in znanstvenikov, ki naj bi svoje delo nadaljevala. Bojazen, da bi ta posadka ne mogla prebiti drugega prežimo vanja, se je izkazala za neupravičeno.
Eno izmed glavnih vprašanj za to posadko je bilo vprašanje prehrane. V tem oziru sedaj ni nobenega strahu. Ladja razpolaga z velikimi zalogami že od prej, razen tega imajo člani odprave možnost, da si z lovom na severne medvede obnavljajo zalogo svežega mesa. Med »Sedovim«
Bivši nemški konzul v Angliji ustreljen ?
Angleški list »Reynolds News« poroča, da je bil Walter Reinhardt, bivši nemški konzul v Liverpoolu ustreljen v Berlinu. Njegovi prijatelji pripovedujejo, da je bil potem, ko so ga angleške oblasti izgnale iz Anglije, od voditeljev sedanjega režima v Nemčiji obsojen na smrt zato, ker je dopustiil, da ga je razkrinkala angleška protivohunska služba.
Še enkrat „Thetis"
Kakor poročajo iz Londona, se je potapljačem posrečilo vdreti v notranje prostore podmornice »Thetis« ter dvigniti iz nje ge osem trupel ponesrečenih mornarjev.
in drugimi ruskimi ladjami v polarnem pasu je stalna brezžična zveza, tako da bi v primeru potrebe lahko organizirali novo rešilno ekspedicijo.
že lansko leto so poskusili z ledolomfl-cem »Stalinom« prodreti do zamrznjene ladje. Približal se je s proviantno ladjo »Lit-kej« »Sedovu« na razdaljo 80 km, ker pa je nastal nenaden mraz, ta poskus ni imel uspeha. Ta čas gradijo nov velik ledolomilec, ki se bo imenoval »Molotov« to ki bo skušal rešiti »Sedova« iz objema večnega ledovja. Med tem bo morala posadka prebiti tretjo zimo v Ledenem oceanu. Vendar pa jI ne preti nobeno pomanjkanje.
Poveljnik poljske vojske
General Sosnowski
Prvi ranjenci v Berlinu
£ nemški prestolnici
bolničarji grve ranjence s bojišča
V znamenju vojne
Pariška dekleta ▼ pomenku z vojaki na vojni službi v prestolnici
Jedilni list v Berlinu
Švicarski listi pišejo, da so dobili gosti v berlinskih restavracijah prošli teden od ponedeljka do petka lahko sledeče jedi: riževo jed ali cvetačo, oboje na juhi in košček jabolčnega zavitka. Cene za te jedi so bile iste kakor pred vojno.
Ogenj v kinu
V nekem atenskem kinematografu je te dni izbruhnil ogenj, ki je zahteval mnogo žrtev. Zgorelo je štirideset oseb, 80 pa jih je bilo ranjenih.
in Parizom
Bivši albanski kralj Zogu se je po enotedenskem bivanju v angleški prestolnici vrnil v Pariz in tam izjavil, da se bo s svojo soprogo podal za stalno v London.
Priprave za svetovno
razstavo v Rimu
Kakor javljajo iz Rima, je Mussolini sprejel predsednika za svetovno razstavo v Rimu L 1942. ter mu naročil, naj se priprave za prireditev nadaljujejo ne glede na sedanji vojni položaj v Evropi.
Hitler na bojišču
Nemški listi pišejo, da živi Hitler na bojišču življenje preprostega vojaka. Spi kakor pripadniki nemške vojske in je tisto, kar skuhajo v poljski kuhinji za vojsko.
Danes nosi vsak Anglež, Id stopi iz hiše, pri sebi plinsko masko. Izjema ni v tem niti kraljica Elizabeta, ki nosi protiplinsko masko v posebni ročni torbici
Orkester — dedič
Godbeniki priljubljenega orkestra v ko-danjski tivolski koncertni dvorani so postali veseli dediči Neka gospodična Lep-pejeva, ki je pred kratkim umrla, jim je zapustila 10.000 danskih kron. Obresti od tega denarja bodo godbeniki odslej redno prejemali. Stara gospodična je že desetletja vsak dan obiskovala to koncertno dvorano in je kot prijateljica glasbe sedaj tistim, ki so ji dajali toliko veselja, izkazi la svojo hvaležnost.
Mesto luči v tem!
Pariz v vojnem razpoloženju
Pariz, ki so ga imenovali mesto svetlobe, leži sedaj temen v črnih nočeh. Tam, kjer je vladal prej harmoničen ritem do najtanjših vej vsakdanjega Življenja, je opaziti nervozno naglico -Mesto elegance izpraznuje svoje razkošne izložbe, ženske se ne ponašajo več s svojimi izbranimi oblačili in modnimi novostmi, preko ramen jim vise zeleni pasovi za posodo s plinsko masko. Pariz je bil mesto gostoljubja, to-, da danes ne sprejema več obiskovalcev z nasmejano dobrodošlico.
Mnogo manjših hotelov je zaprlo svoja vrata in najemniki in begunci brez stanovanj iščejo, kje bi se dala dobiti kakšna sobica, ki bd ne bila predraga. Dotok obiskovalcev iz vseh dežel se je ustavil, v gledališčih in kinematografih Je več osebja nego obiskovalcev, kavarne in drugi lokali se morajo zgodaj zapirati. Večerno pohajanje po velikih bulvarih, sredi valoveče množice, se je končalo. y popolni zatemnitvi ne vidiš niti deset korakov pred seboj, še preden so sirene naznanile prvi letalski napad, se je velemesto do dna iz-premenilo v svojih življenjskih navadah.
Svoječasno je bila navada, da si si Par-riz kot njegov obiskovalec ogledal v krožnem potovanju vsaj enkrat podnevi in en-
n
Genialna kuharica"
Zgodba o poselskem spričevalu
Precej komično tožbo zavoljo obrekovanja je vložila bruseljska kuharica Marcelle Dumoulinova proti svoji bivši gospodinji, neki vikomtesi. Marcelle je izvrstna kuharica, ima pa svoje napake. Ugovorov ne trpi in prava toča psovk se vsuje iz njenih ust na vsakogar, ki bi se ji postavil po robu.
Tri leta je bila v grofičini službi, toda nekega dne ni šlo več. odpustili so jo pri priči. Seveda je zahtevala, naj ji napišejo spričevalo. Dali so ji ga. Toda Marcelle od tedaj ni mogla dobiti več namestitve. Vsakokrat, kadar je predložila to spričevalo, so se ljudje najprvo muzali, potem so jo odklonili. Ker sama ni znala brati, je končno nekoga prosila, naj ji spričevalo prebere. Glasilo se je takole:
Podpisana, vikomtesa R. C., potrjuje, da je imela tri leta izkušeno in genialno kuharico Marcelle Dumoulinovo za gospodinjo. Podpisana je storila vse, da bi ustregla ku-haričinim zahtevam. Bilo je težko prenašati jo, ker ima kuharica zelo trmast in ob-
lasten značaj. Vedno znova pa je poskušala, da bi obnovila dobro razmerje, ker je kuharska umetnost Marcelle Dumoulinove bila možu podpisane v radost. Radi bi jo bili še dolga leta obdržali v hiši m se uklanjali njeni službi, toda muhavosti Marcelle Dumoulinove so bile pretežka živčna preizkušnja in tako je morala podpisana, čeprav nerada, službo genialne kuharice zapustiti.«
Vsa besna je genialna kuharica stekla potem k sodniku. Pri razpravi je bilo mnogo smeha. Sodnik je svetoval, naj bi se stranki pobotali, in tako se je tudi zgodilo. Spričevalo, ki je postavljalo vse na glavo, so potem seveda spremenili. Grofica se v novem spričevalu ni več predstavljala za kuharičino podložnico. Hvalila je kuharsko umetnost Dumoulinove, njenega značaja pa seveda ni mogla pohvaliti Rajši je o tem sploh molčala. Marcelle je bila s tem zadovoljna in sodnik je na koncu smeje izrazil svoje upanje, da bo genialna kuharica sedaj morda kmalu spet vladala v grofičini kuhinji.
krat ponoči. Danes ti nudijo takšni sprehodi popolnoma drugačno sliko. Kar se tiče umetnostnih zakladov, že davno ni ničesar več na ogled. Najdragocenejše stvari so spravili v podeželje na varno, druge, ki niso tako nenadomestljive, so zaprli v varne kleti muzejev. Ob cerkvenih stenah so čez noč zrasla zaščitna ogrodja, a čudovito poslikana cerkvena okna so snefl iz okvirjev. Občuduješ lahko samo še arhitektonske lepote mesta, ki so pa brez življenja, ker jim manjka gibanja vsena-okrog, prometa, delovnih množic in vesele mladosti .
Veliki bulvari so na pol prazni tudi podnevi. Ogromne šipe velikih izložb so prelepili s trakovi trdnega papirja, da bi bilo čim manj drobcev, če bi zračni pritisk kakšne letalske bombe šipo razbil. Skoraj na vsaki hiši so prilepljeni lističi, ki pa ae ponujajo stanovanj in sob, temveč zaklonišča za toliko in toliko oseb. Jasno, da so na pod prazna tudi vozišča, kajti armada je pobrala večino vozil za svoje potrebe.
Pošta je prišla!
Molji so rešili celino
Kako so zatrli škodljivo kaktejo v Avstraliji
Majhen argentinski molj je rešil avstralsko celino nevarnosti, da jo neka rastlina spremeni v pustinjo. Ta rastlina je vsako leto uničila nad 400.000 ha plodnih tal in preganjala kmetovalce dobesedno iz njihovih hiš. Gre za neko kaktejo, ki je razširjena v Mehiki, Zedinjenih državah in Južni Ameriki ter jo tudi v evropskih vrtovih gojijo kot okrasno rastlino.
Pred pol stoletja so nekoliko teh rastlin prenesli iz Amerike v Avstralijo, da bi tudi tam krasila vrtove. Avstralija nima lastnih kaktej, zato pa tudi nobenih naravnih sovražnikov te rastline, kakršne je ameriška narava sama razvila, da bi jo držala v šahu. Kakteja se je začela divje širiti
L. 1925. je v Quenslandu in v Novem Južnem Walesu pokrivala že nad 24 milijonov hektarjev zemlje. Tam so se prej razprostirali pašniki in polja. Avstralski žužkoslovci so preiskali vso Ameriko, da bi našli žuželke, ki uničujejo to kaktejo. Izkazalo so, da ima to ulogo samo neki argentinski molj. Jajčeca tega molja polagajo v vrstah po 20 do 30 na liste kaktej in Učinke, ki se istočasno razvijejo, se za-rijejo kakor ena sama žuželka v rastlino
ter jo uničijo. Doslej so osvobodili že 4 milijone hektarjev avstralske zemlje škodljivih kaktej.
Etna zopet bruha
Iz Catanije poročajo, da je začel ognjenik Etna zopet bljuvati. Bilo je tudi več potresnih sunkov, škoda pa zaenkrat še ni posebno velika.
Pariški kinematografi zopet odprti
Francoska vlada je dovolila, da ee zopet vrše predstave v nekaterih kinematografih. Predstave pa morajo biti končane najpozneje ob 22. uri
Slovaška tehnika
▼ Bratislavi
Rektorat slovaške tehnike se je preselil iz Turčanskega Sv. Martina v Bratislavo.
1ostani in ostani član Vodnikove družbe!
Nemški vojaki veselo pričakujejo razdefltm pisem, ki Jim poročajo novice z doma
ANEKDOTA
Clark Gabie, priljubljeni ameriški filmski igralec, pripoveduje e začetka smtfB kariere:
»Ko bi moral igrati svoj prvi Ijubeaeo-
ski prizor, sem imel strašno tremo. Režiser je zahteval, naj si nadenem hrepeneč izraz. Ni So pa ni šlo. Končno sem al pomagal tako, da sem si predstavljal velik, sočen bif tek. To je Zbudilo v mend takšno hrepenenje, da odtlej vedno z največjim uspehom uporabljam ta trik vl£»> bezenskih prizorih.«
VSAK DAN ENA
»Vidite mojster, takole si predstavljam jaz stojalo za kakteje.« (»Pesti Hirlap«)