Posinifid piačana v guiovinl Izhaja vaak petek oh 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5'50Din,zainozemstvolODin Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Cena 1.50 Dim Rednkclju In nprava: Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1 pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 38. Celje, petek 18. septembra 1936. Leto XVIII. Smrt Svetozarja Pribičeviča V torek ponoči je umrl v sanatori- | ju v Pragi bivši jugoslovenski mini- ster g. Svetozar Pribičevič. V Pragi je bival že več tednov. Proti koncu av- gusta je zbolel na pljučih. Temu se je pridružila pljučnica, ki ji je podlegel. Svetozar Pribičevič se je rodil kot sin učitelja 26. oktobra 1875. v Ko- stanjici v Liki. Dokončal je realno gimnazijo v Karlovcu in študiral po- tem filozofijo v Zagrebu in Pragi. Po nekaj letih službovanja na gimnaziji se je posvetil publicistiki in osnoval v Zagrebu srbski list »Srbobran«. Bil je pred vojno soustanovitelj Srbsko ~ hrvatske koalicije in tudi sicer vj>li- ven politik jugoslovenske smeri. Znan je zagrebški veleizdajniški proces pro- ti njemu in njegovima bratoma Vale- rijanu in Adamu. Svetozar je bil ta- krat že obsojen, a je bil zaradi aboli- ranja procesa spet oproščen. Ob ustanovitvi Jugoslavije je bil pr- vi jugoslovenski minister za notranje zadeve. L. 1921. je bil še enkrat mi- nister za notranje zadeve, nato pa v naslednj^h letih večkrat minister za prosveto. V prvem povojnem letu 1919. je v Sarajevu s svojimi somišljeniki usta- novil Demokratsko stranko. Ustava iz 1. 1921. je bila v glavnem njegovo delo. L. 1924. se je Pribičevičeva struja lo- čila od Davidoviča in ustanovila Sa- j mostojno demokratsko stranko, ki se ! je 1. 1927. sporazumela s Stjepanom Radičem, kar je imelo za posledico u- stanovitev Kmetsko - demokratske ko- alicije. Sledilo je usodno leto 1928., ko je radikalni poslanec Puniša Račič v narodni skupščini ustrelil pristaša Kmetsko - demokratske koalicijß Pa- vla Radiča in dr. Basarička, a Stje- pana Radiča je nevarno ranil, da je pozneje podlegel poškodbam. Sledila je vladavina 6. januarja 1929. Politične okolnosti so nanesle, da je Svetozar Pribičevič zapustil dr- j žavo. Bival je najprej v Pragi, pozne- je se je preselil v Pariz. Pred nekaj tedni je že bolan prispel v Prago, kjer pa se mu je zdravje tako poslabšalo, da so ga morali prenesti v sanatorij. Tu je podlegel zahrbtni bolezni. Svetozar Pribičevič je v dobi svoje- ga političnega delovanja bil tudi med nami v Celju, Kot predsednik Samo- stojne demokratske stranke je govoril v veliki dvorani Celjskega doma na nepozabnem manifestacijskem zboru v soboto 30. januarja 1926. Vsem ude- ležencem so še v živera. spominu nje- gova temperamentna, z neizprosno lo- giko prežeta izvajanja, ki so podžigala zborovalce od stavka do stavka in iz- zivala neprestane burne ovacije. Celje in z njim vse celjsko okrožje je tedaj svečano manifestiralo zvestobo do na- rodnih in državnih idealov. Izmed po- slancev je bil na tern velikem zboro- vanju tedaj tudi narodni poslanec g. dr. Ljudevit Pivko. Drugič je bil po- kojni Svetozar Pribičevic v Celju na velikem sboru Kmetsko - demokrat- ske koalicije v nedeljo 28. oktobra 1928. skupno z dr. Vladkom Mačkom, dr. Gregorjem Zerjavom, Ivanom Puc- ljem in dr. Albertom Kramerjem. Oba zbora je priredila krajevna organiza- cija Samostojne demokratske stranke v Celju, predsedoval je zboroma njen predsednik g. dr. Ernest Kalan. Irne Svetozarja Pribičeviča ostane vsem Jugoslovenom v trajnem, hva- ležnem spominu iz borb in bojev za o- svobojenje in uedinjenje Srbov, Hr- vatov in Slovencev, četudi se je v do- bi po 6. januarju 1929 izločil iz aktiv- nega sodelovanja pri delu za ustvar- janje konsolidacije notranjih prilik v drzavi na programu edinstva naroda in države ki ga predstavlja manifest od 6. januarja 1929. Za svoje velike ideale je Svetozar Pribičevič živel, de- lal in trpel. Teden Rdečega križa V vsej kraljevini se prične 20. t. m. proslava tedna Rdečega križa, ki služi propagandi za njegove vzvišene idcje, pridobivanju članstva, sotrudnikov in sredstev za njegovo delo. Rdeči križ, ki je bil do svetovne vojne izključno organizacija, da pomaga vojaški in dr- žavni saniteti v negi bolnikov in ra- njenih v vojni, se je razvil v društvo, ki ga srečujemo kot vodnika, pomoč- nika in sodelavca pri vseh akcijah mi- losrčnosti in pomoči nesrečnim in o- škodovancem o priliki težkih elemen- tarnih nesreč ter pri delu za ublaže- vanje socialne bede vobče. Naloge RK so važne in težke, zato j zahtevajo tudi znatna materialna sredstva. Zaradi tega je bil ustanov- j Ijen teden RK. V tern tednu se pobi- rajo takse v znesku pol dinarja od vseh poštnih pošiljk, od vstopnine za gledališča, kinematografe in druge za- bave in od voznih listkov za železni- ce, ladje, letala in ostala prevozna sredstva. Dohodki teh davščin se ne u- porabljajo za tekoče potrebe, temveč se stekajo v sklade in sicer v nedo- takljivi in zdravstveni sklad in v sklad za prvo pomoč. V letošnjem tednu RK bodo proslavili v Beogradu 60-letnico ; ustanovitve srbskega RK. Te proslave se bodo udeležili zastopniki vseh naših edinic. Sreski odbor društva RK Ce- lje bo zastopan po 3 delegatih. V času od 1. januarja 1921, ko je bil ustanovljen Rdeči križ kraljevine Jugoslavije, do vštetega 31. decembra 1935 je prejel glavni odbor iz dravske banovine: a) od odborov društva 2,204.379.06 Din, od drž. oblastev, drugih ustanov ter privatnih oseb 435.272.50 Din, skupaj 2,639.651.56 Din. V istem času je nakazal glavni odbor edinicam RK v dravski bano- vini raznih podpor v gotovini 3,065 tisoč 398.70 Din, raznega materiala pa v vrednosti 170.800 Din, skupaj 3,236.198.70 Din. Edinice v dravski ba- novini so torej prejele za 596.547.14 Din več, nego so poslale glavnemu od- boru. Zgoraj omenjene podpore zade- vajo pomoč glavnega odbora o priliki poplavnih katastrof, nadalje za sa- marjanske in bolničarske tečaje, po- čitniške kolonije itd. Teden Rdečega križa nas vabi, da vsi brez razlike pomagamo RK z vpi- som v članstvo in ga podpremo s svo- jimi doneski v mejah možnosti. Celjski mestni svet Izplačilo kupnine za vojaškc objekte — Justična palača na Glaziji — Nova stavbišca pri mestnem zavetišču — Počitniški dom za deco pri Celjski koči — Vprašanje Mestnega gledališea — Onesnaženje Savinje — Pomož na akcija — Za novo gimnazijsko po slopje — Redukcija poštne dostave Celjski mestni svet je imel 11. t. m. j ro, gradbeno ministrstvo pa je odre- od 18. do 21.30 redno sejo. Zupan je j dilo komisijski ogled stavbišč za novo najprej poročal o svojih intervencijah i palačo, ki se je vršil 3. t. m. Zupan pri gradbenem in pri riiinistrstvu prav- je tudi interveniral v vojnem mini- de glede gradnje justične palače. Obe strstvu glede izplačila kupnine v zne- ministrstvi sta obljubili svojo podpo- i sku 567.277 Din za vojašnico kralja Aleksandra in za polkovno skladišče, ki ju je kupila vojaška uprava od me- stne občine. Občina je prejela obvesti- lo vojnega ministrstva, da bo dogo- j vorjena kupnina izplačana. Mestni ! svet je odobril pogodbo med mestno obeino in šolskimi sestrami glede vod- stva mestnega zavetišča in ubožnice v Medlogu. V zavetišču bo zaenkrat narneščenih 6 sester, ki bodo prejema- le 350 Din mesečne place poleg hrane in stanovanja. Gratlbeni odbor. Občina bo odsto- pila justični upravi severozapadni del Glazije v izmeri okrog 10.000 kvadrat- nih metrov za gradnjo justične pala- ce, uredila na sprednjem delu Glazije park ter zgradila ob bodočem poslop- ju dve transverzalni cesti čez Glazijo in sicer eno v smeri proti gimnaziji, drugo pa v smeri proti plinarni. Prva cesta mora biti dograjena do dovr- šitve justične palace, druga pa tri le- ta pozneje. Namesto Glazije bo občina uredila drugo zemljišče za telesno- vzgojne svrhe. Občina bo dobila v za- meno na Glaziji staro okrožno sodišče z zemljiščem vred brez doplačila; ta kompleks je precenjen na 1,600.185 Din. Občina je parcelirala del zemlji- šča pri mestnem zavetišču v Medlogu v širini 250 m od Samčevega posestva do projektirane ceste, ki bo vezala Babno z Liscami. To zemljišče leži med Krekovo cesto in Savinjo ter je dolo- čeno za stavbišča, ki stanejo po kako- vosti in legi 10 do 30 Din kvadratni meter. Občina bo tlakovala notranji del cestišča na križišču Cankarjeve in Kralja Petra ceste pred poslopjem Ljudske posojilnice. Občina bo progla- sila cesto, ki veže subvencionirano ce- sto Ložnica-Medlog z državno cesto pri Joštovem mlinu v Medlogu, za ob- činsko cesto I. reda in jo bo primerno uredila s pomočjo mejašev. Gospodarski odbor. Občina bo dala izvršiti razna popravila v stari »Kro- ni«, prepleskati ograje na mostu čez Sušnico pri Krekovi cesti in brvi cez Voglajno ter ograje na Masarykovem nabrežju ter temeljito popraviti staro gimnazijo in Celjsko kočo. Za jesen- j sko gramozenje občinskih cest je dolo- j čenih 58.820 Din. Pešpot v Zagradu ' severno od Pristave bodo uredili. Po- štnemu upravniku g. Bocu se proda stavbna parcela na hribu sv. Jožefa po 25 Din kvadratni meter. Popravilo 18 ; plaščev eksekutivnega osobja mestne ; policije bo še enkrat razpisano. Zdrav- stveni dom namerava ustanoviti po- j čitniški dom za deco na Likovičevem j posestvu pri Celjski koči. Občina bo sestavila zadevno pogodbo. Vincencije- j vi konferenci v Celju se prodajo na parceliranem zemljišču pri mestnem za- vetišču parcele ob Savinji v izmeri 10.760 kvadratnih metrov po 10 Din. Odbor za podjetja. Pri vodovodnem rezervoarju na hribu sv. Jožefa bodo zgradili javen vodnjak. Mestni vodo- vod se podaljša v Prečno ulico. Odbor za prosveto in tujski promct. Ko je Dramatičnemu društvu v Celju, ki je od prevrata vodilo Mestno gle- ! dališče, pred kratkim potekla najem- j na pogodba, ki je občina ni podaljša- la, je odstranilo iz gledališča svoje su- fite, aerostate, reflektorje, kulise in drugi inventar. Občina bo sedaj obno- vila instalacijo v gledališču. Odslej bo občina sama upravljala Mestno gleda- lišče, prosvetni odbor, ki mu načeluje -t m. s. katehet Lukman, pa bo oddajal j interesentom gledališče za predstave. ! Občina namerava pridobiti tudi Na- j rodni gledališči v Ljubljani in Maribo- | ru za gostovanja v Celju. Vprašanje novih prostorov za mestno knjižnico je odloženo. Na kapelicah na hribu sv. Jožefa bodo obnovili strehe. Ponudba akad. slikarja Tratnika glede portre- tiranja celjskih županov in pet pro- šenj za podporo je bilo odklonjenih. Občina bo priporočila krajevnemu šol- skemu odboru, da dodeli Drušlvu ju- DVOJNI UŽITEK \ wv\ — BON B ON I PROIZVOD: »UNION«, ZAGREB gosl. akademikov lokal v mestni na- rodni šoli. Zdravstveni odbor. Mestna občina bo uvedla energično akcijo, da se pre- preči onesnaževanje Savinje, ki pred- stavlja zelo važen vir dohodkov za Celje, po odpadnih vodah iz tovarn in rudnikov v Savinjski dolini. Vojaštvu se določi za kopanje v Savinji prostor pod Grenadirjevo brvjo. Socialni odbor. Dvema prosilcema je bila odobrena mesečna podpora iz meščanskega oskrbovalnega sklada. Socialni odbor bo napravil seznam dru- žinskih poglavarjev in hranilcev, kate- rih zaslužek ne zadošča za preživlja- nje družine. Da se v bodoče prepreči izrabljanje mestne občine in dobrodel- nih društev glede podpor, bo sklicana anketa karitativnih društev zaradi čim tesnejšega sodelovanja z mestno obči- no in uvedbe kartoteke vseh podpiran- cev. Lanska zimska pomožna akcija za zaposlitev brezposelnih je prejela od banske uprave, mestne občine, in- dustrijeev, trgovcev, obrtnikov, denar- nih zavodov, hišnih posestnikov, na- jemnikov itd. 333.000.35 Din, prispev- kov za zaposlitev brezposelnih pri jav- nih delih, za javna dela pa so izdali 333.145.55 Din. Za ureditev ceste na Starem gradu so potrošili 52.916 Din, za novo cesto pod mestnim pokopali- ščem mimo Detičkove vile 65.081 Din, za novo cesto in ureditev poti na hri- bu sv. Jožefa 70.288 Din, za ureditev ceste pod Starim graadom pred dru- gim železniškim mostom 24.063 Din, za ureditev ceste na Miklavški hrib in Anski vrh 32.737 Din, za regulacijo Sušnice 9.790 Din, za regulacijo Ko- privnice 11.617 Din, za kanalizacijo Oblakove ulice 1.254 Din ter za od- vodnjavanje in posipanje cest v bivši okoliški občini 42.032 Din. Pomožna akcija se je morala boriti z velikimi težkočami, ki so nastale zaradi po- manjkanja denarnih sredstev, zaradi Cesar je bilo treba večkrat prekiniti dela, dokler se niso nabrala nova sredstva. V mestnem zavetišču v Medlogu so v začetku meseca namestili 13 hiral- cev iz vojniške hiralnice in dve revi iz bivše okoliške občine. Mestni reveži so zaenkrat še v stari ubožnici na Slomškovem trgu. Stevilo učencev in učenk na celjski gimnaziji naraste vsako leto približno za 100. Sedaj je na gimnaziji 1207 učencev in učenk. Razredov je 24, od teh jih ima 5 po- poldanski pouk, eden razred pa je sploh brez stalnega šolskega prostora. Ker je postalo gimnazijsko poslopje premajhno, bo občina ukrenila vse po- trebno, da dobi Celje še en srednje- šolski zavod in sicer humanisticno gimnazijo ali pa vsaj nižjo žensko re- alno gimnazijo. V skrajnem primeru naj vzame prosvetna uprava primer- ne prostore v najem. Zaradi pomanj-< kanja osobja je poštna uprava ukinila v območju bivše okoliške občine dnev- no poštno dostavo. Pošta se v teh kra- jih sedaj dostavlja samo trikrat na teden. Da se to nevzdržno stanje od- pravi, bo mestna občina ukrenila vse potrebno, da se poveča število osobja na celjski pošti. Finančni in gospodar- ski odbor bosta z upravnim odborom Stran 2. »NOVA DOBA« Stev. 38. mestnega avtobusnega podjetja pre- gledala proračune in načrte za gradnjo [ garaže mestnega avtobusnega podjetja j na bivšem Kullichovem posestvu v A- j škerčevi ulici. Garažo bodo pričeli v kratkem graditi. V tajni seji je mestni svet povišal prejemke nekaterim uradnikom in u- radnicam ter podelil Ivanu Strašku, upravitelju banovinskega posestva v Pekrah, mesto občinskega kmetijskega rcferenta. S 1. oktobrom se odpove službeno razmerje raestnemu oskrbni- ku in gozdarju g. Rihteršiču ter do- sedanjemu namestniku predstojnika mestne policije g. Preinfalku. Politični pregled p Uloga Slovencev v Jugoslovenski radikalni zajednici. »Samouprava« po- roča v svoji 174. številki z dne 16. t. m., da je na zboru JRZ v Novem me- stu govoril minister v pokoju g. Ku- lovec, ki je rekel, da Slovenci niso nikdar odstopili od svojega programa in tudi ne bodo odstopili. Oni hočejo polno samoupravo, zato zahtevajo, da se jim prepusti sorazmeren del dohod- kov in davkov, da morejo razviti vse svoje delovne sile. Nadalje je podčrtal, da je slovenska fronta tarn, kjer je večina Slovencev, a večina Slovencev je v vrstah Jugoslovenßke radikalnc zajednice. Za njim je govoril g. Fran Smodej, nekdaj duhovnik na Koro- ikem, ki je razpravljal o uradništvu in označil njegove dolžnoati do naro- da. On pravi doslovno, da je vlada g. dr. Stojadinovica vlada pravice, ki je dala narodu pa tudi uradništvu poli- tične svoboščine. G. Smodej je raz- pravljajoč o hrvatskem vprašanju na- glasil, da treba vprašati, kaj bi bilo d&nes s Hrvati, ako ne bi bilo v Jugo- slovenski radikalni zajednici in v vla- di Slovencev? On pravi, da bi bile ječe polne in da preganjanju ne bi bilo kpnca ne kraja. Zato je po njegovem nwenju dolžnost Hrvatov, da podprejo to viteško delo Slovencev. p Ureditev kmetskih dolgov. Mini- ster Djura Jankovič, ki prireja ghode za občinske volitve, je izjavil doslpv- no: »Ze te dni boste čitali, da je vpra- šanje razdolžitve kmeta odstavljeno z dnevnega reda. Naj Vam agitatorji govore, kar hočejo, to vprašanje bo tako urejeno, da bodo kmetske meni- ce izgjnile iz blagajn bank in baneic ter prišle v državno banko. Tedaj bo kmetom tudi odpisana polovica dolga, drugo polovico pa bo odplačeval sko- zi dolgo dobo let tako, da se mu ne bo preveč poznalo.« Pri nas v Slove- niji, kjer imamo močno razvito de- narno zadružništvo, je slovenski kmet zadolžen v glavnem pri posojilnicah in samoupravnih hranilnicah, pa bi bilo zelo dragoceno slišati, kako bo v na- ših krajih izvršena ta razdolžitev, da bo kmetu v obljubljeno korist, naše- mu solidnemu denarnemu zadružni- fctvu pa ne v škodo in nesrečo. Po iz- javah gg. ministrov sedanje vlade na raznih shodih ob bližajočih se občin- »kih volitvah smemo v tern perečem vprašanju pričakovati vsestransko vsi že dolgo zaželjenega olajšanja. p Minister /a kmetijstvo g. Stankovič je na zboru v Srbski Crnji naglašal v svojem govoru, da bo vprašanje kmeč- kih dolgov dokončno rešeno do 1. ok- tobra. Po »Samoupravi« je rekel do- slovno, da bodo dolgovi rešeni tako, da bo i »vuk «it i ovca cela«, »nekaj se bo brisalo, a nekaj bo treba odpla- čevati, tako kakor kdo zmore.« p Na konfereaci Male antantc v Bra- tislavi je bilo sporazumno ugotovljc- no, da bodo države Male antante na- daljevale dosedanjo politiko miru in lastne varnosti. Glede dogodkov v Spa- Hiji bodo izvajale politiko nevmešava- aaja. Posebna pozornost je bila posve- eena vprasanju poglobitve gospodar- $kega razmerja med vsemi tremi za- vegnieami in vprašanju zbližanja na t&ft ^odrpčju z drugjjni državami. p &paH&ki Juporuiki so v noči na ne- deljo vkorakali v San Sebastian. Upor- oaiöke pete prndirajo proti Bilbau in so pričele oLönz.ivo proft Madridu. Ali ste že poravnaH f narocniao • Domače vesti d Kraljevska rodbina v Beogradu. Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vel. kra- ljica Marija ter Nj. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej so se vrnili v ne- deljo z Bleda v Beograd. d Občinske volitve v šmarskem sre- zu. V nedeljo 20. t. m. bodo občinske volitve v občinah Smarje pri Jelšah, Št. Vid pri Grobelnem in Ponikva, v nedeljo 18. oktobra pa v občinah Sv. Peter na Medvedovem selu, Sv. Stefan, Zibika, Zusem, Kostrivnica in Slivni- ca pri Celju. d Občinske volitve v dravski banovi- ni bodo najbrž 25. oktobra, v drinski banovini pa 8. novembra. d Raxporeditev meščanskih šol. Po novem učnem načrtu za meščanske sole je prosvetno ministrstvo določilo tudi značaj posamcznim meščanskim šolam, ki je trgovinski, obrtno-indu- strijski in kmetijski. V celjskom sre- zu so obrtno industrijskega značaja mo- ska in ženska meščanska sola v Celju ter meščanska sola v 2alcu. Meščan- ska sola v Vojniku pa je kmetijskega značaja. d Zanimiva izjava. »NaiS glas«, list za državne nameščence in upokojence, priobčuje sledečo zanimivo notico: »Vsaka legitimacija za ugodnostno vožnjo po železnici mora imeti tudi fotografijo upravičenca oz. lastnika legitimacije. Po novem pravilniku je pa dovoljeno, da se za ženske islam- ske veroizpovedi sme na zahtevo od- dati namesto fotografije upravičenke fotografija družinskega poglavarja s prstnim odtisom ali podpisom ženske, ki prosi za izstavitcv legitimacije. Prstni odtis ali podpis se postavi v ti- sti razpredelek legitimacije, kamor se vpisujejo razne spremembe.« d Ljubljanski jesonski velesejem je obiskalo nad 96.000 oseb. Prihodnji ljubljanski velesejem bo v začetku ju- nija 1937. d Razpust okrožnih odborov obrtni- äkih asclruženj. Banska uprava je raz- pustila okrožne odbore obrtniških združenj v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu. Razrešeni so vsi pred- sedniki in vsi člani upravnih odborov, začasno vodstvo pa je poverjeno taj- nikom. Komisarji pkrožnih odborov bo- do imenovani pozn.eje s posebno od- redbo. Razrešene uprave so bile v svo- jifr funkcijah od avgusta 1933. Pred- sedovali so jim: v Ljubljani krojaški mojster g. Iglič, v Celju kipar gosp. Hohnjec, v Mariboru urar g. Bureš, v Novem m,estu pa mizarski mojster g. Malovic. d Semensko žito vendar končno do- binio. Banska uprava je nabavila 100.000 kg semenske pšenice in 40.000 kg semenske rži za srezc, ki so bili v letošnjem poletju prizadeti po toči. Se- mensko žito bo med kmetovalce razde- ljeno v glavnem brezplačno. Določe- nih je za celjski srez 14.t)bO kg pšeni- ce in 4.000 kg rži, za srez Crnomelj- Metlika 19.000 kg pšenice in 4.000 kg rži, za mursko-soboški srez 4.000 kg pšenice in 3.000 kg rži, za novomeški srez 3.000 kg pšenice in 1.000 kg rži, za brežiškj §rez 4.400 kg pšenice, za kamniški srez 20.000 kg pšenice in 6.000 kg rži. V celjskem srezu dobi občina Dramljc še posebno podporo v semenskem žitu, določenih je zanjo 4.000 kg pšenice in 2.000 kg rži. Kme- tovalci v občinah celjskega sreza, ki so bill zlasti hudo prizadeti po tool (Skofja vas, Vojnik, Vojnik - okolica in Teharje), pričakujejo upraviČeno izdatne pomoči v semenskem žitu in u- pajo, da bo ta pomoč skoro dospela, ker je čas jesenske setve že tu. d Drža\Tia pomoč za vzdrževanje raestnih policij. Z rešenjem ministra notranjih del je dovoljena iz državne- ga proračuna podpora sledečim mest- nim policijam odnosno občinam: Va- raždinu, jKoprivnici in Senju v savski banovini ter Šibeniku v primorski ba- novini, vsaki po 30.000. V drayski ba- novini pa dobi Celje v ta nfimen &0.O00 Din. Ogromno znizanie cen let- »•«•¦••¦I l%l•%#•¦! V mnogih slučajih nemu Diagu. l,n,iek.liPnfH/- prodajah. -•¦ K nakupu si usoja vabiti pi^nufakturn« in modna trgovip|i FRAflP OQBOVltNIK, OEiJf d Prijateljem domače knjige! Jesen prihaja v deželo. Ze so se odprla vra- ta vseh šol, kamor vre mladež črpat naukov, iz katerih si bo pozneje kova- la življenje. Dopusti so porabljeni, le- po je bilo. Dovolj smo užili miru, soln- ca, prekrasne narave. Zdaj se vrača- mo k delu. Tisti pa, ki so poleti zno- jili naša polja in travnike, bodo kmalu pričeli počivati. Dan se krči, sprehoöi nas že ne mikajo več tako. Saj je kar prijetno doma, po dnevnem poslu, pri lepi knjigi, ki nas spremlja v daljne svetove in nam odkriva zanimive uso- de in dogodke ... Toda kaj, ko sem knjige, ki jih imam doma, že vse pre- čital. Treba bo novih, novih... Ko bi le ne bile tako drage — vzdihujejo. Pa si pri tern pozabil, da bo že sredi prihodnjega meseca Vodnikova družba pričela razpošiljati svoj letošnji knji- ževni dar — štiri krasne knjige za bo- rih 20 Din: Vodnikovo pratiko, Albre- htovo povest »Zarečani«, Bevkove »Sre- brnike«, in Daneša-Gradiša »Za vozom boginje Talije«. Ali si že plačal svoje- mu poverjeniku članarino? Ce je nisi, ne odlašaj, še je čas! Treba pa je po- hiteti, da se ti ne bo zgodilo kakor mnogim lani, ki zaradi omejene nakla- de knjig Vodnikove družbe niso mogli dobiti nič več, ker so se prepozno od- ločili. Letos bodo Vodnikove knjige iz- šle točno! Sredi oktobra se bo njih ve- letok že razlil po naši zemlji. Zato brž poravnaj članarino, da ti potem ne bo žal, ko boš moral ostati brez knjig, če si tudi že vsa leta navdušen Vodni- kovec! Ne zamudi ätirih lepih, odlic- no ilustriranih knjig za 20 Din! Lju- bitelji knjig v vseh naših mestih, tr- gih, vaseh in selih, združite se! Vod- nikova družba kliče! v Dunajska vremenska napoved za soboto 19. t. m.: Pretežno jasno, ži- vahni jugovzhodni vetrovi, porast tem- perature. Celje in okolica c Osemdeset milijonov stinarjev za javna dela v Sloveniji. Na velikem ljudskem taboru v Novem mestu je v nedeljo 13. t. m. minister dr. Krek iz- javil, da je glede Slovenije treba ugo- toviti, da je bilo v zadnjem letu izda- nih za javna dela 80 milijonov dinar- jev. Take izjave moramo biti vsi ve- seli, saj nam da je upravičeno upanje, da se bo tudi v našem celjskem srezu to primerno poznalo in pokazalo. Gre tu za nadaljevanje gradnje cest iz Vojnika v Smartno, s Frankolovega proti Crešnjicam ter iz St. Jurija pro- ti I^alobju. Vsa ta dela so v drugi po~ loyici lanskega leta žal popoinoma pre- nchala, letos pa so se zač.ela prav po- zno nadaljevati, pa še to v tako skr- čen.em obsegu, da se more zaposliti le malo število delavcey in da se ?. de- lom nikamor ne pride naprej. Polcg dela na cestah je v celjakem srezu še pgromnega dela pri reguJaciji Savinje in njenih pritokov, ki neuraynani pp- vzročajo prebivalcem vsako leto veli- kc škodo. Ne mislimo samo na ureje- yanje Savinje pod Ceijoim, na yec mo- slih v Savinjski doiini je treba nujnih otranjbnih del na strugi S.avinje, pa tucli na V.oglajni in Hudinji. Hudinja je ni.ed Smarjeto in Ökofjo vasjo opa- 3no razjedla in adplitviia obrežje in plodno zemljo ter ogrpža obsežna zemljišča, da vdere ob prvem veojem deževju preko njih in ustvari nova o- jHHptošenja. ,c Občinske vojitve v celjskem srezu. V nedeljo 25. oktobra bodo občinske volitve v občinah Braslovče, Gomilsko, Griže, Kalobje, L>y. Peter v Say. doli- ni, Skofja vas, Teharje, Vojnik-trg in Zalec. Volitve se torej razpisujejo v etapah. c Referent za narodne sole v drav- ski banovini g. Erjavec iz Beograda je pretekli teden delal obiske raznim šolam v celjskem srezu in dajal po- trebna navodila. Na več krajih v srezu se je pojavil v družbi sedanjega rav- natelja Mohorjeve tiskarne prosvetne- ga inspektorja v pokoju g. dr. Kotni- ka in celjskega župana g. Mihelčiča. c Orlovski dom v Celju. NeJcaj časa sem, pdkar ,ni bilo yec prganizacicje »Qrla«, so se vršili razni sestanki v »Domu« v Samostanski ulici. »Slpve- nec« pd 18. septembra pa poziva ko- lesarje iz Celja in okolice, naj se v ne- deljo zberejo do sedmih zjutraj v Or- lovskem domu, odkoder odpotujeio skupno v Petrovče na prosvetni tabor katoliških mož in fantov. — »Domu« bo treba torej že končno dati tudi vidno pravo ime. c Premestitve v učiteljski službi. Z rešenjem prosvetnega ministra so pre- meščeni: Ivančič Marija z Vranskega k Sv. Lovrencu na Dravskem polju, Bergant Marija iz Dramelj na Zg. Pol- skavo, Jarh Josip iz Orle vasi na Do- brno, Bregant-Cuk Zora s Frankolo- vega na Teharje, Suša Justina z Mu- te na Teharje in Petkovič-Pepelnik Marija iz St, Jurija na Blagovno. c Obletnica smrti Mira CerniRoja. V nedeljo 20. t, m. bo poteklo leto dni, kar nas je za vedno zapustil naš Miro Cernigoj, Vsi, ki so ga poznuli, vedo, kaj smo izgubiü njegovi prijatelji, to^ varisi in somišljeniki, ko nam ga je ugrabila smrt. Vedno je bil odločen borec za nacionalno misel, poätcn. od- krit in ponosen v vsaki besedi, vsaki misli in vsakem dejanju. Obicajno — bodimo odkriti — so fraze tiste bese- de, ki jih govorimo za pokojniki. To- da Miro je še vedno naš, še vedno ži- vi v duhu med nami in še vedno se nam zdi čudno, da ne stopi nasmeja- nega obraza med nas, svoje prijatefje, s katerimi je bil združen po delu in mišljenju. Ni aestanka, ni družbe, v kateri smo zbrani njegovi somišljeni" ki, da se ne bi spomnili nanj. Neumo- ren delavec je bil in vsako delo po njegovih trdo zaörtanih smernicah nam prlpelje spet njegov lik pred oči. Za našo idejo se je boril pošteno, po- nosno in častno. In kot da bi nas pre^ ganjala usoda, je iz naše srede iztrga- la najboljšega in najzvestejšega. Toda Miro Cernigoj nam je bil več kot be- žen znanec; spomin nanj bo v naših sreih vedno živ. Da počastimo njegov spomin, gremo v nedeljo na njegov grob. Zberemo se ob 10. pred kolodvo- rom v Celju. d Iz sodne službe. Z odlokom mini- stra pravde sta premeščena na lastno prošnjo uradnika-kanclista sreskega so- dišča: Srečko Podhodnik iz Celja v Ptuj, Franc Blagotinšek pa iz Trobnjega v (,'elje. c Akademija Rdcčega križa. V so- boto 26. t. m. zvečer bo v mali dvora- ni Celjskega doma akademija Rdečega križa. Program obsega razne dekla- maeije podmladkarjev RK, pevske Lo- čke in nastop godalncga kvarteta. Po proslavi bo prosta zabava. Začetek a- kademije ob 20. Vstopnina 10, 8, in 6 Din, dijaki 2 Din. c Glasbena Matica v Celju sporoča staršem onih gojencev, ki so zaposle- ni z rednim poukom v popoldanskem času zlasti na gimnaziji, da se vrši zanje na Glasbeni Matici pouk v do- poldanskih urah. c Franc Samec f. V ponedeljek zju- traj je umrl na Ložnici 13 v 71. letu starosti znani posestnik in bivši go- Stilničar g. Franc Samec. Pokojnik je bil ugleden naroden mpž, kremenit značaj in napreden gpspodar. Z uspe- hom se je udejstvoval tudi v občin- skem gospodarstvu ter je bil pred ne- kaj leti podžupan bivše celjske okoli- ške občine in y zadnjem občinskem odbpru te obeine tudi č^an uprave. Pogreb se je vršil y sredo ob 16. z Lož- nice na okoliško pokopališče ob veliki udeležbi vseh slo^fev prebivalstva, ki je takp izkazalo zadnjo čast možu, k"i se je v predvojnih letih pdličnp udej- stvpval v bprbah za našp slovensko okolico. Pokojniku bodi ohranjen ča- Sten spomin, njegovi spoštovani rod- bini naše iskreno sožaalje! c Opozorilo vsera daraam, ekonomič- niiu gospodiiijam. Ste li že obiskale n.ašo malo univerzo pralne umetnosti? Vse še tako občutljive tkanine — svl- lene, volnene, suknene, krasna ročna dela, vse se tarn lahko zastonj opere, posuši in zlika — celemu poteku pra- nja, ki traja največ 15 minut, priso- stvujete, — in nič več Vas ne bo rau- čila skrb: Kako pa naj s tem predme- tom ravnam? Za toplo perilo Vaših ljubljenčkov bo treba poskrbeti. V ma- terinih rokah je zdravje njenega dete- ta. Higienično čisto mpra biti vednp ppran in kakp tP stprite edinp pravil- no, bpste zvedeli le pri nas. Vsakp sredp, četrtek in petek $e vrše pb 20. strokovna predavanja o pravilnem Štev. 38. »NOVA POBA« Stran 3. ravnanju s perilom, sušenju in likanju. Našo Radion posvetovalnico imamo odprto vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 19. Ves ta čas smo Vam na razpo- lago z raznimi nasveti. Le še kratek čas — ne zamudite te redke prilike, vse je brezplačno — poleg tega prej- mete še malo darilce. Ne odlašajte in posetite nas čimpreje na Glavnem tr- gu 2. c Popust za celjske državne in ba- novinske uslužbence v kopališču v La- škem. Vodstvo radiotermalnega kopa- lišča v Laškem je dovolilo državnim in banovinskim uslužbencem v Celju sledeče znižanje kopaliških pristojbin v radiotermalnem kopališču v Laškem: v času glavne sezone, t. j. v juliju in avgustu, se znižajo cene za kopeli v bazenu za 50 in v posameznih kabi- nah za 25%, v času izven sezone pa velja 50-odstoten popust za kopeli v bazenu in kabinah. Za izdajo kart po znižanih cenah je potrebno, da se u- službenec legitimira. c Sprememba lokala filatelisticnega društva »Celeja« v Celju. Filatelistič- no društvo »Celeja« v Celju sporoča vsem članom, prijateljem in interesen- tom, da so društveni in menjalni ve- čeri odslej vsak torek od 19.30 do 22. v novem društvenem lokalu v dru- štveni posebni sobi Smučarskega klu- ba Celje v gostilni pri »Zelenem trav- niku«. Clani in gostje se vljudno pro- sijo, da bi se udeleževali teh rednih večerov vedno točno in v velikem šte- vilu. c Harmonika. Odpor proti harmoni ki je hvala Bogu popustil tudi pri nas. K temu so gotovo pripomogle vsako- letne tekme harmonikarjev in nastopi malčkov. Nekdaj tako omalovaževano glasbilo je postalo moderno. V Ameri- ki je doma že skoraj v vsaki hiši, v Nemčiji ima skoraj vsaka ljudska so- la svoj zbor harmonikarjev. Zabavne glasbe si že ne moremo več misliti brez harmonike. Večina naših raest se že ponaša z malimi harmonikarji. In Celje? Ali se Vam še ni pripetilo, da Vam je mali sinko izrazil željo: »Pro- sim, mama, tako harmoniko bi rad.« Klavir Vam je morda iz finančnih razlogov nemogoč, violin a pa —r krat- ko rečeno — ni za vsakega. Teh ovir pri harmoniki ni. Ne gre za fabrici- ranje »malih virtuozov, malih umet- nikov«, tudi ne za turneje, temveč v prvi vrsti za to, da se nudi otroku pri- lika, naučiti se na ne pretežek način igranja instrumenta, ki je simpatičen in dostopen širšemu svetu. Manj na- darjeni se bo zadovoljil s skromnim uspehom in glasbilom, talentirani pa bo kmalu — če ne takoj •— prijel za kromatično harmoniko, na kateri bo lahko zaigral komade z višjimi zahtcv- ki. Začnimo, začnimo! In ee bi oelpadli vsi gornji razlogi, dva sta neovrglji- va: 1. Nočem, da bi mi otrok kdaj pi;edbacival, zakaj ga nxsein dal uciü kak instrument. 2. BoJje je, da mi išče otrok razvedrilo v glasbi, kakor v ykukanju po dvorižču in v raznom cüv.ianju. In za bodočnost: morda mu bo harmonika v zabavo. morda celo — kruh. C. R. c Pozor! Vse dame in gospodinje vabämo, da obišcojo našo Radien po- avetovalnico na Glavium trgu. S sa- boj prinesite svojo obleko iz kakrsiie- koli občutljive nvilc ali volne, opere, posuši in zlika 3e vse brozplačno. Od- prco od 8.—12. in 15.—19. Sarao še kratek čas. c Cebelarsko pretlavanje o pravil- nem vzimljenju Čebel bo priredila čo- belarska podružnica v Celju v nedeljo 20. t. m. ob 14.30 pri čebelnjaku g. Gaberška na Lavi. Vabljeni vsi čebe- lar ji! c Mast na kopališča ob Savjnji bodo zaprli v ponedeljek 21. t. m. c Izlet JC lig v CSR. Prve dni me- »eca decembra t. 1. bo izlet vseh Jugo- slovenskih Ceškoslovaških lig iz Jugo- slavije v CSR. V imenu celjske Lige se lahko udeleži 1 delegat. Ako bi se ho- tel kdo kot delegat tega izleta ude- ležiti, naj to javi čimprej predsedniku celjske Lige. Udeležiti bi se pa moral ßa svoje stroške. Mogoče, da se bo dosegla olajšava na voznini. Jugoslo- venska Ceškoslovaška liga. c Javno tombolo priredi v nedeljo 4. oktobra Jadranska straža v Celju. ©dbor se obrača na vso javnost z vljudno prošnjo, da tudi letos podpre to prireditev z darovi in tudi z odku- pom kart. Znano je, da gre skoro ves izkupiček vseh prireditev JS v dobro- delne namene; za podpore učencem vseh celjskih šol je izdal odbor v zad- njih treh letih preko 30.000 Din. S * tem je omogočil letovanje in ekskur- zije na morje onim učencem, ki jim starši tega ne morejo nuditi, a je bilo za njih zdravje in tudi za izpopolnje- vanje v šolskem delu neobhodno po- trebno. Tudi ves gmotni izkupiček te tombole je namenjen naši mladini za ! bivanje na Jadranu. Zato ponovno pro- simo vso celjsko javnost za podporo, j da bo tudi III. tombola JS dosegla oni uspeh, kakor sta ga dosegli prvi dve tomboli. c Mast in slanina sta se podražili. j Te dni se je v Celju podražila mast od prejšnjih 15 do 16 na 17 do 18 Din, sveža slanina od 14 na 15 Din, soljena slanina pa od 15 na 17 Din. c Občni zbor Starešinske organiza- cije »Sloge« v Celju bo v četrtek 24. t. m. ob 20, v Celjskem domu. c Na vsedržavni tekmi harmonikar- jev v Ljubljani je bil proglašen za dr- žavnega prvaka na diatonični harmo- niki dosedanji prvak Avgust Stanko iz Ljubljane, za prvaka na kromatični harmoniki pa Rudolf Pillich iz Celja. Oba sta prejela srebrn pokal. V sku- pini za težjo kromatično harmoniko je dobil prvo nagrado (žepno uro) Viii Lokošek iz Stor pri Celju. Cestitamo! c V rudniku ga je usmrtil elektricni tok. V torek zvečer je prišel rudar Franc Bozil pri delu v premogovniku v Libojah v stik z električno napelja- vo. Tok je zgrabil Bozila in ga na me- stu usmrtil. c Celjsko pevsko društvo je že pri- čelo z rednimi pevskimi vajami, ki so kakor doslej ob torkih za ženski, ob sredah za moški in ob petkih za me- šani zbor. Novi pevci in pevke se bo- do sprejemali samo še prihodnji te- den. Dobrodošli naši nekdanji pevci in pevke. c Legitimacije za četrtinsko vožnjo v Dubrovnik h kongresu Internacio- nalnega ženskega saveza se dobe pri ge. Ani Zupančičevi, Gregorčičeva 5. c Odpotovala sta na kongres Zyeze mest, ki se letos vrši na Cetinju v ,Cr- ni gori, gg. predsednik mestne občine celjske Alojz Mihelčič in magistratni direktor Ivo Subic. c Godbeno društvo poštnih in brzo- javnih uslužbencev v Celju bo prire- dilo 14. novembra v Narodnem domu svoj I. koncert in prosi vsa društva, da bi to upoštevala. c Zetev smrti. Na Bregu je umrla 11. t. m. 54-letna Ana Jugova, dolgo- letna kuharica pri trgovcu g. Jagodi- ču. V mestnem zavetišču v Medlogu je umrl v ponedeljek 75-letni občinski revež Franc Bremec. V celjski bolnici so umrli: v soboto 23-letna posestni- kova hči Marija Razgorškova iz Malih dol pri Vojniku, v nedeljo 62-letni Lambert Petek, dninar brez stalnega bivališča, v ponedeljek 68-letni občin- ski revež Franc Kalander od Sv. Pan- kraca pri Grižah, v četrtek pa 21-letna najemnikova žena Marija Zgajnerjeva iz vojniške okolice in 14-letni mizar- ski vajenec Alojz Uršič iz St. Petra v Sav. dol. N. p. v m.! c Celjsko strelsko okrožje je imelo svoje nagradno tekmovanje dne 6. in 8. t. m. na strelišču v Pečovniku. Kljub slabemu vremenu se je udeležilo tek- movanja razmeroma lepo število strel- cev. Tekmovanju so prisostvovali: g. general Savič, predsednik mestne obči- ne celjske, sreski načelnik in sreski podnačelnik. Prehodni pokal si je že drugič priborila celjska strelska dru- žina. Prvo nagrado, darilo mestne ob- čine celjske je dobil g. Blumer Fric iz Celja in postal prvak celjskega strel- skega okrožja za leto 1936. Razen te- ga je bilo razdeljenih Öe 23 lepih na- grad. c Koroški Slovenci bodo zborovali v Celju. V nedeljo 11. oktobra bo v Na- rodnem domu v Celju zborovanje Klu- ba koroških Slovencev v Ljubljani. Pred jzborovanjem bo maaa za pokojoe klubove člane. c Bencinska črpalka A. Bremca v Celju toči od danes naprej izvenkartel- ni lahki bencin tv. Motoroil Maribor. Odprto do polnoči. c Tragična »mrt otroka. V potek 11. t. m. popoldne se je 4-letni delavčev sinček Stanko Prislan iž Latkove vasi pri St. Pavlu pri Preboldu igral s pa- stirji okrog ognja na pašniku. Med igranjem je padel mali Prislan v ogenj. Otroku se je vnela obleka in je dobil težke opekline po obrazu in vsem tele- su. Prepeljali so ga z reševalnim avto- mobilom v celjsko bolnico, kjer je v nedeljo zjutraj podlegel poškod- b&m. c Oddajo prevoza gramoza za je- sensko gramozenje cest razpisuje me- stna občina celjska. Ponudbe je treba vložiti do vštetega 28. t. m. v vložišču mestnega poglavarstva. c Mestna občina celjska razpisuje oddajo zidarskih in kleparskih del na poslopju stare gimnazije ter oddajo pleskarskih del za prepleskanje želez- nih delov mostne konstrukcije v Jur- čičevi ulici in ulične ograje na Masa- rykovem nabrežju. Ponudbe je treba vložiti do 25. t. m. v sobi St. 9 na me- stnem poglavarstvu. c Napravo štirih grobnic na mest- nem pokopališču razpisuje mestna ob- čina. Ponudbe je treba oddati do po- nedeljka 21. t. m. do 11. v sobi štev. 9 na mestnem poglavarstvu. c Nočno lekarniško službo ima od 19. do 25. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj«. c Gasilska in reševalna četa Celje. Od 20. do 26. t. m. ima službo II. vod, inspekcijo častni predsed. g. Jellenz. c Kino Union. Petek 18., sobota 19. t. m.: »Eva«. Izvrstna opereta Franca Leharja. V glavnih vlogah Magda Schneider, Hans Söhnker, Hans Moser in Adele Sandrock. Predigra: zvočni tednik. — V nedeljo ob 10. matineja. — Nedelja 20., ponedeljek 21., torek 22. t. m.: »David Copperfield«;. Velefilm po romanu Charlesa Dickensa. Ta film je prejel na filmskem festivalu v Bru- slju prvo nagrado. V glavnih vlogah Lionel Barrymore, Maureen O'Sullivan in F. Bartholomew. Predigra: evočni tednik. — Sreda 23., četrtek 24., pe- tek 25.: »Maskerada«. Najlepši film, odlikovan z zlato kolajno. V glavnih vlogah Paula Wessely, Adolf Wohl- brück in Olga Cehova. Režija Willi Forst. Predigra: zvočni tednik. c Kino Metropol. Petek, sobota, ne- delja, ponedeljek: »Mihajlo Strogov — Carski sel«. Po romanu Julesa Ver- nea. — Matineja v soboto ob 16., v nedeljo ob 10.30 in v ponedeljek ob 16. Škofja vas pri Celju. Strašna toča meseca junija nam je uničila pridelke na polju. Ječmen, pšenico in oves smo pokosili za steljo. Pa nas je poznejo toča Še enkrat obiskala in vzela, kar ni prvič opravila. Cas jesenske setve je tu, nimamo pa semenskega žita. Krompir nam je v zemlji segnil, ni sadja, ne fižola, ne jkruha. Prosimo nujno, da nam oblaat jproskrbi semen- sko žito, da polja ^e ostanejo prazna, prosimo pa tudi javno za malo brez- plačne koruze in za brezplačne pre- voznice za koruzo, ker smo imeli to- co. Občinska uprava je že davno pod- vzela vse, da se prizadetim krajem po- maga. Smarje pri Jelšah. Vsled zadnjih pre- mestitev odhaja od nas podnačelnik Sokola učitelj g. Josip Rojc, ki je pre- stavljen v Zusem pri Loki. Odhaja tu- di gdč. Eleonora Strgarjeva, agilna delavka pri vseh sokolskih priredit- vah in tajnica Sokola, ki je premešče- na v Stoprce pri Rogatcu. Premeščen je tudi od nas učitelj g. Jurij Stante na šolo v Prevorju. Tako je sedaj vsa naša sola brez moške učne moči ra- zen šolskega upravitelja. Vse odhaja- joče bomo v Smarju v nacionalnem društvenem delu težko pogrešali. Laško. Učiteljica gdč. Sonja Potoč- nikova, hčerka šolskega nadzornika v Laškem, je bila po prošnji imenovana na razpisano učiteljsko mesto na šoli v Laškem in ni zasedla mesta, ki bo izpraznjeno s premestitvijo učitelja g. Radovana Gobca po službeni potrebi. Sport t Atletik:Celje. V nedeljo se bodo pričele v Sloveniji jesenske nogomet- ne tekme za prvenstvo LNP. V Gelju boßta nastopila v podsavezni prven- stveni tekmi kot prvi par SK Atletik in SK Celje. Tekma ee bo pričela v ne- deljo ob 16. na igrišču pri »Skalni kle- Ne reci: juiril Neguj že danes svoje zobe vzemi SARGOV KALO DO NT ?LOTI ^QsNErA\) KAM^ D ,Q M A Č I IZDELE (C ti«. Oba kluba se nista že tri leta sre- eala na prvenstveni tekmi, zato vlada i za ta celjski »derby« med starima j tekmecema tem večje zanimanje. Ker | sta oba kluba sedaj v dobri formi, bo tekma gotovo zelo živahna in napeta. Pričakujemo pa, da bo igra kljub vse- mu fair in da se bo tudi občinstvo vedlo sportno. t Olimpova /jnaga. Preteklo nedeljo je Olimp na svojem igrišču premagal SK Svobodo iz Ljubljane s 5:2 (3:0). V predtekmi je mladina Olimpa pre- nragala mladino Jugoslavije s 4:0 (1:0). t SmučarsJd klub Celje bo imel svoj redni občni zbor v sredo 30. t. m. ob 20. v klubovi sobi pri »Zelenem trav- niku«. 15 let robije za umor nezveste ljubice Pred velikim senatom okrožnega so- dišča v Celju se je v sredo zagovarjal zaradi umora 23-letni poseetnikov sin Alojz Debelak s Križanvrha pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Senatu je predsedoval predsednik okrožnega so- dišča g. dr. Vidovič, votanti so bili ,gg. s. o. s. Ročnik, Bi'ecko, dr. Mak in Kraut, javno obtožbo je zastopal nar mestnik državnega tožilca g. dr. Ju- liart, obtoženca je zagovarjal odvet- nik g. Hočevar. Obtoženi Alojz Debelak je imel s po- sestnikovo hčerko Kristino Polakovo s Križanvrha že iz šolske dobe ,lju- bavno razmerje, ki je postalo pred dvema lctoma, ko je imela Polakova komaj 15 let, intimno. Od takrat se je Debelak navezal na dekle v taki m,eri, da ni našel nikjer obstanka. Ko je pozneje prosil deklctovega očeta Franca in mater Ano, da bi mu dala Kristino za ženo, sta ga starsa zaw- nila. Oče in mati sta hčerki prepove- dala, da bi se ukvarjala z Debelakom, ker je sin malega posestnika in še brez imovine ter tudi sicer kot človek neprimernega značaja. Debelak je bil letos zaradi suma tatvine v preisko- valnem zaporu pri celjskem okrož- nem sodišču, a je bil zaradi pomanj- j kanja dokazov oproščen. Polak in nje- gova žena sta odslej še posebno sva- rila svojo hčerko pred Debelakom, ki je prišel zaradi zapora na slab glas, in sta ji prepovedala, da bi se ukvar- jala z »arestantom«. Debelak se je kmalu prepričal, da se je Kristina nje- mu odtujila. Letos 29. junija je prvi- krat opazil, da se Kristina razume s posestnikovim sinom Antonom Stuse- jem. Dne 22. julija zvečer ju je v goz- du zalotil v kočljivi situaciji. Od te- ga trenutka dalje jje začel razmišljati, kako bi se nad dekletom maščeval. V navalu ljubosumnosti se mu je poro- dila misel, da bi nezvesto Kristino u- smrtil. To svojo ne/kano je sporočil tudi Kristini. Rekel je, naj mu vrne njegov denar in njegove styari, sicer jo bo usmrtil. V torek 28. julija je bila Kristina v očetovem vinogradu ter je mlela z očetom pri kleti sadje in stiskala most. Tedaj je prišel mimo Debelak, se pozdravil z njenim očetom in takoj odßcl. Cez kakih 5 minvit se je yrnil ' h kleti ,in začel Kristino zbadati, da je 1 ni nič prida. Dekle nju je odvrnilo, da ni nič prida njega, ker se je vlačil po Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 38. zaporih. Debelak je nato znova pogrel svojo zahtevo po povrnitvi denarja in stvari, nakar mu je precej ogorčena odvrnila,, da mu ničesar ne dolguje in da naj jo gre tožit, če misli, da mu kaj dolguje. Debelak je odgovoril, da je ne bo tožil, da pa se ne bo nič »pravega« zgodilo, če mu denarja ne vrne. Nato je jezen odšel. Stopil je do- mov po enocevno lovsko puško in se vrnil k poti, po kateri bi morala pri- ti Kristina. Ko sta oče in hči končala delo v kleti, sta še nakosila nekaj trave. Nato je odšla Kristina v klet, si natočila steklenico sadjevca in se odpravila po pešpoti proti domu. Na poti 30 je čakal Debelak s puško v ro- ki ter pozval Kristino naj mu vrne denar in stvari, ker jo bo sicer usmr- til. Kristina pa se je samo nasmejala in je šla naprej. Ko je bila odi Debela- ka oddaljena kakih 5 korakov, je na- peril puško proti njej in sprožil. Strel je zadel Kristino v hrbet. Dekle se je takoj zgrudilo in v nekaj minutah iz- dihnilo zaradi izkrvavitve. Razprava je trajala od 8. do 11. Obtoženec je priznal svoje dejanje, rekel pa je, da je usmrtil Kristino v skrajni razburjenosti, ker je bil pre- več zaljubljen in ljubosumen. Kot pri- ce so bili zaslišani Anton Stusej, Kri- stinin oče in njena mati Ana ter De- belakov brat Karel, ki niso izpovedali ničesar bistveno novega. Alojz Debelak je bil obsojen zaradi umora, izvršenega po zrelem prevdar- ku, na 15 let robije, v trajno izgubo častnih pravic ter plačilo stroškov ka- zenskega postopanja in izvršitve kaz- ni. Poleg tega mora plačati Francu Polaku 500 Din za pogrebne stroške. Zagovornik je prijavil revizijo in pri- ziv. Ugotovitev! Gosp. Alojzij Leskošek v Celju nas prosi za objavo sledečega svojega po- jasnila: Iz krogov svojih prijateljev in znan- cev sem izvedel, da nekateri ljudje za- menjujejo moje ime in poklic, ter tr- dijo, da sem jaz kriv poloma na 0- brambni stavki zaradi izprtja vsega delavstva pri tv. A. Westen v Celju. V svojo obrambo sporočam tako de- lavstvu kakor tudi nevtralni javnosti, da sem sicer bil več let tajnik delav- skih strokovnih organizacij v Celju. Kot tak sem vodil raznovrstne raz- prave za mezde in tudi stavke za dose- go kolektivnih pogodb. Take razpravc sem vodil vselej in povsod z dobrim uspehom. Tudi v tovarni A. Westen sem vodil v letih 1920.-1921. pogaja- nja za zvišanje mezd, ki so enako ka- kor drugod dobro uspela, le žal, da je zaradi pomanjkanja delavske solidar- nosti propadla stavka leta 1922. Pri tisti stavki pa nisem sodeloval niti pri sklepanju stavke, niti pri njeni napo- vedi, ker jo je napovedala centrala iz Ljubljane. Jaz osebno sem bil proti ti- sti stavki, a vendar so se našli pozne- je ljudje, ki so mene dolžili krivde, ker sem hodil polomije drugih poprav- ljat. V tovarni Westen je bilo vedno nc- kaj kričačev, ki so bili za delavsko or- ganizacijo nevarnejši kot kapitalist sam, ker so se kričači vedno včlanili v organizacijo. Nekatere je delavstvo se- daj spoznalo, le žal prepozno. Tisti, ki je delavcem napravil največjo sra- moto, je bil vedno proti meni v opozi- ciji. Kričačem je uspelo, da sem jaz že pred 10. leti zapustil službo strokov- nega tajnika, četudi sem bil vnet pri- staš socialistične ideologije, kar doka- zuje dejstvo, da sem bil celo zara- di svojega udejstvovanja na socialno- političnem področju nekajkrat v pre- iskovalnem zaporu, vendar svojega po- litičnega prepričanja nisem nikoli za- tajil. Cetudi se dogodki zadnjih dni v We- stnovi tovarni ne tičejo mene, ker ni- sem jaz posredoval v sporni zadevi, niti nisem bil poklican na posredova- nje, vseeno simpatiziram z delavci, ki so se borili za cast od tujca oklofu- tane in s tern ponižane slovenske de- lavke. Vendar se z načinom bo ja ne strinjam, kajti za odstranitev nadlež- nih tujcev je poklicana oblast in ne na- silje prizadctih delavcev in delavk. Me- ni je v moji praksi večkrat uspelo spra- Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Slavnica in rezerve narf Din 16v5oo ooo*~- Kupuje In pro- d&Ja devize in Sprejema hranilse vloge na knjižice in tekoči račnn ter nudi za nje popolno var» nost in ngodno obrestovanje Izdaja wverenje za izvoz blaga .S;«VÄi>'..*x;Y::X >:»?.**;. Podružnici: Naribor» Šoštani viti nadležnega tujca iz tovarne na za- konit način, če si je dovolil take in slične stvari, kakršne so se dogodile pri tvrdki Westen. »Junaka«, ki zna ženskam zaušnice deliti, je treba naj- preje tožiti pred sodiščem, potem pa ukreniti druge uradne korake proti njemu. Alojzij Leskošek, glavni poverjenik v Celju. — m —: Celjski dijaki v začetku tega stoletja (Spomini ob 25-letnici mature) Mineva 25 let od naše mature na celjski gimnaziji. 25. obletnica mature pa meče svojo senco nazaj v dobo, ki bi morala zanimati vsaj bivše pred- vojne celjske dijake, ako že ne drugih, čeprav ni bila bogata niti na doživlja- jih povprečnega dijaka niti na zuna- njih dogodkih, kakor so bili v Celju prej ob agitacijah za slovensko gimna- zijo in proti njej, ob otvoritvi Narod- nega doma ali ob Oblakovem pogrebu. Samo en večji narodni spor je za- žarel v prvem desetletju, ko se je po ptujskih in ljubljanskih dogodkih raz- burilo narodno življenje leta 1908. tu- di v Celju, v letu torej, ki je bilo radi aneksijske krize itak dovolj napeto; pač pa je splošno politično življenje v Avstriji metalo svojo senco tudi v Celje. Prezreti pa se ne sme, da so ista leta v Celju gradili Nemško hišo, ki je navdajala Nemce s posebno na- dutostjo, nas, slovenske študente, pa je vedno zazeblo v duši ob pogledu na mogočni, srednjeveško grozeči stolp. lu, imelo pa je še čez leta svoje po- sledice, (Dalje prih.) Kako so celjski skavti popravili pot Izletnik', ki so hodili v zadnjem času v velikem številu s Starega gradu mi- mo Dornovega kamnoloma, so se lahko prepričali, kako slabo prehodna je tista pot. Med takimi izletniki je bil tudi vod celjskih skavtov. Pa so prišli skavti na zelo dobro idejo. Domenili so se s tam- kajšnjim stanovalcem g. Goručanom, i da bodo v prihodnjih dneh posipali in ! splanirali najbolj razrvani del poti. In 1 res ! Pred dnevi sta prišla tja dva voda Svarunove čete in sicer 111. vod z vo dnikom Francem Planincem in vod »Molčeči bor« pod vodstvom Gustava Guzeja. Pri g. Goručanu so dobili orodje, g. Dorn pa je dal material. Kako lep je bil pogled na dečke, ob- orožene s krampi, lopatami in drugim orodjem, ki so ga sprva vihteli prav začetniško, pa so kmalu dosegli vprav mojstrsko spretnost. Ob solnčnem za- tonu je bilo delo dokončano. Tako je popravljen najhujši del poti, za kar gre zahvala Svarunovi četi, zlasti gori omenjenima vodorna, prav po- sebno pa vodstvu in fantom, ki so z neverjetno marljivostjo pomagali pri delu. Skavtska organizacija zasluži, da bi našla več razumevanja med ob činstvom in pri odločilnih činiteljih. Prijatelj skavtizma. Poleg zunanjega in šolskega življe- nja mi pa gre pri teh spominih zlasti za to, da po neki oddaljenosti od dobo vendar v stalnem presojanju šolskega življenja izluščim zase in morda še za koga drugega vidike in spoznanja, ki morejo dati pobude za razmišljanja in koristiti vzgojnemu, zlasti še šolske- ! mu delu. Kakor za tisoč drugih pred ¦ menoj, istoeasno in za menoj je pome- J nila gimnazija tudi slovo od očetove hiše. Kar v začetku že naglasim, da se tega v splošnem premalo zavedamo, ker ni nikjer razlike med onimi, ki poha- jajo srednjo solo, kakor so hodili v o- snovno šolo, in onimi, ki se jim je ra- di tega izvenšolsko življenje do teme- ljev izpremenilo. Moj dom je bil lep, ožarjen z vso srečo, ki jo more najti kak otrok sploh, in zato sem še posebno težko občutil slovo od doma. Zadnje tedne pred odhodom sem se j moral že močno učiti za sprejcmni iz- \ pit na srednjo šolo. Vsak dan sem mo- j ral analizirati po več nemških stavkov i in pisati nemški diktat, brž ko sta mi j ga utegnila oče ali mati narekovati. i Pa vseeno nisem bil zadostno priprav- j ljen. To se je pokazalo sicer prav kma- Vinofoc Marija HoČevar Celje, Razlagova ulica 8a se nadalje priporoCa Stanoyanje 1 soba in kuhinja s pritl- klinami, se odda s 1. oktobrom mirni stranki brez otrok. GABERJE, ulica Lastni dom St. 6. Ktiuc, okroglo mico in 4 stole, yse novo prodam za polovično ceno. Celje, Mariborska c. 14, Gaberje. V Zavodni St. 68, 15 minut iz mesta se odda stanovanje 2 2 sobama, kuhinjo, pritiklinami in z upo- rabo vrta, takoj ali s 1. oktobrom. 1 ____________________ Franjo Dolžan Harmaniko kroniatično, klavirsko in male harmonikarje poučnje strokovtijak. Informacije pri tvrdki Schramm, Celje. Lepo oppernljerca sob* solnčna, v centru mestaJ z uporabo kopal- nice, se odda gospodu pri boljši rodbini. Naslov v upravi lista. IViladi psi evčarji stari 6 tednov, zelo lepi, se prodajo v po- j slopju kurilnice pri železniški postaji v Celju. I Vftnice ' najlepših vrst in barv prodam. Kostanjšek, Celje, Polule 33. kleparstvo, vodovodne imtalacije. streiovodne naprave Celje Za kresijo 4 Telefon 245 Prevzema vsa v zgcra] navedene stroke spadajofa dela In popravila — Cene zmerne — Pojtrežba točna In jolldna nove in antikvarične Šolske knjige Solskc potrebščne: Risalni pribor, aktovke, nslivna peresa itd. v veliki izbiri in ugodno pri tvrdki Karl Goricar vd?., Celje, Kralja Petra c, 7-9 Cen], občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril PUŠKARSTVO v Celju, D^čkov tog štev. I Izvrševal bom vsa v to stroko spadajoCa dela, popravila, napravo novih kopit in cev!, montažo daljnogledov itd. Za najvestnejše in točno pristreljevanje pušk se vljudiio pripo- ročam. Zaloga lovskega orožja vsake vrste, samokresov, pistol in municije. Cene konkurenčnel Posirežb.i solidna! Vljudno se priporoča IVAN ZORNIK za osnovne, meščanske in srednje sole, monopolne zvezke, risalne in pisalnc potrebščine k u p i t e zelo ugodno v knjigarni in trgovini s papirjem SOLSKE KNJIGE FRANC LESKOVSEK, qeue, glavni trgis ZvlzHB TISKRRHR V CEUU-Stro«mayerie«a 1 NajstarejSe narodno podjetje te stroke v Celju priporoča občinam uradom, pridobitnim krogom, sokolskim, gasilskim in drugim društvom ter narodnemu občinstvu tiskovine vseh vrst in g^iMnn vezavo knjig po zmernih cenah. _____ Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetina. — Oba v Celju.