»oboi, J*iJ* J^utd daily ezeept Sundays and Holiday* ti» sTg^Jg Ž March^'SST PROSVETA glasilo slovenske narqone podporne jednote t Uredniški in upravnlški prostori: 2087 South Lawndale Ave. Office of Publicotlon : 8887 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4804 r» W«»»M<»»»N»»M«>»M MM«««« CHICAGO. —i—ff"— ILL* ČETRTEK. IT. AVQUSTA (AUGUST IT). 18*8 Oubecription 88.00 Yeorly ITEV.—NUMBER 1T0 at modal rale of poetage provided tor te U08. Act of Oct 8, 1817, authorised on Juno 4, 1818. nazaj pri Moskvi Vrhovno poveljstvo pravi, da je 45,000 nemških vojakov padlo v bitkah in da so Rusi re-okupirali 610 mest in votsi. Sovjetski letalci napadli nemška mesta. Ljute bitke med ameriško in japonsko oboroženo silo se nadaljujejo. Cungking naznanil veliko kitajsko zmago gofkva, 27. avg.—Ruske ar-de so vrgle Nemce nazaj 25 30 milj na široki fronti na serozapadni strani Moskve v »tiofenzivi in ubili 45,000 sodnikov. se glasi uradni komu-k. Ta dalje pravi, da so Rusi okupirali 610 mest in vasi v oživi v provinci Kalinin. čarko in poškodovale dva voja ška transporta. Vest iz glavnega stana gener ra Douglasa MacArt^urja, vrhovnega poveljnika zavezniške oborožene sile, pravi, da so bom be padale na Rabaul, G asms to in druge japonske baze na otoku jvi v _______________ New Britain. Porušile so se več )ruga vest pravi, da sovjetske | militarističnih naprav in zaneti-• drže svoje pozicije na fronti le ogromne požare. V zadnjih Staling i adu in da so odbile petih dneh so zavezniški letalci b napade sovražnika. Nemško razbili trideset japonskih bomb-ieljstvo je zagnalo na to fron- nikov, sami pa niso izgubili niti 25 oklopnih divizij, da zlomi enega leUla. Trinajst japon »r sovjetskih brambovcev. [skih bombnikov je bilo sestre-ia kavkaški fronti Nemci šeUjenih zadnji pondeljek v spopa Ino prodirajo7naprej in Rusi I du nad Darwinom, avstralsko ie morali umakniti nazaj na-1 luko. jnjih 32 milj pod pritiskom Letalci so bombardirali japon gočne sovražne sile. Nacitf ske konvoje v bližini obrežja dirajo proti Groznemu, sre- Nove Gvineje. Dve japonski kriki bogatega oljnega polja. *»rki sta bili potopljeni, trije Inje poročilo pravi, da so transporti pa poškodovani, mci dospeli do Mozdoka, stra- Cunpking. Kitajska, 26 ayg.-icne točke na kavkaški fronti. Ktiajske armade so se približale ¿odon. 27. avg.—Ruski letalci J dvem japonskim letalskim ba-nnoči metali bombe na nem- ^ v provinci Cekiang v prodi-i mesta, se glasi radijsko po- r«iju ob reki Fu. Druga kitaj-ilo iz Berlina. E^en bombnik M« oborožena süa prodira proti dosegel predmestje nemškega N»nčangu, glavnemu mostu pro-mega mesta. vince Kiangsi, kjer je zbrana ja-o* axrti_-Ritim ™IP°nska armada okrog 50,000mož. ¡rad mm Nemške oklopne in pehot-, ^ - d Kianggi. Ja. done napadajo obrambno e ^ dke „ blle na severozapadni *rimi £ \ mestih. igrada, jekUrskega sredi- Na ¿zhodnl fronti kitajske ob reki Volgi. čete tudi dosegle uspehe, Urad- rozena sila milijon Nem- komunike *ravitda so reoku- ,en na tÄtT J ^U* T.ingtien, merfo ob reki n na tej fronti. V akciji ^ T je trideset TetaTv^mär^>üJ <* ^nčova. KlUjcl pro-letala. Vač nemških pa- ^ Li|uju kjer je jt. se je spustilo na tU vl^^^ ¿^ Prvi vojaški oddelki so dospeli na ozem F^Sajo napade|^^rdal,en° ^ ^ htmk^n prizadjale so mu| M avg.-Tristo an- gleških bojnih letal je moUlo bombe na Frankfurt, Wiesbsden in druga nemška industrijska središča v Poronju. Letslski mi- ti ubili \a fašista Ntsniki gestapovci pobijajo upornike POSVETOVANJA MED AMERIKO IN BRAZILIJO 26. avg.—Ubežna jugoslovanska vlada jo dobila veat iz zanesljivih virov, da so četni-kl ubili profesorja Buliča, pod-načelnika srbske fašistične organizacije v Čačaku. Vlada je dala popolno oblast generalu Mi-hajlovlču, poveljniku četniške armade, glede kaznovanja vseh izdajalcev med Srbi, Hrvati in Slovenci, ki služijo okupacijski sili kot lutke. Mihajlovič je formiral posebne zbore, katerih člani so prisegli, da bodo pobili vse izdajalce. Seznam imen izdajalcev je bil objavljen in vsi so zapisani smrti. Mod lomi so srbski premier Milan Nedlč; Ante Pavellč, po-glavnik "neodvisne" Hrvatske; Ljuba Ljotlč, fašistični vodja; Milan AcimoviČ, notranji minister v Nedičevem ksbinetu, in njegov pomočnik Čeka Džordže-vič. V London dospela poročila pravijo, da so gestapovci ustrelili najmanj sto upornikov v o-kuplranlh deželah v zadnjih 48 urah. Dalje so aretirali več sto ljudi in jih pridržali kot tslce. Najmanj 25 Čehov je bilo u-ustreljenlh, med temi pisatelj Aleksander Beszmertny, prijatelj Edvarda Beneša, bivšega predsednika čehoslovaike republiko. Vsi so bili obsojeni v smrt in ustreljeni ns obtožbo sabotažo. Pot Poljakov ja bilo ustreljenih zaradi nošnje prepovedanega orožja. štirje Fran-ker so u Vpraianje obrambo prodmot razgovorov [ogromne izgube," pravi rusko eljstvo. "Srdite bitke divja-jtudi na kavkaški fronti južno Krasnodara. Ena ruska vo-enota jo razbila 17 nem-tankov v bitki v enem sek-ju te fronta.. V spopadih v Petnajst Grkov je bilo ustreljenih zaradi napadov na nemške ln italijansko vojake. Nacij-ske oblasti so aretirale čez tristo oseb na Norveškem ln jih poslale v koncentracijska taborišča, ker so izražale simpatije napram' ruskim vojnim ujetnikom. Pastor Molzahn obsojen v zapor Akcija za odvzetje državljanstva ________________... Hartford, Cowl. 26. ovg nlster prsvl, da so bombe zane-l^y. JCurt.E. B. Molzahn, lute- J te frnnt. - v___„itile ogromne požare in povzroči- ranijci pastor ls Philadelphlje, i« n^tml veliko škodo. Samo šestnsjst ki jt m spoznan za krivega kr- h dn,h» Y ' |Ke po napadu. dajanja Informacij o amerilkih „h[„". _ _ „ „„„ Drugi lojl angleikih letal »Lojalkih ujnoatlh oailinlm ag«i- Woia.no bombardirali nacij.ka L«, j. bil ob»J«. na tet «« pr ___»StfSt1 paator odv lonnvimi otoki. Pradatav-\rajo zborovanj* CIO D»nburvju. k morn,r,enega department. Springfield, 111., 20. avg— 1 ^ , ^„nj, -—-bissirsa: rsr—.vss. SKUPNA BORBA PROTI SOVRA2-NIKU Washlngton. D. C.. 26. avg,— Vojaški represontantje Ameriko in Brazilije so so t^ sestali ln za čeli razpravljati o novih problemih, nanašajočih al na obrambo zapadne hemisfore. Ti so bili potisnjeni ns povrlje^ko je Brazilija napovedala voj«o Nemčiji ln Italiji in se tako ^postavila na strsn združenih ndrodov v bor bi proti osiščnim silam. Detajli razgovorov nlao bili razkHti. Prvi soji je predsedoval general G. Ord, načelnik ameriške delegacije. Načelnik brazilske delegacije je general Leltato de Catvglho* Admiral Ernoot^J, Klng, vr-ihovni poveljnik ameriške bojne mornarice, je Imel inačllon govor na banketu, ki je slodil sa-kl j učenju prve aoio. On jo izrazil upanje, 4a bosta obs držs vi dslsll skupaj v 'vojni kot sta v pripravah za vojno. Priprave, katere je omenil, se tičejo obrambnih načrtov, psiščnl letalski napad na BrssUljo z baz v francoski Zapadnl Afriki ni Izključen. Razdalia mod Zapadno Afriko ln Brazilijo je 1620 milj. General Goorgo C. Marahall, šef ameriškega armsdnega štaba, je tudi omonU» da. jf vprašanje obrambe zapadne hemlsfere glavni predmet razgovorov. V svojem govoru po radiu ja na-tflaall vzajemni sporszuni med Ameriko ln Brazilijo kot garancijo sa uspeh v skupni borbi proti sovražniku. "Naš trlumf v tej vojni jo neizbežen," Jo dejal. "Naša akupna naloga jo poraz osiščnlh sil, ki skušajo uničiti svobodne vlade povsod." Rte do Jaaobro. BraaUUa. 26. avg.—Predsednik Gotullo Vor-gss js odredil zasego vse opreme letslske družbe Servlcos Aeros Condor LlmlUds, nsslednice Syndlcsto Condor, podružnico nemške Lufthanse. Slednja ja morala opustiti letalski promet zaradi pomanjkanja gasollns. fi Poučeni krogi so izjavili, da bo Brazilija preklicala vso dolgove napram Lufthansi in konfiscirs-la vso osiščno «premoženje. VUds je že prej zaprla oslščne banko. Vojni miniotor Enrico Gaspar Dulra jo pojasnil sUlličs Brazilije v svetovni vojni, obenem po jo nosnsnil. da bodo mobilizirana vsa razpoložljiva sred-stvs zs obrambo dežele. Domače vesti Obtoki In poodravl Chicago.—Vatro J. Grill ln Frank Oglar is Clevelands sta : 5. avgusta obiskala gl. urad SN->J ln uredništvo Prbsveto^— Ditugi obiskovalci tega dna ao blH: Anna Moran, Granville, tli* n Stella, Gertrude ter Fanny Ulj an, Kane, Pa.; zadnje so prišle v spremstvu Jos. Brni^erja, Chicago. Smrten padec v Pannl Clarldge, Pa.—Dne 16. avgu sta je Anton Florek padel po atopnlcah tako naarečno, da se je ubil. Pokopan jo bil 19. t m. na pokopališču Sv. Barbare v Clarldgu. Bil je čUn društva 7 SNPJ, atar 59 let ln doma od nekod iz Slavonije. Zapušča dva sinova, nI pa znano, kje ao hajata. Že pred leti je po ka žena zapustlls in s »ebo vzela tudi oba dečka in takrt! je Florek izgubil vssko slod sa njima. Ako Ju pozna kdo, ki Čl-ta to vrstice, naj ju obvesti o Vladni odbor odredil zvišanje plač jeklarjem Brat angleškega kralja S€ ubil jkoJiM- boj je Letalo» pa katerem se je n^ajal, padlo if| tla London. 26. gvg.—Vojvoda Kent, najmlajši brat kralja Jurija, ae je ubil, ko je letalo tipa Sunderland, na katerem se Je nahajal, t ( « ¿¿ilo na tla ln se razbilo. Z nJim vred so se ubili vsi Člani letalsko possdke. Letalski minister pravi v poročilu, da so jo nesreča prlpetils v sevornam delu škotske. Voj smrti njunega očeta, kar na bor^, j9 bil ni poti proti Islan slabo ss nju. I diji. Njegova smrt jo prva Isgu ba v dinastiji od sačetka te vojna. Člani nit|ove rodbino ao bili prej inrormirani o nesreči nogo javnost. ' Vojvods Kont jo bil star 40 let. Zapušča vdovo, bivšo grfko kneglnjo M^lno, dva slns ln hčer. On je kot član lotalakega zbora preletel na tlaoče milj od -- - \ - na a. . I sačetka vojne. V Juliju pretek St. Loulo. Mom 26. avg.—Clanl ieila ioU Jt 0 Vozniki apelirajo na vladni odbor Stavka v šestih državah končana I loga lota jo oblaka 1 Ameriko. Kanado ln dveh unij mednarodne bratovščina voznikov (ADF) so apelirali na vojno-dolavakl odbor,. naj prevzame kontrolo nad nji- FrnnMltn Moda mi. Stori naj isto koraka 5»trOmDMm VIUUU jih ja proti kompanljam, ki sol . izzivale vlado. \pr0teStVta Apel je slodil napadu na Joh>f na A. Goasa, člana unije, ki Je kritiziral voditelje. Oh*)t"-bil težke poškodbe v napadu Gerald B. Norrls, -načelnik ura- Obsodba napada pa Rouen da federalnega d^M^I Odb^Vji 8 mM «U blrojs, jo odredil preiskavo S}^Ifitf^^ P»da. - hKalcl motali bombe na Rouon, nlh. v tfJ lndu,tr4J1< Clanl bratovščino votnUcov, mesto v ssvernl IVsncljl, dva dni Frovlzlja pravi, da ss morajo ki so stsvksll v šeatlh državah J dni pred navalom britsklh, ka- doUvd v dveh tednih odločiti za ao ao včeraj vrnUl na dalo. Stav- nadaklh ln ameriških čet na pridružitev aH iMtop is unijo, ka ja bila oklloana v znak pro- Dleppe, nacijako baso v sasado-|Po Um času vsi člani ln oni, ki tests proti delodajalcem, ki se ni Prsncijl. vstopijo v unijo poinsjs, ostano- nuo hoteli pokoriti odtoku VW. pjjvl j' Ä^SÄ SSfr Hi ^iainilko oosts lorsneljo, ds unljs no bo priti lotalcl, rasbifo žaleanlško posts- a * . . aJ ^ trinog japonskih do konferirsli z nJim prihodnji M zaupnik predsednlks r n51 ^h, uničile eno topni-1 teden. ,vclU* fssklngton. Dotniki. \i ___26. evg^-Novo poveljstvo skupne hntsko oborožene sile v Iraku In Perziji jo bilo ustanovljeno. Za načelnika po voljstvs Jo bil i/bran general Henry M Wlloon. ki Jo vodil u-spešno vojaško kampanjo v rljl. Zodevno naznanilo Jo objovll vojni urod. Nekateri opazovalci vidijo v formiranju novega po-voljstvs rezultot nedovnlh razgovorov med Churchillom In Stolinom v Moskvi. Mož-noet Je. da bodo brlteke Me. koncentrirano v Iralni In Perzl-Ji, poslane na kavkolko fronto in pomagale Ruoom v borbi proti nad J skl oboroženi sili Britsko čete so zasedle Irak v maju preteklega lota, ka so jo kom Hullom Povedal jim je med drugim, do 00 agitacije za ustanovitev druge fronto na'i<* UuJo. Poslanik so je mudil v Angliji šest tednov ln v tem čeeu Je <>]§ sksl več uborišč, v keterih vsjo smeriško četo. U mod drugim dobro razpo mod smeriškimi vojaki, ki so pripravljeni no okeijo. Ta bo odrejeno, ko pride pravi n< * t v Ameriko. sou je « uo taterihJI '""Taj sa izvojovsnje zahtevo, V stsv-ki prizadete kompanlja so Soco-ny-Vwuum Refining, Sinclair Oil, Citloa Service OU in Shell Oil, Maver B. Roberts, Ujnlk unije. Je dejal, da Je btla aUvka premier Rašid Al OaiUnl p"»u> vil ns olran ooiAčo in ssêel 1« vol to, kolero po 00 Angleži kmalu potlačili Perzijo 00 skup"» zasedlo brlteke in ruske é#u v svgustu preteklogo lota WU-•on Je bU doriej vrhovni povelj nik brlteke ormade no Srednjem vzhodu AmsrUanka razkrila nacijska Stalnosti Washington, \xc ^^ I oklica,»a. ko ao kompenlje izje-Ruth Mitchell, sestro poka noga da ao ne bodo pogojale gl-amerlškegs ggnersU William«! ^ MltchelU, jt povedala predsragands no «aort pretiravsti M \Stavkarji BO Vrnili cljskih bruUlnosti ln groznih j .J j-ozmer v nemških jetnlšklh UAna a,l° Wlščth Ona jO probilo enajst Loa Angsiss, Osi. 16. svg. mesecev v jetnlškem Uborišču. okrug 2000 sUvkarjev, članov ker Jo pomogoia jugoslovsnsklm I a vino unijo CIO, se Je vrnlk* na četnikom. Predsedniku Je po- delo v tovorno Aluminum Co. of darilo košaric«, katero ao spleta America v Vernomi. SUvka Je le jetnke v Uborišču pri Lie- trajala aamo dva dni. Oklica benauju. Nemčija Iz vrvic pa- ne je btle. ko io vojno delavk, tastov, katere jim je poslal Rd*- odbor poslal telegram 1 dekla rs Čl kril Icljo, da sedoj nI čoo so sUvke. PROSVETA PROSVETA THE EjrLIOHTEHMENT lastnima «uovemske mabodme GLASILO Organ ot ead puUaiud by H M m itirt blsi ss 9749 n orto tolo. M« sa gol lelai as Wllmerdlng. Ft<—Pred mesecem dol me je moj prijatelj Frank Fink iz Herminieja malo pohvalil v svojem dopisu in vprsiai» šaha) sa bol) pogosto ne oglatim» Vbi, Frank, vzrok je ta4ei aattarei sem preveč len» Cleste 17 JS por Ud.) ss rrntjo pošUJelelja Dn* IS. ■mIm u «m. bas Ima «sii ■ listom; PROSVETA UI7 U So. Lawadsls Ave« Chicago, IUI MERSCH or THE FEDERATED Datum v oklepaju na primer (August SI, IMS), poleg vslegs as aaaleia pomeni, ds vem je s teas dstamom potekla aarešaiaa, Tito jo prsvoésspo, da ss vam list ne ustavi_ ihtave po i položaja itkim v N drugi (to je I v Rusiji, je NorJolku, Ve,, Ameriška "tretja frontif V kritičnem času, ko z vseh strani buči zahteve novi) fronti na zapadu Evropa za olajšanje federalni upravitelj cen Henderson pred kra zahteval "tretjo fronto" v Ameriki. Henderson je naslovil svojo zahtevo za "tretjo froMo" na delavce in farmarje, kasneje ps je prištet zraven še korporscije ali vele-kapitaMste. "Tretja fronta" v Združenih državah je nujno potrebna, je rekel Henderson, proti grozeči inflaciji. 'F Delavci ša vedno zahtevajo višje plača, je potoži} Henderson, To deje povod farmarjem, da zahtevajo višje cene za svoj« pridelke živil—in to spet dsje povod trgovcem, da dražijo ond blago, ki is nima "stropa" in tegs blaga brez "strops" ja še dosti, posebno ns trgu z živežem. In ko delavci vidijo, da morejo plačevati vodno več za živež, prihajajo ponovno in ponovno z zahtevami sa povišanje plač—kar spet podžigs farmarje, da imajo povod za zahtevo po višjih cenah za svoje pridelke—in to spet draži trgovce, de svišujejo cene. Tako se vrti "zlovešče kolo"—višje plače, višje csne—dalje in dalja in prej ali slej mora zagrmsti inflacija. Kdo pa daja delavcem povod, da ponovno in ponovno gabi* vajo višje plače? Henderson ni prav nič pomišljsl s odgovorom. Korporacije, industrijske družbe! Ameriška korporscije—držeč ss starega pravila: Suši seno, ko solnce sije—grabijo dobičke, ko* likor in kjer koli morejo, kjer pe ne morejo, si tevrini uradniki kerporscij nakazujejo velikanske plače—sto tisoč, tristo tisoč, pol milijona dolarjev letno. < v- j Organizirani delavci niso slepi, da bi na videli tega početja kerporacij, pa si mislijo—4a vi, mistri, lahko dobite svoje, sekaj ne bi še mi? To, kajpede, ni nobena kooperacija za zajezitev inflscijs. Henderson Je rekel, da si morajo delavci, farmarji in kapitalisti ustaliti (stabilizirati) svoja dohodka; ako se to na sopar inflacijo zaman—te ko prida inflacija, bomo trpeli vsi. Vprašanje je, kdo naj sečne s stabilisiranjem dohodkov, smsa sedati; nekdo se mora prvi žrtvovati v upsaju, ds mu bode. drugi sledili. Toda kdo naj bo prvi koaličak? pa sad*} nekaj napiaal, ko imam avguaša pridemo s itknika. Bile Je vse-ga dovolj jedača in pijele in po-vrtin ia «šesti dežja, tako da sem bil moker zunaj in snešraj. Okrog, deseta ure se vležam k d sa prebudim in zasUMm neko govorjenje, tlelo poslušam in slišim, da moja boljša polovica veselo govori po telefonu, Ura je bila blizu ene. Malo sem radoveden, ali ima mogoče ljubčlu, (Ja se z njim po-govsrja. Vstanem, nataknem hlače in grem v spodnje prostora, ds vidim, kaj je. Ko me zagleda hči Angela, ki je stala poleg matere, ki se je pogovarjala po telefonu, mi veselo pravi, da St.Eddie na telefonu. Žena mu pravi* naj drži "Une". Ves sem bil Unenaden, malo še zmešan od piknika in zaspan povrhu. Z veseljem smo vsi tri ------«» , Eddyjem, kl se n* je govorili misli, ds bi morali vsi prizadeti delavci, farmarji ngyn času in moramo delsti haja pri vojak* v Jackaonvillu, FU. Kakor je videti, je z vsem zadovoljen. Povedal je, da mu ničesar ne manjka, le svojih sester in staršev ne vidi. Rekel je tudi, da kna že tri zvezde, kar ja tukaj saržent sli. narednik in de bo kmalu dobil še eno. To je *g nekaj.. Pravijo, da tisti, ki ime dar, napreduje kamor pri-d« tis*, ki pe nima nič v glavi, pa ni nič iz njegs, kamor ga postaviš. Sin Rudolph, ki je bik že dalj čaaa v Waahingtonu, U C koš šoler, se nahaja v Georgiji na nekih vajah. I Od tukaj je že precejšnja število slovenskih fantov prt vojakih- Dne 15. avguste je odšel še Stan k; v Suatar iz Oak HUla. Mislim, ds se bo v $rsd-dpeku in okolici kmalu ustanovi-* postojanka JPO-SS. O tam še '} ' poročam pozneje. Martin Hudale» Ma oblek« v »t Loulau Cleveland»—Ker smo v vo Torej bo vojaška disciplina tudi naučila nekoliko ma-nire, in m je debm stran vej* štva, kajti mnog* so jp potreb- ni. Ko sem to sinu omenil, je dejal, ake t« šola ne bo naredila moža is «jega, potem e« bo nikoli mož. m. Caiakm me je v Ckicagu preskrba! z voznim sadom Chl-cago, Alton, ,St. LouU železnice, Marya Omabm pa je poklicala na postajo, ia vlaki še vosijo po voznem red« od lani. Odgovor je bil, ds brzoVlsk "Ann Rutledge" (pe imenu prve ljubice Abrahama Lincoln«, ki mu je umrla kot dekla) na odhaja več po starem redu, kakor tudi ne drugi vlek, ki je odhajal ob 11:40 dopoldne. Odločil sam se jreamliscr" Ann Rutledge ia ge zasedel v soboto» 15. avgusta, in šel na 2H milj daleč v St. Lotila, kjer še nisem bil do zdaj. Vlaki so.«sdsj veliko bolj natrpani s potfciki kot so bili prej. Ko sem vsCOpil, je bik» le ša par sedežev n«,izbiro. Posebno so vsak dan «strpani z vojaštvom oni vlaki, ki vozijo v St Louis, kar tam v bližini na illinpiski štreni je Soott Field, v St. Loui-su kasarna Jefferson, mnogo vojakov ¡m tudi gre skozi St Louis na jugozspad in zapa& Tudi v nasprotno smer jih gre mnogo to je v Ft. Sheridan in Graat Lakes Naval* Station. Prej so br-fpri Litiji. ; zovlaH imeli po en tako zveni fjeta j8g8 "coach" , JK»evds» VS»- »daj pri- izvedel v Clucagu, da ga bo na sajo, sem mu takoj pisal, ki vozi avte v Illinois ln nszsj, kajti tam je dosti biznisa ob nedeljah, ko gredo ljudje tja po pijačo. Reka v tam kraju ni posebno široka, če pa pogledaš proti jugu, boš pa videl, da se razliva po štirih strugah. %e prejšnji dan sam videl velik paznik Admiral, ki vozi po reki za luksus in je stal pet milijonov dolarjev. / John nas je hotel peljati vrstno sadje, ali «i bilo fes* Y* deli smo "AJtenheim" za nemške stsrčke, ki je precej lep dom. V St. Louiau ja mnogo Nemcev in nekateri še vedno ljubijo Deutschland Ueber Alles. To se vidi, ko te John popelje v pivovarno Anheuser-Busch, največja na svetu, ki izdeluje Budweieer-jevo pivo. Ko se pelješ mimo dro-žarne, lepo diši, kakor tudi pri pieveland-Beachlandu. iv, da niso v kak*m pri društvih. lnravr. al( plačajo Prosvete NekajH pa tudi takih, ki so člani 1 te, toda jih nikdar ne vt_ seji društva. Namesto dal! naročil pa dnevnik ProsJf' pa pokaže Amerikam^ ca. I Veste, bratje, Prosta * hat, ki ga izdaja ^ dpr potrebuješ pomoči, ti SNPJ dobra v vsakem oziru' rej bratje in sestre, nairfj naše liste in udeležujte it tvenih sej, da se že zdaj vimo za glavno sejo da lahko izvoKU tak odbor u Ida potem ne boste "kikaT leto. Naša dolžno je, da d« skupno za društvo in jJ in pof pa jik imajo po štiri i» še manjkaj« kadežev. Slišal sem že prej, de so ne teh vlakih uniformirane uslužbenke (gtoVSrdesses) m ds ne tej progi diU tudi Terčeljave hči iz Strabena. Ker miss Ter-čelj dobro ne poznsm, sem vprašal "stewsrdess", ko ja prišla k meni, č« j« doma lz Penneylva-nije. N«, sna je te Chicaga. Vpraš«|fl Terčelj. Yes, jo, ia pozna miss j« poena. Ona j« sem laimidU en dan. Povedal ji da asi je družina Terčelj In kapitalisti—h krs tu prostovoljno kooparirati in "alovešče kolo* s« bo takoj ustavilo, lato sahtavs "tretjo fronto." To pe Je dvomljivo. Ignorsncs, kl Ja mati sabičnesti iti drugih slabih človeških navad, se ns bo seme odstranila An pustil« s« seboj praznoto; ignoranca sa umakne le tadej, kadet je tappdrta» nekaj drugegs, pozitivnega in konkretnega To j« prepričanja, da je Kooperacije potrebna, drugače stati Ampsk Izobrazba prihaja počasi. Ker ni šssa ss Sekanja M prostovoljno kooperacijo, Je treba edinega sredstva« Id Še ostane— postavne sila. Človeška družba ne čaka, da ae bodo tatavt ta morilci ssml izpremenill v dobre ljudi, medtem pe lahko kradejo ftn ubijajo po mili volji, pač pe Jih s silo odstrani. ' v M Odlok predsednika Roosavelta zs kontrolo dohodkov, kl ttaj prepreči Inflacijo, lm« celo vrsto lukanj. Strop sa farmske In trgovčeve cena Ima vse polno izjem, strop sa dobičke tm« izjeme ln strops zs delavska plače sploh še nI. Predsednik jš dobra Upal je, da si bodo ns njegovo pobudo ljudje sami omejili ka, a smotU sa Je. Ljudj« na splošno ša niso toliko rasumni, niao val "dobri" « Vse kaše, da bo potrebe« nov predsedniški odlok v obliki ultimata: do tega in tega dne si morajo vsi sloji stabilisiiati svoje dohodke, potem pa valja strop sa vsa enako i» braS izjessa. Američani padajo kupoma-4orna Kadar čitamo ali slišimo, da Je padlo «a tieoče mrtvih fronti, nas ssboli. Nič pe ne pomislimo, d« j« tatfUki življenj v vojni—malenkost napram človeškim lagubai industrijski fronti polag drugih domačih "front" Sfia dejatvo se sploh ne zmenim« > Pred dnevi Ja bila Prečrtajte sledeče štev Odkar Ja Amerika v sedenji vojni, lo na Pearl Harbor, pa do I. avgusta lSiS ških vuJakov, pomorščakov in drugih bojevnikov ameriška izgube v ubitih, ranjenih, ujetih ln manjkajočih v vojni d«» toga dne snašajo okrog 41.000 mož V istem čeau, to >e od S. decembra 1941 do 1. avgusta 1941 p« je bilo v ameriških Industrijah ubitih okrog 30,000 delavcev; skup-no število ubitih i« ranjenih delavcev v tem času znaša okrog PET MlUJONOV.H)^pHHH^Hi To pomeni, da so bile cl.-vHike izgube v ameriških tova rovih v omenjenem čas« ftESTKRAT tako velika, tako smrtonosne, kakor «o bile na bojni fronti Stroji v Induetrt Jeh ubijejo o rt roma pohabijo tostkrat toliko delavcev, kakor jih "pobijejo bi pohabijo sovrašnr bombe, granata, krogle ln bajoneti na bojni fronti O tem morajo AmeHdani razmišljati * s i . Amerika mora »meti domala deest milijonov vojakov, če boč« poraziti oaišče ampak s« to zmago mor« imati najmanj dvajset milijonov adrsvib delavcev. ZDRAVIH, ne pokvatancev Klanja delevcev v Industrijah mori prenehati?— dan,, nam delovodje neradi dajo dopust. In ko sem vprašal za šest dni dopusta, da grem «a sejo gl. odbora SNPJ, som dodal, de želim obiskati tudi mojega aina Eugena, ki je kadet letal akega oddelka v Scott Fieldu, III, blizu St Louisa, Mo. Teko je bila moje proinjs uslišana. V kadetni šoU v Scott Fieldu Imajo strogo disciplino v ku, kakor je tudi v vseh drugih braaish armada. Na primer eko je človek dober strelec v clvllu, S tem ie ni rečeno, ds bo pri vojakih streljal kot na primer član aroodakega lovskega kluba, pravijo, da ne velja kar si d e 1 ji 11 ^n^^ftlc ^A^fc fltMjjri^^ U po vojaških navodilih, kadet sa mora zjutraj vešbatj, ob dveh se pe ija do devetih Claridge, Pa. John ga je hotel iznenaditi in mu ni povedal, kdo sem .dokler ni sedel pri meni" v avtomobilu. Rozman pozna Cte-veland, dasi Je v St. Louisu že od leta 190». Tudi je poznal mu-zikanta Pmkelca in pozna MikS Baloha, tajnika društva 7 v Cla-ridgu. John nas je vozil po mestu in nam razkazoval parke, ki so jako zanimivi, poaebno pa zoolo-gični park, kjer so rame živali. Ali ker Je bilo že pokno, so nekatere že spale, "ker so bile utrujene od dela za kapitaliste." Videli pa smo še medvede, gosi, Vozili smo se skozi Springr field. Domislil sem ss Johna Gorška in bi bil izstopil, ker je bilo do drugega vlaka ša tri ure IS minut, da nisem naročil sinu, da pridem v St. Louis. To bi bil plahko storil, kajti v St. Louisu s«m imel šc dosti časa, kar je bil moj sin v Šoli do dveh popoldne—bile j« sobota. Ko sem prišel na postajo v St. Louisu, ni bilo sina nikjer. Vprašam par vojakov, ki so bili tudi pri letalcih, kaj ln kako. Eden mi pravi» naj pokličem po telefonu v Scott Field, kar sem storil Obljubili so ml, de bodo nsznsnill mikrofonih Kar imajo mikro-tudi na peetaji v čakalnici, bil ob štirih popoldne poklican: "Frank Barbie wanted." Javil sam sa in dobil navodilo. L" ki so plavale, Siona in tudi slišali sovo. (Nekoč sta prileteli tudi dve divji gosi in Ss pridru žili jati gos v parku in ostali.) Ustavili smo se tudi v parku, kjer prirejajo komične opere kar na prostem—po starogr-ikem. Vršita se je ravno tisto soboto, tod« mi smo .šli mimo. Od zsdnje svetovne ramtav« m* ji tam le še eno poslopjp. Tudi v St Louisu izdelujejo veliko vojnega matertale in ka kor drugod, j« h tovarn. novih pokličem po telefonu Bellc-vlHe 9119. Ogtaeil se je Bugen. John Spiltar k St. Louiea, dis-triktni podpredsednik, kl moral biti n« seji glavnega odbora, toda poslal j« pismo, naj sa ga oprosti, ker ne more dobiti do- tudi tam veliko Videli sarto staro mesto, ki so ga ustanovili Fran cozl. Ako sem Johns pravilno razumel, so ga imenovali Crown lat (sedaj St Louis). Vkfcli smo rasne bAlnkhW. ki jih je j^^ veliko in so koncentrira«« skupaj, kakor tudi šole-«** tak se imenuje Cleveland High. Brez božjih hramov niso «iti V St Lffiifu in tako mesto «ima zastonj svetega imena Menda prevladujejo katoličank Ampak, č«! bi bili drugi narodi m kakor je neš, bi bili brez svetnikov, kajti sentlouJski SlovaajsL dasi Pokazal nam je hišo, odkoder ja vodil miljo dolg naravni predior v park, tod« so ga v parku zadelaj da bi se v predoru ne izgubil kakšen otro^. Tega predora se se posluževali za časa civilna vojna tudi tisti, katere so imel* aa piki fedaralisti. p.* ^J^j^ij ft11A SlilO '^Mi^^ ^ s Stanleyem Hrvatinom, ki j|« . «bili' in J® bil na dopustu. Poeetiii sme tudi sejo društva Planinski raj 107 SNPJ in govorili s tajnico The- autom, ki ima sina* v Clevelan-du, iu ie s par drugimi—imen si nisem zapomnil. Neka članica je rekla, d« rada čita aaoje dopise. Doma je iz Bale Cerkve aa Dolenjskem. Drugi Član je rekel, da tudi njegova žena čita, ampak včasih se ji dopade, včasih ne. Odgovoril sem, da pišem zatot da ljudje čitajo. Komu sa dopade, na vem, ampak velika večina jih je, ki radi čir tajo ia to zadostuje. Prišla je ura ločitve. , Nazaj k Spiltar javim, kjer nas je kosilo. ^Hitro pobašemo, kar se kajti opoldne moram na vlak, The Knickerbocker" železnice Big Four, ki pripelje v Cleve-lan—daljava 535 milj—ob 12:20 peneči, kajti jaz sam moral kiti na moji poulični ob šestih zjutraj. Vlak Je imel le pol ure mude in bil sem doma ob 12:50. Na postajama ja čakal z avtom moj sin, ki «tal« na pošti zvečer. Sedaj zopet delam Lap« hvale Johnu Spillerju in njegovi Ančki za vso postrežbo in gostoljubnost meni in sinu. Njaga so povabili, naj pride ša v St. Louia, dokler bo v Scott Fieldu. Hvala tudi br. Rozmanu m Antonu Petroviču za spremstvo na postajo, del sem in—good bye! (Naslov mojega sina je: A/C Eugena Barbic, Aviation Cadet Detachment, Scott Field, Belleville, 111.) Frank Barblč. 53. Bodimo bratje drug drugemu in društvi napredovala. Kar se tiče ruskega rebfs mi darovali sledeči: p0 so dali John Jenko, Vi Medle, Joseph Chokel, Ermenc, John Jerman, Ravšek, Frank Jager, Frani jec, M. E. . Sustarich, Smrekar, Kocjan Ahčin, Roic, L. Perkol. A. Bral 75c, po 50c pa so prispevali Podi objavljena primerjalna statistika evilke ui piimrijsjte. • in.tagta to T (ADFl Milwaukee. — Kot zastopnik Proaveta bom nekoliko poročal, kako se imamo tukaj, d« bosta vedeši, da ša živimo. Dna U. avgusta je bila s«je društva 16 SNPJ, katere se je udeležilo še pre-cej članov in članic. Ker smo bolj pri slabi blagajni, smo sklenili, da priredimo veselico— "Victory dance"—10. oktobra. Ako bo kaj uspeha, bomo nekaj dali za relif, nekaj pa bo ostalo v blagajni. Vstopnice se dobe pri vseh tajnikih tuksjšnjih društev. Dne 14. «avgusta pa je bila seja socialističnega kluba, kjer sem nsbrsl precej denarja za ruski relif med sodrugi. klub ps je prispeval $20 iz svoje blagajne. Vsem sem se tapo zahvalil, ki ao darovali s« ruske reveže Imena kodo paiobčana pozneje. Dne IS. avgusta Ja priredilo piknik društvo Bratoijub 234 SNPJ v Sagadinovem parku n« So. 94 st ta W. Burnham Kar >e bik» Ispp vreme. Je bila uda-lešbe velika. Miskm. da je imata društvo Bratoijub precej deber aspsk v vaah oairih. Tudi jea sam prodal nekaj vstopnic In odjavoršek, John Caroer, Rodich, Roze Moze, L. Zaje,, Vidmar, J. Kočevar, ChuS Semrak, Frank Bregant; 1 pa John Bartel, John Vunci Frank Perko, Al Dietrich , Kocjan. Socialistični klub, Že omenjeno, $20. Dosedaj nabral $39.75, Hvala vsem valcem. Obenem naznanjam,, bom še pobiral do 20. sept če bo kdo hotel kaj dati. tudi, da mi greste malo bol roko pri tem težkem delu. Louis Barborlch, zastopnik. | Darovi ss Cankarjevo Cleveland. — Ker se gli udeležiti piknika C« ustanove prejšnjo nedelje darovali v tiskovni sklad karjevega glasnika pol larja: Frank Česen, pre C. U., ki sedaj vodi vogalu Edna sve. in E. Slst I Matt Petrovich, predsedniki spodarskega odseka SNPJ,« Pollock, ki vodi modno tr v SND, in John Rakar, gasolinsko . postajo na Waterloo rd., Delavan Grovewood ave. Tudi Detroitčani podpirsjoi ŠoC. U. in revojo Car glasnik. V tiskovni sklad rovsla Joseph Koss $1 in Berlizg $2. Hvala vsem darovalcem is i limo posnemalcev. Odbor C Od Ameriškega odbora u alovane pod Italijo New York«—Na sestanku stopnikov 1 istrskih druiter New Yorka in okolice, kst so se udeležili tudi ■ ki so zainteresirani v vprašanje in sploh v vj onih Slovencev in Hrvator I Primorjs in Istre, ki so uk ni po ameriških oblastih b vražni inozemci", je bil ustanovljen Ameriški odt Slovene pod Italijo. Na čelu tegs odbora «o: UJčič, predsednik, Mary Vi tajnice, R. P. Hlača, prvi predsednik, Anton Sinti«, podpredsednik, Frsnjo Ki blagajnik, John ßepich, Hude ta l Rerečič, odi nadzorniki pa so: Leo Rsc*. ga Načinovič, Anna Krs««» Milka Furčič. Ta odbor bo deloval kot* riška edinice, da dokaie oW stem Združenih držav ^ reklasifikacije ameriških nov "pod Italijo" iz skih" v prijateljske Prvi v ta) smeri je dostavite* d je «a pristojna mesta, pa ko sledita osebna uit Js dveh člsnov, ki bosu m Washington ln pojssnils m ški vladi resničen oploisj * llšče Hrvatov in Slovenci I Italijo JL Odbor bo deloval v sh» s ostalimi Staven* t ^ pokretu, čijega namen )f P ...it - -1-----nannru Art'''r' ie ne marajo, de H vedno ki srn I jas gati vojnemu naporu A združenih ««rodov WE, the rs usdj Htililfc sil. N« pr*i sestanku Je bila sprejrts ti deč« r«sotudjs ^^ 04 n!Lši CKy «mi vtata^r. the oeoeakm of a Joint to farm the Amaricen tea ter Stava undei ml Italy. T««** gr aveara resti z *onte ¡JJ^m«™ ne Hrveš-^m in ▼ Dalmaciji ^ gornjim naslovom prina- •france" sledeče: ituacija na Hrvaškem ui v Lciii postaja vedno težja, T^tku so Italijani inter-^ vse one osebe, ki so jih itrali sumljive. a Kranjskem in v oblasteh I-l iri Dalmacije so Lahi obko-^ junija sledeče vasi: veti Matej, Mlsdanici, Blaži-juraši. Sirole, Brojaft, $ro-Uarčelje, Glavica, Saršont. ovili so 37 molkih, ustrelili in razrušili vse hiše v teh J, V Bistrici so bili ubiti e laški oficirji — v znak maš-anja so Lahi uničili 8 vaei, U-jlili 80 Jugoslovanov in de-tirali vse prebivslstvo. istrica leži v onem delu I Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih vir^v Splošna zračna ofenziva proti nemškemu rajhu bi se mogle najlažje organizirati na letališčih na Balkanu. Izkrcanje na Balkanu bi tudi dovedlo do takojšnje likvidacije Italije, To seveda ne bi izključevalo istočasnih operacij izkrcanja v zapadni Evropi." V . . . — Hrvaški letalci prehajajo k čet-Bikom in bombardirajo sovražne posadko Moskva, 8. avgusta. (ICN).— Radiopostaja "Svobodna Jugoslavija" je oddala 4. avgusta sledeče poročilo vrhovnega povelj stva četniške in prostovoljske armade: Ce t niš k i letalski oddelek bombnikov je izvršil posrečen napad na sovražnikovo posadko wj y ___________v banjaluški vojašnici. Naša le- . ki je bU leta T9I8 protfvo-|t*Ia so bombardirala z uspehom ¡amošnjega prebivalstva pri- tudi nek« nemško kolono. Po " Italiji [vesteh, ki jih je poveljništvo čet- ugoslovanski londonski kr*.dobilo po izvršitvi ta ak- » mnenja, da se vrši to pre- Nfc ^ 'J^ JT^ Le jugoslovanskega prebi^M» in ranjenih ^visoke. Sva v reiki oblasti po ^rtuj^^imi se nahaja tudi ne-* cili \e popolno uniče-l** nemški major. toegV* slTenskega ži- ^^Je bil1 izvršen od hr-V teh kraiih Velik del ju-M1^ talcev, ki so pobegnili ll nllZv ie [pred nekoliko dnevi iz ustaške ivanskih rodoljubov je po-l^ u gore, kjer se je organi-J /w : C boj proti Lahom. pndružili cetniški prostovoljski ^ armadi. - . ^ u iiftl&l f Pri ****** na Bani° Luk0 ** U*kik ** —I padel prvi četniški letalec Rudi ,Jr York, 10. avgusta (JIC)-1 Covac, ki je s svojim vzgledom čerajšnji New York Times U,^^ ^ko je treba služiti na-iša sledeče poročilo: [rodu in se boriti za svobodo, nekem poročilu laške vrhov- Umxl ^ junaške smrti «nande, ki je bila po United Prl osvobojen ju Ključa, ki je ;u oddana na rimskem ra-1 xayzet ponoči, so Tfiif* edini-so bile laške izgube na vseh L* zaplenile štiri infanterij^ke itah 5870 mrtvih ali ujetih izkope, 300 min, 100 pušk in 500 k ranjenih. Poročilo omenja ^ojev municije. Sovražnik je posamezna bojišča z istftMfcgubfl 70 mrtvih in preko sto Egipt 857 mrtvih. 1800 r&-1 ranjenih. Fašistična letala ao te. in 3774 ujetih. Rusija 175[vrSila n% K1juč divjaški napad ■ in 622 ranjenih. Balkan:^ um£i]iL mesto do tenelje, mrtvih, 658 ranjenlk ki l*5|Nemške zageU' in se pritožujejo, da I*-1 govorice o nekakšnem sponpu-pipujejo avtoriteto laške via- |mu me [Mačka, ki j» Id fudi Jugoslovani zahtevajo [preteklem mesecu, osnovana le drugo fronto [na željah profašističnih Pavell- Bernational' Newa Service [¿evlh pomagačrv ter te brez |oča, da so jugoslovanski ^ I vsake stvarne podlsge. \ L.««i«nu dobili od generate! » noben^a dvoma veš o tem 1 Mihajloviča sledečo ve*:[<* so Pavelidevci ««r^te vertj Fdpugoji za drugo fronto v « M^^^g^g"ZZ pyi so zelo Ugodni, kajti mm*"*u I kot eno leto obstoja drugaZ^Jf™1 p*. ki drži več kot 30 osUšIm Dr. Msček je te divizij [niran. prej ko slej neizprosen P dru«a fronta leii v srcu sovražnik Pavetttevega pokreta Havije, kjer nepreatano čet- ^ »vote g delovanje zaposluje It la-| V .. . 7 bi,lKarsklh, 4 nemške Inllteaeci so »oraU paklteaH na Pdžarskih divizij. 1pomladi, ko ao Nemci P'"'1 i/ -lu^oslavlje pet svo- London, 7. svg. (UPV—Po po-Idivizij ,n jih poslali na ročllih jugoslovanskih krogov je 11 onto, ao bill primors-1 prispelo msdžarsko rečno bro-Pja i n . stiti te vojne alte sldovje na pomoč nemškim in ■""< novimi bolgarskimi di- ustalkim edlnicam v borbi proti j jugoslovsnskim četnikom v sek I je druga fronta torju med Savo In Donavo. Ca ' J ^ .opleje oelšča poroča, da eo upor ar i/,f ' narodi bodo našli v[niki izgubiU 2000 mrtvih ln 9000 U^H ' ns licu mesta ujetih Jugoslovanski krogi ome-" kompaktno « dobro or-lnjajo, da kete pisenje tega ca^» t7"1" «rmado. [pisja, v kakšni smeri so zaaed- K prišel čaa, bi bUo[bene oblasti v skrbeh zaradi raku 48 ur očistiti vse stočega gibanja upornikov gwe-^^ >-vo in Donavo ne rata Draže Mlhajlov^ ln dti-" "a vzhodu. Mora- rajo Oternele dltalia. ki je prr« sebno pe v okraju Frušfce gore ia v okolici Novega Sada, važ-ga mesta na železniški progi Budimpešta-Belgrad. Nemške agenture ao poročale o borbah v tej pokrajini že v začetku preteklega meseca, sedanja poročila iz Dunaja pa potrjujejo, da se ti boji te vedno nadaljujejo. Wiener Tagblatt dalje poroča, da so čete osišca uničile v bližini Niša, važnega železniškega središče 180 milj južnovzhodno od Belgrade, uneko močno uporniško četo." Glasovi iz PROSVETA sejo Joseph Snoy, ki priporoča, da se za to*sejo talita začaahi predsednik in aanianikar. Ea predsednika je aoglasno izvoljen Snoy, za zapisnikarje pa Louisif Pavlinich. Začasni tajnik John Vttez prečita korespondence in navodila iz glavnega odbora JPO-SS, kakor tudi par pisem od dveh društev, katerim ni popolnoma znan pomen tega odbora. Kar se tiče earterja, je sklanjano, de se po* pravi, de se glasi Bridgeport, namesto Barton, O. (Nedettsvanja a a itseaL) Hartley House, New York, N. Y., conscious of the taak which the present world struggle demands from us, as well aa conscious that by acting as s component part of the American people -segljiva. Vendar je Dušica sre«-na. Bolj je arečna, kakor njanl bratci in seeMrice po Evraffi. Kadar ne mara mleka, kadar aa mara pomarančnega soka, jI povem, da bi bili malčki v Ljubljani ln drugih mestih tam okoli srečni» Če hi imeli te dobrota., Govorim kako so deca po Evropi sestradana te pre4*o morejo njihove glavice razumé-ti, Vaj Je to; še predno morejo njihovi jezički spregoVorlti: "lačna". I Se spomnljste knjige "M(*j* sestrica in jas"? Onega dnevnika holandskega otroka iz čaak nizozemskega "bi i t z k riega"? Kjer deček popisuje, ksko so psdale bombe v Rotterdamu, kako jim je ubilo njihovo mamico, kako so zapustili domovino, ka ko so se rešili v Ameriko. Ta kih otrok mora biti danes še veliko po Evropi, ki so šli take grozote. Samo* da niso dovolj srečni, da bi sa rešili v Á-meriko, da saorajo ostati doma in atradati, zmrzovati. Nekateri so slišali streljanje, ki jim'je ubilo očeta ali strica. Vidita, Dušica je srečna, ona živi da Angleškem. Njej nI bilo I te do zdaj skoal take grozote V začetku avgusta bo dve tetfc odkar ss je začeta "Britaka bit ka." "Battle of Brltaln." Ce bi ml takrat Izgubili bitko, bi bilo tudi z Dušico drugače. Dva meseca so nas poskušali nabiti poldnevi, vso zimo so nas poskušali uničiti ponoči. Pa smo zmagali. Tako "naš mali narod* ne ve dosti o bombah, ne ve nič o vojni. IČ« bi Dušica rastla v Sloveniji, če bi rastU kjerkoli drugje v Evropi, bi vse drugače občutila današnje čaae. Anglija Je edina AMERICAN COMMITTEE I FOR SLAVS UNDER ITALY Vincent Vtete President, Hary Vtdošlš. Secretary. JPO-SS v I Bellaire. O.—Dne 18. avgusta se je vršite sejs v društveni dvorani na Bovdsvillu, ki je ustanovita okrožno postojanko slov. sekcije Jugbslov. pomožnega odbora. Ker je zečasni predsednik Peter KrofUch bolan, olvari Jugoslovanske radiooddaje Opozarjamo znova na jugo-alovanake radiooddaje Columble Broadcasting Systema v New Yorku dvakrat dnevno sa Jugoslavijo ob naslednjih urah: 12:30 PM aa valu 19.8 - 15,270 kil 12:30 PM rta valu 25 J - 11,830 kil. 3:30 PM na valu 194 - 15,270 kil. 3.30 PM na valu 31.3 - 9,500 kil. Govornik je ameriški Jugoslovan Vssa Trivanovič. Dvakrat tO» fensko, v torek in četrtek ob 3.30 PM, se oddsja vrši v slovenščini. Cenjene poslušake prosimo, da javijo svoje vtise in šeije gospodu Trlvsnoviču, e. o. Columble Broadcaetlng Sistem. Pripominjamo, ds so te oddaja dobrevoljnl prispevek Coiumbije vojnemu naporu Amerike in Združenih narodov in do družba za te oddaja ne prejaaaa nlkake subvencije od katerekoli strsnl. [ona, če je vr^ln* hči svojih lju-ti. To je njena druga dedščina, Jaz pomnim lUrl rodove nate družine. Spominjam se dobro starega očeta4l»tare matere, očeta in matere, poznam brata in •Ostro, če Bog ds, bom videla, tako bo rastla Dušica. Kakšna kontinuiteta, pa r>aj kdo teče, do mi nimamo tradicij in zgodovine! Vsi ro^vi so se borili zs iste ideale proti aovražnikom in ,a istimi zaveaaiki. Naš stari o-fre ie živel v časih, ko sta pisala Stritar ln Lfvstik, ko so bili Tavčar in ŠuMjd ip Hribar mol politiki. Živel je na kmetih. Go ril je nad vasjo in občino, kakor nad «vojo družino. Boh smo se ga, pa te, da bi ga mali radi. Marsikaj si je lahko dovohl proti ljudem, ker so do-Jro vedeli, dr se jim je izplača lo. Tako ja moglo biti le na njegovi kmetiji. Od očeta je bil odločen za Študiranje. Bil je v ljubljanski roalki, začel je na njej prvo leto, ko je bilo dogra jeno sedanje lopo poalopje. Hotel jO študirati inženirja. V sed mi realki pa se jo skregal in stepel v kavarni a svojim nemškim profeoorjem. ujle vera več < predmetu in motivu tega dogod ka. Mati mi je večkrat rekla, da je potem hitro Izstopil, da bi ga ne izključili To je bil konec ] njegovega itudiranja ln začetek njegovega kmetovanja. Dolga je dofes treh generacij, sačetok četrte;, Nemci ao bili vedno naši sovražniki, Angleži vedno naši sMrte"^1* Naš boj in ideal.' svobodna Slovenija, Jugoslavija. Mi smo prvi živeli nekaj let po junagi. Zdaj smo spet tam, kjer so btli naši očetje ssmo, da jo vse hujlo. Njim nI pretile tako hitra in popolna smrt, kakor hsm. Kakšno bo flvljenjo za Dušico? NI vprašanja, kaklnd.'M Vprašanja je: je življenje ali nI življenja. Mo-ra biti. ,v/ Dveh dedščih - angleške hi slovenske — Dušica ne sme nikdar zapraviti? nikdar zlorabiti. Ko bo rasuraela, ji bom. govorila, kako jo bttn v Angliji mod Učila |n bom slovenščl Kaznjenci smejo delati držala'sovražnika proč öd svoje vojno. Učlls p) i zemlje. Edlns IrltóC ' tW v» o -našem je mogoče edino v Angliji, di ima Dušica življenje, kakršnega Ima. Kako ji vija to njeno življenje! Ce bi jo videli, bi mi verjeli, da jo ros. Vaa daca tukaj niso tako sreč-L Ni dolgo od tega, hov<*no Imeli težak zrsčnl napad na ms-lo podeželsko mesto. Mesto brez industrije, stare hite ln cerkve ln polno evskuirsneev. Med ras-vallnami so nsšll dete staro hs-klh osem mesecev, Živo, ali z rsno ns glsvi. Poslali so aa v bolnico. Poizvedovali ao ze starši AH imena niao vedeli, niso vedeti koga iakati. Mati pe ni zglasUa v bolnici, oče so pl zglasil, dete jo umrlo, nihče J» ni prišel pogledat. Morda sta mati in oče tudi ubite. Motfe iščeta svojegs otroka. Pokopali so dete brez imena. V LJubljani so Imeli spomenik neononega junaka. Na njetp napis: "Ne vemo, JtJe si se rodil, ea nas si pal . . Za nas si bilo tubJio dete brez Imena, zato, da bodo Živele ln se rodita druga deteta Težka je cena, ali Anglija jo ple čuje. . . Dvoje dedščin Ima Dušica za življenje. Prvi^: nikdar no sme pozabiti, kaj dolguje Angliji Nikdar no sme pozabiti, d* Je živela v Angliji sredi vojna, k« ao se zaveznice borile a živtfe nje, >1 so ga hoteli živeti njem Ust! uredniki ki ga bo hotela živeti malem narodta" Tsko, da bo ponosna nanj, (da se bo bshala pred svojimi spgleškimi tovariši da ima ln sna jesik ln poesijo ln knjigo, o katerih oni ne vedo velika — To lxJ takrat, ko bodo že vsi po svetu vedeli vsaj malo o Slovencih. — Učils Jo bom, da kdor je obd*il#n s dedščino od dveh strsni, Ima dvakratna doli-nostl ht naloga. Kakor v sv tem pismu, polagstl mors račun ls odgovarjati mora sa vsak novčič. Nič no sme biti saprsv-1J enega, nič neizrabljenega. ■Kje bo njena domovina, njeno mesto v navom svetu? Tam, kje« sa bodo sanodi srečali, i tali mod seboj. ,/M novem Društvu narodov4>< Kjer tre^a razumevanja In čutenja sa Anglijo in sa "naš mali narod" Enakosti sa vse. Ne. tam ne bo mesta sanjo. HJsr bi vladal eden nsdnsrod, dr#gi bi hlapčevali pod njim. Tam te niao nikdar dobro počutili nobeden njenih prednikov In tri generacije pr«l njo so dclsle za to, da ^ničljo tujo oblost. (4/, # Niso mstere nepoboljlljivl optimisti? In kakšna hazardna igra so olrocit Vendar: ail n vera ono, kar*nremika gore? Dolenjka. v jetnlšalčnlh vojnih Industrijah Sklep generalnega pravdnika itidljk da ni ai^ka aakonito ICI, UP SSS omejitve, ki bi prepovedala federalni vladi rabo blaga, i/de-lova nega od kasnjencev v državnih jetnisnicah, odpira pot za Idiulatno zalogo delavcev v voj-Invm naporu detelj. ■Vsled tega Je Jamea V. Bun-mett, ravnatelj federalnega jet-niAničnega urada. Izjavil, da sa Imore uporabljati (telo 100.U00 kaznjencev v državnih jetnital* ca h za produciranje vojnega ma» teriala, katerega viednost uteg-In.' segsti do $100,000,000 na 1ekx |Kot primer, kako se morejo [industrije v jetnišnicah pretvo-Iriti za vojno produkcijo, navaja ravnatelj Bennett 30 jetnišniČ-nih tovarn, ki sedaj izdelujejo 50,000,000 kovinskih avtomobil* lakih tablic rut leto. Te Induatrl-Je bi se lahko rabila sa izdelova-|nje vojSŠkih oprem. Poudfcril je tudi, da lina mnogo jetnišnic priložnost za izdelo-vsnje lahkih bombaževin in da-si bi mogle izdelati 38,000,000 kvadratnih jardov na leto, jo vsa njihova produkcija za državne potrebe 1. 1941 znašala la 8,tln dela v Industrijah državnih etnišmc Miloma omajeno vekd -prioritet in primanjkljajev. Po-ožaj Je bU postal precej resen, kar se je blsgo, producirano v etnišnlcah, smolo porabljati lo ia dršavne zavode in so je zato attOtrslo kot civilno blago. Prisilno brezdelje kaznjencev ja vorllo resne disciplinarne probleme ln sploh ja pomenilo potrato delovnih sil. Itemed pribMžno 180,000 kasnjencev v državnih jetnišnicah» je kakih 40,090, ki so izurjeni In-dustrislnl delavci 40,000 pol izurjeni in približno 40,000 Jo poljedelskih delavcev, Ti mnor line delavcev utegne biti sedaj na razpolago sa vojno ppoduk-«IJo. V federalnih Jetntšnioah ni bi-Jo pikaka zakonite omejitve «a ribo kaznjencev v svrho, vojne industrije. Smelo so jo vedno rabiti delo federalnih kaznjen- Iza druge federslna uprsve rt^r m zapadno Mo- kratkim priznal v svojem uvimí- E' ^Inlku, da postajsjo četniki vedno K||vm¡irl| bilo naj-|uni¿Hi ^ z Balkana. Tudi dunajski L ■ »mkIo tudi naravne I Tagblatt je porošal o težkih *>-I **jn.ar>ju?. v donavski oblasti prsv po- I fi mu, vee v»" # -----. ■v «meri Nemčije bolj opaenl in da Jih bo treba E^Kvrope bi____■ u " "jlaije * a«ik«n« I Tudi dunalaki list Wiener oaliPre- Premier Ji britehih domMomo* povabljen* v Washington Waahteftod, D. C., 28 evg^. Predaodnlk Roœeveit Je dejal da Je povabil*-premierje Avstralije. Nove Zakadije In Južno-afriške unije no konferenco, na kateri naj bi fez pre v l Jal! o teku vojne. Peter Fraeer, pred-aednik novozelandske vlada, bo denes prišel v Washington te bo lioeeeveltov goal v Bdi fc Avstralski premier John Curtln M južnoafriški premier Jea C. Jim uta boote prišla v Washing ton tes nekaj* tednov. USTNICA UREDNIŠTVA East Brady. Ps John ttttmae: Obrnite ae direktno na kompe-nljo, pri kateri ate bill upoeieni In zahtevajte svoje, te mislite, Ida va» kaj gre. In te industrije so se v zadnjem čssu močno razširite in delajo na vso moč. Računa ie, da proizvodnja federalnih jetnišntfnih industrij se danes rabi zs vojne svrhe v razmerju 9»V<. V nekaterih federslnih jetnlšnlcsh delajo po 80 ur na teden v dveh šihtih, Vsled tega se je skupna produkcija povišata od 70 na ff5 odstotkov čez normalno produkcijo za časa miru. Federslna jetnišnlca v Lewte-burgu. Pa., jo no čote produk-cijske liste s povišano produkcijo 215 odstotkov čez 1041. isde-iuje razne kovinske kdeike. V federalni jetnišnlci v Atlanti sa Ja produkcijo tekstiJnegs blaga sa armado in mornarico povišala sa 171 odstotkov tes normalo Druge federalne jetnišnice izdeluj a j <> čevlje, čopiče, modrece In pohištvo, M se tudi rebi so arma-do.-Comesen Coeneli-rLIS. prosveta V LETIH NERODNIH (Nadaljevanj*) "Storimo vai tako!" se ja pričel smejati še goepod Sigismund, vrtal tudi on, odlagal naglo na mizo, kar je imel pri sebi, in cfornil žepe. Tudi učenec je storil z veseljem nvno tako. Jas sem bfl v zadregi. PrTflfbl sem imel vsaj štirideset groiičinih fotografij, o katerih nisem vedel, ali so obrnjene na notranjo stran žepov ali na zunanjo. Naj bi bil prinesel samo eno s pravim licem na piano, takoj M jo bili opazili in spoznali. Beli veliki konj bi jih bil spomnil na domačo sliko U od daleč. In tudi če bi bU nanosil ves kup narobe obrnjenih slik na mizo, bi me bil eden ali drugi ogovoril z "dovolite" in posegel po fotografijah. Kaj bi bilo iz tega, ali smeh ali resnobs, to mi Je šumelo nerodno po glavi. Sedel sem in hotef smatrati obračanje žepov za prostovoljno šalo. "Ne," je dejal moj učense. "Gospod učitelj, obrnite žepe!" "Saj smo jih vsir ze je smejal gospod grof. "Ta pagat je imel nekaj čarobnega na sebi. Morda je sfrčsl med nadzemake duhove!" sedel in ss smehljal v večji in večji zadregi. *akjftf MUm» bi bil pokazal sa vse na svetu. V UČenec se Je nehal smejati in tudi grof. Gospod «Mgtomnd je rekel hledno: "Nehajmo!" Sel je 4vakrat preko sobe, sklonil glavo dol, neM) Ustalil ,in jo zopet dvignil. Ko je odšel, mi segel tf roke. Želel je pri vratih lshko noč in se izgubil. Tudi mi smo se razšli zelo prisiljeno, Moj učenec je bil ves zmeden. V moji sebi je sedel na mizo in opozoriti sem ga moral, ds nsj gre spet. / Zjutraj mi je prinesla starš sobarica zajutrek v sobo 'in tik posodic zs kavo je ležalo belo piamo. Odprl sem ga, preletpl vrste in hipoma mi je postalo vroče, kakor bi me vrgli v krop. V. "Kaj, kaj, kaj?" sem planil pokonci. "Ali tata», ali |sko?">, •........ Is kuvsfte je padel pepirnaf bankovec in se zibal proti tlom. čital sem drugič počasneje in rasrtntje; "Veleeenjeni gospod! t Ker tipsmo, ds bi Vam bilo vsled včerajšnje-gs slučaja neprijetno nadaljnje bivanje v naši sredi, Vsm prilagamo honorar ss vas prihodnji m#sec in se ed Vas poslsvljsmo. Ob 8. uri is laR]0 odpeljete z izvoščkom na postajo. S spoštovanjem grofica R ., •oblekli dair^^etpekfo, to žile somi tolkle kskor kladiva. • "Ali asj letim h grofici to ji povem vse po resni*, sij nsj, tU naj?" Strašno mi je bilo, vendar nisem šel k njej. Svoie stvari sem zmetal v kovčeg, oblekel se nagifejn tekel v kočijo, ki me js pred vrstmi »podaj šs čakala. Odpisi «em se s viškom, in s prve kolo-dvorske reSUvraclja, Kjer so os menjali viski, sem nsalovil ns groftoo dolgo pismo. "Gre za «mojopofceivjer sem piaal. «To ni res, da bi bil Jaz floUulsl, to ni res, prisegam! Jaz sem Vaa samo Ijuhllt To je vzrok, ljubezen! Vašo aliko v eprejemnici sem fotegrsfirsl in do štiridsset Vaših fotografij aem imel vedno pri sebi! To je vzrok, t» fotografije!" 8tav|ti so nekako brubsli iz mene ns tisto ' piamo, dodal aem vse fotografije rasen ene in Ji vip g pismom vred poslal. Zadaj sem napi-OM' svoj naslov: Julij PetriČ, Dunaj, poate re-stsnls, glavna pošte. In zraven: Prosim, odgovorite ns vsak načini * štirinajst dni in več sem hodil na pošto in t reševal po pismu, vendar ga nieem nikoli ejel. Ob jutrih, ko aem se zbujsl, sem se za- rl dolgo tega dogodka s takim sramom, da sam pred seboj zardeval. Ponoči se ml je mešal v sanje s strašnimi izidi. Po teku čaaa pa je to minevalo in izginjalb. ' Fotografijo gospe grofice imam še dsndanest Omedlela je kakor gpominL Ba ZIMSKA POT Ko sem bil v sedmi šoli, sem dobil nekako novem letu in v najhujši zimi tole brzojav-"Pridi domov, oče bolan." Vedel sem takoj, da je nekaj hudega: ali je prišla nesreča sama *d sebe ali jo je zakrivil Kdo drugi — to je gotovo, da leži oče na smrtni postelji, če že nI nemara mrtev. A predvsem Js bilo trebs premisliti, kako bi se prišlo do doma. Peš je nemogoče, ker je zunaj najilo človeka, da bi me bil prepe-jal na Otok, vse je bilo v gozdu pri drvih. Vragov boter je bil sicer doma, a je bil bolan; vendar, ker je moralo biti, se je mož odpravil, da me prepelje. Takrat mož že težko govoril, bil je zabuhel, oči so se mU lesketale, tudi hodil je težko,, vozil je pa še vendar dobro. Z menoj se je odpeljal tudi stari Telič, kateremu sem rekel "suhi jezerec", ker ta mož ni bil lovec ne na vodi, ne )0 suhem in še skoro veslati ni znal. Bil je mož že starček, bolj tenak in suhljat, belih las, sploh miren in pobožen človek. Kar ;a je takrat najbolj veselilo, je >ilo to, da so napravili na Jezeru šolo in so se otroci shajali v njegovi hiši. "Kako šolo?" boste vprašali, "saj ni šole na Gorenj skem jezeru."—Takrat je bila; Učiteljeval je neki starček, ki je x> leti pasel, po zimi pa otroke učil citati in pisati in reči moram, da Telič ni preveč trdil, da več ko v drugih šolah znajo jezerski otroci za mali čas, kar se učijo^ Vselej, kadar sem prišel na Jezero* sem mipral priti v šolo in telič mi je-vee razkladal kakor kakšen nadzornik in posebno mi je predstavljal svoje vnuke, ki so bili v resnici hvale vredni. Jezero je bilo nemirno in torej smo se na Otok počasi vozili. Tsm je bilo precej opravka in ko smo se tam odpravljali, je bil že trden mrak. V tem ko sva bila s Teličem pri opravku, se je krepčal Vrag pri znancih. Že takrat ni več dosti jedel, le še žga nje. ga je vzdrževalo. Ko smo šl proti bregu in čolnu, je hodil mož kaj težko, hudo je sopel in v Frsncijt. oči so se mu v resnici!! svetile. Ko pridno do vj Telič ustavi in nagovarja ostali čez noč na OtoluTl je stala hribom do PH pa sicer ni bila huda, ¡a] voda nemirna in delali so Iji valovi, da je bilo videti i kor bi se vse jezero zj^ 1 dna. Vrag je bil prvi v j hripavim glasom | vstopiti. Telič mi šel da ne hoditi, ali Vra^l zaupal, kakor bi ga bili Stopim v čoli) in Telič zT Odrinemo in Telič \zdihijj nas varuj! (Dalje prihodnjič.) nama ZASTOPNIKI L1 PROSVETE se vsi društveni tajniki ln taj, člani, ki Jik društva izvolijo svrho. NSii nastavljeni lokalni b valnl ssstopaiki sa določen« m Wkh £££ > \ Anton Jeakevich. * Okle In okolico. IB »r. Frank Klun Is Chitholna. sa Chishelm la okolico. Frank Cveten Is Tir» H1I1.I vse srednje-vshodno Penna Zornlk Is Hermink. h. Peoasrlvanijo. Is Llbrarr. h. John Zornlk ss Detroit la teh pe lahko vuki ali naročnik sem pošlje ivojo i nino direktne listu PROSVETA 2007 So. Lairadele Ava« Chicajo, rfffirvf rfifffff fri------"** TISKARNA S.N.P.J. sprejema > s.CXw(StC"V® v tis/grško obrt spadajoča dela •Tiska vabila za veselice in shode, vizitnke, časnike, knjige, koledarje, letake itd. slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih.....J VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAR* ____Vaa pojasnila daje vodstvo tiskane, .... Cene smerne. unUoko delo prvo vrah Pišite po informacije na naslov: ' SNPJ PRINTERY 2657-50 S. Lawndale Avenue - • Chicago, IlUnok TEL. ROCKWELL 4004 naroČite si dnevnik prosveto Pe sklepa 12. redne keaveadje se lahke naroči ■dva. tr|. štki aU pet Atenmf is i Prot?** h' List Prooveta ______M ¿um «U aačiaa« H*1 Ker pa členi še plešejo pri ssssmentu II«** se Jim to prišteje k aaročaiaL Torej sedej al vsroka. ds Je Ust predrag mi člane s1vpj. Lbt Presvete Je vsia iutnisa a gotovo Je v vseM druškU nekdo, ki M red čital list vuk dan Pojasnile»—Vselej kakor hitro kšteit teh članov preneha biti SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval aam »vol»i tednik, bode moral tisti član is dotlčne družine, ki je teko rtuP» naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniMvu i in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako u*« ■ stori, tsdaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto narocna» Jet iesre la Chleago Ja ** 1 todalk la_______4JS 1 tedaik la —-------- 2 tednika la___________%M I tednika -------[Z 2 Malhe In------- 2.40 2 tednika la----- ** 4 tedaik« la________I JS 4 tednike la I tedaikoT la____niš I fSnlhnv in---- I* IJO Se Evrope |e. veete deaarfr* ki Je va< A. SRP J. Ava. mal št ki se k awjl 1 2. 4. a ČL ČL ČL a. a. -ČL