284. številka. Ljubljana, četrtek 11. decembra. XII. leto, 1879. LOMENSKI NAROD. lahaja vaak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po polti prejeman za avstro-overske dežele za celo leto 16 gld., za pol luta b gl., aa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gla. 'SO kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na iova se računa 10 kr. za meaec, 30 kr. za četrt leta. — Zatujedeiele toliko već, kolikor poštnina iznaša, — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in M dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po poiti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od ietariatopne petit-vrste 6 kr.. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., ce se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole rrankiratL — Rokopisi se ne vračajo. — TJrednilt vo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiii it. 3 „gledališka stolba". Opra vniitvo, na katero naj se Blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. administrativne reći, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. Nad strankami. Mnogipot so novine uže poročale, da je ta ali on zaatop zdanjega mimsterstva prvo-aadniku izrekel svoje zaupanje. Tudi na Slovenskem je bilo slišati o ucih izjavah m radi hi se bul navdušil de mi za zda njo vlado. Pa kakor Brno dozdaj atvar obračali, nij nam bilo moči najti povoda tacemu navdušenju. Ylada je pač zniirom poudarjala ravnoprav-aost in spravo, pri zadnjih volitvah v državni zbor se ona sama res nij vtikala v volilno gibanje, nego be skoro pretirano skrbnostjo varovala svojo „objektiviteto", a ob jednem dopuščala, da so posamezni vladni organi Očitno spravi piotivno put tu pali. Tudi mi se klanjamo osobnej svobodi in jo iskreno zagovarjamo, a vneti urno le za tako svobodo, katara velja za vsacega in v vseh okolnostih. Akopraui je vsak človek vedel, na katerej strani so prijatelji sprave, kje je tedaj iskati zaveznikov vladi, katere program meri na združenj« m spiijazujenje avstrijskih narodov, vendar nij bilo vidai, da bi se vlada hotela pnoližati avtononnstoni. Cei5 v malenaustih ae je dosledno držala nectga „uzvišenega" Stališča, s katerega je pri vsaaej priliki prezirala želje tiste utranke, ki ho jo nasprotniki dolžili prijateljstva z vladu 1 Da navedemo par konkretnih slučajev, spominjamo, da bo tirolski kouseoativci bili ze.6 nezadovoljni z imtuo vanjem dveh novih bkofov, in vlada je dobro vedtla, da nij ustregla svojim pnvržemkom, nego vsakako bulj svojim protivnikom. Nas Slovence gutovo inaio briga, kdo je na Tirol Bkem ski t', in naposled po naših mislih Tirol Ctm samim v politiki uiti jedtn niti drugi no bode ni kuri:,ui m škodoval, nego mi to le nuv.iji nu>, k it iz t* ga salt parno, da se nemsk a v to o o m i s ti ne morejo ponašati z dejanskimi dokazi vladne dobrohotnosti, isto tako, kakor — mi ne. Tudi mi imamo zabeležiti podobno odlikovanje. Nedavno bo poročale uradne novine, da je bil dr. Rintelen imenovan članom državnega sodišča. Zbornica poslancev je kakor znano predlagala tudi našrga vrlega rojaka gospoda dr Dominkuša v Mariboru, a .apravo-ljubivej" vladi je bil mlad, čisto nepoznan Nemec bolj po všeči nago veleceojeni slovenski rodoljub t Takim faktom v oči se nijsmo mogli iz-nebiti strahu, da utegnemo zopet varati Be. Kolikokrat so nas uže ogoljufale lepe nade je, zato nam je manjkalo vere. Tem prijetnejše nas je izneoadil grof TaatVe, ko je prvipot jasno in odločno povedal, kaj da hoče njegova vlada Bolj bi nas bilo veselilo, če bi bil ministerski prvosednik to povedal pred dvema mesecema in — iz lastnega nagona; a dozdaj je bil gospod grof vedno zelo zapet, kakor je to navada le diplomatom, ki hote za nos voditi jeden druzega; vse vladne izjave so bde nekako „pythifcneu, kakor pri — diplomatih, in zato nijsmo imeli pravega zaupanja vauie. Morebiti bi niti zdaj ne bili mčesa zvedeli o smotru TabfTejeve vlade, če bi nam jeden nasprotnikov ne bil storil usluge, da je b svojimi bodečimi šalami po konci sprav 1 molčečega miniaterakega prvosedmka. Osobno napaden in vidno razjarjen Be je opravičeval grof Taalle z nenavadno ostrostjo, Z tradi tega ne dvomimo, da je govoril iz srca, narobe, baš to nam je nekako poroštvo, da bo njegove besede izvirale iz pravega prepričanja, in le želeli bi, da bi gospod mimsterski prvoseduik vedno tuko isaren bil. Po dozdanjih izkušnjah ne Dođemo prej slave peli, nego tedaj, kadar se prepričamo, da grof Tai. IVj pri bladuej ki vi tako dela, kakor ja v jezi — govoril. Njegovim poslednjim besedam se sploh priklada velika važnost, izreden pomen, vse stranke jih smatrajo za program. Res je to, kar ja bilo v velicih potezah izrečeno v Taaffejsm govoru, program, in sicer je to naš program, program vse avtonomistične stranke. Če tedaj grof Taafte hoče to, kar nada stranka hoče, čemu se njegova vlada odločno in odkrito na oklene avtooomistov ? Ali misli mari, da bodo ustavoverci pripomogli, da sa izvoda program, kateremu je jednakopravnost vodilo!? Vlada nad strankami je v ustavnej drŽavi nesmisel in nemogoča. Vsaka konstitucijonalna vlada mora imeti svojo stranko in sicer močno stranko, na katero bo lehko zanaša v vsacam položaji. — Brez stranke niti grof Taafte dolgo vladal ne bode. Stranka pa, na Katero se more opirati b programom, ka-aeršoega je zdaj izjavil, je jedino le avtonomi-stična. Če mu je torej resnica, naj se brez okoliša postavi na stran avtonomistov in naj gleda, da bo njihova stranka — dosti močna. Čas je, da nekaj stori. 0 —d. Volitve v delegacije. M nolo soboto je državni zbor volil v delegacije. Voljenih je 22 avtonomistov in 13 centralistov vsled tega ker so češki in moravski poslanci naredili kompromis mej soboj. Menj taktni so bili nemški poslanci sd Štajerskega. V naslednjem podajemo vse one poslance, ki bo bili voljeni. V delegacije so biti voljeni: S Kranjskega: Grof Hoheovvart, za njega namestnika dr. Poklukar. Za Štajersko sta bila voljena Rech-bauer in \Valterskirchen, za dopolnilnega moža F< regger. Štajerski poslano: dr. V oš n jak, Dne 3. decembra 1879! 2>& Prešini o v god spisal iu govoril o stavnosti v dunajskej „Sloveniji" Danilo Majaron. JPoiuovina, I <■!»i v slavo bom govoril! Kako, Ti dvomiš V Mar truseš so e'lo, Ti moja ljubljenka, Ker Ti iiueua s krvjo ltimee nij pisal ni Grk? JDvigni se, dvunibe ua stran!....... Slava je Tvoje ime, slava porod in rast — Z \ rili iz mojih ust, kuj bila si i vetu od nekdaj. Slavni gostje ! Gospoda čestita! Tam, oaleč za gorami je preljubo, pre-krasuo. Na v. 1 čamue gore be zlato arijo, na divne planjave se Brebrno roso stplju najlepša, zelena pomlad svoj vonj, svoj cvet in — svojo ljubezen. Po sinjem nebu pa jadra žarko Bolnce jn briljantno blišči se tja po bobnečih valovih tistih voda in veselo kipe pomlajenej zemlji iz osrčja nove moči in nove kreposti. In topeča slavca peseu pOje: oa to je naša pomlad, poinii.d blovenskih zemlja! — V sredi teh (udov in krakov j a stoji človek, ki tej lepej naravi ne dela sramote! Uporne rasti je in ljubtzojivega vedenja; um mu ju vrlo bister, srce pa plemenito. Ali čudo iu žal 1 Ta človek uij srefeu — on ne sme biti Bre&eo ! Solza najtrpkejše bolesti toči se mu po ble lem obra< u in prav zelo je nesrečen! Iu še bode trpel..... Tato mu duša boleva, trce kr- vavi. In — in to ubogo srce strohni pod rušo hiadne zemlje in — „nibče ti ne zna za me, ue zna za nje!u Gosj.Oia čestita! To je tragika slovenskega trpina, to je tragika zgodovine slovenskega naroda! Ali to je pa tudi tragika, ki kliče božjo pravico na maščevanje! Pogled v zgodovino — tako? Tak narodi Iu moral je toliko ti peti? Vprašam: „č'o ve kdo za druz'ga — Naj reče od kod lu Pač ga mj! Koga Be uže po bridkih prevarah življenja in pri žalnem pogledu v ta razdejani svet o j povlastilo 010 neskončno hreptnjtnje po onem idiličnem miru, po 6nej zadovoljnosti, po i')m m zlatem veku, o katerem tako ubogo mulo povedati vo ta čudna zgodovina? Ali tako nekako moralo je biti tedaj, ko je Btari slovenski ntrod, združen v ljubezni ee svojimi brati slovanskimi, oral po svoiih lepih zemljah, rer živel življenje srečno, življenje zadovoljno. Pa Baj je bil ta narod sloveoski od nekedaj uže blag, ljubeznjiv in miroljuben! Saj je bilo to ljudstvo slovensko ondaj kot sedaj plemenito in duhovito, polno vedrosti in brhkoBti, polno goreče ljubezni za svoja domača tla in svoje stare bogove! De, simpatično mora biti to ljudstvo slovensko! In najošabnejši tujec moral je strmeti nad to blagostjo in duhovitostjo slovensko, čuditi se — Če tudi po svoje — tej skromnosti in — nedolžnosti 1 Vprašam: kateri Sloven, kateri Slovan ne azpozna v po- Godci, Karlon, Herman, Barnfeind, 8chmidtbauer, Alojzij in Alf. L i o ch te n-Btein bo dali izjavo, da se ne bodo udeležili volitve, zato, ker jim ostali Štajerski poslanci nijso prepustili nobenega sedeža za delegacije, da si podpisani zastopajo več no štajerskega prebivalstva. Z* Gor iS ko: Wink 1 er, za namestnika Pajer. Za (''eško: avtonomiji: 11 mini) ('lam, Lobkovic, RiegerinZeithammer; cen tralisti: Klier, Ru/4t u peljati v vseh provincijali razen vzbo inje Rumelije, predložiti vzhoinje - rumelijskej konus ji. Ta komisija se je pa uže razSla iu se ne ve* ali hočejo to komisijo za to je tenkrat zopet sklicati ali se bode nova imenovala. M -rda pa niti prvega mtt poslednjega ne bo treba, če Turčija ne bode noben h refjrin izdelala. V f«rfop# fi i h gorah Be je zopet vnela ustaja 20 arij v kirdžaliskem distnktu je pi-jelo za orožje. Aadras-yieva zveza z TVc*nČijo Se zrni rom novinano-m roji p> glavi. Tako ie „Jour-ind de Bruxelles" prinesel skleuieni (?) dogovor mej koe/om Bismarkom in grof mi Aa-draBsy em. „Moniteur Uuiverzel" pa pr.tvi, da je dotični dokument izmišljen, a ne avtentičen. Neko poljsko društvo je baje Bi znalo pridobiti papir m peč>tmke raznih kaoc-jlii, da po nare a razne diplomat čue akte in jih prodaj + za avtentične uredništvom in dopisnikom več-iti listov. Zgoraj omenjeni dogovor so uže prej bili ponuili „T mesovemu" dopiso'ku v Parita za 85 000 franko?, a ti ga nij hitel kupiti. fVfi»o»*b'i ,R«publqU4 Fran^iise" piše, da ugodn >sti pndob'iene o i Angležev z unh jiolitiko oil porte nijso znatne Bt;m če trdim, da bi r Luibljani v«e 6n«. k« b: b;Ii tpga zmozn? lebkfr bpHpI na nr^te. In vendar govori ta jezik nad 60 milijonov nam sorodnih ljudii. in vendar vfmk poznateli tega ipzika h»aM njeeovo bla-gnala*!* in bneatatvo v nb':kah. in vpndar se sm^ Turee^jev ce Rvnjimi izdelki staviti na stran ce'6 angleškemu velikana Wslter Sc^ttu, in vpndnr ie Rlpdniič ta jezik brez dvomba jpz;k slo'unske prhodniesti: jezik obče «Jo-van«>k\ Pa vkljub vs*>m tem razlogom pri nag tako mulo napreduje učenje ruskega jezika ! Kja tiče" u'roki? Prvi in "glavni razlog te žalostne nrikazn* je gotovo pom»nikanie dobre slo"n!cp. Msmikoroo ie užp pokvarila veseli« do ruščine n°Rre*na Mijarieva slovn;ci. Pred kakim pol letom ieli ho v L'nskem izhajati takozvani „ruski list'"; izvrstno delo. Ramo da je predrago — iedna tiskana pola velja 00 kr. Drug' u'rok bi bil nadalie ta., da Be TušMna ne da lphko iz knrg priuč'ti. Di si fllovenščini Rnrodna ima vendar take razlike posebno v n4glami da se brez učitelja ne da popolnem nnuMt'. Tn ki"p dobiš učitelja ruščine v Ljubliani?! Io sledniič, kdo se bode pa ■ veseliem učd. če ima vsak čas pričakovat«, boli si d'iak ali uradnik, da ga zaradi tega posade" ored vrata! K liko mladih lubi poznam ki 'majo r«sno voljf> in sposobnosti učiti se ruščine, a iim to if zgoraj navaden h razlogov ni? mogoče. Je-li v resnici 6na želia. ki jo je izrekel pred letom dnij „Slov Nar." nemogoča, da bi se namreč osnovala mala družba znamenom gojiti in razširjat« znanie ruskega jezika in literaturo? Kednostne ol ke, da je blažen ideal človeka? Ali tako nij bilo, nij smelo biti? Svet nij hotel potrebovati kažipotov v dosego človeškega poklica — nazaj je moral narod slovanski, in Slovenec moral je biti nesrečtnl S6 zvijačo, s tako zviia^o, ki jo rodi le naj-b« Ij ■ ma zavist 'n najbolj surovo baibarstvo, delalo se je na to in tu li doseglo, da se je to impozantno Slovenstvo odtrgalo od svojih bratov, da se t^ra laglje tišči v teinoti in tavi. V resne! Malo piše zgodovina o nas, a Se rrez to razi te bo solzć, krvave solzćV da teško, preteško brati je — rodoljubu. Grth je bilo, ljubiti svoj dom, ali tach greS nikov je bilo malo. Naša zgodovinska preteklost podobna je onemu pokopali&fu ob uri poluoofnih duhov: gomile ua h očetov, druga pob g druge — čuje se strahom jok robote in sužnosti — hi e Be trepetom škripanje zob vseh onih premnogih izdajalcev domovine — — nud grobovi pa plava duh Samov, 6i mogočni duh, ki ustvarja v potomcih ljubezen do domovine in njene preteklosti. Da! ČaB je pretekel! Narodi za narodi hiteli so tja po zgodovinskem poznrišči s svo-limi deli, slavnimi in neslavnimi; tu in tam so postali, požalovali, poveselili se. p stavili spomenik svojemu imenu in — izginili v svojih n/. aluihli Nij j h več! Al' ne tako naša domovina! Nje nijso zatrle vse vihre preganjanja in zatiranja, 6ua preživela je svoje sovmžoike, iz krvi preevela je domovina m- ena. domovina krepka. Divoli stol li — dovolj |oU't! Smia osoda zmajala je z glavo nad to notranjo močio slovensko ! Nu trebalo dok *i ! Boreu ali plemenit mož stopil ie na vrh VrSaca, ubral svoje strune in za-klical: „Ilirija, vstan1!" In vstala je lepa ko jutranja zarija in po- Ibegnili so vbi besi zavisti in sovraštva! Ia Bkopnelo je vse kovarstvo osode! Ali zdi se mi. da iz. maščevalnost' iztrgala je osoda materi S'oveniji njennga najlenšega in naivredneišega sna. Zbrali ie vanj vse slovensko trpljenje ia kazala: evo Moveka! AH omahnile so jej roke nad to močjo, da strmela je: evo moža! Da, to "e človek, to je mož to je heros naš Pre širen, ki opomin s'avimo mu denešnji večer! To je Fr. Pre Siren, ki rodilo nam ga ie nebo denes 79 let! Narod, poslan ti je rešenik — spieimi ga dostojno 1 To je naš Preširen — in zopet vprašam : „('e ve kdo za druzga — "Naj reče od kod!" Res, da „pevcu vidno snča Uže" in da Bslep je, kdor se s |)etjera ukvarja" — ali naš Preširen porodil se je iz tragike svojega lastnega naroda, tragike, kakeršne lažnjiva zgodovina še poznati nehČe. On moral je vzeti na-:o vrhu gorja vsega človeštva Se ono pre-krivično gorjć svojega naroda Blovenskega, goric, katero pretrpeti je moral Se jedenkrat sam v svojej osobi. Pesnik Preširen je po- iS mesta 5 decembra [Izv. dopis.] (Po smrti grof« Barbo) "Vtorek, 23. m. m. dopo'udoe zapoie mrtvaški zvon v kapitlji. l/udje se povprašujejo, kdo je pač zopet zaoustil ta svet. Naenkrat Re sliši glas: Naš Barbo ae je preRelil v boljšo domovino. Nij mi treba opisovati britkega utiša, ki ga je napravila ta prežalo^toa ve-t na vsacega pravega rodoljuba. Iznad našega ^Narodnega doma* zavihra. črna zaBtava, v znamenje, da žaluje za svojim blagodušn;m podpornikom. Globoko v srce Begal je milo-tožni g^s kapiteljskih zvonov, ki bo ta dan, kakor tudi na dan pogreba oznanjali, da nehalo je biti srce, ki je bilo polno ljubezni do mile svoje domovine. B'agfga Barbo — nij več! Žaluj za njim, Slovenija, izgnbila Bi vrlega boritelja, ki je delal za tvoj blagor skozi celo živenje, do zadnjega izdihljaja. V resnici ljubili smo ga, a B »g imel ga je de rajši, vzel ga je k sebi. Bil je pnkojni B*rbo plemenitaš v pravem pomenu. Prepričanja njegovega, da Be bojuje za pravično reč, nijso mogli ujiogniti sovražni napadi. BI je vedno zvest sin naroda; srečen videti narod svoj, bila je njegova želja. Da bi svojo ljubezen in udanost do nepozab-lj n-ga pokojnika vsaj n kol ko tudi v dejanji pokazali, podala sta se t:osp< da M, odbornik in T. i podpredsednik narodne čitalnice v Št. Rupert, kamor je bilo truplo rajnika z Dunaja prepeljano, da tam v imenu novomeških rodoliubov zadnjo čast izkažeta neutrud Ijivemu boritelju za narodne pravice. Gospod M. imel je častni, a ob ednem žalostni nalog, da dražega mrliča izroči materi zemlji. Pretresla je srce vsakterega navzočoih mila pesen „Jamica tiba" in veličastni „Benedictus". Spolnila se je blagemu Barbo vendarle želia, da v ?emlii domači počiva njegovo truplo. A s tem vrli novomeški rodol ubi še nijso bili zadovoljni. Pela se je 4. t. m. slovesna črna sv. maša za dušni pokoj rajnika. Bilo je pri tem žalostnem opravilu navzočnih mnogo nuj odličneišib narodnjakov, ki so molili, naj mu oče nebeški na o iem svetu dodeli mir. kojega tukaj, kjer vlada le prepir in sovraštvo, najti nij mogel. A gaslo, koodnem obziru v tej zadevi največ trpi. Ne trdim, kajti to je pedngogično vprašanje ka bi ženska ne mogla biti dobra odgojiteljica mladine ali tisto vedno nemško tarienie nam pri tem sp'du ns dopada, in v velikoj večini so te učiteljice prave germanizam rice. To velja v prvej vrsti pri nas. Pa o tem ne dalje, kaiti nežni spol je zelo občutljiv, posebno o zimakem času. Mislili si boste gotovo, da višja oblast za moške učiteljske moči boli skrbi. Di, pa kako, da se Bog usmili! Na dekliškei šoli pnduču;e Blovenščino tist znani glasoviti Locbniggg. s'cer rodom Slovenec, a Bvoj matfrinflki jezik tako grdo zaničujoč, ka ae je pri lerošrrej učiteliskej korfnrenci očitno vpričo svoi h kolegov izrazil, ka si oven alt' ne ume. Istina je, da on nikdar dosti n j znal ker bil je prelen, da bi Be bil svojega jez ka pravilno naučil; po daljnem bivanji na zgorenjem Štajerskem pa je še to pozabil, kar se je bil kedaj pehoto navadil, tako, da ga zdaj v naščini nže vsak hlapec prekosi. In take učitelje ima naš mladi nežni spol. O suneta simplicitas! Zadosti ie german'zacije in zadmi č-ra je, da dobomo učitelje, ki jc.ik, katerega govori rand, mej kojim bivajo, spo-štuiejo, ne pa ofit ^o zasn ehujejo, in da se od njih terja, ka ga pravilno umejo. To zahteva tudi zakon, za to zahtevamo od vlade, da naj bode tudi v tem ozira nam Slovence« pravična. Domače stvari. — (Iz Šoštanja) smo še pred v čer an iem, na za včerajšnji list uže prekasno preieli tala telegram: »Okrajni zastop je votiral hvalo ia nolno zaupnnie urni Merskemu predsedniku zaradi možatega postopanja dne 5. t. m. Grofa Hohenvvartn čestita ob odlikovanji, ter mu tud' izreka hvalo in zaupanie". — (Drugi batalion Knbnovcev v/ Ljubljani.) Mnogo pred določeno uro je prišel ta bataljon, močan 13 častnikov in 360 vojakov, v Liubljano. R°klo se je, da prida v nedeljo ziutraj ob 5. uri, a uže ob Štirih se je vlak pripeljal in tako so oni gospodi« od sprejemnega odbora in mnogi častniki, ki se nijso bali mraza in ai pogumno prikratili spanie zjutraj, zastonj Sli čakat na kolodvor svojih roiakov, kajti prišli so na kolodvor še-le ko bo dospevši voiaki bili uža v kasarnah. Tem pri«rčneiSi pak je bil apre-iem zvečer na Ftsrem strelišči, kjer je bil pripravljen banket za došle vniake in častnika, in sicer za prve na celeri i in v prvem nadstropji, za druge pa v malei dvorani. N« galeriji ie svirala mestna godba. D'šle gost« je goap. Bučar pozdravil v slovenskem nagovoru gosp. Lašan pa v nemškem. Ni-mesto deželnega predsednika gosp. Kal H na je pozdravil domače vojake dvorni svetnik vitez Schijipl. Tudi g. KalteneggT je povzdignil čašo na nlavo naš»m rojakom. Poveljnik major Gindel se je zahvslil na ČPstneTi sprejemu. Silno navdušenje pak je pozval kratek slovenski govor domačega vojaka, ki se je zahvalil v imenu vojakov; gromovit soglasen „živioa je potrdil, kar je slovenski vojak govoril. Potem pak se je So mnogo nap'valo na naša voiake, na ljubljansko meščanstvo, na vodstvo ljudske kuhinie, naposled pak se je mladina zasukala po taktu mestne godbe. — (Čitalnična beseda) m'nolo nedeljo je bila dosti dobro obiskana. Občinstvo ie bilo z igricama po pravici zadovoljno, ker sta se vseskozi dobro 'grali. kar je tem veče hvale vredno, ker so b le g'avne, glede značaja popolnem razhčne naloge obdb. iger v jednih in istih rokah. — (Z mrzel najden) je bil včeraj zjutraj gruntar Matija B *ž— iz Tomačevega št 19, 33 let Star, oženjen, — na cesti svet. doba svojega mučeniškega naroda, žrtev domovine ! Skoro da bi vedel hvalo osudi, da je zh toliko časa slovenskemu narodu oslepila um — srca nij mogla! — da nij tapninal svoie bede in v nebo upijoče nesreč-*. Kako bi bde to (spoznanje? Ne kaj drugače, koje moramo imeti fie mi v tem devetnajstem veku, mi. svoje narodnosti svesto', — ne kaj drugačno, ko 6no Preširnovo, ki mu je smrtno rando srce, da vrele so iz ruleč- krvi ne-Bmrtne pesni skeleče otož iost< in neskončnega hrepenjenja. Kako je moralo čutiti to veliko srce ! Čutiti to sto in utoletao bridkost bIo-vensko! Vedel in znal je vse bolje ko vsak drug. In omagoval je uže pod pezo tako ob razsutih Slovenstva stebrih! Ali omagal nij! In on, „pevec brez upau je mogel upati, in 8 proroško gotovostjo naznanil je oveseljen, da konec bode trpljenju, da „Vremena Kranjcem bodo se zjasnile, Jim milfie zvezde kakor zdaj sijale."j Gospo Ia slavna! To je moč, pred katero mora zagrmeti prej ali slei o^oda sovražnikov ! Tu smo — in za soboj 'mamo preteklost! To « naša pravica, prav naša pravica in moč če tudi je nijso pisali mogočni potenteti z »rlovim peresom na pergament, ali zap'sana je, neizbrisno zu pisana v naša domača tla s krvjo naših očetov. Pravico do živlienja in samostojnosti imamo mi v svojej krvi — in te nam ne vzame nihče! Gospoda, to je moč ki jedina mogla je poroditi nam velikana Preširna, ki tako močan v samoupu in značaju izpregovoril je z besedo in dejanjem o narodu slovenskem, njega veliavi in bodočnosti. To je moč, ki je navdajala od nekdaj uze bor;telie naše, ki navdaja — vekovita lim slava! — naše junaške besednike pred tujim velikim svetom. To je tudi ona moč, ki nas je navabila sem, da pokažemo jasno in glasno ljubezen do svoje domovine sloven -ke in slovanske, da jo ponovimo in okrepimo. In prav tako! Tak narod, ki ga poko- pali nijso toliki in taki udarci, — tak narod mora živeti in bode živel! V resnici! „Naj vitiiirja moč razsaja, Hraste cepi, skale maja — Večna bo Slovencev čast!" Tako bodi! T'st orjak Triglav, ki je -toletja zrl na sužm narod slovenski, ki gledati mora, kako nam je še dandenes biti boj za goli život, tist Triglav bode videl, kako na'- narod praznuie dan rešitve, kako svobode vesel sluša nauke više modrosti, kako vzornik •e svojimi brati vred srečen z evangelijem hubezni po mirnej zemlji širi slovansko omdco bratu jubja in vesoljne zadovoljnosti! Gotovo zašije lepša zanja, gotovo napoči slovenski dan. In genij Preširen, ki je z nami trpel, bo se z nami veselil — tedaj bo tudi slava njegova največja! Iu v to kličem: Slovenska dom o* vina naj živi! Slava Preširnu! M«rtina poleg St raj sel novega kozolca — na ljubljansskem polji. — Kakor se alifli se ga je revež h moči precej nasrkal t noči domov lezel — in v snega obtičal; — na Bani ho ga ealožili in hoteli v deželno bolnico odpeljati — ali revež ja u?a v Kravjej dolini pri mitnici duh izdihnil. — (.Kranjsko učiteljsko društvo") — Krainiscker Landeslehrerverein— Jo imelo G. t. m. občni abor in pri tej priliki jednoglasno sklenilo, da se vpelje pri izdavanji šolskega liata Btrogo jezikovna jedna-kopravoost. V ta namen se ju tudi z veliko večino glasov (bilo je navzočnih 30 učiteljev in učiteljic — največ iz Ljubljane), da ne izdaje jadna številka lista v slovenskem, druga pa v nemškem jeziku. Za uredovanje obeh se je naprosil g. Zima. Ako pa hi on Mlovenskega dela ne mogel prevzeti, oskr boval bode to g. Lap a j ne iz Krškega. — (Umrl) je dne 6. t. m. v zagreb ikej bolom milosrčnih bratov Matevž Dren i k, župnik v Cerovci, rojen Slovenec iz Cerknice. Pokojni je nekaj let kaplanoval na Štajerskej meji in oobro poznat ter jako priljubljen bil na vsem Dtzeijskem. — (Iz Stražišča pri Kranji) sa nam piša: Daje fle dandenea mnogo ljudij, ki pri vsakej priliki slutijo copernijo, kaže Ble-dača dogodbica: Pred tremi tedni začelo ja v Baše) vasi pri C— straAitt. Kadar se je namreč smračilo, pričalo b« ja po dvorišči bombardiranje s — krompirjem in repo. Oi kod jo vaa ta čudna toča prihajala, Umu nikakor aijao mogli na sled priti; sklepalo Be je torej, da — BtraSi! Prvi večer strašilo je la domača. Drugi dan se jo to hitro razneslo po vaai in • mraku zbralo sa ja uže mnogo radovednih ljudij, ki so čakali, kaj bo t-e strahom. N« dolgo in uže ja frčala repa in krompir po dvorišči in marsikateremu radovednežu priletela je kaka taka bomba ob glavo. Stare bakice in pobožne tercijalke križale bo se, ter dejale, da je to prst božji. Ugibalo se jo to in 6no, kako bi sa strah „panalw in kdo bi to eajbolje umel. A ko je nehalo strašiti, razšli ao bo zopet ljudje in nij bilo treba strahu .panati". Tretji večer začel je strah zopet ovoje burke uganjati, kajti krompirjevo in repno strelivo je zopet frčalo po dvorišči, da je bilo veselje. Cela vas vrela je vkup. Zdaj ao ja pa nekaj mož spravilo na nogo in iskali 00 strahu, a našli ga nijso, kajti .strah je VOtel in okrog kraju ga uič ni|u, pravi Htar prtgovor. Kamor so šli, povsodi je letela na nje repu in krompir. Tu nij pomoči, so rekli, ta je /.uc prano. Kaj tedaj storiti? kajti strah ja še /.mirom svojo burke uganjal in bombe .domačega" pr.delka metal po ljudeh. V tej zadregi oglasi se bližuji sosed, oče .1—. nJa/, pravi imam doma star puternošUr, katerega no mi žegoali kapucini v Loki; ako tu ue pomaga, potem je ves trud ■astonj." Mož gre domov in kmalu prisope z veličin paternostrom V roci. Ta le ga bo „panal", če le Ham vrug aij, pravijo oče J—. in stopijo na dvorišfo Kaj ao počeli h patcrnoAtroin tega ne vem ; a na« n-krut nastane hrup: „Htrah je tu!u, in pr.c. frali ■o v vežo — domačega pastirja, mladega fanta lina ! Zapazili ho ga namreč, koje v temnem kotu stoječ metal krompir in repo po ljudeh. Ta porednež strašil je teduj uže tretji večer in norce bril z lah U o vestnim ljudstvom. Zato ga jO pa tudi marsikateri malo pocukal za Ubo, 4>če — pa stopijo k fantu, ga ko hvojiui že- gnaaim paternoitrom trikrat oplazijo okrog glave in pravijo, tako, zdaj si pa apananu. Potem so dali tinta v klet pod ključ, a co-pernik je copernik: drugo jutro g« nij bilo notri, izginol je kakor kafra. Iu reklo se je sai mora fant ven lar l».ti z vmgom v zven, kajti iz zaprte kleti jo je popihal, ta jo pa _DJHJHtrru. Kazne vet*ti. * (Nesreča na lovu.J Doc 5. t. m. je srbski knez Milan s svojim sprtuiotvotn bo šel na lov. Pri tem tie je b ucajno sprožd« puška kmzovega stric«, poikovuiaa C*targin& in zadene v ii»o/ite gospod.č.no !u odgovori /.uravmk. tiusju je na to baje zelo debcio pogledala zdravniku in — moža; kuj je uioz storil, lega ue vemo. Javno zahvalo Izreka podpisani odbor hI. „Slovenskoj Matici" /,a ip darovanih K nji^r. v Krikom, dnu 7. deoembra 1879. Odbor O kr aj n e O č 11 o I j h k e knjižnic u. Umrli v IJialJiJfttiil. 5. docnmbra; Ana ToiuAic-, delavka, 22 let, v (iiiiilr.ri St. H, ta pljlltlli) tuberkulozo. li. di coiuliru : Anton .leve*', hiii ^oMpodurjii, ii in., v ornoj vaai Ib ~c. 7. dceumhra : Mariju Toniju, frimpndarira, 77 let, /.n HtaroHijo. — Henrik Botunuo, lokami salatent, im let, na cesarja Joalpoveni trgu "t* /:l pUaono . dooombra: Ana Bniolnlkar, Aivitja, .".i let, sa vuotjotu trabuioe lOreaioe. — Martin Juraj, dninar, r»H it,t. 7. dooombra ! Marija Ambrož, dokla, 211 let, za trculikn. 1'asjiMi« il cciubra: Pri tift.i.h Hrumi«. It, Kuoovja. — Scbopll, liaut/, Basoli ia Dunaja. _ Pri Trinker ii Trbovlj«. — Voaol is Dun.i i — Milaveo iz Livna. — Aniaita, Jiher u Duii.1,.1. Pil «» atrljMkem cesarji t Žvokl iz Ljubljano. Dunajska borza 10 decembra. i. 1 /. V I f' I 1 • > l.'H.^I t.......'I M. MMMal dri. doi|( v bankovcih iCld. 70 kr. .notni drl. dolg v srebru 70 '.i»wi rema 80 -*•><» dri. puaoiilo 131 m — * vk. ii .ii 11> i ii •< banke 8 li _ VreUitno akcije 2 0 Mi 60 .oiiiioo iS 65 Irabro — _ * ifaoau m 30«/. m j. ar oekiui 6 04 '■ j..h in' umrli.- . I>7 m 7 • m JPoMlaaiio. Besede, kaUrei sem podpisani v gostilni g Nace Ilovi!.« iz Postojoe proti slugi M..tiju PlaOltU iu drugim gostom nTukaj ste denea Slovenci, ili'iuti Nun.c, in deaes Lalijaui", .ur ncu proti Hiug«: .vi gospod nijste drugega vi edin, kakor oa bi se vas mej otrobe pome Saro in da bi vas svinje »u dlo; prišli boste se beračit k meni", govoril, moram javno reči, da sem bil uekol.ko vinjen, da mi je žal m da moje besede nazaj vzuuiem. (M*) A. Crorjup. Učenec /. dobro Ai.lskn izouiiko, /.možen HlovoiiNke/ra in nem« Hkr;ra Jesika, aprejuio hu tukoj v prodajalnico % uia-iiutukturnim bliiKom poilpiHuuc^rn. V Beljaka, dat 10. decembru 1878, (57S-1) 11 - ^VfsViOMtk Natečaj. /a Ofkl bljovanjo policjJHko varatvuno ftluibe v občini Trbovljah, in aicer v vaačh '■ rl»o\li«- iu llrMNlmU. ■urejmetS ao v nluftbo tJikoj dva re-cld.xiT.llca, (VVucbiiiainiur). V prvem kraji »lobi redamik, ki ima razcu varstveno nlnibe onkrbovati tudi knjigo za taj00| letne plsoo K'd. 400.-— prosto itanovsnjc Ia shišnenb) nliirko, v drogen pa gld.o00.r~ na leto, proato ata-novanje, kurjavo iu Hlulbuuo obleko. ProAujiki /.ii to (dii/.lii morajo bili vufliM slovoutikupi in imutAkoga jeziku, doaluaanl podeaotaiki, lončarji »li ainioći ru- duruiki. i.aHtnoroćiio plsaM prošnjo inom VHiik dotičnib hiiiii oddali uiiJNkriijiio do 2(1. •!■■«- 1. nt. Občinski urad v Trbovljah, dno 7. decembra 1871). Zupan. ► (f»77 Hdtel Voisk Udano jiodpiHani dovoljuje hi hIhvihuiiu T ob&lnifevn, posouno potujooemu, nasnanltl, du W je odprl tu nov li<»l«il. k> Dnin no isvratna pbaća, kakor tudi okoanz i jciiiiu po najniljej oonL W Solni za prenoćiti dobe ho /.it 40 do '<'" kr. k> /u mnogobrojni obiHk prosi . (668-^8) J. VoJSk. k Klavijature, ki igrajo -1 z(>0 komiidov, /. ekupn-nijoui ali bros mih, ■/. mandolino, bobnom, ivonokl, ka-■tanjeu, noboikiml glasovi, liarfo itd. Slitillji«*^ x ^oilho^ ki Igrajo 2 do 10 komadov; potom nccoHHiiiro, ■tajala »a Hinodkc, AvujenrHko biAieo, iilliuuio za fotografijo, piHulnlKi-, Akiiiijico /.u rokavu'«', piHoumko tožnike, cvitliCim vii/.o, otui ziisniodko, (obaOniee, piaalne mizo, aklninco, kozarce za pivo, denanuke, hi«ilo itd., vso ■ godbo, /.mi nun aajnovejto in uaJbo\)le priporoča J. Hi Hellor, Bern. 't/G" Jamči ie, da mj pouarujoiio, uuno onda, ako M ilii'rktuo kupi; tu j i/.dolok jo vmik, ki noiiui mojega Imena. Tovarnaja v vlaitnoj loAi. (K 1.'Dj> ■jiio'imtz u; oninuj uiuj'ijgod amUlinOO ouuaojjhiih «>ii|.»|)'/.iu luotNir/. Jiiiuf.Aitpt ip>pi| o.ulun lam vpadv op it.npiia.\ou po opiii) uh Aoipmj.i 000*08 nsonnoiU jia.u midouku ooi Izdaielj ia urednik Makso Ar unč. Lasiuma iu tisa -Nniouu« nanarue'