^-
Jntraaja Udaja.
4Z5. uma.
V UDMini. i srrto. me 30. Bovembra 1910
Cena 4 vinari«.
Utnlh XLIII.

Jutranja izdala v Lfabllanli
*se leto...............K lfr—
odI leta...............»i   6'—
Cetrt leta.................   3 —
na mesec...............„   110
Dopisi tiaj se franklrajo.  Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova nlica št. 5. (? pritlttja Jevo)   telefoo it. 34.
Izhaja vsak dan zjutr^j.
Posameua iteTtlk* 4 viaarj«.
Inseratl: 65 mm Široka petit  vrsta   14 vln.   Pri vetkratnl Inacrdji
po dogovoru.
Na pismena naročlla brez Istodobne vposlatve ntrotnine se ne ozlra.
Jvtraa|a Izdaja po pofttl sa Avstro-Ogrsfco:
vse leto...............K  18 —
pol leta................,    9*—
četrt leta................,    4 50
na mesec...............„    1*60
Za inozemstvo ćelo leto.........„ 28* —
Upn?niitvo: KnafJoft nlica 5, (spodaj, dvorisče levo), telefon it.85.

Najnovejše vestL — Brzojavna In telefonska poročlla „Slov. Narodu«.
Državni zbor.
S. — Dunaj, 30. novembra. Po-slun>ku zbornica je včeraj sprejela telo vrsto resolucij ,ki jili je predla-<;al dragi nj sk i odsek ter posainezni poslanei, nieil njiiui tiuli resolncijo, (ia uaj se kakor hitro mogoče prične / graihijo kanalov v Galiciji. Resolu-i-ija socijalnih -domokratov, katera trrtija vlado, ker je sklieala tako pozno državni zbor, je bila odklonje-ua, ravno tako revolucija, v kateri m protestira proti zvišanju telefonskih in drugih pristojbin ter proti i.višanju ceu tobaenih izdelkov. Nato >e je pričela debata o draginji mesa, .oda navzlic naineravanemu nacrtu, (ia naj bi bila debata že davno končana, se ni posrećilo, privesti jo do konca. Sporna točka med zastopniki uie.st in delavstvM na eni in a<rrarei i:a dni£-i strani je bila ta, ali naj se c meji časovno in kvantitativno uvoz ar^entinskegra mesa ali ne. V dra-^hijskem oilsekn se je sprejel — kakor znano — predlog:, da naj bo uvoz mesa kvantitativno popolnoma ne-mnejen, torta le za čas do konca leta i:>ll. Proti tej omejitvi pa so nasto-
• ili zlasti socijalni demokrati, pa tuđi zastopniki meščanstva, ki so opra-vičeno i>ovdarjali, da bi se vsled velikih priprav in troskov, n. pr. naprave hladilnic, posebnih ladij ne na--el nikdo, ki bi hotel prevzeti uvoz mesa, s katerim bi moral že koncern !♦ ta 1911 končati. Trgovinski mini->ter dr. \Veisskirchner je branil ča-m>viio omejitev, za kar mu je poslanec Lecher očital popustljivost na-I-ram agrarnim tendencam. Imenoval ^ra je agrarnepra trproviuskega ministra, s katerim je združena personal-i:a unija, ki se danes ne ve, ali naj bi Ml raj** dunajski župan ali minister. tlovoril je nato se zastopnik Kočev-< cv grof Auersperg", kateremu pa so ^K-ijalni demokrati skoraj skozi ves njegov govor delali take medklice, <ia skoraj ni moprel govoriti. Me 1 'Irugini    **> mu  zabrusili     v    obraz:
Clovek, kakor vi, nima pravice, lti iii*-<l ljudstvo!« Poslanec grof Auer-vP*rg je zastopal stališče, da ne more Mti govora o kaki specijalni drajrj-iiji mesa, pač i>a o splošni draprinji, ki tlači agraroa, me&čana in delaveu ju kateri se odiM>moči ne da. V stvar-i!«in in učenem provom je poslanec Ho!y nato zastopal stališče agrarcev, na kar je bila seja prekinjena in ob pol 7. zvečer zaključena.
Hrvački poslanci nišo vstopili t »Slovenski klub«.
S. — Dunaj, 30. novembra. Na podlagi klerikalnih informacij so nekateri listi in tuđi mi snoci pri-nesli vest, da so včeraj dopoldne iz »Zveze južnih Slovanov« izstopivši dalmatinski poslanci: Dulebić, Ivani-išević, Perić in Prodan vstopili v Slovenski klub« in da ko tuđi že pri-wjstvovali včerajšnji seji »Sloven-fckepra kluba.« Ta vest pa je v eelem neresniena. Predvsem poslanci Dn-lebič, Tvanišević, Prodan in Perić f»<lločno ziinikajo, da bi bili vstopili v »Slovenski klub«. Nasprotno pou-
darjajo, da so osnovali svoj lastni lirvaški klub, ki bo le s »Slovenskim klubom« v parlamentarnem stiku, ktu* je to pač potrebno, ako si hočejo za tako inajhen klub zasigurati vsaj možnost, podati v državnom zboru kako interpelacijo. Z druge strani pa je tuđi laž, da bi se bili udeležili elani »Hrvačkoga kluba« včerajšnje seje »Slovenskoga kluba«. Tam sta bila le poslanca Dulebie in Prodiin kot zastopnika »Hrvaškega kluba«, med tem ko se Ivanišević in Perić seje ništa udeležila. Med slovanski-mi poslanci se mnogo ugiba o pra-vem vzroku izstopa teh poslancev iz »Zveze južnih Slovanov« in se seve-da njih izgovoru, da bi bil dr. Smod-laka pravi vzrok njih izstopa in koraka, prav malo veru je. Nasprotno s*1 zatrjuje, da je pri ćeli tej zadevi igralo tuđi materijalno vprašanje važno vlogo. Zadružna organizacija v Dalmaciji, katero vodi poslanec Ivanišević, je — kakor znano v velikih denarnih stiskali in baje je zago-tovilo, da dobi dalmatinska zadružna organizacija pri ljubljanski klerikalni »Zadružni zvezi« kredit, jako odločilnega momenta pri izstopu omenjenih stirih ix>slancev iz »Zveze južnih Slovanov«.
Enotni češki klub in »Slovanska »Enota«.
S. — Dunaj, 30. novembra. Kakor je dunajski poročevalec »Slov. Naroda« izvede 1 iz popolnoma zanes-Ijivega vira, je parlamentarna komisija enotnega če^kega kluba v vče-rajsnji seji v zadevi razmerja dj »Slov. Enote« storila jako važne in odločilne sklope. Enotni češki klub hoeestopitik obeina jugoslovanskima (iržavnozlK)rskii! a kluboma s predio-goni, da naj se /. »Slovansk*- Enote« mesto dosodanjc !ahne in le slabo po-^luj(»če parlam« tarne zveze vstvari stroga in enotin parlamentarna organizacija. Enot-ii češki klub je pripravljen fK)stopati solidarno z Jugo-slovani, t<nla lo K(>* strogo ortranizi-rana parlamentarna organizacija, kot stroga parlamentarna enota. Enotni češki klub bi tvoril v »Slovanski Enoti« poleg »Zveze južnih Slovanov« in »Slovenskoga kluba« tretjo enojko. Tako organizirano »Slovansko Enoto« bi vodil stalno voljeni načelnik. Za načelnika te enote bi bil določen nekak turnus, pri katerem bi seveda odločevalo moči ]»osameznih v »Enoti« združenih čla-nic primerno število. Kot organizacijsko pravilo naj bi veljal princip, na katerem sloni tuđi sedanji enotni češki klub, torej pred vsem princip skupne organizacije, princip subordinacije pod sklepe »Slovanske Enote« in načelo podrejcnofitl. Enotni češki klub smatra tako organizacijo »Slovanske Enote« za neobhodno potrebno, ako naj »Slovanaka Enota« postane dejansko enotna parlamentarna korporacija, s katero bi bilo moffoče pri vseh vainlh vpra&anjih operirati.
Za slučaj, da bi Jugoslovani, pred   katere hoće enotni   oeski klub
stopiti s temi predlogi, ne sprejeli, bo moral enotni češki klub izjaviti, da se je njegov sanačni nacrt »Sk*-\anske Enote« ]M)iiesrečil. Za slovun-sko jH>litiko v državnem zboru p;>-menja ta predlog enotnega češkoga klubu v času, ko »Slovansko Enoto« tako njeni prijatelji kakor sovražniki iz|KKlkopa\ajo, volevažen in veiepo-iiUMnbeii pojav, ki more postati mer<>-dajon za nadaljni razvoj vpliva slovanske politike na Dunaju.
AIe<l češkimi j>oslanci se odkrito poinliirja, da bi trajno skupno dclo-vanjo Cehov in Slovcncev bilo za obe stranki velikega pomena. Cehi so zlasti tutii pripravljeni, š? nadalje biti najzvestejši prijatelji slovenskih kulturnih in gospodarskih teženj, toda odkrito se tuđi poudarja na češki strani, da nikakor nišo več pripravljeni službovati nadalje kateri-sikolim osebnim namenom, ter zlasti poudarjajo, da so hocojo enkrat za vfplej iznebit? vpliva, ki g*a jo vode! dr. Šusteršič pod pretvezo in zanaša-joe so na njih slovansko naziranjo iz-rabljati v postranske svrhe, v svrho svojo osobno in strankarske politiko.
Zato pa pomenja ta prodlo^r enotneera češkoga kluba obenom tuđi v svoji obliki najostrejši odpor Če-hov y>roti na<laljnemu dr. Šustersiče-vomii vplivu.
Dalmatinske žoloznico. Z. — Dunaj, 'M. novembra. Včeraj dojvoldne je imel železničarski odsek ]K)slaniske zlK>rnico sojo, v kateri jo j>oslanec Dobornig' protlla^raU (ia naj se da vprašanje ^rloilo zviša-nja železniskih tarifov pri južni že-lezni(*i takoj na dnevni red. Poslanec Biankini je zaJiteval i>oja^ni! gh*-do dalmatinske železniee. Poslane u Biankiniju je odg-ovarjal žolezniški minister Wrba, ter so pri tom skliee-val na tozadevna izvajanja ministr-skej^a prtnlsednika barona Bionortha v avstrijskih dele^acijah ter poudar-jal, da jo vlada storila vse primerne korak«1, tako da je u pat i, da bodo v najkrajšoni času začeli s pripra\ Ijal-liimi tleli za žoloznico skozi  Liko.
Seja parlamentarno komisije enotne-ga č^^škeif« kluba.
S. — Dunaj, ,31). novembra, Par-lamvntarna komisija onotnogra če-škogra kluba jo imela včeraj popoldne ob 4. jhh\ prodsodstvom bivšegra ministra |>oslanca dr. Fiodlorja sojo, v kateri je za\T;ela stališče napram novim češko-nomškim spravu im pokajanjem, ki so bodo vršili na Drmaju, radalje napram podaljšanju po?lov-niškepra provizorija, nadalje je obrav-navala o postopanju onotneg'a češkoga kluba pri obravnavi proračun-ske^a provizorija, dalje o razmerju enotnojra češkejra kluba do »Slovanske Enote« ter končno o stališču enotne^ra češkegra kluba napram vo-doeestnim  zakonom.
Hrvmški delegati in orrski državni
»bor.
A. — Budimpešta, 30. novembra. Hrvaški delegati v ogrokem dr-ža\Tiem zboru so imeli veeraj konf<?-
lcnco, v katori mj sklonili glasovati proti indenmiteti ogrske vlade ter se posluževati pri vsoh svojih ^ovorih edino hrvaškepra jezika.
Trgovinska pogodba med Avstrijo in
Srbijo.
B. — Bol grad,    30.    novembra.
Skupščina je včeraj konca 1 a debato glede trgovinske pogodbe med Srbijo in Avstrijo. Danes govorita se srb-ski trgovinski minister in minister za zunanje zadeve, na kar se vrši glasovanje  o pogodbi.
Pofcledii'e stavke  na praški češki teh-
niki.
*»•    —    Pramca,    30.    novembra.
Predsodnik društva čeških tehnikov. Haase je bil reiegiran s praške tehnike in sicer kot i>ovzročitelj tridnev-nega štrajka, ki so ga uprizorili češki tehniki kot protest na češki tohniki in sicer na poljedelskom oddelku, ker primanjkuje primernih pre<lavato-Ijev. Sedaj je tuđi ostalih M odbor-nikov dotičnoga štrajkarskega giba-i;ja bilo pri rektorju in zahtevaJo proti sebi disciplinarno proiskavo, ker da so onako krivi kakor relegira-ni Haase. Vsi češki tehniki priprav-ljajo nov protestni štrajk.
Zapostavljanje  Sloveneev.
D. — Trst, 30. novembra, Nanae-sto pokojnoga kontrolorja Jegliča, ki je bil transprotni kontrolor in katero mesto je bilo nekak a slovenska posest, je imenovan Nemoć Zirkonig*. Zopet nov dokaz, kako dobro se nam Slovencem godi pod Sustoršič - Bie-northovim režimom.
Poročnik   Biščovie  —   vpokojen.
Z. — Dunaj, 30. novembra. Znani poročnik Biš<-evTie, znan iz afere Axmaiin-Biščevič glede gozdov v, Bosni, jo viK)kojon.
Obravnava proti tržaškim napadaU eom Sloveneev — preh>žona. A. — Trsi, 30. novembra. Včeraj dopoldne je začela pred tukajš-ijjim deželnim sodiščoin obravnava proti onim obtožencem, ki so dne 4. septembra na pad li Slovence. Kor pa je glavna priča Antonio Domarco zboloi, se jo obravnava na nedoloeea čas preložila.
Portugalski nionihi so ne naselijo T
Avstriji (?)
G. — Praifa, 30. novembra. Kakor poroča klerikalni list »Cech«, so norosnično vse vesti, kakor da bi se naaneravali iz Portugalsko izgnani monihi naseliti v Avstriji.
Atentat  na grškega   ministrskefra predvodnika Veneselosa.
A. — Berolin, 30. novembra. 1» Aten poročajo, da je bil na vlak, v katerem se je vozi I grski mini&trski predeednik Veneztdos, izvršen aten-tat. K »roči pa je atentat ponesrečiL Ta dogiKlok jo %-zbudil v ćeli (irski veliko senzacijo. Kralj je Venezelo-su če^tital, da jo srečno unel atentatu. Iz oolo dožolo prihnjajo Venezr-losu čestitke.
Ukročen rjoveči lev.
Boinba, ki jo je vrgla vlada med klerikalce v obliki neodobrenega zakona o deželneni desetini 1 ijonskem posojilu, je zlomila tilnik dr. Šuster-šiču iu njegovim tovarišeui.
Učinkovala je nad vse pričakova-nje promptno.
V včerajšnjem članku smo izrazili nmenje, da je vlada namenoma n*ed državnozborskim zasedanjeni vrnila zakonski nacrt o deželnem po-Bojilu, da bi s tean imela v rokah učin-kujoče orožje proti obstrukcij. alu-rani dr. JŠusteršičevini. V tem članku smo tuđi omenili, da bo ta vladni ukrep imol brez dvoma ta vpliv, da se bo dr. Šusteršič kar preko noči spremenil iz rjovečega leva v krotke-ga niedvedka, ki bo plesal tako, ka-kor bo žvižgal in godel niinistrski predsednik baron Bienerth.
To naše prorokovanje se je ures-ničilo se preje, kakor smo sami pri-eakovali, zakaj, še predno je izšel naš clanok izpod stavčevih rok, snio dobili že z Dunaja telefonsko obvestilo, da je dr. Šusteršie že opustil svoje in-transingentno stališee nasproti itali-janski pravni fakulteti ter nastopil pot i>ogajanj z vlado.
Kandidat za vojvodstvo na slo-vanskein jugu, kakor imenuje »Naše Jedinstvo« dr. Šusteršiča, je od danes do jutri opustil svoja obstrukcijska nagnjenja in je dal ćelo po nemških listih razglasiti, da je popolnoma na-paeuo ninenje, ako smatra javnost njega za očeta poletne obstrukcije v dunajskem parlamentu.
On — dr. Šustersie — je glede te obstrukeije tako nedolžen, kakor no-vorojeno dete, edini krivec, da je sploh prišlo do obstrukeije, pa je — poslanee Ivan Hribar, pod eegar sugestijo in terorizmom &o baje bili iklerikalei prisiljeni poseči po orožju obstrukeije.
O, brihtna dr. ŠusterSičeva gla-.vica si zna pomagati.
On in njegova stranka sta čisto nedolžna na obstrukeiji, postala sta le žrtev lokavega Hribar ja, ki ju je premotil. A sedaj so klerikalei izpre-videli, tla se jih izrablja, zato tuđi niti iz dalee ne mislijo več na obstruk-cijo. Zato naj vlada pardonira ne-dolžne klerikalce, »znosi« pa se naj nad pravim povzročiteljeni obstrukeije — poslaneem Hribarjem.
Dr. Šusteršič in klerikalei se nam res smilijo, da se morajo izgro-varjati na Hribarja, če se hočejo resiti iz zadrege in zagate.
Eno pa nam pri tem ne gre v glavo, to namreč, da sta Šusteršič in »Slovenec« tedne in meseee na naj-podlejši način napadala poslanca Hribarja samo zbog tega, ker sta mu očitala, da je nasprotnik obstrukcij-
ske taktike. In ko je klerikalna ob-strukcija doživela popoln fiasko v parlamentu, je »Slovenee«, navdah-njen po dr. Šusteršiču, zopet obdolžil poslanca Hribarja, da je nastopal proti obstrukciji in da je s tem po-vzročil njen neuspeh.
Torej preje so klerikalei trdili, da je Hribar nadelen nasprotnik obstrukcije, a danes zatrjujejo z isto resnostjo, da je on njen duševni oče, in da so iklerikalei obstruirali samo pod vplivom Hribarjevim. Kaj je sedaj resnica t
Vzemimo, da je resnica zadnje, v kak&ni luči pa potem stoje klerikalei pred javnostjot
Tišti mogočni politiki, ki so preje vedno kričali, da so oni najvpliv-nejši faktor na Dunaju, so se dali voditi kakor psički na vrvici in komandirati od Hribarja, od tište ga moža, ki so ga do danes proglaŠali za ničlo, za nesposobnoga in docela brezupliv-nega politika na Dunaju?!
Res, s tem svojim trikom, da ua-prtijo Hribarju svoje grebe, so klerikalei pač dosegli rekord v vrtogla-vosti.
Sieer pa morajo pred javnostjo na ta ali oni način maskirati svojo retirado.
Ker nišo imeli drugega priklad-nega izgovora, so pač vzeli poslanca Hribarja za jagnje, ki naj nosi njihove grehe.
Oe se jim tuđi dokaže, da je ta izgovor ponesrečen in jalov, kaj to, samo da pred svetom ni treba priznati, da so klerikalei sramotno zlezli s svojo obstrukcijo pod klop, ker je ba-ron Bienerth stavil alternativo: ali opustiti obstrukcijo ali pa se odpove-dati  ilesetmilijonskega  posojila.
Izvrševalni odbor narodno - napredne stranke.
Seja eksekutivnega odbora narodno - napredne stranke je chines zvečer, na kar oi>ozarjamo člaiie.
»Slovensko  .  hrvaški  klub«,
Sedaj, ko so v klerikalni slovenski klub vstopili tuđi dalmatinski franko-furtimaši, l>o moral dr. Šu-steršičev klub spremeniti svoje ime. To je eden izmed pogojev, i>od kate-iimi so pristaši Zida dr. Franka, vstopili v slovenski klerikalni klub. Kakor nam }>oročajo iz Dunaja, se bo Šusteršičev klub spremenil v slo-vensko-hrvaški klub, za podpredsed-nika pa bo iz voljen dr. Dulibić.
Nas top    predsednika Elsnerja in od-stop dr. Kavciča.
Novo imenovani predsednik ljubljanskega deželnega sodišča Elsner nastopi svojo službo v četr-tek 1. decembra. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, je predsednik okrožnega    sodišca    v Novem mestu
dr. Kaveič že vložil prošnjo za vpo-kojenje. V današnjih časih pač ni iz-ključeno, da bo ćelo za predsednika novomeškega okrožnega sodišča imenovan Nemec. V novoineškein slučaju be bo vlada vsaj lahko izgovar-jala na — Kočevarje.
Klerikalna neetrpnoet.
Ni jih na svetu večjih nestrpne-žev, kot so naši klerikalei. Svojemu političnemu nasprotniku ne privošei-jo niti eksistence in bi vsakega ugo-nobili, samo ee> bi ga mogli. Kakšai bo ti ljudje, se prav dobro vidi iz le-toš njega koledarja Mohorjeve družbo iz listnice urednikove. Tu beremo besede takegu u adu teža iz Ljubljane: »Ako bo družba še dalje pošiljala . . . one smeti, bo število članov še bolj padlo. Ce se ml bor uoče ravnati po želji poverjenikov, sploh ne borno več pobirali udnine; tuđi ni treba mi-škulanee z 8 kujiRumi. Sama prevzet-nost in ne^trpnost tor ^rožnja, če se ne ustreži* njihovim ekstremnim že-ljam! Uredništvo je tega naduteža poučilo, da družba zagovarja še vedno ista načela, kot jih je od začetka obstoja, da pa tuđi hoče ]Kxlpirati ilt>-n»ače pi^atelje in umetnike, zato je l>overjeniki tuđi ne smejo zapustiti. Drug odgovor urednikov se glasi: »Na llberalee se ne oziramo, kakor sodi te, marveč le na dobro stvar. Vzemite lepo knjigo »Trije rodovi« (spLsal Engelbert Gangl) in videli bodete, kako pisatelj lepo ]>iše o duhovniku. Laudate Dominum omnes pente-s! Kdor hoče služiti dobri stvari, in če je žid, ga. ne smemo odga-njati.« — Tak odgovor pri nanih pre-napetežih S(*ve<la ne bo zalegel, ker jih preveva Jegličev duh, ki izreka prokletstvo nad vsem, kar ni fanatično klerikalno.
Onemeli  klerikalei.
V nedeljski številki smo že javili, da je vlada vrnila zakon o dežel-lem desetmilijonskem posojilu. Vkljub temu, da ima dežeLni odbor dan za dnevom dolgotrajne seje, ki so ]K>6večene izključno temu najno-vej^emu dogodku, vendar »Slovenec« <> tej vele važni stvari do danes še ni črhnil l>esediee, dasi bi bilo tuđi v interesu njegovih pristasev, da izvedo, da se vlatla brani odobriti ono poso-jilo. Zakaj neki molče klerikalei? AU ^ lx>je, da bi jeli njihovi volilci premišljati o stvari in tla bi se jim od-prle o<-i ter uvideli, da tira klerikalna politika deželno ladjo nevzdrže-ma proti gosiK>darskemu propadu?
Mestna   uprava  in  spomeniki.
Protekli teden je dala mestna uprava s primernim lesenim obotom pokriti kamniti studenec pred mag-i-stratom in eesarjev spomenik na Slo-venskem trgu. Tuđi Trubarjev spomenik    v Bleiweisovem parku    je iz
trpežneffa marmorja, a vendar in kanina, na katerega kolikortoliko vendarle vpliva zimsko vreuie. Nad^-jali smo se, <la bo mestni magistrat kakor druge, dal i>okriti tuđi Trubarjev spomenikz lesenim obotom, to-da prepričali .snio se, da je mestna uprava napravila prav glede Trnbar-jevega spomenika izjemo. in vendar ie splošuo priznano, da je prav Trubarjev spomenik uajboljše uiiietniško delo, kar jih premore Ljubljana. In takšen spomenik prepušča vladni komisar na magistratu mirne duše vsem vremenskim nezgodam. Takšno postopanje se obsoja samo ob sebi.
Glas iz občinstva.
Pre^l hišo v Prešernovi ulici, kjer je Herziminskega cvetličarna, ja vsako jesen in jw>inlad veilno vse mokro, ker latrtnik niina denarja in menda tu<li smisla ne, da, bi j>opra-vil raztrgan žleb, od katerega eurlja venomer. Tuđi dru^od, kakor v Stri-tarjevi uliei, v (it>siK>ski ulici j>rtMi »Narodno kavarno<% pred filhanno-i'ičnim društvom teče neprestano g btrešnih žlebov curkoma na trotoar, čim se priene taliti na strehi sneg. Ali dotični hišni j>osestniki nimajo toliko denarja, da bi dali popraviti strešnežlebe? Pozivamo mestno upravo, da napravi v tem oziru že vendar enkrat red, sk*er borno morali v Ljubljani jK>zimi v najlejušem vremenu hoditi po ulieah z iiežniki.
Falsifikator    Friedjungovih       doku-mentov je bil tuđi v Ljubljani?
Prijatelj našega lista nam piše iz Belgrada: Preiskava proti Vladimiru Vašiču, znanemu falsifikatorju takozvanih Friedjungovih dokumentov, je končana ter je vsa stvar izročena sodišču, ki dvigne proti Vašiču ob tožbo zaradi hudodelstva »veleizdaje«. Obravnava bo najbrže že v prvi polovici meseca decembra. O podrobnosti preiskave se čuva najstrožja tajnost, vendar pa se širijo po niestu naj razli čnejše, bolj ali manj zanimi-ve vesti o rezultat ih preiskave. Med drugim se tuđi govori, da je Vašić priznal ne samo, da je meseca aprila letošnjega leta mudil se dl je časa v Zagrebu, niarveč tuđi da je bila za-četkoma maja meseca letošnjega leta v Ljubljani. Koliko je na tej vesti resnice, se naravno ne da kontrolirati, prav verjetna pa je vest vsekakor.
Obriti čuki.
Katoliški orli ali kakor jih ljudstvo podomače imenuje, čuki, so imeli preteklo nedeljo, kakor je znano, javno telovadbo v »Unionu". Med drugim so predstavljali tuđi »mar-mornate kipe«. Gospodje, ki iinajo nalogo paziti na to, da se pri takih prireditvah ne žali nravstveno ču-stvo, so naenkrat iztaknili, da s>o marmornati kipi pravzaprav velika
LISTEK.
Na robu prepada.
Povest; spisal F. R. (Dalje.)
Te ujete besede in opomnje je imela neprestano v mislili, tuđi ko je jk> Olginem pogrebu urejevala njene dragocenosti, njeno obleko in brez-številna pi^rna, ki so jih bile polne vse mizniee. Pri tem je v miznici nasla pisemce, ki je bilo uanjo naslovljeno.
»Ljuba Lizika! Uališi liiojo za-dnjo prošnjo. Ce bi se po moji smrti moj mož porocil z Elviro, prosi očo-ta, naj da moj grob odpreti. To je prošnja tvoje umirajoče sestre Olge.*
Tako se je glasilo tisto pisemce, o katerem ni Lizika nikdar in niko-raur nič omenila, ki pa se ga je s strahom in z grozo domislila, ko je izvedela, da sta se Svetlin in Elvira poročila. Nikomur na svetu ni doslej ničesar omenila o tem skrivnostnera pisemcu in njej?a še skrivnostnejšem naročilu. Od ure, ko ji je Svetlin ob-ljubil, da se Bploh več ne oženi, niti mislila ni na to pismo, tako trdno se ie zanašala na Svetlinovo zagrotovi-lo. Sedaj pa je naenkrat, popolnoma nepričakovano izvedela, da se je Svetlin navzlic Broji obljubi poročil in ćelo z Elviro.
Lizika ni hotela izdati svoje tajnosti očetu, a na njeno živčevje so duševne muke tako vplivale, da se kar ni mogla popraviti.
Tretji *!an njene lx)lezni, ko jo je zdra\Tiik novič preiskal in ji za ukazal naj\tčji mir, se je Sancin ra\Tio pripi avljal, da se vsaj za ne-kaj ur odpelje v Trst pogledat v svojo kupčijo, ko se je pred hišo ustavil koleselj in je ž njega stopila mlada dama. Sancin, ki je pogledal skozi okno, se je kar vstrašil in odstopil nekaj korakov.
Kaj ti je, papa? je vprašala Lizika. Kdo pa se je pripeljal?
Elvira!
Ni mogoce!
V tem je že prihitela Marijanica v sobo. Tuđi ona je bila očividno raz-burjena, ko je rekla:
Gospodična Elvira — to se pravi, nova gospa Svetlinova je prišla obiskat gospodično Liziko ...
Naj vstopi, je ukazal stari Sancin in se obenein umaknil v zadnji konec sobe, docim je guvernanta, ki je sedela poleg Lizikine postelje, naglo zbežala iz sobe.
Elvira je vstopila, počasi in plaho. Zbrala je bila ves svoj pogum, ko jo šla na ta obisk, a ko je stopila v sobo, ji je ta pognrn upadel. Sancin se je iz svojega kota resno priklonil, a ni zinil nobene besede. Tuđi Lizika ni odprla ust.
Slisala eem9 da si naenkrat obo-lela... Prav žal mi je, Iisika . • ia rada bi vedela, kako se ti godi..,
Mehke in prezrene so bile te be-sede, a na Liziko nišo napravile vti-ska. Nekako nevoljno je položila svojo roko v ElvirLno roko in jo hitro zopet umaknila.
Hvala ti, za tvoje sočutje, je lekla hladno. Zdaj mi je že bolje in upam, da se bom kmalu popolnoma popravila.
S sklonjeno glavo je Elvira stala pred Lizikino posteljo. V sobi je vla-dal molk; Elviri se je zdelo, da bo ta molk večno trajal. Kebala se je, da je prišla sem; jasno ji je bilo, da jo Sancin in Lizika sovražita, tako hu-do, da ji še stola ništa ponudila.
To žaljenje je vzbudilo njen ponos. Rekla si je, da naposled vendar ni nič takega storila, da bi jo smela Sancin in Lizika tako prezirati. Rekla si je, da je uslišala Svetlina in se udala svoji ljubezenski strasti sele potem, ko je iz zdravnikovih ust iz-vedela, da je Olga izgubljena in da ji ni več pomagati. Prav, ko je hotela brez ovinkov povedati svoje mnenje, je zopet izpregovorila Lizika.
AU hoćeš biti tako prijazna in svojemu soprogu nekaj sporočitif je & trdim glasom vprašala Lizika in pogledala Elviri resno v oči.
Elvira ae je vzravnala in ponos no pogledala na Liziko.
Kaj želiš, da povem svojemu moiut
Reci mu, da je po pogrebu mojo sestre meni obljubil, da Be več ne poroci in da je prelomil svojo beseđo.
Na Elvirino obličje je legel tišti izraz nedostižne visokosti, zaraiii katerega so jo Ijiidje tako radi imeim vali  princezinjo.
Počakaj otrok, da spoznaš, kaj je življenje, je rekla mirno in prepir ljivo. Naravno žalost takega otroka, kakor si ti, potolaži človek, kakor jo pač mogoče, ne da bi takim tolažil-nim obljubam pripisoval kako re,< nobo.
Pošten mož st» otroku, kadar ie moje starosti, ne srne zlagati, je pi-kro odgovorila Lizika, Tak otrok, kakor seni jaz, otrok, ki je sedemnaj^t let star, zna namreč že razloc^evati med ljudini, ki drže svojo besedo n-ki jo prelomijo. Svetlin je prelomil svojo moško obljubo in častilo 1h\m-do. To je moja sodba o njem.
Mislim, da mu je jako malo 1^ žeče na tem, kako sodbo imaš «' njem, je dejala Elvira. Sicer pa »ina-tram, da je moj obisk « tem končan Lahko mi verjameš, da seni se silti^ težko odločila, storiti ta korak, ah storila sem ga vendar. Srce me )* premagalo. Ker praviš, da boš kinH lu zdrava, sem pomirjena in lahko grem. Z bogom!
Z bogom, je odgovorila Lizika
Komaj so se vrata zaprla ia Elviro, je »tari Sancin, ki ves čas obi; ska ni odprl ust, plan i 1 k postelji svoje hoere.
Lizika, ti si se zopet rasburila* je vzkliknil v veliki »krbi za svojeg* otroka. Ah, 6emu je neki pridla.. • CIMI« prtkofJM)        .
nevarnost. Ker se te točke v zadnjem iiipu ni dalo izpustiti, 8O varuhi nrav-noeti odredili, da se morajo tišti čuki, ki imajo predstavljati uiarinor-nate kipe, obriti pod pazduho. In s tem je bilo kocljivo vprašanje reše-110 v splošno zadovoljnost, odstranjena pa je bila tuđi nevarnost vsakega l>ohujšanja.
»Slovenski večer v Belgradu.
Kakor smo že poračali, je skle-3iil Srbsko - ruski klub v Belgradu a zimski sezoni prirejati slovanske veet*rt\ na katerih se imajo vršiti predavanja o posanmih slovanskih narodih in njih književnostib ter iz-vajati razne pevske in ^rlasbene toe-ke. Prva takšna prireditev je bii ru-*>ki večer. Sredi teg"a meseca bi imel |>riti na vrsto bosanski, na to češki, ■koncem meseva decembra pa slovenski vetVr. Ta program pa se je moral radi raznih zaprek spremeuiti v toliko, da se bo slovenski večer vršil šeL» tekom niesecii januar ja 1911. Kakor poročajo iz BeIzrada, namerava odbor naprositi kake^ra Slovenca, da lirevzame predavanje o stikih ui^i slovenskim   in   srbskim   narodom.
Slike z belg:radske^a  izleta.
G. Peter Strel iz Mokronoga j»k raz^tavil v izložbenem oknu »Narodne knjig"tirne« v Prešeruovi ulici šti-ri dobro vspele slike z izleta, ki ga je napravilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« meseea jul i ja tekočepra leta. Slike predočujejo slovenske izletnike na srbskem parniku »Vardar« ob izlivu Save v Donavo, sprejem slovenskih izletnikov v savskem pristanišnu, sprevod v mesto in slav-nost ob grobu slavenske umetnite Vele Nigrinove. Kdor bi izmed izlet-iiikov hotel imeti te slike, naj se obrne na pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« ali pa na g. P. Strela v Mo-kronopii. Skupilo za slike je določeno v društvene naniene.
župnik   x  revolverjem   v   cerkvi.
Doberniče pri Trebnjem je zadela, ne^reča. da je dobila za župnika prt-lioteninega fanatika, 35 let    starega Franceta Kralja, ki pa je tud i skoro vsiik dan čisto pijan in vsled tega se-veda tuđi nevrasteničen.  Proti fara-nom je nastopal oblast no.  Ni  ira   izučilo, da je bil lani v Trebnjem že na 10 K globe kazno van. — Dne 20. fe-hruarja    je  pri     popoldanski     <lužl i božji   molil   ka plan  France Golob     v Dobrniški   župni  cerkvi  na   leci   kri-žev ]x>t. Proti sredini cerkve so stali fantje Miklič, JStrajnar,    Smoli«:    in Tomažin. Pred njiini je stala kot zadnja tište vrste, ki se je pomikala od postaje do postaje    križevega    pota, Ciika Kaplan in mirno molila iz molitvenika. Na stopnicab, vodečih    na kor, so stali fantje Nače Kužnik, Jo-že Barle ter France Smolič po domaće Znidarjev in France Smolič po do-moče Šustar.  Kar vstopi    v    e.erkev župnik Kralj, kateremu se je zaple-tal jezik, kar ni čudno, saj    je    bilo ravno  ik>  »farovškem   kosilu«.   Uvez povoda začne suvati in pehati podo-mače Koleroo naprej, potem pa se nc-nadoma obrne nazaj ter začne vpiti, da je v cerkvi on gospodar, da hočc imeti mir v cerkvi in da naj se    po-l>ere  iz cerkve,  komur Tii  prav.     Pri tem je grozil z nabasanim  revolver-jem, ki ga je imel v roki. Nepričakc-vano pristopi k mirni Čili Kaplan  !n jo glasna vpraša, čegava da je. Čila Kaj>lan   ])a  je   imela  boljse   pojme   g molitvi  in  pijanemu  župniku   niti  ni dala odgovora,    ker se ni dala moti-ti  v   poboznosti.   Tedaj  zavpije     nad njo župnik, da mora takoj iz cerkvo Jer jo  faktično surovo izpeha    skozi stranaka vrata iz cerkve, dasi ni prav iiieesar  zakrivila.   Potem   pristopi   k fantom na kornih stopnicah, jim pomoli revolver pod nos in    vpije,    da morajo vsi dol, če ne bo strel jal.    Da je dal s tem ta božji name^tnik neiz-nierno pobujšanje faranom, to je gotovo in Čila Kaplan je takoj    znnaj lekla, da ne priđe nikdar več v cer-kev. — Orožniki so morali    ovaditi f.upnika Kralja, ki je   bil pri    c. kr. okrožni sodniji v Novem mestu obso-jen radi pregreska po § 303 k. z. in ker je nosil orožje brez orožnega lista, na en teden zapora, ki se ne da spren>eniti   v  denarno kazen.  Plaćati l*a  ima tuđi nemale    stroške.    Proti Hodbi se je župnik takoj    pritoiil    in trdil, da je na žive ih tako bolan, da
je pravzaprav že uraobolen. No, za kazniva dejanja hoće biti umobolen, za opravljanje župnikovih opravil pa pri zdravem razumu. Ker je duhovnik, stavimo kaj, da ne bo sedel, kakor do danes še nobeden ni.
Slovensko dešelno gledalliče.
Jutri, v četrtek, se igra drugift najzanimivejša komedija: »Tat Tflek ta tov« (Arsene Lupin) in bicer za ne. par-abonente. — V aoboto zvečer za par-abonente   opera:    »Tanahauser«*
Koncert,
kvartet a la šramel, se vrši danes v »Narodni kavarni«. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost.
Češki jezikovni tečaj.
Opozarjamo se enkrat na sesta-nek glede češkega jezikovnega tečaja, ki ga priredi »Ceško-slovenski klub«, in ki bo danes ob 7. uri zvečer (ne ob 8. uri, kakor je bilo zadnjič naznanjeno) v mali dvorani »Mest-nega doma«.
Iz sodne dvorane.
Okraja« »odifcče ljubljansko.
Prenaglo in brez luci je vozil dne 27. oktobra po noei po&estnik Milia Štembov iz Tomaoevega i>o Martinovi cesti. Bil je zaradi tega kaznovan že policijsko, pa je apeliral na okrajno sodišce. Pa tuđi tu se mu ni ilir bolje godilo. Sodišče ga je ob-rodilo na  10 K globe.
Neznani pretepae. Na Vseh svet-nikov dan je bilo. Delavec Janez Hromei* je šel }>opoldiie na [>okopali-s»ce k Sv. Kristofu, prižgal je svoji ranjki boljši |)olovici na grobu luči-co in proti veeeru jo je odkrevsal po-easi proti domu v Št. Jakob ob Savi. Tam je sreeal delrf\*ea Antona Grojzdka in ta ga je po vabi 1 seboj v gostiluico. V Št. Jakobu sta začela, obiskala sta kaki dve gostilniei, nato sta pa stopila še v Sotesko. In okoli 11. ure sta se inajala dva ma java prikaza iz Soteske proti Št. Jakobu — mchudegaslutečin samo cesto mereč. Tu skoči iz zasede, kakor blisk crni postava, naklesti najprej enega, potem se drugega in še predno sta se Hromee in Grojzdek prav zavedla je že crna postava izginila. Anton Grojzdek je kot storilca ovadil delav-ca Janeza Hribarja iz Št. Jakoba, ceš, da ^a je dobro spoznal. Sodišče pa je uvaževalo naslednje okolnosti: da je bil 1. novembra mlaj in tor oj tako temna nov, da bi bilo težko kopra na eesti brez luči spoznati, da sta bila Grojzdek in Hromee prav pošteno nadelana in da ni nikdo navedel no-benega vzroka iz katerega bi bil Hribarobanapadel. In zato je sodišce, vkljub izpovedbi Grojzdka in Hrom-oa, ki pravi, da je bil napadalec »na-tirleh tak« kakor Hribar, Hribarja oprostilo.
Saje so se vnele letos pozimi! — januarja ali februarja enkrat — pri Jožetu I)obravcu, županu in po-sestniku v Crnučah. Dimnik baje ni bil ometan in vceraj se je moral za-govarjat pred sodiščem dimnikar Franc I. abovc, češ, da ni pravo-časno osnažil dimnika, akoravno bi to bila njegova dolžnost. Pri obra-vnavi pa je Dobravec izpovedal, da je Labovc osnažil dimnik Sele decembra meseca lanskega leta in da bodi ometat dimnik le vsako četrt-letje. Takrat pa se je nabralo veliko saj v dimniku, ker bo precej kuhali za prešice. Sodišce se je iz tega prepričalo, da Labovca ne zadene nobe-na krivda in ga je oprostilo.
Išče se tak Matevž Fink, delavec na Fužinah, je bil zadnjič prav temeljito okraden. Iz kovčega mu je bila ukradena srebrna verižica, nekaj obleke, par smotk in še ćelo fotografijo in naslova Finkovega deklcta se je tat polastil. Oni naslov so potem rasli na polici hlapca Iv. Zgrebca, ki stanuje s Finkom in s hlapcem Bukovicem v eni in isti sobi. In Fink je osumil Zgrebca in Bukovica, da sta ga ta dva okradla. Ko je pa ore*-nifitvo izvršilo pri obeh osumljeiicili preiskavo, ni naSlo pri nobenem nifte-sar. In ker ona soba ni bila zakle-njena in je zato lahko tja prifiel tuđi kak drug clovek, sodi66e ni smatralo za dognano, da bi bila Zgrebec in Bukovic okradla Finka in je oba I
oprostilo. — To se je Zgrebcu zdelo tako neizmerno čudno, da se kar z inesta ni mogel premakniti. Morda se je pa sodišce to pot vendarle zmo-tilo ...
Razne stvari.
*  Hudič na prižnici pri župniku.
V nekein ultrakatoliškem iuest4jcu na Bavarskem je pridigoval župnik svojim bačkom o starokatoličanih in jim pravil take grozovitosti, da «o se j>o-slušalcem ježili lan je. Koncem svoje propovedi je vzkliknil z emfazo: > Starokatoličani so vsi tako izpride-iii, da jih bodo pekli budiči na dnu pekla, in Če to ni res, naj ine pri tej priči budie vzame!« Pri teli be^edah je udari! s tako močjo po prižniei, da je padel evangelij med i>oshišalce. Ncnlaleč od prižniee pa je sedel m*k Ainerikanee s svojim «>lužabi;ikoiti, zamorcem. Zamorw? je pobral knjigo in jo nesel nazaj župniku na prižnico. Ko je videl župnik crnca za si*boj, je niislil, da je že prišcl hudič po iijega. Tedaj j>a mu je upadlo srce in s tre-sočim glasom se je obrnil zopet do svojih vernih. »Mogoče je med staro katoličani tuđi nekaj pravičnih!« Obrnil se je zopet, zaniorec pa je stal nepremično z^i njim. »Hudič naj mo vzame, če nišo *starokatoli("iini boljši, kakor mi!« je še vzkliknil župnik obnpan, potom pa se j** oiiesve^til.
*  Kaj vse se pripoveduje    Ijud-
stvu, o tem se lahko v svojo žalost prepričamo, če listamo po takozvanih katoliakih inesečnikih. »Marienbote,« meseČnik za hčere katoliških družin, prinaša kot posebno atrakcijo redno kako poglavje o strahovih. Pred nedavnim časom je poročal ta meseč-nik, da je kradel hudič v nekem pen-zijonatu svece z ofrarja, polnil vzglavja z vodo, razmetaval poliištvo in klofutal pobožne device z nevidno roko. »Po dolgih molit vab in ceremonijali in ko so spodili iz zavoda de-kle, ki je bilo iz framazonske rodbine, je prenehalo strašiti. Sv. Trije kralji so tuđi pomagali predstojnici iz velike denarne zadrege, našla je namreČ kar naenkrat v svoji omari dvajset dolarjev. Neka dekla je hotela videti na mrtvaškem odru nekega patra na Đunaju. Med tem časom pa se ji je prižgal grah na stedilniku. V strahu, da jo spode iz službe, je kli-cala umrlega patra na ponioe, in res, kar sam od sebe se je grah začel sve-žiti in na niizo je prinesla lahko izborno jed!« Pravi cucki bravci takih bedari j!
*   »Knezov  nečak«.    Te    dni   so aretirali    v Kreinžu  2t21etnega    dni-narja Karla  Maierja   ter  g"a  izročili tamošnjemu sodišču. Karei Maier je l»rišel pred kratkim v neko kavarno v Kremžu ter se tam pre<lstavil pla-čilnemu natakarju  Ivanu Faschingu kot nečak kneza Liechtensteina    ter nm obljubil, da mu bo preskrbel pri svojem stricu službo komornega stroža ja. Mimogrede je omeiiil, da potre-buje denarja. Natakar, vesel, da dobi tako dobro službo,    je segel v žep ter dal  dozdevnemu    nećaku     kneza Liechten8teina znatno vsoto denarja. Odslej je Maier večkrat prihajal v to kavarno in je vselej izvabil natakarju vsote po 500 K. Protekli teden je l»il  natakar  Karei  Fasching    telefo-liično ix»klican na Dunaj, češ, da naj se priđe    predstavit   kneginji  Liech-tenstein.    Hitro se je odpravil natakar na Dunaj, kjer ga je Maier čakal z avtomobilom na kolodvoru ter ga odpeljal v neki hotel. Tu ga je spre-jela elegantna dama. dozdevna kne-ginja Liechtenstein, v resnici pa za-veznica premetenega goljufa, ki mu je stavila različna vprašanja ter mu nato izjavila, da ga sprejme k sebi v službo. Koneno je zahtevala še 300 K kavcije, katero je natakar tuđi polo-žil. Ni pa trajalo dolgo, ko je preva-rani    natakar izvedel,    da    je    imel epravka z zvitimi groljufi. Zendarme-riji se je namreo čudno zdelo, da more navaden dninar tako potratno iu razkodno živeti, kakor Maier.    Radi tega   8*   je aretirala in izrodila eo-didču.
Mmtm PMtiMlenfek.
Borzna poročila.
Dunaj, 30. novembra. Voeraj dopoldue je vladalo na borzi precej dobro razpoloženje. Post*bno zanimanje je vladalo za akcije Škodovih zavodov, posaine'zne bančile vredno-sti, stavbinske vre<lno«ti in Lloydovo akcije. 3 % prijoritete južne ž«»lezni-ce so bile cenejše. Popoldne je razjw>-i ozon je oslabelo in borza je konca I a v zelo tihom trgu. Devize bo bile ne-izprenienjene. Rente so bile mirne.
Ljubljanska
wKreditna banka v Ljubljani".
Until kani tfiitjtke b#ne 29. novembri 1910.
■•teitMl papIHl.            Deur>i      B1A<#V&I
4«/o majeva renU    .    .    .    . |   9320       93-40
42«/« srebrna renti ....       9685       97-05
4% avstr. kronska renti   .   .       93 15       93*35
4V, ogr.         „          H       .    .       91 90       9210
4«/f kranjiko đeželno posojUo       96-—       97*—
4  t k.o. četke đež. banke    .       94—       95 —
Srečke  U 1. 1S60 •/,     ...     222 —     228 —
„      .,   „ 1864.....     317-50     323*50
„      tUke......     154-90 1    160-90
M      zcmcljikc   1. Udaje    .     298 50 ;   304 50
U.     „       .     281- |   287-
„      ogrske hlpotečne  .    .     24750     253*50
„      dun. komunalne     .    .     536 50     546*50
„      avstr. kreditne   .    .    .     528 50     538 50
M      ljubljanske    ....       89*75       9575
„      avstr. rdeč. križa    .   .       75 50       79 50
m      ogr.                        .   .       48 25       52 25
„     bazilika.....       31 85       35 85
„     torike......     257-75     260 75
D«l»l*ft.
Ljubljanske kreditne banke  .     447 50     448 50
Avstr. kredltncga zavoda .    .     668*—     669*—
Dunajske bančne družbe .    .     553 75     554 75
Južne želemlce.....     116          117 —
Državne železnice   ....     752 .SO \   753 50
Alplne-Montan.....     773 75     774 75
Češke sladkome druibe   .    .     252—     254
Živnostcnske banke.    .    .    . H 277—     279 —
ValMto.                   |
Cekini........2    li 37       11 39
Marke........117 55     11775
FranM........|    9535       95 50
Lire   .    ,.......      9^~       95 25
Rublil.........U 254 — i   254 75
Žitna cene w Budimpešti.
Dne 29. novembra 1910.
T • r m I n.
Pšenica za april 1911 . . . za 50 kg 11 01 Rž za april 1911 .... za 30 kg 785 Koruza za maj 3911 . . . za 50 kg 5 60 Oves za april 1911     ...    za 50 kg    839
Cf«ktl«. Neizpremenjeno.
t
|   Anton Sare
! Wm Sefenburgara ulica I i
u npli haflm iliti (lupnti |lmi ptfti)
prisfne švicarske vezenine
najcenejSI nakup         182
j oprem za  neveste.
f ijtao io junaštva;. I I strahopetoega praporita I
■                            Roman.                        ■
I C#aa  M vin^  fmno  K 1-60.  s I
■   =====    po*to 10 vla. već.    = 1
■                  Ta  mični  in zabavni            I
■             roman se vrši  za zadnje           I
■             velike vojne med Avstrijo            I
■             in   med  TurČijo.    Ozadje            ■ I            romanu   je   zgodovinsko,           I I            v središtu   pa   stoji  gin-            ■ I            ljiva Ijubezenska zgodba.            ■
■             Kdor vzame knjigo v roke,            ■
■             jo   bo   čital  z  največjim            ■
■             zanimanjem    in    pravim            ■
■            užitkom.                                  I
I ,/(arodna knjigama* I
I .*.       v Ljubljani.        .*. I
„Sbvnsld Jfori" izhaja kitu ivaknL
Usojam si vljudno opozoriti, da sem previel                  9    J^
glino zaslopstvo ,Pne \ffl Stiski zavamalitu.   *
najcenej&i zavod na kontinentu.  £
Nadalje oporarjam, da preskrbujem kulaotno                       3^
MT"   vsakovrstna posojila in kredite   *
kakor : trgovske, stavba«% hipotekarne, uradniške in menifne kredite     ^
3^  Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr.   "#
x x x x x
BOŽIČNA   DA RILA!
::    Predno si nakupite božičnih daril    i!
blagovolite  si  ogledati še  moje  izložbe in presudite cene ! —
Potrudite se potem v mojo trgovino,  kjer se Vam  dajo drage
volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in ođločili  se bodete
takoj, da si nabavite svojih potrebščin le pri tvrdki         :
Mestni trg                  ali                 Sv. Petra cesta.
SpeCi&lna trgovina najnovejsih precizijskih ur (s izpričevali točnosti)
svoje lastne tovarne ur v Švici z varstveno znamko „I KO".
Najvećia zaloga ur, zlatnine in srebrnine, invelov ter briljantnih nakitov itd., istotako ogromna Ublra kina-srebrnega blaga, kakor nastavkov, jetiilnega orodja itd., vse v najmodernejšem slogu.
Postrežba strogo solidna.                      Cene najnižje!
Na pismena vprašanja se odgovarja x obratno posto.
Telefon 273.                                                Brzojavni naslov: „H. Suttner".
.:     C?«^ni.k:   znstoni   In   po^tnlne   $»*•«»»*«•-     :;
InM mlin: Unkinoia ilira it. 7. lauroti glane peto.
Ifrejeat vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga PO 4» V ,.'a; rentni davek plaču je zadruga sama. — Sprejcna vloge na tekoči račun; na zahtevo debi stranka Čekovno knjižico. - Dtjc posojlli na najrazličnejše načine. — ■»¥—!■■ ai«B|aiAlea: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne viednostne pa pir je, srečke itd Nakazila v Ameriko. — Eskonptira trgovske menice. — Preskrbije vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in  inozemska tržišča.  —-Izdaj« nakaznice.
Vsa  pojasnila  se  dobe   bodisi   ustraeoo  ali   pismeno  v  zadružni
pisarni.                                               10
Oradse m nal in depnldoe od 9. tfe 12., popolđne eđ 3. da 5.
Utttanovljona lota 18S2.                                            23
Kmetska pika liaiilfanske okolice
r*0lstrov»a« madmga s ■•eaafano xa**xo
v lastnen zrirafaeu iona v Llntoljanl na Dnmjski cesti i\. 18
je imela koncem leta 1^)09 drnarnega prometa.......K 83.115.121-11
upravnega premoženja................K 20,775.510-59
obrestuje hranilne vloge po -^1^0^
br«z vsaktga odbitka rontnoga davka. kateraga plaču je posojilnloa
lana sa vložnlke.
Spralema tadl vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim pro-metoai in Jih obrestnle od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad...............K  2 0,00 0.000
Posojuja   na  «amljlft£a   po   5l 4°,   s I1 /\   na  amortlaacljo   ali   pa   po
5l ^ ,, brox amortizacijo) na menice po 6   ,-
Posojilnici sprejema tadi vsak drugi oaćrt glede amortizovanja dolga.
HJRADNE ĐBE: vsak dan od 8.—12. in od 3.—4« lzven nedel|
in projuiikov. Telefon it 185.                     Poitne branllnlce račun It. 828.405.


LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v ljubljahi.
Stritarjeva ulica šfev. 2.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči racnn ter lita obreatnje    Delniška glavnica: K 5,000.000-—       Rezervni zaklad: K 450*000*—
i^^M^^VCKTiES!"-^^  Podružnice v Spljet«, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Dolžnost
vsakpga Slovenca je. da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski  banki
.SLAVIJI«.
Podpirajmo     torej domaČ   slovanski   zavod, da   more   nalogo,    ki   si jo   je  stavil,    izpolniti  v I najširšem obsegu.
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji.
Ogromni rezervni fondl K 43,812.797*— jom^ljo sa popolno taraott.
Dfffffllrff     flflllllfl11 ima posebno ugodne in prikladne     Bffltbfl     VI AIIIII141 i* res slovuski zavarovalnica z vse-DUIInll |,aLHVlJH    načine za zavarovanje življenja.        Dlllulll hALHVIJH    skozi slovansko - narodno upravo.
Dffnbn     ti fllli IHi< razpolaga z najcenejSimi ceniki za     Bffllbfl     VIHIIIIII11 ^motno podpira narodna   društva, DUluVu  |fJLMVIJH    preskrbljenje za starost, za slučaj      DU1IHU »tJLftVIJIft    organizacije  in prispeva k narod-
smrti roditeljev, za doto otrokom.                                           nim dobrodelnim namenom.
Dfmbii     VI Uni IH11 razdeljuje  ves čisti dobiček svo-     Bfllllra     VI11111IA91 stremi za izboljšanjem  in osamo-DQj1KQ mALAVIJA    jim članom.                                        DUlIllB naLHVIJfl    svojitvijo narodnega gospodarstva.
Vsa pojasnila daje liagi mije lonaliii zutip kante JUMJF i UibliaiL
Z I p I 0 D | 0 I 0.
.*. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod.
Mestna hranilnica ljubljanska
LJUBLJANA,   Preiernova   ulica  *tow-   3.
.*. Najfeiji, najvarnejši slovenski denarni zavod.
Denarni promet do 31. d«o«mbM 1909 nad 519 mNIJ«!!«« kron. Obstojrtlh »log nad 38 milijono« kron.                                                             R*»x«rwnl zaklad nad 1 mllljo- kron.
Za varnost vloženega denar ja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem preitioienjem in m vso svojo mofijo. Isgaba vloženega deoarja je nemogo6*f ker je po pravi !ih te hranilnice, potrjenih po c. kr. dežclni vladi, izklju&etia v9iik.i sp-aktalaoija a ▼lolcnim denarjem. Vloge se »prejemajo vsak dan in se obresrujejo po 4l/4% brez odbitka; ncvzdignjcne obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema
složne knjižice drugih denarnih savodoT kot gotov denar.
Posojila na zemlji&a po 99/o obresti in piKftt amortisaciji po najmanj 1/4Vo M ^0- Daje posojila na menice in vrednostne papirje
Za varčevanje ima vpeljane lične damafta hi»anilnika9 v podpiranje aiovenskih trgovcev in obrtnikov pa kf^adKfliO ifnHiti           4
Laatahui ta tlak »Naradaa tiakunM.