f tištniikfc plačana t eotovinL
Leto VI., Št. 42 (»Jutro« XIII, št. 242a)
Ljubljana, ponedeljek 17. oktobra 1932
Cena 2 Din
lUpravni&tvo: Ljubljana, Knafljev« ulica & - Telefon St 8122. 8123, 3124 5125, 512A llnaeiatni oddelek: LJubljana, Seleo-tMiruor* al - Tel 8492 bi 2492. Iftdružniea Maribor: Aleksandrova eeota St ia - Telefon St 2456 IPodruiniea Celje: K ocen o vi a lica
H. i - Teletoo St 190. ]Podr*int«c Jesenice: pri kolodvora St. 10Q
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta St 42. podružnica Trbovlje: T hiffl dr. Banrn-
garmerja
ZLOČINSKA
T-:-. f _		
m	; /■('/' - '	m
gg	1 ':.. ■'■ j > 1 ..>•/••;-1 -g' / ' -v.1	M
Ponedeljska Izdaja
Ponedeljska izdaja »Jutra« ishaja vnk
ponedeljek tj u tra J. — Naroča m posebej in velja po poŠti preloma na 4 Din, po raznašalcib do-•tavljena 6 Din mesečno.
DrednlStvo: Ljubljana: Knafljeva ulica Telefoa
St 3122. 8123. 3124. 8125 ln 31201 Maribor: Aleksandrova cesta 13 To-
lefoD St 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova uL 3 Telrfoo St 190
Rokopisi ss on vračajo. — OglaaJ p« tarifu
[KOV
Senzacijonalne ugotovitve o brezuspešnem zločinskem početp ve-leizdajakev proti Jugoslaviji, ki jih piKlpIsraf© Maši zunanji s©-
Beograd, 16. okt. d. Današnje »Vreme« objavlja na prvi strani obširne podatke o zločinski akci.M. ki se vodi! prof naši državi iz inozemstva Med d-rngim navada, da se že mesec dmi v inozemskem t;sku ki nam 'e sovražen, vtš; z vso silo kam panja proti naši državi z lažnjiivimi vestmi Sedaj so ti Mstj lanslra.li v javnost vesti, o nekakšni vsta'i v Tjiki. po kateri so se^aj prav tako grmel' topov! in pokale bombe, kakor meseca maja no trditvah italijanskih '"n madžarskih listov sred! Beograda in 7aareba. ko so celo poročali, da ie bil tedanji predsednik rla.de Ar. Volislav M ari n kov i č ubit.
■Razume s*1, da igrajo tudi sedaj glavno vlog0 italijanski in madžarski listi,
ki črpajo svo!e informacije Sarkotiče-ve »Reichspost* in Perčečevega ter Pa-veSičevesra >.0rlča«. Denar, s katerim se financirajo P«rčec in Pavel,ič ter njuni na'eti teroristi, fzvira iz ene in iste blagajne Obnroženi in opremljeni od enih in istih sosedov. ki tako radi razglašajo v"-stf o senzacionalni:h pretresih mri nas, skušano plačani najemniki bodisi s peklenskim strojem, podtaknjenim skrivaj poroči*. aH pa z vragom preko meie zhn-pozornost nase ter opravičiti izdatke sanje, čim izvrše svojo naloeo. pride na vrsto tisk onih. ki imajo te najemnike v sro.j; službi. In tedai ta tisk ni veliko razširja vest; o uporih in revolucijah v maši državi.
Resnica je. da nj bilo nikjsr v naši državi,
pa tudi ne v Liki, nobenih uporov.
Dogodki, k! so se odigra,ln okoli Vele. Mta in o katerih smo že poročali, so povsem drugega značaja in prav ti dogodki nam nndiro ogrom.no gradivo, da lahko dvignemo pred vsem svetom najhuše obtožbe pro,ti našim sosedom, ki finančno 4m z orožjem podpirajo skupino izdajalcev tn izrodfcov
Pred mosecem dni se je pojavila v L»ifki oborožena tolpa osmih ljudi, ki je izvršila ponoči napad na crožniško postajo v BTUšanih, v gospdškem srezu. Napadalci so vrgli bombo in zavoj z eksplozivnimi snov m na orožniSKo postajo, cato pa so streljali iz revolverjev. Takoj ko so orožniki s kočiji k orožju, so napadalci pobegnili. Tu ni bilo nobenih žrtev. Zatem je zasledovalni oddelek orožnikov naletel na to tolpo na planini Velebit in v kratkem bofju ubil enega izmed razbojnikov, Stjepana Dev&ča, ki je obtožen zaradi izvršenega zločina svojčas pobegniti v Zadar. Preiskava je ugotovila, da tvorijo to tolpo ljudje iz gospiškega sreza, kii so se bavili s tihotapstvom. Da b; se izogailj odgovornosti za svoje prestopke, so «e zatekli v Zadar.
Na Rekj in v Zadru
se mudita naša emigTanta dr. Ante Pa-
veliič Jn Gustav Perčec, ki sta bola zaradi svojega veleizdajniškega dela v inozemstvu, drugi tudi zaradi umorov nekaj naših državljanov, obsojena pred državnim sodiščem za zaščito države 17. julija leta 1929 na smrt. Z njiima je v družbi tudi znani separatist Vekosiav Servaci. Ti trije izdajalci so na stroške m v korist naših sovražnikov .pričeli akcijo za rušenje naše države, ki jo vodiijo na ta način, da pošiljajo posamezne teroriste iz vrst kriminalnih beguncev in tihotapcev v našo državo za izvrševanje umorov posameznih oseb, atentatov na vlake ter polaganje peklenskih strojev v raznih poslopjih na našem ozemlju itd.
Svojo
akcijo, plačano z inozemskim denarjem,
vodijo s treh strani, iz Italije in sicer iz Trsta, Reke in Zadra, z Madžarske, in sicer iz Nagy Kaniže, pristave Janoš in Vizvara, ter iz Avstrije, kjer je Dunaj še vedno središče za tiskanje .in razširjanje hujskaških spisov proti naši državi in k;er izhaja tudi glasilo omenjene trojice veleizdajskih voditeljev »Grič«, v katerem odkrito zagovarjajo akcijo s peklenskimi 61roj.i. Od tu so biLi tudi organizirani a^ntaitij na naše vlake.
Namen te akcije je kompromritiiranje našega narodnega ed.instva in preprečen je končne konsolidacije Jugoslavije. Ker pa 7-a svoje izdajniško delo Perčec in njegovi tovariši ne morejo dobiti kljub najboljši denarni odškodnini nobenih poštenih ljudi, fci b, se jim pridružili, se
zadovoljujejo z zločinci, ki so pobegu j,M \<z naše drža ve zaradi izvršenih umorov, tatvin. tihotapstva in stičnih prestopkov. Tako jr> eden izmed njihovih glavnih agentov, bivši avstrijski oficir Jakob Rnkavima, obsojen zarad.i umora na pet, let ječe. iz katere je pobegnil v Zadar. Mato Devč.ič. ki stalno biva na Reki! in je prav tako v nai ho vi službi, je biil pri nas že desetkrat kaznovan za.radij tihotapstva. Nekateri izmed njih so popolnoma nezreli tjudje. kakor n. pr. Pran šarič, iz 4. razreda gimnazije Izključeni dijak, ki je star šele 16 let.
Tj ljudje so
za dobro plačilo tihotapili k nam razne protidiržavne spise, peklenske stroje, puške, revolverje in m uniči jo. Imelri so nalogo, da orožje razdele med svoje sorodnike rn znance in da po možnosti skušalo oborožiti tudi prebivalstvo ter aa pridobit) za svojo akcijo. Ker pa so vedeli, da jih ooštemi »eljaki ne bodo sprejeli in da jih morejo celo izdati oblastem. so to orožje prenesli v svoja primorska sela, po večini v vas DevčiGi, ki je znana kot gnezdo tihotapcev. Nekateri »zmed seljakov, ki so orožje sprejeli, so
tabod prodali, da bd kaj zaslužEB. -
Perčec >n njegovi tovariši so domnevali da se bodo liu>d'e. ki jim bodo r>o-slalj orožje, t-ako5 pridruži-V n:im in Povzročili vstajo čim b,-' rvrr"'a mrva i*pta 7 'nozemstva nretro meje Ker ie nfhovo delo v popolnem sosrlasMi 7, o,nim1 o^ kateri oreiemajo finančna sredstva n oro^ie so i.taliianskr in ma^žmrski listi na podlagi Perčerevih napoved' takoi pričeli Pf'sa,ti na široko o raznih vstajah .Ki so biile v ostalem
samo lepa želja naših sosedov.
Perčeoeva domnevania so se izfcaza.ia kot povsem pogrošna Ko je prišla omenjena četa osmih Pti^f. ki jo je vodi.l moriilee Jakob Rnkavina. na naše orerri-li!e. se ni zganil noben izmed seliakov ki so preieli orož"e ^nsnrotno so jo n.rebi-vak»i sami ovadil' ohlastem in so io popolnoma raza-na.1i trffe orožniki čim Je opravičila sfrofike z nana^^ip na orožniško Tvost-ain v P.Tnša,n'b Kakor 70 rečeno. 'e b'fl eden izmed teb razboin'kov Štefan DeT^rč nbi;t dočim so os+ali <vrevolneiio. niairjr^ ^oroetaM svo'o o^ož3e onremo in m uničijo proč ter	To je bil
edini spopad, ra! se je sploh dosrodii v tem delu naše države in zaradi ka.teresa poln'.jo naši sovražniki že mesec dni svo'e liste z vestmi o dozdevni vstaiii na Hrvatskem.
V zvezi z akcijo Perčeca na račun naših neprijateljev sta bila na našem ozemlju advokat Andrlla ArtukoVč iz Gospiča In trgovec Marko Došen, ki sta pobegnila v Zadar. ko sta videla., da je njuno izdajalsko delo odkr;to Advokat Andrija Artukovič je izkoriščal svo.ie poslovne zveze, da bi posameznike pridobi:' za to a.kciiio. Eden izimed njih s k a. ter'm J je b:H v stikih, je bil tudi .Takob Rukavina. bivši avstrijski oficir iz Klinoa v gospi-škem srezu. ki je že prej pobesmil iz ječe v Zadar, ter je bil sedaj po boju na Vele bitu prijet.
Pri zaslišanju je Jakob Rukavina navedel svoje razgovore z Artukovičem, je vneto delal po nalogah Perčeča in Pa. veliča za teroristično akcijo.
Rukavina je izpovedal, da mu je Artukovič govorili:
Imamo svoje ljudi v inozemstvu, kj delajo na to, da nastane v državi vstaja in samo, če namignemo, dobimo iz Italije tudi orožje in v«e drugo, kar nam bo potrebno za vstajo.
Rekel je nadalje, da bo prišla cela vojska vstašev iz Italije, da bodo dobili avtomobile in živež in vse, kar je pctrebno za pravo vojno. Ko mu je Rukavina dejal, da bo nemogoče izvesti upor, je Artukovič odvrnil:
Ne skrbi -ca to, pripravljena je Italija, pripravljena je Albanija, pripravljena Bolgarija in pripravljena je tudi Madžarska. Ko bo vzplamtelo, bo izbruhnilo na vseh straneh. Glavni napad bo na bolgarski meji, ker ima Italija namen, da anektira Makedonijo. Prav tako ima tudi Albanija dob'ti del Makedonije. Makedonija bi bil« anekfrirana na račun Bolgarov, toda p°d protektorab m Italije, Madžari bi dobili
Svobodno cono na Hckj, a e{j Rumunije 51 dobili Erdeljsko.
Ko mu je Rukavina predočil primer, da vstaja ne b' uspela mu je Artukovič odgovoril da bo v tem primeru posreJ vala italijanska voiska. Uj h' poslala v našo državo svoje vojaštvo pod pretvezo vzpostavitve reda Trdil je:
Italijanska vojsk* mo*-e v primeru vstaje prit; v 24 urah na Velebit in potem bo v»a stvar k nčara Italijanska mornarica bo blokirala vso Dalmacijo.
Artukovič m' je nadalie govoril, da se nahajajo skladišč? z orožjem in municijo osredotočena pri Zadru in da jih upravlja Vekosiav Servaci iz Trsta. Da je akcija brez vsake zasiombe med narodom in da je bila kak, r vse dosedanje, izvajana iz inozemstva, v tem primeru iz Italije, dokazujejo ugotovitve, da je bilo orožje preneseno iz Italije, da je omenjena tolpa razbojnikov prišla prav tako iz Italije in da je bilo orožje ter oprema, ki s« jo ra®. gnani razbojniki odvrgli, italijanskega izvora.
»Vreme« navaja podatke o slični zločinski akciji, ki se je vršila iz Madžarske proti naš: državi, kakor tudi iz Bolgarije z vpadi preko naše meje ter zaključuje svoja izvajania takole:
Ofenziva, podvzeta, organizirana in plačana <"d naših neprijateljev iz inozemstva, je bila zasnovana na veliko, ni pa imela nobenega uspeha. Seveda je bilo potrebno opravičiti velike vsote denarja, razmetanega za to delo, ki se zdi skoro nemogoče in neverjetno v času obstoja Društva narod'v. Da bi se povzročila vsaj kakšna moralna škoda, so listi onih, ki so organizirali vpade na naše ozemlje, pričeli pi. sati alarmantno o nekakšni revoluciji, kj je spjoh ni. Trdovratno ponavljane so se te laži sistematično prenašale iz Italije. Madžarske in Bolgarije dalje v Evr-' po, ker je bilo treba za v^ako ceno ustvariti vtis, da se nahajamo v revoluciji. Ko nam naši sosedje niso mogli ničesar škodovati s peklenskimi stroji, puškami in bombami, s katerimi so obilno preskrbovali svoje najemnike in naše izdajalce, so zapo-čeli novinarsko kampanjo t lažnivimi vestmi, ki predstavljajo največjo sramoto našega sedanjega časa.
Proti akciji odpadnikov
Beograd, 16. oktobra AA. Na poročilo o aretacija tolpe im njenih pajdašev, ki so prenašali orožje to razstreliva iz inozemstva v naše kraje med Karlobagom in U-ko, je notranje ministrstvo prejelo \i Karlo,baga naslednjo brzojavko:
Na seji občinskega odbora smo v zvez.: s komunikejem o preiskavi proti napadalcem na orožniško postajo v Brušanih ugotovili, da Karlobag in druge vasi v njegovi okolici nimajo ničesar skupnega z akcijo. pri kateri je sodelovalo le nekaj dajalcev iz malega naselja Devžič Draae. ki pa je malone 30 km oddaljeno od Karlobag a.
Povratek bolgarskih emigrantov v domovino
preprečen
Bolgarska policija je poslala bivša ministra Stojanova in Atanascva ter tri druge bolgarske emigrante, ki so se vrnili v domovino, naza j v Jugoslavijo
Beograd, 16. okt. p. Snoči so se bolgarski emigranti na železniški postaji ponovno poslovili od množice svojih znancev im prijateljev. Na kolodvoru se je zbralo mnogo Bolgarov, ki živijo v Beogradu, vsi bolgarski diijalki, fci študirajo v naš j pre stolnici ln mnogo drugih. Slovo je bilo zelo lepo, posebno ko so naši in bolgarski mladci zapeli pesem »Hej Slovani!« Emigrante pod vodstvom bivših bolgarskih ministrov Stojama in Atanasova je spremljala tudi večja skupina novinarjev, med njimi froncoske agencije Havas. V Cari-bimd so prispefli z hrTjovlakom rano davi. Tudi iz Sofije je prispelo v Cairibrod več bolgarskih novinarjev, ki jliim je Atanasov tzjiavil, da se vrača v domovino, fcj jo po tolikem času bivanja pri nas n,i več videl.
Ko pa so emigrant je prispeli z vlakom na bolgarsko ozemlje, jih je doletela tragedija ^aik j« vodiHlo bolgarsko osobje, ki ga je 8 km daleč od jugo6'1ovensike meje na bolgarskem ozemlju ustavilo. V vozove so vstopriili sofijski policijski agenti s policijskim ravnateljem na čelu, ki je zar h te val, naj se pri njem zglasita Atanasov im Stojanov. Oba sta se takoj odzvala in tedaj so njun voz napolnili s policijskimi uradniki. Sofijski policijski ravnatelj je od njiiju I.n ostalih emiigramtov zahteval, naj nemudoma zapustijo vlak in se z avtomobili odpeljejo dalje. Emigrante so burno protestirali, koresron dent francoske ageneiie Havas je skušal posredovati, toda policija si n;i dala ničesar dopovedati lin je spravila emigrantske voditelje zares v avtomobile, s fcateri.mj jfh je odpeljala nroti Sofiji.
Avtomobili so se n«t*vi,li v vasici Ta-povioi, kjer so Atanasovu, Stoiamovu ln Se trem drugitm emigrantom ukazali, naj se takoj vrnejo v Jugoslavijo. Emiigram.ti so znova burno protestirali, njihov odpor pa je Ml zaman. Marali bo vstopita v vlak.
ki je voz M iz Sofije proti Beogradu in s katerim so jih odpravili do meje ter nazaj v Jugoslavijo. Prispeli 60 nazaj v Beograd nocoj ob 22.40.
Ostali emigranti so b.iill izpuščeni. Ko so prispeli v Sofijo, so .ilih na policijskem komisarijatu pregledali in preiskali Brzo-vlak, ki je davii vozil po bolgarskem ozemlju proti Sofiji, so ljudje, ki so se v velikih množicah zbirali na postajah in ob progi, s siilmim navdušenjem pozdravljali. Komaj je vlak prevozil] mejo, so najprej naleteli prti bolgarski stražnici Gradin-i na kordon orožnikov. Na posameznih postajah so se zbrali kmetje iz daljnih krajev, da hi pozdravili; svoje voditelje. V Silivnici so .prispeli Atanasovu in Stojano-vn nasprotii tudi ne.ka.teni zemljoradniiški poslanci, šef policije pa jih je nemudoma pozval, nai se takoj odstranijo. Poslanci so protestirali, češ da si ne dovolilo k.ra-tiitif svoje svobode, tedaj pa je orožniški častnik zapoveda! skupini orožnikov, naj naperijo proti njim puške. Poslancem je izjavil, da bo ukazal streljati, če v 15 minutah ne zapnste Slivn'oe. Naravno je, da so s« bolgarski parlamentarci temu »kar zu pokorili in odšli.
Ministrski predsednik Mušanov je danes novinarjem izjavil, da je vlada Izdala take ukrepe v interesu Stojanova in Atanaisova. ker je zanje bolje, da počakajo, dokler sobranie ne sklene, da predlaga kralju amnestijo.
Ko so se Stojanov. Atanasov in ostali trije emigrantski voditelji vrnili v Beograd, so novinarjem izjavlii. da Protestirajo proti premovedi bolgarske vlade, po kateri se niso smeli vmi.tt v domovino Pred štirimi leti. Je dodal Stola nov. je bolgarska vlada zahtevala ob beograjske vlade, naj nas izroči bolgarskim policijskim organom, sedaj pa. ko smo se sami uradni, nas ni hotela spreoetL
Papenova monarhistična stremljenja
Rušenje weimarske republikanske ustave - Prevratni načrti bivšega prestolonaslednika - Avstrijska politika
po nemškem zgledu
Berlin, 16. okt. o. Iz političnih krofov 6e doznava. da bo od državnega kancelarja Papena najavljena ustavna reforma vsebovala v prvi vrsti izpremembo čl- 17 in 18. weimarske ustave, ki dolora za vse dežele republikansko ustavo Po nameravani izpre-membi nai bi «e posamezne dežele svobodno odločile za monarhijo ali za republiko Cl. 18. vsebuje možnost iznremembe deželmn mej. kar je posebno veliketra pomena slede na tendenco, da bi ee iz Nemčije ustvarila enotna država Papen namerava baje ta člen ukiniti
London, 16 okt. d Z nafrti o obnovi monarhije v Nemčiji se bavi tudi »Dailv Tele-grapb*. ki ima dobre zveze 7 angleškim zunanjim uradom List piše. da ie popolnoma brez dvoma, tla ie bivši neni£k» prestolonaslednik trdno prepričan o svoji hoHoči vn ililni ?logi pri restavraciji HohenzoIIernrev Kakor se doznava 17 zanesljivega vira. je bivši nemški prestolonaslednik pri raznili prilikah in v raznih kraiib Vemčiie zaupno izjavil svojim prijateljem, da bo kmalu po sfal državni predspdnifc ali na državni regent Očividno je da mu ie bila oblinbliena podpora za izvedbo nies-ovih načrtov. Nikakor se ne more tajiti, pravi list nadalie. da
obstoja v Nemčiji monarhistična zarota in «la igra prestolonaslednik v njnj gotovo vK>-go. čeprav ni sam organizator Ni verjetno, pravi list končno, da ho treba onega dne. ko ho potekla predsedniška doha Hindei-burga računafj z obnovo monarhije t Nemčiji
Dunaj, 16. okt. d. Krščansko-socialni »Weltbiatt« je objavil senzacijonalen članek o prizadevanjih Avstrije za uvedbo milice namesto dosedanje vojske najemnikov. Avstrijska vlada ie že pred dalje časa naročila svojemu ženevskemu poslaniku Pfiiglu. naj vpliva pri državah, ki so podpisale senžer-mensko pogodbo, za njeno izpremembo v svrho preosnove avstrijske vojske v milico-Nadalie trdi list. da podpira avstrijska politika na eni strani nemško zahtevo po enakopravnosti. v kolikor se De tiče ponovne oborožitve. na drugi strani pa postavlja zase v tem okviru prav tako zahtevo po enakopravnosti. ki vsebuje tudi možnost avtonomne izpremembe obrambnega sistema brez istočasne ponovne oborožitve. List opozaria. da bo na prihodnjem zborovanju krščansko-so-cialnib agrarrev in Heimvebra postavljena zahteva po preosnovi obrambnega sistema.
Raport fašističnih hierarhov
Mussolini poveličuje »krvavo« revolucijo — Prihodnjo nedeljo bo
govoril v Turinu
Rim, 16. oktobra, ž. Kakor je bilo napovedano. so se danes zbrali v Rimu na raport pred ministrskim predsednikom Mus-solinijem vsi tajniki pokrajinskih in krajevnih fašističnih organizacij ter voditelji ostalih udruženj. S celo vrsto posebnih vlakov ie Drispelo v Rim 25.000 fašističnih hierarhov. ki so oriredili na trgu pred pa-iačo Venez^a velike manifestacije.
Mussolini je imel z balkona palače govor. kateremu je tisk že ves teden napovedoval izreden zgodovinski pomen. Bi! pa je zmeren. Poudarjal je krvavi značaj fašistične revolucije, ki je po njegovem mnenju zahtevala več žrtev kakor naskok na bastilio ali komunistična revolucija v Rusiji. Glede oodobnih poskusov v drugih državah ie Mussolini izjavil, da je treba ravnati razumno in previdno. »Nočem biti ne duhovnik ne prerok, sem samo vaš vodia
in sprejemam vso odgovornost Nato ie Mussolini omenil bedo, ki vlada v nekaterih državah. Svoj govor je končal s pozivom mladini, naj se združi pod baklo fašizma, da bo mogla prevzeti naloge svojih prednikov in voditi dela bodočnosti.
Raport se je zaključil z manifestacijskim obhodom.
Snoči ie grof Marconi izdal s pomočjo svojih radijskih aparatov s kratkimi valovi v proslavo fašistične 10. obletnice daljši proglas, v katerem proslavlja fašizem in njegovo tako zvano revolucijo.
Agenciija »Štefani« je v pretekli noči izdala uradmo poročilo, da bo Mussolini prihodnjo nedeliio uradno posetil Turin. V Turirnu bo veliko fašistično zborovanje, na katerem bo imel ob 11. dopoldne političen govor.
Nevarnost večjih poplav
Hude povodnji v Savinjski dolini — Sava hoče prestopiti bregove
Celje, 16 oktob-a.
Zemlja je bila predzadnji teden v Sa-viniski dolini še tako suha, da je sproti vsrkavala ves dež, ki je v precejšnji obilici padal izpod neba Toda v miculem tednu je bilo mokre dobrote vendarle preveč Po ■nižjem svetu so že začele nastajati mlake, a dež ki je padal skoro vso noč na danes, je povzro5;l v naši občini <n bližnjem okolišu hude poplave. Savinja že dolgo časa ni valila 6 seboj proti Celiu tolike količine vode kakor danes, vendar pa oregov ni pr: nas nikjer prestopila Zato pa so bili tem podjetne jši večji m manjši poroki, ki so narasli v pravcate hudournike.
V	noči na danes je zaradi močnega na» liva prestopila Ložnica med Levcem m Lavo tik ob Celju bregove in poplavila obširno zemljišče. Zlasti okrog JoštovegM mN na je bilo vse ob vod; ki je segala prav do nasipa savinjske železniške proge. Voda je vdrla tudi v nižje stoječe hiše Voglajna. ki je sicer ob deževju vedno nevarna, je bila to pot skromnejša. Do okrog 16 ure še ni storila posebnesa zla. Savinja je 6egaia v tem času prav do roba struge in je na nekaterih mestih izlcušala malo preskočiti od narave ji določeno mejo. Mestna park ni bil pod vodo.
Potok Trebnik je preplavil od Bra3'ovč preko Poljč do Zakla obširen kompleks travnikov in nekaj njiv in naplavil ponekod skoro majhna jezera Paša. ki ie spričo malega pridelka krme mina potreba /a kmeta, bo na mnogih mestih na poroku naj-brže uničena, ker jo je kalna voJa oblatila. Njiv je voda zajela manj in ni mogla na» praviti posebne škode, ker je ajda pretežno že požeta a repi ne more prehuda povoden j mnogo škodovati.	. . A
V	naši občin- ie bila aaiSV,, prizadeta vss Poljče. ki je bila vsa v vod:. Jd ka-menč. ki so na griču, so preko njiv in travnikov drle vode pred Poljčami na n-z e le-žtčo cesto in se zlivale v Tfcbn:k Ako ra-stopijo ponov-,5 večji na^vi, anso nas*ene ka*&strofa'na poplava.
V	oomilski občini sta Bonska -n Tria v-ca poplavili ob bregovih ležtfa zeml'-š-ča. Kakor čujemo so nasto->> večje noplave tudi v območju Boljske v šempavelski ob-
Šavinja sama pri nas spričo zelo globoke struge ni nevarna Ker :e p.-enehalo de^ zevati je mestoma začela popoldne voda že padati Pon^ve bi H:1e '•nižje stoječih vaseh braslovške in gomilsk? ohč"ne seveda mro(? neznatnejše če bi bili potoki te« euMrani. Zlasti ie potreben reiU!acJ:e Treb nik. k; ie sicer skromen ivjtičelt a nh močnem deževju v»dno ze'o n.!"se :n ker ima nešteto viiu*? in in skoro skozi vso svojo pot poln vodnega ras'.iins*va ne more sproti odnašati preobile rod«. O p otrobi regu-
lacije pa se pri nas govori le cb povodnji, ob suši pa nihče ne misli na ureditev ponižnega potoka.
Zidani most, 16. oktobra.
Sava je po močnem deževju začda davi nevarno naraščati in je dosegla rob struge. Rjavi valovi so nosili s seboj diva in razno navlako Na svojj poti proti Ljubljani je poplavila na več mestih nižje ležeča zemljišča. vendar pa večjih poplav ni zakrivila. Nov naliv pa lahko postane nevaren /& vse obsavsko ozemlje.
Veliki krvavi izgredi na Dunaju
Dunaj, 16. oktobra, g. Ob priliki sprevoda narodnih socialistov ie prišlo danes v Semimeringu do hudih spopadov med socialnimi de-mokrati in policijo. Oddelek narodnih socialistov je napadel socialno-de-mokratski dom. Pri tem so streljali z obeh strani. En stražnik in 3 osebe so bile ubite, med njimi dva narodna socialista. Kdo Je tretji mrtvec, še niso mogli ugotoviti. Na socialno-demokratski strani izjavljajo, da je kriva za krvave dogodke polidia, ker ni preprečila napada narodnih socia'i-stov in ker ni zastražila socialno demokratskega doma.
Zaključek balkanskih ker
Jugoslavija je zasedla drugo mesto. — Zmagali so Grki.
Atene, 16. oktobra. Danes so se zaključila tekmovanja v lahkoatletiki na balkanskih igrah. Po končni klasifikaciji so Grki zasedli prvo mesto. Jugoslavija, ki je poslala v Atene svojo nekompletno ekipo, je obdržala svoje drugo mesto, ki ga ie dosegla lani. Sledijo Rumunija. Bolgarska in Turčija.
Glavni današn^ rezultati so bili:
Skok ob palici: 1. Andreooulos (G), 3. Buratovič (J), 5. Zupančič (J).
l'ek 1500 m: 1. Georgakopulos (Grčija), Krevs (J), ki je izraziti dolgoprogaš in ki navadno ne teče na tej progi, je zasedel peto mesto.
Met kopja: 1. Papageorgiu (G), 2. Ko-vačevič (J).
Tek 110 m les©: 1. Mantikas (G), 2. Buratovič (J).
Maratonski tekr 1 Gal (R) Sporn je zasedel četrto Vidovič pa peto mesto.
Skok v daljavo: 1. Rumun Papamihail. 2. Buratovič (J).
Štafeta 4X100 m: 1. Grčija. Jugoslavija je zasedla četrto mesto.
Glej tudi spurtno rubriko.
Veliko kamniško slavje
Pevski praznik ob zlatem Jubileju „Lire" fe častno uspel
Kamnik. 16. oktobra.
Kamnik se je že v soboto prav svečano opravil. Vse mesto je bilo zvečer slavnostno razsvetljeno, obhodu domače godbe je sledil slavnostni koncert jubilantke »Lire«, v sokolsfci dvorani. Že tu ie bilo obilo odličnih gostov, ne samo domačinov in Ljubljančanov, marveč iz številnih slovenskih krajev. Zlasti prisrčno so bili pozdravljeni stari Liraši. Iz Ljubljane so prišli že sinoči poleg drugih predsednik Hubadove pevske župe dr. Švigelj, dalje pevovodua Zor-ko Prelovec, predsednik zbora Glasbene Matice Sil van Pečenko, tajnik Grčar, blagajnik Lasbacher in mnogi drugi. Dvorana je bila izredno okusno okrasna, od sten sta se mogočno odražali letnici 1882—1932, pod sliko pokroviteljice proslave Ntj. Vel. kraljice Marije pa je stal lep poka!, ki ga ie svojčas prinesla »Lira« z Einspielerjeve proslave v Celovcu. Poleg naštetih pevskih zastopnikov so bili navzoči tudi senator dr. Rožič, zastopnik sreskega načelstva Vad-nial, kamniški župan Kratnar, poslanec Cerer, zastopnik kamniške korporaciie dr. Vidic, dekan Matej Riliar, zastopnik oo. frančiškanov, dva zastopnika pevskega društva »Ljubljane« in še mnogi — skratka: dvorana je bila nabito polna in so Liraši absolvirali večerni koncert nad vse lepo, pevsko precizno, čuvstveno tako, da ie bilo vse vzhičeno. Koncertu ie sledila prijetna zabava v vseh zgornjih prostorih Društvenega doma, sodeloval ie kamniški salonski orkester Dod vodstvom dirigenta »Lire« Cirila Vremšaka. Med odmorom je dr. Svigelj v imenu JPS na prisrčen način čestita! »Liri« k 50!eteiici, prinesel še posebej pozdrave Hubadove župe in izročil predsedniku »Lire« g. Francu Fajdigi krasen venec s trakovi vseh pevskih društev, združenih v Hubadovi župi, v vencu pa je biio skrito še posebno darilo, kitara, s pomočjo katere so se učili peti Liraši takoj ob ustanovitvi društva; pridobila io je svojčas liubadova župa in jo sedaj naklonila vrlemu pevskemu društvu »Liri«.
Navzlic oblačnemu jutru je v Kamniku tudi danes že zarana zavladalo živahno življenje. Ob 9. so se zbirala društva in narodne noše na kolodvoru, da sprejmejo goste, ki so prispeli z vlakom ob 9.15. Seveda je bi! sprejem sila prisrčen. Nato se je razvila na cesti proti mestu čedna povorka, v kateri so korakali za mestno kamniško godbo (pod vodstvom g. Ulma-na) Sokoli v kroju, nosilci osmerih pevskih praporov (Lire, Ljubljanskega Zvona, Moščana, Tržičanov, »Zarie« iz Pobrežij pri Mariboru, kamniške delavske »Solidarnosti«) in pa župni prapor kamniških gasilcev s spremljajočo ga četo. V sprevodu so bili tudi Skavti in številne narodne noše, vsem tem pa je sledila množica došlih gostov.
Ob 10. je sledil pred Društvenim domom pozdrav gostom, ki sta jih nagovorila domači župan Franc Kratnar in pa predsednik »Lire« g. Franc Faidiga. Ob 10.30 ie bila nato v farni cerkvi v spomin umrlih članov služba božja, ki jo je daroval dekan Rihar in pri kateri ie pel zbor »Lire«, pridružili pa so se tudi številni gostje-pev-
C!.
Sledil je v dvorani Društvenega doma slavnostni občni zbor, ki so se ga udeležili vsi stari Liraši, aktivni člani in pa lepo število častnih gostov. Predsednik Faidiga je takoj v uvodu posebno prisrčno pozdravi! zastopnika Nij. Vel. kraljice Marije g. polkovnika Krstiča in ga prosil, naj tolmači vdanost Lirašev na najvišjem mestu. Po odgovoru polkovnika Krstiča so pevci zapeli »Bože pravde«. V nadaljnjem je g. predsednik posebno prisrčno pozdravil poleg starih pevcev veteranov direktorja ljubljanskega konservatorija g. Mateja Hu-bada. predsednika Zveze kulturnih društev direktoria Juga, senatorja dr. Rožiča, poslanca Cereria. zastopnika sreskega načelstva Praha, zastopnika Glasbene Matice Silvana Pečenka, pevovodjjo Zorka Prelov-
ca, dalje zastopnike: kamniške korpora-cije dr. Vidica, Glasbene Matice v Celju dr. Milana Orožna, Glasbene Matice v Ptuju g. Bogoljuba Orožna, orglarske šole v Celju Karla Bervaria, kvarteta Glasbene Matice v Ljubljani g. Josipa Skalarja, pevskega društva iz Tržiča g. inž. Karla Po-laka. pevskega društva »Zarie« g. Ivana Duha, posebej še predsednika Hubadove župe dr. Švigija, zastopnika bežigrajskega pevskega društva dr. Frana Tavzesa, od pevskega društva »Slavec« v Ljubljani g. Friderika Krajnerja in zastopnike sokolskih društev iz Kamnika in okolice.
Slavnostni govornik g. prof. Lojze Pete rlin je imel ognjevit, globoko občuten, z renrniscencami prepleten govor, ki se je močno doimil vseh prisotnih. Tajnik »Lire« g. Tominc je podal kratko zgodovino »Lire« od njenega postanka, ko ie komaj zaživela navzlic nemčurskemu pritisku in se je posebsj spomnil velikega dobrotnika »Lire« g. dr. Samca, ki ie društvu pomagal tudi v gmotnem pogledu. Prečita! je številne brzojavne in pismene pozdrave, ki so jih poslali med drugimi gg. minister dr. Kramer, ban dr. Marušič, general Maister, poslanec Milan Mravlje, sreski načelnik Vovšek. predsedstvo JPS, mnoga pevska društva, številni stari Liraši, ki niso utegnili priti k proslavi, pa še mnogi drugi. Nato ie čestital v imenu Nj. Vel. kraljice polkovnik g. Krstič in zaključil z vzklikom.: »Naj živi kraljica, kralj, ves kraljevski dom, ves naš mili narod, da bo trdna naša velika domovina Jugoslavija!* Nagovor g. polkovnika ie bil sprejet z burnim odobravanjem, nakar je bilo sklenjeno, da se od-pošlieta kralju in kraljici vdanostni brzojavki.
V imenu narodnih Kamničank je nato izročila gospa Karbova predsedniku »Lire« prekrasen trak v narodnih barvah in ga takoj sama pripela na prapor. V nadaljnjem so čestitali »Liri« komisar g. Prah, župan g. Kratnar, ki ie izročil predsedniku kot dar mesta Kamnika krasno srebrno kolajno po načrtu g. Maksa Koželja, podpredsednik Narodne čitalnice odvetnik dr. Janežič. Predsednik Hubadove župe dr. Švigelj ie s čestitko sporočil, da je JPS odlikoval kamniške pevce: Franca Ahčina. Josipa Janka, Joška Steleta, Janka Pola-ka, Ludvika Pirnata, Janka Grašika, Antona Vedlina, Maksa Koželja, Cirila Vremšaka, Martina MandUja in Franceta Fajdi-go. Dalje so čestitali senator dr. Rožič, predsednik ZKD 'direktor Jug. ki je izročil »Liri« prekrasen lovorov venec, v imenu Sokola br. Stane Vedlin. zastopnik pevskega društva Šmartno pri Litiji, narodni poslanec g. Cerer, notar Zevnik, zastopnik »Zarie«, za učitelistvo g. Primožič, zastopnik pevskega društva »Save« z Jesenic in g. Završan.
Posebno ganljiv je bil prizor ko je predsednik »Lire« g. Faidiga čestital staremu Kamničanu Lirašu g. Antu Pintarju ter mu povedal, da so ga na izrednem občnem zboru soglasno izvolili za svojega častnega člana, nakar mu ie izročil tudi lepo diplomo, ki jo ie posebno lepo izdelal g. Mak-so Koželj. Nato se je predsednik še enkrat zahvalil za vse iskrene čestitke ob zlatem jubileju »Lire« in izjavil, da bo »Lira« tudi v bodoče delala v narodnem duhu za procvit prelepe slovenske pesmi in tako za vso našo lepo domovino.
Popoldne ie bila komemoracija za umrlimi člani na pokopališču na Žalah, nato pa so zapeli vsi pevski zbori na glavnem trgu »Morje Adrijansko«, ki je veličastno odmevalo po mestu. Ob 15. je bil koncert priglašenih zborov v sokolski dvorani, ki je takisto potekel nadvse lepo in bo o njem še izpregovoril naš glasbeni poročevalec. Slabo vreme, ki je vladalo zlasti dopoldne, vprav tako kakor pred 25 leti ob srebrnem jubileju, kar nič dosti ni motilo veličine današnjega imenitnega pevskega praznika.
Nova sleparija
z zvočnim filmanfeitt
Za Kranjem je tudi Novo mesto nasedlo lažnemu agentu Simončiču — Vsestransko zasledovanje
Novo mesto, 16. oktobra.
Za Kranjem ima zdaj Novo mesto svojo filmsko senzacijo. Včeraj bi se moralo vršiti zvočno filmanje, ker pa ni bilo nikogar iz Ljubljane z zvočno aparaturo, so Novomeščani kmalu uganili, da so nasedli premetenemu sleparju, ki je pred kratkim osleparil tudi sicer precej nezaupne Kranjčane,
S!epar. ki je pred tremi tedni prišel v Novo mesto in delal veliko propagando za zvočno filimanje, je bil povsem sličen onemu, ka je osrečil tudi Kranj s svojim obiskom Bi! je visoko raščen in precej močne postave. Oblečen pa je bil v temno obleko. Predstavljal se je za slavnega Si-mončiča iz Ljubljane. Romal je od obrtnika do trgovca, od trgovca do industrijca in povsod napovedoval, da bo doletela v soboto 15. t m. Novo mesto velika in izredna čast Vse od kraja se bo filmalo z zvočno aparaturo. Ker pa danes ni nič zastonj, tudi filmanje ne more biti. Kdor hoče, da bo še posebej filmana njegova trgovina, lokal, izložbe ali notranji industrijski obrat ali restavracijski prostori, mora pač plačati. Strokovnjak za zvočno filmanje je bil seveda uvideven in je upošteval hude čase. Zadovoljil se je s polovičnim naplači-lom. In vendar je sleparjeva žetev bila precej obilna. Dolga je vrsta pridobitni-kov, ki so na račun zvočnega fihnaoja že
kar naprej odrartali lepe deuarce in potem se je pričelo čiščenje lokalov. Ker je bilo tudi več pripadnic nežnega spola na programu in je bila njihova naloga nemalo važna, so imele slednje veliko opravka s toaletami. V zvočnem filmu bi pokazale vsemu svetu, da prihajajo tudi one v po-štev za vsako lepotno konkurenco.
Ko včeraj nikogar ni bilo iz Ljubljane, da bi prišel z zvočnim filmarcjem, ki je bilo tudi pismeno napovedano vsem interesentom, seveda z nečitljivim podpisom. so začeli Novomeščani premišljevati, kdo bi prav za prav bil slepar, ki jih je tako hudo potegnil. Več glav več ve. In tako so kmalu uganili, da je gospod od zvočnega filma identičen z onim gospodom, ki je pred leti prodajal pri nas z velikim uspehom nekakšne čudežne električne svetilke. Svetile so kar same od sebe menda brez baterij in električnega toka. V veselem pričakovanju so mnogi naročili čudežne lam-pice, prejeli pa so navadne petrolejske brljavke, kakor so bile v rabi v časih pomanjkanja petroleja v svetovni vojni...
Za sleparskim filmskim akviziterjem je bila izdana tiralica. Pričakovati je, da ga bodo kmalu izsledili in eksemplariono kaznovali, da mu bo za vedno minilo veselje, dovoljevati si take sleparije, kakor si jih je v Kranju in sedaj v Novem mestu.
Avto ga je povozil
Ptuj, 15. oktobra.
Na cesti proti Sv. Urbanu se je zgodila v četrtek avtomobilska nesreča. Iz Ptuja je vozil z vprežno živino posestnik Martin Kurent, doma iz černice. nasproti pa mu je privozil tovorni avto last g. Perne-ka iz Sv. Vida pri Ptuju. Ko je voznik za-čul signale avtomobilista, je skočil z voza, pri tem pa mu je padel bič iz rok. Ko je segel pc njem, je avto že pasiral in Kurenta podrl na tla ter ga pregazil. šofer je takoj ustavil in poskrbel za prevoz v bolnico, kjer so ugotovili, da ima Kurent hude notranje poškodbe in počeno lobanjo. Kurent se do danes še ni zavedel in se bori s smrtjo — Nesreča se je pripetila v Novi vasi v bližini Bračičeve gostilne. Tu se je kemaj pred 14-dnevi istotako pripetila avtomobilska nezgoda, o kateri smo že poročali.
Dragocen zgodovinski spomenik
Ptuj, 16. oktobra. Delavci, ki so zaposleni pri preureditvi Slomškovega trga, so naleteli nekako 1 m pod zemljo na spomenik, ki je za Muzejsko društvo neprecenljive vrednosti. Spomenik je il marmorja in še prav dobro ohranjen, to pač zato, ker je bil s ploščo obrnjen navzdol. Kakor pravi napis, je ta spomenik leta 200 po Kristu daroval neki Valerius Verus, ki je bil takrat, kakor se da iz spomenika razbrati, prvi veljak v teh krajih, Bakhu in Veneri. Kakor trdijo zgodovinarji, je to eden najlepših in najbolj ohranjenih spomenikov, kar jih je dosedaj Muzejsko društvo izkopalo. Spomenik bodo najbrž na novem trgu postavili spet na primeren prostor.
zimske
v veliki izbiri in po najnižjih cenah dobite pri
ELITE, damska in moška konfekcija
Ljubljana, Prešernova ulica 7
Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigurava »Franz Joscfova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Joseio-va« grenčica se dooi v vseh lekarn an, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Objave
Matineja »Planine v plamenih« v kinu Matici. (ZKD ponavlja fUn še danes ob i4.)
zlepa ni kak fiim v tako velikem obsegu razgiba; prijateljev filmskih predstav ZKD kakor je bilo to v soboto in včeraj ob 11. dop. pri fij.au »Planine v plamenih«. 2e zgodaj pred napovedano uro so bile skoro vse vstopnice zasežene in mnogi eo morali oditi, ker ni bilo dobiti sedožev. Staro in mlado se je zanimam za izvrstni alpinski film, ki nas Je postavil nazaj v dobo svetovne vojne, ko so mnogi naši odhajali v one kraje, na zasnežene vrhove Dolomitov. Film nam predočuje v najmarkatnejših fazah grozote vojne furije. Jeklena pesem strojnih pušk, prasketanje granat in šrapnelov odmeva od sten v nebo kipečih, z večnim ledom in snegom pokritih tirolskih Alp. V dolini Italijani, na gorskih grebenih pa avstrijska vojska. Na vse načine so se trudili Italijani zavojevati avstrijske položaje, toda njihov trud je bil zaman. Dobro merjeni streli strojnih pušk so jih poželi na stotine. Slednjič so ei izmislili Italijani peklenski načrt, da razstrelijo vrh gorskega masiva, na katerem so čepeli avstrijski voja* ki. Vrtali so in vrtali v skalnato 6teno in ravno to enakomerno ropotanje svedrov je opozorilo avstrijsko posadko na 6trašno pretečo pogibelj. Vse to in še mnogo napetih in velezammivih prizorov nam predočuje film »Planine v p'amenih« in zato se ni niti najmanj čuditi, da je vzbudil kljub reprizi izredno zanimanje. Slike, zlasti planinske so prekrasne. V glavni vlogi nastopa znameniti popularni alpnist Louis Trenker. ZKD sporoča vsem tistim ki si filma ao včeraj niso mogli ogledati, da ga bo predvajala še danes, in to nepreklicno zadnjikrat ob 2. popoldne v dvorani Elitnega kina Matice.
Kdor je poznal bivšega vojaka Franca Smida, doma iz Selc nad škofjo Loko, ki je bil v italijanskem ujetništvu v Tappi — Caldonazzi leta 1918 ali 1919, in bi vedel kaj o njem, naj se javi oblastnemu odboru Udruž. voj. invalidov v Ljubljani, Sentpe-terska vojašnica.
Skupna smrt v lfubezni
N»vi Sad, 16. ckt. n. Včeraj so potegnili pri Novem Sadu iz Dunava trupli 20-letnega krojaškega pomočnika Mihaela Be-kerja in 18-letne Alme Cimermanove iz Bačke Palanke, ki sta izginila 9. t. m. in so ju od tedaj zaman iskali. Oba sta izvršila samomor, ker so starši dekleta nasprotovali poroki. Zvezala sta se z vrvjo in skočila v Dunav, pa so tudi trupli našli Se zvezani.
Službeno iz LNP
Na priziv SSK Celje zoper sklepa n. o. LNP v zadevi kvalifikacijske tekme Celje: Slovan 5:0 in zoper sklep skupščine LNP od 7. avgusta 1932 v zadevi določitve 8 (osmih) klubov v I. razredu, je LNP skle-nil, da sme biti v smislu sklepa skupščine JNS iz leta 1931 v I. razredu največ 5 do 6 klubov, in sicer v LNP Ilirija, Primorje, Svoboda (LjuMjana). Maribor, Železničar. Šesti udeleženec se kvalificira iz klubov Rapid:Cakovec, Celje :Slovan, ki igrajo kvalifikacijske tekme po dvojnem cup-si-stemu. O gornjem se obveščajo navedeni klubi s tem da se prične z odigravanjem kvalifikacijskih tekem 23. t. m. —Predsedstvo,
Koroška M pozabljena!
Koroški rojaki iz dravske banovine so zborovali v Celju
— Grozote raznarodovanja
Celje, 16. oktobra.
V	dravski banovini živeči koroški Slo« venci so prihiteli včeraj in danes kljub slabemu vremenu v velikem številu spet v Celje, da za obletnico nesrečnega koroškega plebiscita manifestirajo za trpeče brate na Koroškem in položijo račune o delu svoje organizacije v preteklem poslovnem letu
V	soboto zvečer je priredil celjski pododbor Kluba koroški večer, v nabito polni dvorani hotela »Evrope«. Prišli so člani osrednjega društva iz Ljubljane ter i>od-odborov iz Maribora, Celja, Prevalj in Jesenic, mnogo Celjanov in v Celju živečih Primorcev. Predsednik Kluba državni tožilec dr. Julij Fellacher se je v nagovoru spomnil vseh, ki 60 umrli za svobodo Koroške in bratov, ki živijo v ponižanju izven naših državnih meia. Sporočil je. da je klub imenoval odličnega zgodov inarja vladnega svetnika g. Emili jana Lileka v Celiu. ki si je pridobil s svojim znanstvenim delom neprecenljivih zaslug za slovensko koroško ljudstvo, za častnega člana. Poklonil mu je krasno diplomo, delo akademskega slikarja Grašerja. gdč. Primožičeva iz Ljub« ljane, oblečena v ziljsko narodno nošo. pa je slavljenčevi soprogi izročila krasen šopek cvetic in nato deklamira'a lepo pri-godiico. Slavljencc se je s prisrčnimi besedami zahvalil za počaščenje.
Predsednik kluba je nato obširneje razpravljal o umazanih diplomatskih spletkah in kupč;jah za časa koroškega plebiscita. Ožigosal je sramotno dejstvo, da nimajo slovenski Korošci v Avstriji niti ene slovenske šole. dočim smo mi v svoji preveliki popustljivosti ustanovili Nemcem v Jugoslaviji nemške šole in celo nemško učiteljišče.
Po govoru se je razvila prisrčna zabava ob sodelovanju orkestra Celjskega godbe-nega društva in pevcev Celjskega pevskega društva in Oljke ter zbora Kluba koroških Slovencev iz Ljubljane. Župnik dr Arnejc je s svojim zdravim humorjem mnogo pripomogel k veselemu razpoloženju.
Davi ob 8 je bral župnik dr Arnejc v župni cerkvi ma^o za umrle koroške voditelje in padle junake. Ob 9. dopoldne pa se ie pričel v vrtni dvorani hotela Evrone četrti redni letni zbor Kluba koroških Slo« vencev ob udeležbi okrog 200 članov iz raznih kraiev Slovenije.
Predsednik dr Fellacher je iskreno pozdravil vse ude^žence. zlasti vladnega svetnika g. Lileka. zastormika mestne občine g. Lečn;ka. zastopnika Primorcev nrošta 2. Sera jnika iz Beograda, zastormika celjskega Sokolskega društva dr. Milka Hrašovca in
zastopnika Narodne odbrane dr. Miillerja iz Maribora, ki je prinesel pozdrave generala Maistra. Odposlali so udanostno brzojavko kralju ter pozdravne brzojavke generalu Maistru, banu dr Marušiču in škofu dr. Rozmanu, obenem pa so bili prebrani brzojavni in pismeni pozdravi Korošcev iz raznih krajev države Sledilo je poročilo o sedenjem težavnem političnem in gospodarskem položaju slovenske koroške manjšine v Avstriji, nakar so prišla na vrsto poročila funkcijonarjev Osrednjega odbora ter pododborov v Mariboru, Celju. Preva-ljah in na Jesenicah.
Predsednik dr. Fellacher je ožigosal zlasti postopanje Nemcev v Avstriji glede manjšinskega šolstva. Nemci ne upoštevajo niti najprimitivne jših pravic slovenskega ljudstva do lastnih šol. ki so jih Slovenci imeli še pred prevratom in v času vo:ne. Slovenščina n3 Koroškem je docela pregnana iz srednjih šol. česar ni bilo niti pred prevratom, ko so imeli po dve obligatni uri na teden za slovenščino. Skoro 100 slovenskih srednješolcev je prepuščenih obupne« mu vplivu nemške šole. Slovenščina se poučuje le na utrakvističnih šolah, pa še tu le nekaj tednov v začetku prvega šolskega leta. To sramotno zastrupljanje slovenske otroške duše kriči do neba.
Društveni tajnik je opozoril na potrebo podvojenega dela in intenzivne propagande. Poročal je o organizatornem delu kluba, ki je bilo kronano z ustanovitvijo novih pododborov na Jesenicah in v Prevaljah. V zadnjem času se je pričela pripravljati ustanovitev pododborov tudi v Beogradu, Zagrebu in na Jezerskem. Klub koroških Slovencev združuje vse koroške rojake re glede na politično prepričanje in stanovsko pripadnost. Nujno je treba temeljito študirati manjšinska vprašan ia in poTlobiti stike s Slovenci v avstrijski Koroški. Število članov se je od lani podvojilo, treba pa ga bo še povečati.
Po poročilih ostalih funkcijonarjev i® bila odboru izrečena zahvala za vztrajno in temeljito delo. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor z malenkostnimi izpremembami. Skupščina je dala odboru nalogo, da nadaljuje svoje delo v dosedanjih smereh. Pri slučajnostih je podal vladni svetnik g. Lilek nekaj smernic za š;ro-kopotezno propagandno delo v prid Koro« ške in je obljubil klubu vso svojo podporo. Udeleženci so se popoldne odpr^v-il: ra izlet v Zagrad v restavracijo Stegu. kier so preživeli nekaj ur v prisrčnem raznolo-ženju in v obujanju starih spominov. Z večernimi vlaki so se vrnili na domove.
Zagonefka nenadne spremembe prt hm-
grajski nadškoSip
Vzroki odstavitve župnika Wag?ierja in konzulenta
J uvetiea
Beograd, 16. dktobra.
V beograjski javnosti brez razlike veroizpovedi je vzbudila precejšnje za-čudenie vest, da je župnik nadškofijske stolnice Krista Kralja v Krimski ulici podal ostavko. Stolni župnik d-r. Wag-ner ie bil ena najzmernejših osebnosti v Beogradu in še tem boli, ker ie žup-niikoval v stojnici še izza časov avstrijske okupacije. Dr. Wagner je po rodu Slovenec, nemškega pokolenja, a je bil v nacionalnem pogledu veano mož, ki v svoji duhovniški vobče in v svoji župniški službi še posebej, nj nikdar niti kazal niti delal raziltike med verniki. Zatrjuje se fudi, da je njegova strpnost precej prispevala k verskemu miru v versko tako pasani naši prestolnici.
Sodeč po vsem tem. pač ni bilo pričakovati v dogledtnem času kake iz-premembe v tej vsekako izredno vazm duhovniški službi in je zato ostavka dr. Wagnerja. ki jo je doznala javnost brez katerekoli službene pripombe in obrazložitve, dejansko zelo presenetila ves Beograd, ki zaman skuša uganiti njen vzrok ali njene vzroke. Naslucuje se pač, in to mnenje ima za seboj največ pristašev, da je ostavka d>r. Wag-ne.rja morda v zvezi z neuspelo loterijo za zgradbo katoliške katedrale v Beogradu, toda tudi to mnenje je samo — mnenje.
Stvar pa je postala še zagonetnejsa, ko je javnost izvedela še za drugo osebno Spremembo v krogili beograjske katoliške hierarhije. Razrešen ie svoje službe konzultoria beograjske nadškolije dr. Avguštin Juretic m postavljen na razpoloženje smjskemu škofu v Dalmaciji, čigar škofiji je pripadal pred svojo namestitvijo v Beogradu. Dr. Ju.rettič je bil tudi v Beogradu precej znana oseba, dasi m M tu niti celi dve leti. Mož je zelo borbene narave in je vneto sodeloval v raznih katoliških Ustih, kakor v zagrebški »Hrvatski Straži« in sarajevskem »Katoliškem Tjedniku«, kier je nastopal kot oster polemičar. Tamle pred nekaj meseci, 19. junija, je znana sovražnica našega naroda in države, dunajska »Reidisoost« objavila vest, da so dr. Avguština Juretiča, konzultorja beograjske nadškofi je, zaprli in ga je beo-graitfka »policijska prefektura zaradi razjarjeni a alarmantnih vesti« obsodila na 15 dni zapora. Ta vest je šla potem po vsem italijanskem in drugem inozemskem tisku.
Za razrešenše dr. Avguština Juretiča se ravno tako, kaikor za ostavko župnika dir. Wagnerja, s službene strani ne navajajo nikakršni razlogi in se tudi ta ukrep beograiiske '--^oiičfkp ^rkvene oblasti v beograjski javnost! spravlja na.jveč v zvezo s ponesrečeno loterijo za katoliško kn^dr^Vi. nr čemer pa se seveda nkdar ne misli na kake nepravilnosti, temveč edino le na veliko pre-optimistične načrte njenih organizator-
jev, med katerimi sta bila i dr. Wagner i dr. Jurecič. Dr. Wagner je v petek že zapustil Beograd in se odi Hja! v Slavonijo k svojim staršem, dr. Juretic pa menda te dni odipotuie v Dalmaaiijo. Njam nepričakovani odhod ostaja Beogradu v resnici prava uganka.
Nu, morda vas bo pa zanimala naslednja beležka, ki smo .io čkali v vatikanskem glasilu »Osservaiore Romano« od 8. t. m. in se glasi dobesedno: »Njegova Svetost Naš Go-spcd je sprejel v zasebni avdijenci Prečas#te Ekscelence monsignorje:
— Ermenegiida Pellegninettiša, naslovnega škofa adanskega, apostolske-ga nuncija v Jugoslaviji...«__
Slavni »Gleich« tako nam pravi, naj se v cirk odpravimo. Pa naj bo! — A po predstavi Sia,miča pozdravimo!
Manifestacija JRKD v Skoplju
Beograd, 16. oktobra, p. Iz Skoplja poročajo, da se je vršilo tam veliko manifest®.-cijsko zborovanje JRKD, na katerem se je zbrala velika množica ljudstva iz mesta in vse okolice. Napovedano je bilo, da se bodo udeležili zborovanja trdi ministri Maksi-movič, Karamehmedovič, Pogačnik in šu-menkovič, prispela pa sta v Skoplie le poslednja dva, ki so ju na železniški postaji sprejeli zastopniki oblasti in mnogo pristašev JRKD. Ministra sta odšla v sprevodu peš skoz mesto na trg Kralja Petra, kier je bil postavljen oder in se je takoj nato pričelo zborovanje.
Zborovanje, na katerem se je zbralo nad ?>000 ljudi, je otvoril poslanec Bukvič. Na zborovanju sta govorila ministra šumenko-vič in Pogačnik. Manifestacije so se zaključile ob 12.45. Ljudstvo je burno vzklikalo kralju, Jugoslaviji in vladi. Ob 15. uri je minister dr. šumenkovič nadaljeval svoje potovanje proti Ohridu, minister PGgačnik pa je ostal v Skoplju in si ogledal mesto.
Neuspela angleško-irska posojanja
fondon, 16. oktobra. AA. Angleško-irska pogajanja so bila prekinjena brez uspeha. Anglofki minister za dominijone Thornas je na vprašanje, ali se bodo pogajanja nadaljevala, odvrnil:
»žal, ne, pogajanja niso uspela, položaj ostane zaradi tega neizpremenjen!«
Minister za dominijone bo o teh pogajanjih poiočal spodnji zbornici v torek.
Uia^lni Komunike pravi, da žal ni bilo mogoče doseči sporazuma, zaradi česar so bila poganjanja zato prekinjena.
Ugleden član irske delegacije je izjavil Havasovemu poročevalcu, da so se sedanja pogajanja vršila o agrarnih anuitetah in da je bil sj>orazum o tem vpraSanju že malone dosežen. Tedaj je irski minister zahteval, naj bi bila porrodba le začasna, dočim je angleški minister vztrajal na tem, naj bo pogodba definitivna. Pogajanja so se torej razbila zaradi veljavnosti nove pogodbe.
VSAK NAROČNIK »JUTRA« |e zavarovan za 10.000 cfinarfev!
Vladimir Gortan
Ustrezen v hrbet Je ▼ jntra sedem-na&tega oktobra 1929 padel Vladimir Gortan. Sodid in obsodil ga je predsednik izjemnega tribunala fašistični general Gristini — naj nam za vse večne čase ostane v spominu:
»V imenu Nt Ve?. ViMonja Eroamela III.. po božji milosti in vodja naroda kralja Italije, proglaša posebno sodišče Za zaščito države v obravnavi (proti Vladimiru Gontaira, Viktorju Bačaou, Dušanu Ladava-cu, Vekoslavu Ladavacu in Zirvfcn Gortaira obtožence za krive pripisanih jim zfločinov in jih obsoja: Vladimira Gor-tana kot glavarja teroristične tolpe na smrt z ustreljenjem v hrbet; Viktorja Bačaca, Zivka Gortana, Dušana Ladavaca in Vekoslava Ladavaca pa na 30 ^et ječe z vsemi zakonitimi posledicami in z zaplembo orožja in drugih zaplenjenih predmetov, s stroški in s civilno odgovornostjo. Odreja se, da se izvleček pričujoče sodbe z omembo njene izvršitve nabije
nasa rana
javno v vseh občinah kraljevine Italije.«
Ko je general Gristimi prečital obsodbo so ostal« vsi obtoženci popolnoma ravnodušni kakor bi se obsodba ne nanašala nanje. Vladimir Gortan je stal kakor okamenel in se ni ganil na mestu, kakor bi ne bil razumel daleko-sežnosti obsodbe. Šele, :ko so ga ka-rabinjerji odvedli iz železne kletke, se )e zdelo, da se je zavedel in preble-del..-
V meglenem jutru 17. oktobra — bil je Četrtek — je fašistični general Gristimi po obvestilu iz Rima, da je odklonjena prošnja za pomilostitev, izdal potrebne odredbe za izvršitev smrtne kazni. Ob 5. zjutraj je bil Vladimir Gortan prepeljan iz ječe v spremstvu močnega oddelka fašističnih miličnikov z oklopnim avtomobilom k ustrelitvL Justifikacija je bila izvršena v okolici Pulja. Vladimir Gortan je bil ustreljen ob 6. zjutraj, obrnjen s hrbtom proti miličnikom, ki so nan.j oddali salvo strelov... Uro kasneje so lepaki naznanili prebivalstvu, da je bilo zadoščeno politiora zahtevi, ki je za vsako ceno tirjala kri za kri, dasi pri razpravi ni biio mogoče ugotoviti, kdo ie bil zakrivil smrt fašista Tuhtana, zaradi katerega so bili mladi fantje postavljeni pred izjemni fašistični tribunah Zaman so bili vsi ostri protesti iz Evrope — Vladimir Gortan je moral pasta — to so bili že pred razpravo na-povedali fašistični listi in sam general Cristini.
Žalovali smo in s krvavečim srcem žalujemo za Vladimirom Gortanom.
Krvniške krogle so ga zadele v hrbet — ta strahovita simbolika nam venomer lebdi pred očmi ob ječanju bratov za mejo. Vladimir Gortan je padel, njegovi tovariši trohnijo bogve kie v mračnih laških kazematah. Svet nam je grob Vladimirov — nov mejnik v naši nacionalni zgodovini. Dali smo mučenike, neštete, nepreštete. Groza vsakomur, ki jih je kdaj terjal in jih še terja od nas!
Ljubljana, 16. oflrt.
Iti zop-et smo na nedeljo dobili zvrhano ▼ode. Zadeževana je biila ie vsa sobot.0 zlasti proti večeru je močno Mo, pa tudi mogočni bliska so prešinjaiii ozračje m P«irkrat je nad prostorno ljubljansko po-teradino prav močno bobnel grom Treskati k sreči ni bilo, pač pa se je zideio, da si.. b.i;»s,k in grom silovito prerešetala oblake, kaj« ILlo je nato vso noč. SiJni naliv se i-e Seie v nedeljskih jutranjih urah nekoliko unesel, toda deževalo je še do poznih dopoldanskih ur. Nekaj pred poldnem so se nebeške vedrice toliko ..zčr-i>ale, da je od časa do časa le še rahlo ro-silo. Popoldne pa se je skisano vreme še <■ osti zadovoljivo nneslo, da so Ljubljančani, oboroženi z dežniki, lahko tvegali ifarajše izprehode. In bil je znova velik naval gobarjev na okoliške gozdove, Zares, gobe nam pa lotos v izredno veliki meri službo kot ceneno ljudsko hranivo.
Silno deževje je napolnilo struge naših rek im potokov, t.'k do roba, in če bi bito deževalo še popoldne, bi bile poplave neizbežne. Saj je ponekod voda 5e presito-pfla bregove dn je na primer Ljubljanica pod vasjo Slape poplavila senožefci, toda večje škode n.i napravila. Tudi Sava je mogočno narasla in je bril davi promet na savskem brodu pri Laza h s čolnom ukinjen Vreme še vedno ni ustaljeno, barometer ie zvečer kazal 563 mm, toda ozračje se je občuitno ohladilo in je žiivo srebro zlezilo tik pod 10° C.
Navzlic slabemu vremenu, ki je ogrožalo obisk itak redko napovedanih pri-redi+jev, je bila un ionska dvorana dopol-
Ob ponedeljkih poglejte
v denarnico in če vam |e količkaj pri srcu slovenska knjiga, boste vendar še našli tistih dvajset dinarjev za Vodnikov© družbo!
dne ob 10. peni ljudskem simfoničnem kon-oentu prav dobro zasedena, kar je pač lep dokaz, da ima Ljubljana venomer zvest kader glasbo ljubečega občinstva. Predmet posebenih ovaoia je bil mali Miran Viher, ki je vzbudili vso pozornost naše javnosti že ob /lanskem novinarskem koncertu in je oditi e j zopet vidno napredoval, da g® je res užitek poslušati. Vse njegove točke so bate prav burno aplavdirane, prav tako pa je tuidrt ,pomnožni operni orkester pod vodstvom dirigenta Neffata žel zlasti na koncu sporeda viharno odobravanje.
Nedelja je do večera potekla brez vsakih nezgod in tudi policija ni posredovala y nobenem primeru.
*
Maribor, 16. oktobra.
Danes smo imeli v Mariboru vzor puste, dolgočasne jesenske nedelje. Ze v soboto zvečer je pričelo deževati in lilo je brez prenehanja do danes dopoldne, ko so se zaprle nebeške zatvornice. Ker je bilo še vedino oblačno in se je obenem občutno shladilo, so ljudje večinoma ostali doma, na daljše izlete si skoraj nihče ni upal. h istega vzroka je moralo biti odpovedanih tudi več podeželskih javnih prireditev, med drugimi tudi ona Sokola v Sv. Marjeti ob Pesnici, ki je preložena na prihod«] o nedeljo.
Izredno dobro pa je bil obiskan ldijub neugodnemu vremenu veliki koncert trboveljskih slavčkov v veliki dvorani pivovarne Union. Zbor, ki so ga Mariborčani, zlasti mladina, najiskrenejše pozdravili, je absol-viral ves program pod vodstvom učitelja g. Avgusta Šuligoia dovršeno. V zavesti, da ie to pesem naše rudarske dece, so srca vseh navzočih sprejela trboveljsko mladino z vso ljubeznijo.
Popoldne pa je prenehalo močiti in so Mariborčani ubrali pot v okoliške gostilne na sladki mošt Reševalna postaja je morala posredovati v treh primerih bolezni, prepeljati pa je morala v bolnico tudi dva ponesrečenca. Na Kralja Petra trgu ie pa-
Ves ta teden
naj bo posvečen častnim in bodrilnim spominom na dogodke pred dvajsetimi leti: na zmagoslavni pohod balkanskih Junakov, na zmago pri Kumanovem, na os-rečeno Kosovo!
V SOBOTO ZVEČER ho Ljubljana manifestirala. Vsi v sprevod!
del 561etm železničar Martin Pliberšek tako nesrečno s kolesa, da si je rioiml desno nogo v stegnu. Druga ponesrečenka je 241etna služkinja Zofija Dobrinškova z Vodnikovega trga, ki se je v kuhinji po nesreči vrezala v desnico in je nastopilo izredno močno krvavenje.
Bolj je bila zaposlena policija, ki je imela davi opravka z majhnimi grešniki, med katere so se tudi pomešali prijatelji tuje lastnine. Posestniku Josipu Jamšku od Sv. Križa nad Mariborom je bilo z dvorišča gostilne »Maribor« ukradeno kolo znamke »Regent«, prodajalcu Kristjanu Sernetu pa je izginila v soboto ponoči, ko je zadremal na klopi avtobusne postaje na Glavnem trgu, iz žepa listnaca z denarjem.
Ko se je hote! šoier Fortunat Mehle iz Sv. Lenarta v Slov. goricah pri vhodu z Aleksandrove ceste v Cahovo ulico izogniti neki ženski, je moral zavoziti v traktor mestnega stavbnega urada, sicer bi moral
Danes zadnjikrat ! Predstave ob 4., % 8 In %10 rx.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124

Povoziti žensko. Traktor je ostal nepo- I £ predvideva večje občine z večjkn delo-
povozra zenic,™. _	' krogom pa tudi z večjimi pravicami. Na vi-škodovan, pac pa je imel šofer na blatniku d;k» ^ £bSnske yolitve £ se hodo vr?:]e
Uin EWr>H p
6-30 Din Škode
Policiji je bila prijavljena še tatvina denarnice z manjšo vsoto denarja. Zaradi tatvine sta bila aretirana Štefan Š. in France K., zaradi lahke telesne poškodbe ie bil ovaden Ludvik R., zaradi žalienja jugoslovenske vojske ie bil aretiran Anton K. in zaradi nedostojnega vedenja Srečko S. Prijavljen je bil tudi en oobeg z doma. zaplenjeno je pa bilo neki osebi dobro ohranjeno žensko kolo. ki o niem sumi policija, cia je bilo ukradeno.
Minister Pucelj
o stremljenjih vlade
Veliko manifestacijsko zborovanje JRKD v št Jurju
Celje, 16. oktobra. Danes popoldne se je v ŠL Jurju ob
južni železnici vršilo veliko menifestacijsko zborovanje pristašev JRKD, ki so kljub oia-bemu vremenu prihiteli iz vseh sosednih občin. Velika šolska telovadnica je bila mnogo premajhna in so morali mnogi ostati zunaj. Prišli so celo stari očancd & oddaljenega St Ruperta rn Kalobja, mnogi 60 se pa pripeljali z vozovi. Zborovalci so ves eas s pozornostjo in vsem razumevanjem težavnih gospodarskih vprašanj sledil' izvajanjem govornikov.
Zborovanje je vodil predsednik krajevne organizacije g. Josip Cretnič, ki je za uvod v iskrenih besedah pozdravil g. ministra Ivana Puclja, bana dr. Draga Maru» šifa, narodnega poslanca Ivana 1'rekorška in zbor.
Nato je narodn' poslancc g Ivan I*re-koršek poudarjal pred vsem nujno potrebo tesnih stikov med narodn mi z<as*opn.ki in volilri, ki naj se ne ustvar;.i|0 stmo s pomočjo javnih shodov, tecnvii? pred vsem po krajevnih organizac';ah, ki so v današni.h političnm razmerah posebno važnega pomena. Stvarnim izvajanu-m priljubljenega poslanca je sledilo dolgotrajno pritrjevanje.
Z viham m navdušenjem je množica pozdravila g. mini3 •% 1'uclja, ki ;e i za c-som in temeljitostjo izvajal: Vs državljan; se moramo zavedati, ia smo en narod in ena država in da je za mir -n red v državi potrebna ena stranka, ki hoČ3 služiti in pomagati celoti. Ne smejo nas ločdti verske ne plemenske organizacije. Vsakdo mora priznati, da obstoja v naši državi plemenska in verska svoboda m dfi obsto;a popolna enakopravnosti. Edino pravilno je, da po navodilih Nj. Vel. kralja Aleksandra pozabimo na nekdanje naše male medsebojne razprtije in da delamo skupno za dobro vsega naroda. Kot ministru za socialno politiko in narodno zdravje mi je dobro znana beda sveta. Vlada si prizadeva, da odpo-more stiski, v kateri živi naš narod, kolikor je v danih razmerah sploh mogoče. Pred vsem skuša urediti gospodarske odnošaje z drugimi državami. Izražam upanje, da bo v kratkem urejen promet z Italijo, kar bo olajšalo naš izvoz v to državo. Vodijo ee tudi razgovori s Francijo glede izvoza lesa, masti, pTašičev in volov. Glede preza-dolžitve kmetov omenjam, da žele preza-dolženi kmetje, naj bi država prevzela njihove dolgove, na drugi strani pa pravijo kapitalisti, da hočejo priti do svojega denarja pa čeprav se proda kmetu njegova posest. V vladi prevladuje srednja «ncr.
Vlada je za zaščito kmeta in zastopa stališče, da ga ne sme nihče preganjati po nepotrebnem. Gotovo je, da inflacije ne bo. ker bi samo še poslabšala sedanje gospodarske razmere. Kmetu se mora pomagati na ta način, da se obrestna mera zniža in da bo kmet lahko p'ačeval vsaj obresti. Letos, ko kmet ne more prodati skoro ničesar, mora zadostovati, da bo plačal vsaj obresti, na odplačevanje kapitala pa naj se počaka. Nikakor seveda ne gre, da bi_tr» peli oni, ki so marljivi in ki so pridno šte-dili. Malemu hranilcu 6e ne sme ničesar vzeti. V naši banovin' ie vlog malih hranilcev za 1800 milijonov Din. — Vlada si tudi prizadeva, da uredi gospodarstvo v občinah in banovinah. Izdeluje 6e občinski zakon,
po banovinah časovno različno. i'rav tako se tudi izdeluje zakon o banovinsk:h samoupravah. ki bo pomenil decentralizacijo državne uprave. Vlada pripravlja tudi več drugih manjših, toda vsekakor važnih zakonov, ki bodo prinesli zboljšanje današnjih razmer.
Govor ministra Puclja so sprejeli zborovalci z navdušenim odobravanjem ter mu izrekli zahvalo, za njegova cibšlrna in stvarna izvaianja. Ko je še 2. ban i spregovoril nekaj lepih in bodrilnih pozdravnih bes sed. je g. Lorber prečita! naslednjo resolucijo:
»Na velikem mnnife^tacijskem zborovanju 16. oktobra 1032 v St. Jurju zbrani narodni volilci izrekamo zaupanje ;n zahvalo domačim ministrom gg. Ivanu Puclju. dr. Albertu Krameriu. .Ivanu Mohoriču, svojemu sreskemu narodnemu po.slancu Ivinu Prekoršku ter vsem poslancem in senatorjem iz dravske banovme. Oben-eni jih prosimo. na i naši zastopniki v Narodnem predstavništvu skrbno čuvajo gospodarske intrese preb'valstva dravske banovine m upoštevajo pri tem izredno težaven položaj naše slovenske kmetije, ki je steber in p-ndla-ffa naše gospodarske moči. M; smo odkriti in zvesti pripadniki enotne države Jugoslavije, v okviru katere gledamo z zaupanjem in vero v boljšo bodočnost.«
Resolucija je bila soglasno sprejeta z velikim odobravanjem. To zborovanju so mnogoštevilne dcputacije. kakor tudi posamezniki izročili ministru Ivanu Puclju. banu dr. Marušiču in arodnemu poslancu Tvs-nu Prekoršku razne predloge, odnosno prošnje. ki se tičejo zboljšanja gospodarskih razmer našega naroda. Lepo zborovanje bo ostalo v teh krajih nepozabno.
Novi dom materinstva
svečano ©tvor
Celje, 16. oktobra. 1
Danes je bila slovesno otvorjena nova, | moderna porodnišnica poleg javne bolnice v Celju. Ob 9. dopoldne so se pripeljali pred novo poslopje minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj. ki je prispel v Celje z jutranjim vlakom, ter ban g. dr. Drago Marušič in podban g. dr. Otmar Pirkmajer s spremstvom. V veži novega poslopja so se poleg omenjenih odličnih gostov zbrali tudi gg. načelnik zdravstvenega oddelka banske uprave dr. Dolšak, sanitetni inšpektor dr. M a y e r, višji tehnični svetnik inž. O t ah al, načelnik v p. dr. Ka tiči 6, projektant in graditelj nove porodnišnice višji tehnični banski svetnik inž. Dolenc, sreski načelnik dr. H u b a d, celjski župan dr. Goričan, okoliški župan Kukovec. predsednik okrožnega sodišča v Celju dr. Vidovič, predsednik upravnega sodišča dr. V rt a čn i k, gimnazijski direktor Fran M r a v 1 j a k, poveljnik 39. pp. polkovnik G o 1 u b o v i č, poveljnik voj. okr. polkov. G a v r i 1 o v i č, ravnatelj in upravitelj mariborske bolnice dr. Vrečko in Stegna r, ravnatelj zdravilišča Rogaške Slatine inž. D i etri c h, upravitelj zdravilišča Dobrne Jankovi«, primarij umobolnice v Novem Celju dr. Pestotnik, upravnik Zdravstvenega doma v Celju dr. Rebernik,
Znanost In tehnika
fa _______________—
J-roslav Hašek:
špifitizem in naše mlajše pokolenje
Dragošolec Lada je na svoji koži občutil resničnost Flammarionovega izreka o tem, da je stremljenje po spoznanju resnice časih združeno s sila neprijetnimi posledicami, zakaj vsak človek ima svoje predsodke, katerim se noče odpovedati.
Med odmorom se je nekoč domisMI in pričel pripovedovati svojim sošolcem, da ima njegova sestra doma majhno mizico, ki se sama premika in odgovarja na vsa vprašanja. Tako, na primer, na vprašanje: »Ali je kdo tukaj?« — mizica potrka »Da!« itd. Sredi navdušenega pripovedovanja ga je prekinil katehet. ki ga je nato natančno zaslišal in ga ozmerjal z garjevo ovco, ki zavaja dvanajstletne malčke v špiritizem.
Zasliševanje je bilo strašno. Lado so gospod katehet izipraševali o tem, kako je postal špiritist Odgovoril je, da je bila njegova sestra nekoč pri svoji prijateljici, ki ma tako mizico.
Namah je priiateljica omedlela in potem stekla na pokopaliSče. Na pokopališču je srečala duha in duh jo ie nato spremil domov. Nedaleč od hiše iu je srečala mati. Duh ie mahoma izginil, doma pa je bil škandal Oče je robantil in preklinjal, da
ne trpi, da bi se njegova hči izprehajaJa z ckihotn, ki je tako močno podoben Francu Kramerju, okoliškemu zdravniku.
Po vsem tem je sestra privlekla domov okroglo mizico in ji pričela stavljati vprašanja. Tako je vprašala: »Ali me ljubi?« Mizica je dolgo drsala po listu papirja, preden je odgovorila: »Trimdra«.
Nekaj časa ji je on pomagal pri vseh teh poizkusih, po tem zadnjem odgovoru pa ga je spodila, češ da se prav nič ne raziume na špiritizem, ter se sama lotila mizice. Odgovor, ki ga ie zdaj prejela, se je glasil: »Brezumno.« Potem ga je sestra poslala s pismom na pošto in mu dala desetico. Od tedaj ie postal pristaš špiritizma.
To priznanje ni imelo za Lado nobenih večjtih posledic. Opozorili so ga samo, naj se v naprej tie meni s svojimi sošolci o špiritizrrsu, hipnotiziral in drugih takih rečeh, ki mladini mešajo pamet
Od tega tremutka dalje se je vseh učencev polastilo neko čudno hrepenenje po šipiritizmu. Naslednji dan je Bernašek prinesel v šolo knjigo o mediiib in o magne-tičnem snu. Med odmorom so poizkušali na'jti med seboj medija. Prvi pionir špiritiz-
koristita samo onim, ki ju znajo uporabiti. Krepilna Ovomaltine, remek-delo znanosti in tehnike, je dnevni predjuz-
ma je iznavfi, da se ie treba pred pričet-kom vseh poizkusov komu priporočiti.
Učenci se do*go niso mogli zediniti. potem pa je le Lada zsnagal in učenci so se priporočili gospodu profesorju latinščine Brencu z nasledinijo molitvijo:
»Prosimo te, gospod profesor Brenc, usmili se nas in spomni se nas v svojih molitvah.«
Ta molitev je učencem olajšala njih greh, zakaj latinist Brenc je bil njihov razrednik. Potem je Lada sedel na klop in Bernašek ga je pričel uspavati. Potegnil ga je za nos in poščegetal pod podfbrad-kom.
Med tem }e ves razred ponavljal molitev: »Prosimo te, gospod profesor Brenc, usmili se nas in spomni se na« v svojih molitvah!«
Lada je zasmrčaJ in se delal, kakor da spi. Potem se je zganil in se popraskal po nosu. Bernaška to ni prav nič motilo, pomiril je udeležence seanse z izjavo, da se je prav zdajle v Lado naselil duh gimnazijskega direktorja.
Prvo vprašanje je stavil Geber:
»Ali bom dobil nazaj nož, ki mi ga je bil Štibic ukradel?«
Odgovor je bil zagoneten: učenci so za-čuli frazo, ki jo je direktor ponavljal ob vsaki priliki:
nek vseh onih, ki žele ohraniti zdravje in nezmanjšano sposobnost dela.
»Na žalost vam ne morem prav nič pomagati. « Pri tem 5e medij kibnil. Tedaj je Bernašek izjavil, da .ie direktorjev duh zapustil Lado in da se zdaj seli vanj duh njegovega, Bernaškovega, dedka.
Vsi so napeto čakali, Bernašek pa je vprašal:
»Dedek, kako kai živite na onem svetu. « Odgovor se je glasil: »Nič ne morem reči, ne gre mi slabo. Ob petkih dobivamo za obed svinjsko pečenko. Pomaranče delijo brezplačno, do pekla pa je kvečjemu pol ure hoda. « »Ali vam ni vroče, dedek? « »Kopljem se,« je bil odgovor. — »Prav zdajle sem potisnil pod vodo tistega potepuha Gobščka.«
Gobščku so za^omazeli mravJijinci po hrbtu. Kako je mogel duh tega dedka izvedeti. da se je on spri z Lado? Duh pa je nadaljeval: »Gobšček, ta navihani fantiček, krade svojim tovarišem zvezke in je ravno pred par dnevi očistil in izpraznil žepe nekega sošolca. Če bo kdo imel priliko, naj mu jih našteje, da bo ime! zadosti. Kdor pa ga bo skoraj do mrtvega nabil, ta pride v nebesa.«
Po teh besedah si je Benda hotel zago-
dr. Kalan kot zastopnik Mestne hranilnice v Celju, Fran Na te k kot zastopnik Hranilnice dravske banovine, predsedniki šolskih zavodov, zastopniki veroizpovedi, župani iz Žalca, št. Petra, Griž, št. Pavla, Polzele, škofje vasi in Nove cerkve, zastopniki trgovstva in društev, uprave celjske bolnice in številni zdravniki iz Celja in raznih oddaljenejših krajev.
Vcdja celjske javne bolnice g. primarij dr. R a j š p je pozdravil ministra gospoda Puclja, bana g. dr. Marušiča, podbana g. dr. Pirkmajerja ter ostale goste in podal histerijat celjske bolnice in njenega po. rodniško-ginekološkega oddelka, ki je dobil sedaj lastno, moderno poslopje. Prosil je g. ministra in g. bana za nadaljnjo pomoč in je izrazil upanje, da bodo žrtve, ki so bile doprinešene za zgradbo porodnišnice, rodile obilne sadove.
Mestni župan g. dr. Goričan je pozdravil goste v imenu celjske mestne občine. Izrazil je svoje veselje nad krasno novo porodnišnico, ki je v ponos mesta Celja in ki bo v korist narodu.
Gospod minister Ivan Pucelj je v svojem govoru podčrtal važnost ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Čim bolj bo to ministrstvo na višku, tem večji dokaz bo naše naprednosti. Na svetu je mnogo lepega, najlepše pa je mati. Nova porodnišnica naj prinaša ženam in materam zdravje :n srečo. V njej naj se rodijo otroci, ki bodo narodu, človeštvu in Bogu v dopadanje. Na koncu svojega govora je g. minister proglasil novo poslopje za otvorjeno. nakar je g. opat Jurak blagoslovil stavbo.
toviti mesto v nebes:h. Pričel je obkladati Gobščka s priimki in ni dosti manjkalo, pa bi se bili stepli.
»Dedek,« ie nadalje iznraševal Bernašek, »kaj pa počnete na onem svetu?«
»S kamni tlakujemo pot v očiščevališče,« je resno odvrnil medij. »In ti kamni, to so duše profesorjev. Samo telovadnega učitelja ni med njimi. «
Lada ie zahrzal in izjavil, da se prebuja.
Učenci so ga pričeli obsipati z vprašanji, kako izgleda oni svet
Lada je izjavil, da ie tam sila lepo. Vse je vijoličaste in rdeče barve. Drevje ima roke in oči. nekaj dreves govori tudi po latinsko, tako da Lada in drugi duhovi niso mogli razumeti, o čem se razgovariajo med seboj. Na onem svetu je srečal tudi nekaj Indijancev, med niimi Manitova iz romanov Fenimora Cooperia.
Dal-e ie srečal nekega krivogledega duha. zelo podobnega gimnazijskemu slugi Francu. Med plevelom so rastli datelji Nekaj starih Rimljanov ie sedelo nri krvavem vodopadu in proučevalo latinsko slovnico.
Tudi nekega generala ie sreča! tam. Ta duh mu je izjavil, da bo Gobšček postal ra-beli
Taki so bili ra kratko vtisi, ki jih ie dobil Lada na onem svetu Njegov povratek na ta svet so sprejeli dvanajstletni špiri-tisti z radostnim vpitjem. Ta šunder je za-
slišal razrednik, pritekel v razred in vse skupaj zapisa! v razredmico s pripombo:
»Ko sem vstopil v razred, sem zaslišal tam silno kričanje. «
Ubogi razrednik! Kako malo je vedel o vsem. kar se ie pravkar zgodilo in kako surovi so bili njegovi poizkusi, udušiti raziskovalka stremljenja mladih špiritistov. Njihov vodja Lada pa je ravno tisti mah trgoval s svo-jim sošolcem Majzlom. Predmet kupčije so bile neke okamenine. Te okamenine so bile ukradene iz naravoslovnega kabineta. Ko iih je namreč profesor kazal učencem, so slučajno izginile v Majzlov žep.
»Veš kaj, Lada, prodam ti jfih, toda ne za mani. ko za petlco. Pa še tista mora biti •v gotovini.«
»Verjemi mi, denar ti prinesem po obedu. Doma mi bodo dali denar za zvezek, jaz pa ga prinesem tebi. Mimo tega ti dovolim. da me uspavaš. Trdno si moraš mi-sliti: »Da bi vsaj bog poslal Ladi trden sen.« Pri tej priči bom zaspal in moia duša se bo odpravila na oni svet. Saj si si zapomnil, kako je treba to napraviti? Vi-diiš, že postajam zaspan in kar namah bom cpal.«
Majžl se je prestrašil. Kai naj zdai stori? Lada je zamižal in zaspal. Zdaj pa zdaj bo
vstopil profesor m Lada mu bo z onega sveta po-vedal, da je Maizl ukradel okamenine in ga uspaval. Potem bodo poslali k njemu na dom šolskega slugo in še kolo mu bodo vzeli ter prodali.
Nesrečni Majd! Se že začenja! Ladin duh je pričel mrmrati z onega sveta:
»Majzl, tri tatinski nepridiprav, daj sem tisto reč!« Majzl je zadrgeta! od strahu in vstaL »Kai želite, Majzl?« »Gospod profesor, ven bi rad šel.« »Le pojdite, samo da mi ne bo treba pošiljati za vami, kakor za Bubeniokom.«
Maizl je stekel na hodnik, ostal tam, kolikor dolgo je mogel in s strahom premišljeval, kaj se bo zgodilo, ko se vrne v razred. Ali se ie Lada zbudil, ald se je že vrnil z onega sveta, ali njegova duša še vedno blodi po Marsu, ali pa je morda njegova diuša naletela na kako oviro in se naselila v razrednika?
Toda Majzi se je vendarle moral vrniti v razred. Lada je stal pred tablo in odgovarjal latinistu. Ni vedel kako se pravi po latinsko »nesreča« in seveda dobil dvojko. Vrnil se je na svod prostor in Majzlu ogorčeno izjavil, da profesorju latinščine ne bo nikoli odpustil tega, kar ie napravil z nitim. Med pričakovanjem konca ure je Lada pri-
povedoval Majzfru o svojem pogovoru s Pilatom, katerega je bil pravkar srečal na onem svetu. Pilat mu je pravil, da sta Ha-nibal in Trasibul v onostranstvu soseda.
»Zdi se mi,« ie dejal izza katedra nasprotnik šipiritističnih poiziktusov, »da vaju bom moral presesti. «
Toda preden je mogel to svojo misel uresničiti, je pozvonilo in profesor je odšel iz razreda.
Med odmorom ie Majzi povedal vsem in vsakemu, da je bil Lada med uro na Marsu in se bahal, da ga je on uspaval.
In takoj je množica znanja žejnih umov obkrožila Lado in ga prosila, naj se da spet uspavati.
Posadili so ga na kateder, s hrtrtom k vratom, in pričeli v zboru moliti:
»Prosimo te, gospod profesor Brenc...«
»Stop,« je segel vmes mediij. »Starec mi je zabil cvek in zato moram molitev izpre-meniti. Molite k učitelju telovadbe. Ponavljajte za menoj: »Prosimo te, gospod učitelj Listek, usmili se svojih učencev in spomni se iih v svojih molitvah.«
Ponavljali so za njim te besede in Lada je zahteval, naj jih ponove dvakrat Drugače da ne more zaspati. Ko je potem prišel na oni svet, se je takoj informiral pri diuhovih, kaj talin razrednika.
Lada je zamižal in izpregovoril: »Vidim. kako latinec Brenc je klobasice. P odstavil sem mu nogo, spoditalcnil se je in zakaSjal. (Le čakaj, za ta cvek se še pomeniva.) Vse okoli mene je rumeno ko regrat, kumin pa je tu višji kakor cerkev svetega Apolinarija. Srečal sem nekega starega duha. Starec je bil hrom. Zdaj se je nie-gov dtuh vselil vame in jaz vidim usodo našega razrednika ...«
Splošna napetost Vsi obkrožajo medija, ta pa prerokuje:
»Razrednik se oženi z moio slepo teto, ona pa ga bo pretepala z zajemalko. Ves ponore' bo in prišel bo celo tako daleč, da bo pričel učencem krasti izpod kiopi zajtrke in pesera... Potem bo ukradel direktorju uro in degradirali ga bodo do šolskega sluge. Učencem bo moral snažiti čevlje.«
V tistem trenutku je vstopil razrednik in se neopaženo približal mladim špiritistom. Buibeniček ga je prvi opazil Ln šepnil: »Lada, stari je tu!«
In tedaj je medii nadaljeval na ves glas: »Gospod razrednik bo posta! gimnazijski ravnatelj, bogato se bo oženil in končno ga bodo postavili za višjega šolskega inšpektorja. To ti je dečko!« Po teh beseda! se je Lada vrnil z onega
sveta, se okreni! k razredniku in odprl oči.
Razrednik ie slišal zadnje besede, po-gladil je Ladio po licu Ln vprašal: »Mili moj fantič, kai ste se pa igrali?« Bubeniček se ie vmešal v pogovor in proti vsemu pričakovanju dejal: »Norce je briil Lz nas...« »Potepuhi.« je deial razrednik, »drugič vas bom moral zapisati v razrednico. k La-dinemu očetu pa bom poslal slugo s pismom. v katerem mu bom priporočal, naj jih našteie svojemu fantinu, kakor se spodobi.«
In kipeč od negodovanja se je oddaljil. VidLš, Lada. ti znatiželjni duh. ki si skušal pronikniti v področje neraziskanega, vidiš, kako pravilen je izrek o tem, da vsak poizkus, odkriti resnico, spremljajo velike neprijetnosti.
In kakšen smisel bo imelo vse tvoje hrepenenje po znaniu. če bo oče po prejemu razrednikovega obvestila poklical služkinjo in ji dejal:
»Ana. prinesite mi moio bambusovo palico in primite fantalina ... «
In kmalu zatem se bo slišal pisk mladega raziskovalca, združen z obljubo »da ne bo več«...
Število mučenikov znanosti se bo povečalo še za enega...
ena najlepših zgradb srednje Amerike, ki jo je poleg drugih cerkvenih posestev
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Blagoslovitev stranskega prekopa Rena
Zračna vojna za — zvočni film
Američani so v zadnjem času napravili nekaj prav posrečenih filmov, ki prikazujejo vojno v zraku. Filmi se odlikujejo po svoji realistiki, zaradi katere so piloti ponovno tvegali življenje. Posnetek te vrste kaže tudi naša slika
To so se naučili Japonci od Evrope
Japonska je revna na rekah, zato se Japonci doslej niso mogli posebno vežbati v po-ctavljaniu vojaških mostov. V zadnjem času pa so presenetljivo napredovali tudi v pionirski stroki, katere so se priučili na inozemskih vojnih akademijah
Deževje spodkopalo železniški nasip
Rusija zopet v uniformah
Moskovska vlada je za povedala, da morajo obleči uniforme vsi poštni in tele« grafski uslužbenci in vsi vratarji. V tem ukrepu vidijo mnogi povratek k starim časom carske države, ko jc skoro vsak ruski državljan nosil uniformo. Po revoluciji so jih odpravili, nosili so jih eamo vojaki, policisti in gasilci. Odpravili so jih v glav-nem zaradi tega, da bi se zabrisali sledovi med razredi. Samo inienjerji so nekaj časa nosili čepice, ki so označevale njih poklic, poizneje pa so jih tudi oni odložili. Moč uniforme pa je zdaj pridobila tol;ko tal, da morajo nos;ti službene obleke tudi železničarji ir. uslužbenci cestne železnice.
Orkani in sneg v južnih krajih
Nad Sardinijo je prošle dni divjal mogočen orkan. V Sassariju je bila njegova silovitost tolika, da je odkrival 6trehe na hišah. Na neki tvornici je zrušil 20 m visok dimnik. Tudi na Toskanskem je napravil orkan veliko gmotno škodo, ponekod so morali zaradi njega ustaviti železniški promet. Nad Rimom je razsajala silovita nevihta, ki je poplavila posebno trg sv. Silvestra, kjer je bila palača pošte in telegrafa pod vodo. Voda je bila tako velika, da je udrla celo v prostore radikalnega »Impera«. Tudi v severnih italijanskih pro" vincah se je vreme močno poslabšalo. Temperatura je skoro povsod padla. V Benetkah je nenadoma pritisnil hlad V Dolomitih je mestctna zapadel sneg, ki jc pokril planine tudi v okolici Vidma.
Mornariška stavka v Marseilleu
Ladje Champollion, Lamartine, Com-piegne, Explorateur in Grandidier, ki eo oskrbovale službo na levantski in vzhodni progi, so še zdaj zasidrane v Marseilleu jn oiso nastopile vožnje, ker je posadka za-stavkala zaradi nesporazuma v mezd/iero vprašanju.
Sin ameriškega kralja elektrike
Samuel Insull mlnjSt, ki ga je gospodarska katastrofa svojega, očeta, kakor kaže ta slika ,prav malo prizadela
Sezija zimskega športa se bliža!
Po več let trajajočih gradbenih delih je francoski predsednik Lebrun v družbi ministrskega predsednika Herriota slavnostno otvoril stranski prekop reke Rena v Alzaciji
Neuspela ekspedicija na
Te dni se je vrnil v Nemčijo inž Merkl, ki je vodil nemško-ameriško ekspedicijo na Himalajo. Odprava je hotela doseči 8170 metrov visoki vrh Nanga-Parbat v zapadni Himalaji. Dcsegia je višino 7600 m ih zdelo se je, da ne bo težko priti prav na vrh — pa se je morala vendarle vrniti. O tem pripoveduje Merkel sledeče:
Hipoma so ugotovili, da je bilo odpravi ukradenih 400 oprav za nosače, tako da bi lahko cpremili samo 7 nosačev — in na tem tragičnem dejstvu se je nadaljnji pohod razbil, čeprav so si izmislili uprav rafiniran sistem izmenjave na podlagi teh 7 oprav, je postal transport materiala tako počasen, da jih je zajelo slabo vreme, ko so že mislili, da jih čaka zmaga. 20 dni neurja, bolezni raznih članov, vrhu vsega prekinjeni transport provianta je povzročil, da se je morala skupina tik pred ciljem vrniti, in ko je na to poskusila druga skupina, da si osvoji vrh, so zboleli vsi no-sači na gorki bolezni. Povratek se je moral izvršiti tako naglo, da niso utegnili odnesti niti najvišjih taborišč.
Navzlic vsem neprilikam se je posrečilo najmlajšemu člauu ekspedicije, Herbertu Kuningku, nekaj čudežnega. Zbolel je hipoma na vnetju slepiča in treba bi ga bilo čim prej operirati. 9 dni je korakal v spremstvu ekspedicijskega zdravnika dr. Hamburgerja do najbližje vojaške bolnišnice v Gilgitu in tam ga je dr. Hambur-ger operira! z najprimitivnejšimi sredstvi. Indijski zdravniki v bolnišnici, ki niso še nikoli prisostvovali takšni operaciji, so ji sledili z največjim zanimanjem, čez teden dni je bil Kuningk že spet na nogah, nekoliko dni pozneje je že zajahal konja in se vrnil v glavno taborišče ekspedicije. Imel je celo pogum, da se je udeležil zadnjega poskusa, da bi dosegli vrh!
Merkl pravi, da je lažje priti na vrh Mount Everesta nego na Nanga-Parbat, ki ga domačini po Mummei-yjevem smrtonosnem padcu imenujejo »goro grozote«. Najtežje je pri Everestu dobiti dovoljenje za lazenje po njem, kajti gora je na tibet-
skih tleh in to dovoljenje daje Dhalai-lama v Lhasi.
Merkl pravi, da je imela njegova ekspedicija vendarle velik uspeh in sicer tega, da ni zahtevala nobene človeške žrtve, česar ni bilo doslej še pri nobeni ekspediciji na Himalajo. Poleg tega je izven programa premagala vrhova Chongra Peak in Raja Peak na katera ni doslej stopila še nobena človeška nega. če dobi potrebna finančna sredstva, je Merkl pripravljen, ponoviti naskok na »goro grozote«.
Utemeljitelj našega koledarja
Papež Gregor XIII.,
ki je uvedel 1. 1582 s papeško bulo še danes veljavni gregorijanski koledar
Mehiška katedrala
V Kaliforniji so imeli pred kratkim strašne nalive. V Tehahapskem gorovju je takšen naliv spodkopal železniški nasip, zaradi česar je vlak z vagoni zgrmel v globok jarek, štirideset ljudi je prišlo pri tem ob življenje
mlada svetovna prvakinja v drsalnem športu iz Norveške, se pripravlja na svoj prvi nastop letošnje sezije v berlinski Športni palači
Iz Aten
Nogometno prvenstvo v polnem razmahu
Z zmago nad ljubljansko Svobodo so mariborski železničarji stopili na čelo tabele — Presenetljiv poraz Ilirije v Mariboru — čakovec še vedno brez točke — Semifinalna
državno-prvenstveni tekmi sta se končali brez golov
Ljubljana, 16. oktobra. NaSe podsavezno nogometno prvenstvo se razvija. Danes so se vršile tri tekme, in sicer v Ljubljani, Mariboru in Cakovcu. Vršiti bi se morala v Celju tudi tekma Primorje : Celje, ki pa je izostala, ker JNS še ni rešil protesta Celja zaradi kvalifikacijskih tekem s Slovanom. Največje presenečenje današnjega dne je bil poraz Ilirije po mariborskem Rapidu. Mariborski železničarji se prav uspešno uveljavljajo v letošnjem prvenstvu. Odigrali so dosedaj dve tekmi in pri tem prinesli domov vse štiri točke. Nesrečno pa se bori Čakovečki SK, čeprav so zmage njegovih protivnikov v Cakovcu prav tesne. Iz tega se vidi, da je Čakovec prav borbeno moštvo.
Po današnjih tekmah izgleda tablica pr-penstva tako-le:
železničar	2 2 0 0 5:3 4
Ilirija	3 2 0 1 8:7 4
Primorje	2 1 1 0 5:2 3
Maribor	2 1 0 1 6:5 2
Ran! d	2 1 0 1 4:4 2
Svoboda	2 0 1 1 3:4 1
čakovec	3 0 0 3 6:11 0
(Celje: Slov.) — — — —	—
Železničar : Svoboda
3:2 (1:1)
Ta važna prvenstvena tekma se je odigrala na ilirijanskem igrišču pred sko-roda »prazno hišo«, Menda so stari predsodki, s katerimi bo treba v bodoče temeljito pomesti, ker ne samo, da so s športnega stališča nerazumljivi, boij bo pač odločalo dejstvo, da se bo moral, kdor do želel videti in gledati boljši nogomet, pač potruditi tudi na »manj važne« tekme, posebno še, če nam bodo naša »vodilna« moštva nudila igre, kakor smo jih v zadnjih časih ponovno gledali in ocenjevali kot
dekadentne.
železničar in Svoboda sta v svoji prvenstveni tekmi zaigrala v stilu, kakor ga že dolgo nismo videli od domačih moštev. Nalivi zadnjih dni niso preveč škodovali igrišču, zelo hladno vreme pa je igri samo prijalo.' Za igro torej nadvse ugodne prilike. In ker sta mcštvi pokazali tudi prav solidno nogometno znanje, se je razvila lepa, živahna in temperamentna igra.
V predtekmi, ki jo je sodil g. Zupan, je gostoval domžalski Disk proti ljubljanski Sparti in po zelo primitivni igri zasluženo podlegel z 1:3 (1:3).
S četrturno zamudo sta se končno ja-vili sodniku g. Deržaju moštvi v postavah: železničar: Pischof, Bačnik, Wag-ner Konjak, Frangeš, Glavič, Konrad, Goiinar, Eferl, Pavlin. Pezdiček
Svoboda: Naumovič, Habiht, Potekal. Starman, Boneelj, Bogme, šlamber-ger, Janežič, Rudi, Lave, Bervar.
Gostje so nam predvajali po dclgem času brezhibne kombinacije prizemnih kratkih pa=ov igro, ki je na ljubljanskih tleh že dolgo nismo videli. In imajo tudi za tako ig-o potrebne pogoje: poedinci so •tehnično dtbro izvežbani, žogo obvladajo razmeroma prav dobro. Tudi Svoboda je prinesla v igro dober repertoar nogometnih prvin, v glavnem pa je njeno moštvo operiralo s polvisokc igro po krilih, izpre-pleteno z individualnimi akcijami posameznikov. V splošnem Svebodaši niso v tehničnem pogledu zaostajali za svojimi nasprotniki, le da je bilo število dobrih tehničarjev cmejeno na malo ožji krog. Ostre meje med eno in drugo taktiko ni bilo, ker se je igra prelivala iz stila v stil, kakor je pač bila ena stran ali druga v stanju, da diktira način igre, pri čemer so se eni ravnali po drugih in sprejemali protivnikov način borbe.
Železničar je predvsem ugodno presene til s solidnim, dobro izvežbanim moštvom. Kot~ celota moštvo ne napravi ja vtisa harmonične enote, saj je v moštvu tudi nekaj vrzeli. Tako je že ves napad nekam medel, dober v igri "v polju, pred golom pa zelo nedosleden: mestoma ob nepravem času se preveč strelja na gol, ko bi pa situacija naravnost terjala pošten strel, pa oklevajo. Na ta način je napad zapravil nebroj prav ugodnih situacij, mestoma pa z nepotrebno naglico prezgodaj zaključeval poteze, ki še niso dozorele. Zelo dobra pa je ožja obramba kot celota. Prigovarjati bi le bilo vratarju, ki sigurno odbija, lovi pa manj zanesljivo. V srednji vrsti je bil najboljši Frangeš, lepo je pomagal napadu in premišljeno delil žoge. Z njim je prav dobro in uspešno sodeloval Ronjak, dočim je Glavič marsikaterikrat potreboval Wag-nerjc-ve pomoči. Debri tehničarji so Fran-eeš, oba branilca, Ronjak; Pezdiček pa razpolaga z močnim strelom, ki ga pa le redko uporablja. Njegov gol je bil pač edinstven.
Svoboda, ki je še nedavno odščipnila Primorju eno točke, se čedalje bolje uveljavlja kot soodločujoč faktor v našem prvenstvu. Po igri s Primorjem je tokrat moštvo precej popravilo nedavni slab "tis in, upoštevaje sedanjo formo moštva ter njegovo vlogo v lanskem prvenstvu, bodo kar vsi od kraja samo prav storili, če bodo jemali tekme s Svobodo z najresnejše strani. Tudi v Svcbcdinem meštvu ni vse zlato, kar se sveti. V napadu sta od vsega začetka uspešno igrala samo dva: Rudi kot vodja napada in Janežič v desni spojki. Ruditu je proti koncu pohajala sapa, težka je bila borba s Frangešem, pač pa se je Janežič ohranil do konca na svoji liniji; priporečati bi mu le bilo, da bi malo popustil v nepotrebni ostrosti, zlasti če je izvajana hote, ker kvari splošen vtis Zelo slab je bil Lave. Srednja vrsta je bila pri Svobodi gotovo bolj izenačena kot proti vn1kova, v celcti pa je bila po svojem učinku nekoliko šibkejša. V drugi polovici igre n je moral Brvar celo malo priskočiti na pomoč. Od branilcev je precej bolj ugajal Habiht, junak pa je bil Naumovič, ki je v lepem stilu in sigurno branil na-^je stvari. Pač tudi z nekoliko Preče vra3 v nekaterih položajih, sicer bi -e bilo nabralo v njegovi mreži nekaj več žog K vsemu je še omeniti lep dribling Rudtta, ki ga včasih malo preveč forsira,
Janežičevo prodornost in požrtvovalno igro celotnega moštva.
Igra je bila kljub svoji živahni razgibanosti in velikemu temperamentu zelo fair, kar ji je bilo samo v prid. K temu je v odlični meri pripomogel sodnik, ki je z brezobzirno energijo na pravem mestu in ob pravem času preprečil vsako nelepo in škodljivo ostrost. Od vsega začetka se je igra razvijala v forsiranem tempu in potekala v neprestanih napadih na obeh straneh. Obe meštvi sta stalno v napadih, le da so napadi ž. malo globlji, segajo preko kazenske črte. Ta slika se ohrani skoro do konca. V 13. minuti Janežič dvakrat strelja na gol, prvič Pischof odbije, drugič je Frangeš za pol metra prekratek, žogo sicer odbije, toda sednik da povsem pravilno gol Sredi krepkega napada v 19. minuti odda Wagner prostostoječemu Pez-dičku, ta preleti igrišče po vsem levem krilu, spotoma se otrese vseh ovir in v silnem zaletu pošlje z bliskovito naglico strel s 25 m daljave v mrežo, vratar ni niti trenil! Igra je do konca zanimiva, ali moštvi gresta s tem rezultatom v pavzo. Začetkom drugega polčasa si Svoboda pribori sprva par kotov, največ posla pa ima sodnik, da ukroti nekatere igrače, ki silijo iz okvira. Po polurni igri pride ž. po Golinarju v vodstvo, par minut pozne-je izenači šlambevger. i-roti koncu je igra v živahnosti ponehala, moči so izčrpane, in dve tri minute pred koncem se posreči Pavlinu strel mimo podboja, ki ga Naumovič ne utegne več doseči. Končni rezultat 3:2 za ž.
G. Deržaj je sodil objektivno in prav dobro, napravil je vsega par oprostljivih napak v presoji foulov in ofsidov.
Rapid : Ilirija 3:2 (2:0)
Maribor, 16. oktobra.
Na igrišču Maribora sta se danes spoprijeli v prvenstveni tekmi moštvi prvaka Ilirije in Rapida. Nastopili sta v naslednjih postavah:
Rapid: Herman, Barlovič. Flak. Seifert, Brockl, Goiinar, Heller, Bauml, Prinčič, Hardinka, Pišof
Ilirija: Malič, Jančič, Berglez, Unter-reiter, Varčič, Belak, Bertič, Lasič, Dobr-let. Žitnik. Pfeifer.
Moštvi meta zaigrali v velikem stilu. Tekma je bik v gotovih presledkih zelo živahna, toda oba nasprotnika nista pokazala mnogo Pohvalno je treba omeniti, da so se igralci Rapida ves čas požrtvovalno trudili in skoraj brez izjeme vložili v borbo vse svoje znanje in skrajne sile. Ne tako gostje. Začeli so zelo ležerno. Deloma so se dali presenetiti po nasprotnikovi igri in šele, ko je bilo prepozno, so se zavedli in znašli.
Ilirija je dala v splošnem povprečno igro. V polju so sicer dominirali, pred golom pa so propustili š; tako zrelo situacijo. Po zmagi nad Mariborom se je od Ilirije pričakovalo mnogo več. Tehnično so sicer boljši od nasprotnika, toda fantje igrajo brez prave volje. Ožja obramba je bila ves čas, zlasti v drugi polovici zelo nesigurna.
V	krilcih je bil dober edino Unterreiter.
V	napadu je Dobrlet precej m'ačno dirigiral igro. Kombinacije v notranjem tri ju so funkcijonirale. pred golom pa ni bilo nikogar, ki bi se osrčil do zaključnega strela. Krili se nista povzpeli nad povprečnostjo. Nekoliko več agilnosti je bilo opaziti na levi strani.
Rapid je večino igre jemal s prav resne strani.' Manjka mu kondicijski trening ki bi ga vzposob.il. da vzdrži do konca. Man« borčani morajo današnjo zmago šteti med srečne. Posamezna mesta so zasedena z zelo heterogen;mi močmi. Najboljšo formacijo je imel Rapid v ožji obrambi zlasti v vratarju Hermanu, ki je briliiral. Oba branilca sta bila iziborna. V krilski vrsti je zadovoljil le Goiinar. Svojo najslabšo formacijo je imel Rapid v napadu.
Goli so padli v 5. min. iz enajstmetrovke po Barloviču in v 13. min. po lepi kombinaciji po Hardinki. V drugem polčasu je bil v 10. min. uspešen Dobrlet, v la. min. je Heller zaradi roke Jančiča diktirano enajstmetrovko pretvoril v gol. Končni rezultat 3 : 2 je postavil Dobrlet v 43 min. Sodil je strogo objektivno g. dT. Flamn-
šek.
V	predtekmi je mladina Maribora porazila mladino Ilirije s 3 : 2 (1 : 2). Sodil je g. Bizjak.
V	tekmovanju za prvenstvo II. razreda je Svoboda porazila Muro z 9 : 1 (3 : 1).
Maribor: Čakovečki SK
4:3 (3:3)
Čakovec, 16. oktobra.
Zaradi slabega vremena se je pri današnji prvenstveni tekmi med Mariborom in Cakovcem zbralo na igrišču dokaj malo gledalcev. Mariborčani so odnesli tesno, toda zasluženo zmago, čakovec je bil ves prvi polčas in začetkom drugega polčasa docela ravnopraven nasprotnik Mariborčanom. Proti koncu pa so Mariborčani pritisnili ter dosegli zmago.
čakovec je bil v prvem polčasu z 1:0, 2-1 3:1, 3:2 v vodstvu. Toda vendar je uspelo Mariborčanom, da so vedno izenačili. Cakovčani so igrali z veliko požrtvovalnostjo in elanom. Mariborčani so bili tehnično boljši in so pokazali več odločnosti.
Sodil je g. Nemec iz Maribora, ki je bil docela objektiven. Napravil je nekaj po-grešk v škodo obeh moštev, ki pa niso vplivale na rezultat. Dejstvo, da je tekmo sodil mariborski sodnik, je povzročilo med igralci in med občinstvom nekako čudno psihično razpoloženje, tako da je bila atmosfera precej napeta. Koncem prvega polčasa je prišlo po krivdi levega branilca Maribora do incidenta in je občinstvo vdrlo na grišče. Vendar pa je kmalu bil vzpostavljen red. Drugi polčas se je odigral povsem regularno, čeprav je igra postala precej ostra, deloma tudi surova. Vendar jo je sodnik obvladal.
SK Elan : SK Javornik 4:1 (3:1)
Novo mesto, 16. oktobra. Danes ob 14.30 se je odigrala prvenstvena tekma med SK Elanom in SK Javornikom. Elan je zmagal v razmerju 4:1 (3:1) in je tako postal prvak dolenjskega in notranjskega okrožja. Kvalificiral se je za tekmovanje s prvakom Gorenjske.
Za tekmo je vladalo veliko zanimanje. Sodil je objektivno g. Cimperman, igralci pa so podali živahno in fair igro.
SK Olimp : SK Šoštanj 4:1 (4:0)
Celje, 16. oktobra. Prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Šoštanjem se je končala z rezultatom 4:1 (4:0). Domačini so dosegli zasluženo zmago. V drugem polčasu je občinstvo vdrlo na igrišče in preteplo nekega člana SK šoštanja, ki je baje surovo napadel igralca Olimpa.
Sodnik Ochs je zadovoljil. Tekma se je vršila na igrišču SK Olimpa na Spodnji Hudinji, ker je bilo igrišče pri Skalni kleti pod vodo.
Prvenstvene tekme med SK Atletiki in SK Laškim zaradi dežja ni bilo.
Državno prvenstvo
Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo se približuje zadnji fazi. Včeraj sta se vršili dve prvi semifinalni tekmi, in sicer v Beogradu med Jugoslavijo in zagrebško Concordijo, v Splitu pa med Hajdukom in BSK. Čuden slučaj je hotel, da sta obe tekmi končali z istim neodločenim rezultatom, in sicer brez vsakih golov.
Jugoslavija : Concordija 0:0
Beograd, 16 oktobra. Prva semifinalna tekma med Jugoslavijo in Concordijo je končala z neodločenim rezultatom 0:0. To pomeni lep uspeh za Zagrebčane, ki so predvedli zelo lepo igro in so s svojim kombinacijsikim načinom igre napravili vtis homogenega moštva. V prvi polovici so dominirali domačim, v drugi pa gostje.
Beograjski športni krogi so v velikih skrbeh zaradi revanžne tekme, ki se bo vršila v Zagrebu, ker niti na domačih tleh Jugislavija ni mogla doseči zmage.
Hajduk : BSK 0:0
Split, 16. oktobra. Z veliko napetostjo pričakovana prva semifinalna tekma je končala na presenečenje vseh brez golov. Igra je bila zelo težka, ker je bilo igrišče zaradi de^ja blatno. V prvem polčasu je bil Hajduk v premoči ter često ogrožal vrata Be. grajčanov. V drugi polovici je bila igra odprta, toda proti koncu so Beograjčani vedno in vedno navalili na vrata Hajduka. Lepi finisii Beograjčanov pa ni imel uspeha, ker je Hajdukova obramba junaško opravljala svoj posel.
Izvrstno je s, dil dunajski sodnik gosp. Frankenstein. Gledalcev je bilo 5000.
Ostale nogometne tekme
DOMŽALE: Reka : Domžale 6:3 (1:2). SUBOTICA: Bačka : Sand 4:3 (3:1). OSLJEK: Slavija : Hajduk 2:0. PRAGA: Sparta : Slavija 2:1, Nachod : Bohemians 3:3, Liben : Kladno 6:1, Viktorija (Plzen) : SK Plzen 4:2. DUNAJ: Rapid : WAC 3:1 (0:1), Au-stria : Vienna 1:0 (1:0), Sportklub : Li-bertas 4:3 (2:2), Wacker : Admira 3:2 (2:0), FAC : Hak< ah 3:2 (2:1). Presenetila sta zlasti poraza Vienne in Ad-mire.
LINZ: Amaterji Rumunije : amaterji Avstrije 1:0.
BUDIMPEŠTA: Budai : Attila 3:2, Hun-garia : Ujpest 3:3, Szeged : Somogyi 3:1, Kispest : Soroksar 7:2, Bocskay : III. okraj 1:1, Ferencvarcs : Nemzeti 2:0.
Kolesarstvo
Kolesarsko državno gorsko prvenstvo
Ljubljana, 16. oktobra. Koburaški savez kraljevine Jugoslavije je priredil danes državno gorsko prvenstvo na progi Fijava gorica—Turjak km 9. Zaradi slabega in deževnega vremena se dirkači niso udeležili v tako velikem številu, kot bi se pričakovalo za tako važno prireditev. Zal se je od Hrvatov udeležil dirke samo znani dirkač g. Ivkovič, ki se je komaj pred dobrim mesecem vrnil iz Rima, kjer so se vršile dirke za 6vetovno prvenstvo. I^med naših znanih dirkačev se je udeležil dirke favorit Abulnar Franc, ki je tudi v brezkenkureučni vožnji zasedel prvo mesto. Rabil je za progo 9 km vzpona pičlih 18 min. 38 sek. in s tem postal državni gorski prvak za leto 1932-33. Drugi je prispel na cilj Kesič Karol (Hermes) 19 min. 42 sek., tretji Ivkovič Dragotin (Gradjanski, Zagreb) 20 min. 6 sek. V juniorski skupini so se plasirali: 1. Avbelj Valentin (M. K. Ilirija) 20 min. 2 sek. (ter s tem postal juniorski drž. gorski prvak za 1. 1932-33); 2. Močnik Valentin (Disk, Domžale) 20 min. 37 sek.: 3. Kačič Jule (Hermes) 20 min. 58 sek.; 4. Lampič Franc (M. K. Ilirija); 5. Trobec Ivan (Sava); 6. Svete Ivan (Sava).
Obenem z državnim gorskim prven« stvom se je vršilo gorsko prvenstvo »Triglavskega pododbora«, ter je v glavni skupini postal gorski prvak Triglavskega pododbora za 1. 1932-33 Abulnar Franc, M. K. Ilirija.
Juniorski gorski prvak »Triglavskega pododbora« za 1. 1932*33 je postal Avbelj Valentin, M. K. Ilirija; 2. Močnik Valentin (Disk); 3. Lampič Franc (M. K. Ilirija).
Zapeka, Po izkušnjah, pridobljenih na klinikah za notranje bolezni, je naravna »Franz Josefova« grenčica izredno dobro delujoče odvajalno sredstvo.
Atene, 16. oktobra. V soboto so se vršila v atenskem stadionu predzadnja atletsika tekmovanja, ki so dala naslednje rezultate:
Tek 200 m: 1. Frangudds (Grčija),
2.	Lotvenfeld (Rumunija), 3. Semih (Turčija).
Tek 400 m zapreke; 1. Hadžigeorgijev (Grčija) 58 sek., 2. Miropulos (Grčija),
3.	Krause (Rumunija). Troskok; 1. Papanikolau (G.) 13.675 m,
2.	Mikič (Jugoslavija), 3. Grk. Tek 5000 m: 1. Zucalis (Grčija), 2. Grk,
3.	Juge si oven Krevs. Met diska heL stil: 1. Gančev (Bolgarija) 37.29 m (nov balkanski rekord), 2. Ka-rabatis (Grčija), 3. Kleut (Jugoslavija).
Balkanska štafeta; 1. Grčija, 2. Rumunija, 3. Jugoslavija.
Stanje točk: 1. Grčija 90, 2. Jugoslavija 47, 3. Rumunija 44, 4. Bolgarija 15, 5. Turčija 14.
Atcne, 16. oktobra. AA. Na teniškem turnirju balkanskih držav v Atenah so zmagali jugoslovenski igralca in igralke Gosti ša, VViirth, Kukuljevič in Schaffer. Na turnirju so sodelovala grški, turški, bolgarski, rumunski in jugoslovenski igralca.
Nov damskl svetovni rekod. Damska štafeta WAF na 100X100 X 200 X 800 je v času 3:31.8 postavila včeraj nov svetovni rekord.
Iz akvaristove torbe
O poplavi in infuzoriju Cycl'haeta.
Vročina in suša preteklega poletja sta napravili mnogo zla. Mnogi jarki in potočki so usahnili, v malih lužicah se je pa v tropični vročini silno razvila ribja nadlega v obliki raznih parazitov. Nikoli še nisem opazil toliko te golazni kakor preteklo poletje. V večjib jatah sem skoroda zmeraj našel ribice z belkastimi maroga-mi ali pa z belimi pičicami. Tudi krapnih uši in trdoživov sem videl mnego več kakor v preteklih letih. To je povsem pojmljivo. Ribe so se zatekle v luže sicer usahlih potočkov, da si rešijo življenje, paraziti so se pa med svojimi hranitelji bujno razmnožili. V domačem akvariju se mi je razmnožil »ihtic ftirij« (majcene bele pi-čice na ribjem životu), ki sem ga bržkone z rastlinami vred zasadil v ribogojnico. Tudi »hilodona« (Cbilodoniasis) sem opazil, ker sem ribe, ki jih je popadel ta infuzorij, izložil po prvi slani Kopeli, kar se mi ne bi posrečilo pri drugih bolj trdnih parazitih.
In sedaj — kakšna razlika med poletjem in jesenjo! Pred 10 dnevi sem se mudil na Barju, da bi akvariral v malem neznatnem jarku, kjer sem svoječasno ugotovil črnovke. že vožnja po Ižanski cesti me je nekoliko osupnila, ali ne zaradi dežja, ki me je naglo premočil, temveč zaradi poplav. Vsi jarki in poteki so prestopili korita, najbolj pa Iščica in Izar. Malo je bilo nepoplavljene zemlje, voda je skoraj povsod segala do robov vzvišenih strado-nov. Na poplavljenih njivah in poljanah so pa tvorile gruče brez in jelš mične otočke. Na vzhodnem delu Barja je segala voda skoraj do Babnih goric. Ko sem prispel do potočka, kjer sem hotel akvarirati, je bil tudi on napolnjen do roba, zaradi česar sem nadaljeval vožnjo na stradonu, ki veže Ižansko cesto z Lavrico, nadeja-jajoč se. da bom pri mostu preko Izara našel, kar si želim, namreč postranice, razne ličinke, črnovke in zelenike. Majhne ribice poiščejo za časa naraščanja potoka mirnejša mesta. Ker je veda v ko-obcestnih jarkov in tam sem jih tudi našel. — Pri tej priliki sem govoril z raznimi kmeti, ki so mi tožili o škodi, katero jim voda napravi. Čudil sem se, da so dandanes poplave na Barju še mogoče, ko regulirajo Ljubljanico vendar že 20 let.
V vrsti doslej omenjenih parazitov si privoščimo danes močeiko, nazvano Cyclo-chaeta. Ta se posebno hitro razmnožuje. Pod mikroskopom od strani pc gledana li-či na klobuk z ozkim, navzdol zapognje-nim obodom, od zgoraj pogledana pa okrogli plošči. Z dclnjim ploščatim delom se drži na ribi, kar povzročuje vnetje na ribji koži, ki razpada, pri tem pa izločuje obilno sluz. S temi celičnimi odpadki se pa hrani Cyclcchaeta. Znaki so isti kakor pri dosedaj opisanih boleznih, — belkaste ma-rege po životu in na plavutih.
Lečenje je isto kakor pri bolezni Chilo-doniasis in Costiasis, namreč s solno raztopino. Dr. Hofer priporoča četrt do polurne kopeli v 13 in po: odstotni solni raztopini. Ker ni izključeno, da se odpadle močelke pretvorijo v j>cyste«, je treba tudi akvarij očistiti s soljo, da se na ta način uničijo vsi iz j>cyst« prihajajoči mladiči. Ker je raztopina 13 in pol odstotka precej močna in se je bati, da ne bi mia-de majcene ribice prenesle preslane vode, ki jim več škoduje kakor koristi, kar sem že praktično dognal, jih kopljemo vsak drugi man v 3 dc 4-odstotni raztopini po 10 minut. Seveda velja tudi tu pravilo, da vzamemo vsa živa bitja iz ribogojnice ter da oddvojimo zdrave ribe od obolelih. Zdrave kopljemo samo enkrat. Večje zlate in navadne kcreslje, krape in druge manj občutljive krapovce pa kopljemo v jačjih raztopinah ali ne preko pol ure. V ribogojnico pa denemo toliko soli, kolikor odgovarja 13 do 14-c dstotni raztopini, ki naj učinkuje nekaj ur. Potem izlijemo vodo in jo nadoknadimo takoj s temperirano svežo, da izperemo sol iz rastlin, nakar jo pa še enkrat menjamo in vanj denemo zdrave ribe, ki so prestale eno kepel. Polže, školjke, kebre in druge, ki smo jih vzeli iz ckuženega akvarija, moramo pod kapjo dobro oplakniti. Obolele ribe pa ostanejo oddvojene, dokler ne izginejo ma-roge na životu in na plavutih. Pri tem si ogledamo vsako ribo pod povečalnim steklom.
Slednjič ne bo odveč, če omenim vrste ribic, ki so v preteklem peletju ostale zdrave in katerih se nista prijela ne Ich-tyophtirius ne Cuilodon, Najbolj izpostavljen napadom je bil okun, ker se giblje tik nad dnom. On je ostal zdrav. Tako je tudi kljuboval pezdirk. gclobček, polzača, činklja, ploščič, pohra, pisanec, koreselj, lin j, babica in klen. Obcleli so pa po redu črnovka. platnica, rdečeperka, zelenika, pi-sanka in blistavec. S tem ni rečeno, da so ribice v prvi grupi varne, ali talne ribe so vsekakor manj občutljive. Mnogo je koristilo, ker sem dno vsakega dne skrbno očistil in potopil nekaj koščkov soli, ki se je na dnu raztepila in razširila. Pri tem sem moral paziti na polže, ki sem jih ved-
no premestil v neslan kotiček, sicer bi Jih jedka sol ugonobila. Malo soli pa preneso tudi polži, ki imajo tudi silno mnogo svojih parazitov. Dočim so mi preteklega leta poginevali lepi odrasli polži zaradi parazitov (črvičkov), so ostali letos zdravi in silno plodoviti, kljub slani vodi. C. S.
Betetto je razočaran
Ljubljana, 12. oktobra
Prvaku naše epere Juliju Betettu je potekel dopust z začetkom te gledališke sezone. Dve leti je bil g. Betetto angažiran v monakovski operi. Po lepih uspehih se je vrnil v dolino šentflorijansko. Nekajkrat smo že čitali, da je zopet v Ljubljani, mnogi pa še ne vedo, da bo to sezeno čisto naš
Pred dnevi sem ga srečal pred dramo. Stal je ob cesti in z vidno pozorni st jo opazoval četo vojakov z vojaško godbo, ki je korakala po Gradišču. Bog ve, kaj si je mislil. Kar prav ni bilo, da sem ga zmotil in ga prosil za razgovor, češ, saj smo vsi radovedni, kaj je z njim, kako mu je ob povratku iz velikega mesta Monakova v mestece Ljubljano, kako se počuti med nami in tako dalje.
»Kako se počutim v Ljubljani? Priznati vam moram, da živim še pod vtisi Monakova, kjer sem zlasti v drugem letu cd-pel večino svojega repertoarja m kjer sem se tako dobro počutil, da se mi zdi, da se mi ne bo tako dobro nikoli več nikjer godilo.
Drugi vzrok, da se ne morem vživeti v Ljubljani kar na mah. je ta, da so razmere, na kakršne sem naletel cb porat-ku, prav žalostne. Ljubljano ljubim, kakor sem jo ljubil takrat, ko sem se odzval vabilu in odšel z Dunaja v Ljubljano, čeprav sem zaradi tega utrpel veliko gmotno škodo. Prav resno se bojim, da nas bo nekega lepega dne presenetila novica, da je naše lepe slovenske epere —-. konec. Priznati vam moram, da se čudim, da more vodstvo našega gledališča v takih razmerah sploh vzdrževati opero, dramo in opereto. Letos so jim črtali v proračunu skoro milijon dinarjev. Moj pesimizem pa mi še petrjuje dejstvo, da je naša publika čedalje bolj brezbrižna za gledališče.
Mislim, da je gledališče bilo, je in bo ostalo zrcalo kulturnega razvoja vsakega naroda. Priznam, da so časi težki. Tudi v Monakovem imajo okoli 60.000 brezposelnih, toda tam gledališče nikoli ni prazno. Narod je toliko vreden, kolikor se ceni. Cim noče svojih kulturnih zavodov podpirati, je to znamenje, da ne čuti več potrebe po njih. In to je duhovna, moralna in ne gospodarska kriza. Prepričan sem, da ljudje niso tako pri koncu z denarjem, da bi se morali ogibati kulturnih zav.dov kakor je gledališče. In to se zdaj dogaja. Treba je pa ugotoviti, da imajo ljudje še vedno denar za ogromne količine alkohola, nimajo pa denarja za skromno vstopnino v narodno gledališče.
Srce me boli, če se spominjam na predvojne koncerte Glasbene Matice, ki so bili praznik za majhno slovensko predvojno Ljubljano. Ce se zgodi, kar Bog varuj, da bi morali našo opero zaradi brezbrižnosti naše publike zapreti, bo zelo težko to panogo umetnosti na novo oživeti. Po toči zvoniti je prepozno, prav tega ne smemo danes pozabiti.
Ce človek še vidi, s kakšnim aparatom delajo opere drugod, tedaj se ne mere na-čuditi, v koliki skromnosti in s koliko požrtvovalnostjo vseh članov dela ravno opera v Ljubljani. Ne pretiravam, če trdim, da dela sleherni v naši operi, od najnižjega do prvakov, z največjim samozataje-vanjem in boreč se v najtežjih življenjskih prilikah. Ko sem pripovedoval tovarišem v Monakovu, kakšne plače imajo naši člani in kakšen repertoar so odpeii (o tem sem čital izjavo direktorja Poliča v sJutru«), so samo vzklikali vsi začudeni: »Neverjetne! Saj ste pravcati junaki!«
želim prav od srca, da bi se zanimanje občinstva za gledališče skoro dvignilo in da bi občinstvo spoznalo, da naš »teater-ček« le ni tako slab, kakor se kdaj oceni. Vse bi bilo boljše v gledališču, če bi občinstvo kazalo za ta zavod več zanimanja. Kajti ni samo naša odgovornost, temveč zlasti velika je odgovornost našega občinstva za razvoj in obstoj našega gledali šča. Ce ne bo mogoče preprečiti katastrofe bo zgodovina kruto sodila slovensko razumništvo in vodilno, kulturno plast narodovo. Trkanje na prsi in bahanje o visoki kulturni stopnji in izobraženstvu ne pomaga nič, treba je dejanj; sleherni izobraženec mora imeti v sebi čut kulturne dolžnosti do svojih kulturnih zavodov.
Marsikdaj sem naletel v Ljubljani na ljudi, ki žrtvujejo stotake za razne zabave v gledališče pa ne gredo. In mnogo je ljudi pri nas, ki žive lahko in se bahajo, da so kulturni in izobraženi, brez sramu pa priznavajo, da niso bili že dve ali tri leta v slovenskem gledališču. Preveč je ze takih, gespod urednik, in ponavljam, da to ni priča o gospodarski, temveč o duhovni knzi našega razumništva. Spomnimo se le kakšna intimna vez je spajala pred vojno oubliko in gledališče! Moja srčna želja je, da bi se take vezi zopet obnovile in utrdile, da bode člani našega gledališča spoznali, da so s svojim zavodom — kulturna potreba svojega naroda. Kar mi je bilo v Monakovu najbolj všeč in kar me je najbolj vzpodbudilo, je bilo to, da sem videl, da je občinstvo napolnilo pri sleherni predstavi gledališče.
V dno duše me boli, ko vidim, da za predstave v Ljubljani, ki so večinoma izvrstne, če upoštevamo vse okoliščine, ni med občinstvom pravega zanimanja. Gledališče je prazno... V krizo ne bom verjel dokler ne bodo ljudje imeli denarja tudi za kino in gostilne. Priznam, da je v neki meri vse to tudi potrebno, toda dokler trpi gledališče zaradi filmov dvomljive umetniške vrednosti, in dokler imajo ljudje, ki se prištevajo kulturni plasti naroda, 'denar za vse, le za vstopnino v slovensko gledališče ne, in dokler bodo živeli slovenski intelektualci in inieligenti, ki je njih miselnost in odnos do gledališča izražen z besedami: »Grem zato v teater, da bodo imeli naši šaušpilerji kaj jesti!« (to sem slišal na svoja ušesa, gospod urednik, iz ust izobraženega Ljubljančana), vse dotlej torej je odvračanje od gledališča ne-odpustljiv greh.
Tako miselnost in odnos do gledališča pa mora iztrebiti do korenin občinstvo samo, to so vsi razumniki, ne samo strokovno izobraženi, temveč izobraženci s kulturo razuma in srca. Spričo teh dolžnosti do svojega gledališča je, mislim, baS zdaj odgovornost slovenskega občinstva za obstoj in razvoj slovenskega gledališča večja kakor kdaj peprej!«	Z*
TEDEN DNI FILMA
Zakaj propadajo partnerji Grete Garbo
Greta Garbo, brez dvoma najbolj slav-ljena filmska igralka, ubija uspehe svojih partnerjev.
Medtem ko pripomorejo druge prvovrstne igralke, kakor Janet Gaynor, Lilian Har-vey in Marlena Dietrichova svojim partnerjem do novih uspehov ln povečajo njihovo slavo, jih Greta Garbo odrine v ozadje.
Sedemnajst filmov je napravila Greta Garbo v sedmih letih, ko je igrala v Ameriki. Kaj je z njenimi partnerji?
1925.	Film »Hudournike. Partner Ricar-do Cortez. Sest let se je moral boriti, da je dobil novo večjo vlogo, tako velik je bil njegov neuspeh po tem filmu. Vsi so videli samo Greto Garbo. Vse drugo jih je motilo.
1926.	Lars Hanson. Takoj po prvem filmu z Greto Garbo se je vrnil domov na Švedsko.
1928. Conrad Nagel. Preden je Igral z Greto Garbo, je bil osebnost, pravi ameriški zvezdnik. Ko pa je igral z njo v dveh filmih — eden je bil »Poljub« — ni dobil več nobene glavne vloge. Njegova naslednik istega leta je bil Šved Nila Asther v »Divjih orhidejah«. Nils Asther, ki je bil za Hollywood prava senzacija in ki so delali z njim večjo reklamo kakor s katerimkoli zvezdnikem, je s tem filmom zapečatil svojo filmsko kariero.
1930. Ga vin Gordon. Pri nas skoraj neznan, v Ameriki, posebno v New Yorku, polbog, šel je v Hollywood le pod enim pogejem. Hotel je igrati z igralko, ki jo je oboževal. Z Greto Garbo! Zeljo so mu uresničili. Bil je njen partner v »Grešnici«. Odtlej nI dobil več pomembne vloge v filmu.
Sledil mu je Robert Montgomery. Igralec, ki je bil v Ameriki zelo priljubljen in stalen partner Joane Crawfordove in Norme Shearer. V Gretinih filmih je bil samo še senca samega sebe, brez barve, otrok. Njegove oboževalke so mu poslale tisoče pisem, naj nikoli ve£ iis igra z Greto Garbo.
Prav tako se je zgodilo Clarku Gablu. Njegov ogromni uspeh v naslednjem filmu, kjer je igral z Normo Shearer, ga je rešil pozabljenja. In Ramon Novarro v filmu »Mata Hari«... Odpustimo mu ta greh!
Edini moški, ki se je tudi v filmu upal pomeriti z Greto Garbo in se mu je to posrečilo, je bil Chas Brickford v »Ani Chri-stie«. Pri nas ga žal nismo videli, ker ga je »precej slabo« nadomeščal Theo Shall.
To je posebnost Gretine kariere! Zmeraj je sama!
Ali je ona kriva za smolo svojih partnerjev?
Ne!
Omenimo pa dve glavni dejstvi, ki sta vzrok, da njeni partnerji odpovedo.
1.	Dejstvo, da je nekaj Igralcev že v začetku filma zaljubljenih v misel, da igrajo z veliko Greto in da jih to pri igri ovira.
2.	Dejstvo, da je bilo nekaj igralcev zaljubljenih v Greto Garbo kot žensko.
Na primer Robert Montgomeiy. V HoL lvvroodu skoraj ni bilo igralca, ki bi bil tako površno oblečen kakor Robert. Ce ni delal, je postopal po ateljejih naravnost neverjetno oblečen. Kratke hlače, sweater, srajca z odprtim ovratnikom, v taki obleki ste ga srečah največkrat. Kravate sploh ni poznal, česal se ni. Nenadoma pa se
je pojavil v ateljejih v temno višnjeni obleki, z belo srajco in svileno samoveznico. Lase je imel polizane — sploh je kar na^ enkrat postal pravi plakatni »lepotec«.
Postal je nepriroden od tistega trenutka dalje, ko je zvedel, da bo igral z Greto in to je glavni vzrok, da ga je polomu.
John Gilbert, Nils Asther, Gavin Gordon in Ramon Ncvarro so Greto oboževali. Ljubili so žensko — Greto Garbo. Pod-
zavestno aH pa nalaSč so tudi v igri stopili zaradi nje v ozadje, ki so pri delu mislili samo na njo.
Potem so prišli v ateljeje časnikarji in igralci sami so rekli: »V filmu je zanimiva samo božanska Greta Garbo!« Vedli so se kakor zaljubljeni študentki.
Edini, ki je ostal samemu sebi zvest, je bil Chas Brickford. Za »garbonizem« se ni zmenil. V pričetku sploh ni hotel z Greto igrati. Dolge tedne ga je morala družba pregovarjati. In ta ravnodušnost mu je zagotovila uspeh. Govoril je z Greto v ateljejih kakcr z vsako drugo poklicno tova-rišico, pomagal ji je, kjer ji je le mogel, toda le kot tovariš, bil je edini partner Grete Garbo, ki ga ni mogla očarati.
življenje v kratkih besedah
Willy Fritsch
Rodil se je v Katovicah kot sin rudniškega poslovodje. Njegova družina se je že od nekdaj pečala z rudarstvom. Oče ga je hotel poslati v Berlin na tehniko. Z igranjem je začel kot pevec v zboru pri otvoritvi Velikega gledališča v Berlinu. Pozneje je igral manjše vloge v Nemškem gledališču. Režiser Erich Pommer ga je odkril in mu dal prvo vlogo pri družbi Deda, ki jo je pezneje prevzela Ufa. Tako je skoraj deset let pri Ufi. Z njegovim imenom so združeni največji uspehi nemškega filma. Omenimo naj samo njegovo prvo večjo vlogo v filmu »Njegova neprava ženica«, kjer igra z lepo Lil Dagover slepega slikaria. Potem so prišli še večji filmi »Valčkov sen«, »Poslednji valček«, »Vohuni«, »žena na mesecu« in »Ogrska rapsodija«, še bolj je zaslovel po zmagi govorečega filma. Mejniki njegovih uspehov so filmi »Melodija srca«, Valček ljubezni«, »3+1 = 2«, »Kongres pleše« in »Plavi sen«, žene ga še niso zmešale. Sicer so že neštetokrat pisali, da se je poročil z Lilian Harvey, toda to ni res.

\
T.fflan Harvey
Rodila se je v Londonu. 2e v sami mladosti je prišla v Berlin, kjer se je izobrazila za plesalko. Svoje učenje je nadaljevala na Dunaju. Bila je plesalka v neki skupini revijskih girlsov. Za tem jo je odkril Richard Eichberg. Njeni prvi uspehi so bili nemi film »Sramežljiva Suzana«, »Princesa Trulala« in »Razposajenka Lola«. Leta 1928. je šla v London, kjer je igrala v dveh velikih filmih. Pcsebno se je odlikovala v komediji »Ncfi v Londonu«. Istega leta jo je tudi Ufa za stalno angažirala. Zaradi znanja jezikov in igralske nadarjenosti se ji je posrečilo, da je postala v štirih letih, kolikor je pri Ufi igrala, ena najbolj znanih in najbolj priljubljenih evropskih igralk. Posebno je uspela v filmih »Valček ljubezni«, »3+1 = 2«, »Kongres pleše«, »Dve srci en utrip«, »Quick« in »Plavi sen«. Igrala ni samo v nemških, ampak tudi v francoskih in angleških verzijah istih filmov. Njen poslednji film v Evropi se bo imenoval »Zapuščina markija S.«, kjer bo njen partner Conrad Veidt. V Ameriki bo igrala pri Foxu, ki je dobil v njej nadomestilo za dražestno Janet Gaynor.
stila za nekaj časa film ln da Igra r nekem berlinskem gledališču?
—	da sta bila Willy Forst tn M«dy Chrt-stians angažirana za novi Siodmakov film »žgoča skrivnost«?
—	da je prišel 6. oktobra Harold Lloyd v London in da bo obiskal tudi Berlin?
—	da misli napraviti sKHiti rortq režiser Eisenstein veseloigro v Chaplinovem slogu?
—	da išče ameriška filmska dražba War-ner Brothes novega psa, ki bo nadomeščal poginulega Rin-tin-tina v celi vrsti novih filmov?
žena v sodobnem svetu
Delovna žena v današnjem življenju
Ali že veste
—	da bo Camila Horn v svojem prihodnjem filmu partnerica Richarda Tauberja?
—	da d©lajo pri Freiburgu v Švici zunanje posnetke za film »Frideriko«?
—	da je Elizabeta Bergnerjeva spet pu-
li.
V ono vrsto delovnih žema, ki še danes uživajo najmanj zaščite, spadajo nedvomno služkinie, ali kakor jih sedaj imenujejo: gospodinjske pomočnice. V zadinjem desetletju se je tudi njihov socijalni položaj nekoliko »boljšal — v kolikor so začele same postajati stanovsko zavednejše.
Toda stanovska zavednost je prav v tem poklicu najmand razvita. Ta nezavednost pa je povsem razumljiva in utemeljena v okolju, iz katere<ga izhajajo služkinje ter v vzgojnem vplivu, katerega so bile deležne. Ta dekleta prihajajo predvsem z dežele, kijer način življenja in dela mnogo manj zahteva solidarnost stanu, kakor drugi pokl-ici. Na kmetih je posel de! družine in se tudi kot takega počuti in to je za žensko bistvenega pomena. Vzgoja, kolikor je je deležna, je pa danes itak povsem individualistično usmerjena. Razumljivo je torej, da dekletu, ki pride služit v mesto, niti na misel ne pride, da bi iskala opore pri svojih stanovskih tovarišicah. v kolikor ne gre za osebno prijateljstvo med posameznimi. Smisel za stanovsko organizacijo se prav tem dekletom najtežje vcepi, dasi jo potrebujejo če mogoče še bolj kot kak drug stan. Ne samo, da ima stanovska organizacija pridobiti mnogo dobrin gmotnega značaja, ki koristijo skupnosti in posameznici, da jim daje moralno oporo, da dviga njihov socijalni položaj, marveč služkinja potrebuje organizacijo prav za svoie jsebno^ notranje življenje, za vzbudo in podvig svoje človeške samozavesti. Ta potreba je psihološko utemeljena v značaju njenega službenega delokroga.
Služkinja živi v družini, v katero v resnici ne spada, ker ni priznana kot nden polnovreden in enakovreden član. Primorana je, živeti privatno življenje drugih, ne da bi pri tem resnično živela tudi svoje pravo, osebno življenje. Včlenjena je torej v zasebno življenje, a obenem izključena iz njega. Kajti v družini službodaialke ne najde niti mesta. <ti umevanja za vsebino lastnega življenja, a izven družine tudi le redikokdaj. Za to nima niti časa, niti priložnosti. Pičle ure, ko je prosta, prebije z znanko a!i s fantom, ki predstavlja le redkokdaj resnega ženina in pomenia navadno le priložnostno poznanstvo. Takim poznanstvom najbolj nasedajo služkinje, zato izhaja iz njihovih vrst tudi' največ nesreonic. ki zapadejo prostituciji. Toda to prav lahko razumemo, ravno če pomislimo na odnos teh deklet do njihove okolice v službi. Tudi to dekle hrepeni po tem, da bi imelo nekoga čisto zase, da bi bilo nekje »doma«, da bi se lahko od srca pora-zgovorilo. Ničesar tega ne najde v službi, kaj čuda. da
verjame prvemu, ki ji prijazno govori. Dom, ki ga mora čistiti in urejevati ni njen dom, otroci, ljudje, za katere mora kuhati, so ji tujci. Ob vsaki priliki dajo čutiti prepad med njo in seboj. In vendar živi in dela med temi ljudmi noč in dan. morda leto in leto. Prav ta odnos služkinje do njenih delodajalcev usrvari sam po sebi tudi njen odnos do dela. Temu delu se navadno — ne vedno — pozna, da je opravljeno z apatrjo, brez ljubezni, pri mnogih zahteva tudi rednega nadzorovanja, sicer je tudi površno. Gotovo ima tudi gospodinja težko stališče, toda orna bi morala skušati vsai nekoliko razumeti položaj svoie uslužbenke, vpoštevati njeno pomanjkljivo izobrazbo in vzgojo. Razumeti bi morala, da ona — gospodinja — dela za svoj dom, za svojo družino, dočim je služkinja lahko vsak dan na cesti. Kakšna je njena bodočnost? Koliko jih je, ki so po 40 let garale, a jih nazadnje zadene usoda hlapca Jerneja: edino zavetišče jim je ubožnica, če imajo srečo, da so sprejete vanjo.
Res je, da tudi tovarniška delavka ne izvršuje dela. od katerega ima sama dobiček. istotako ne druge poklicne delavke. Vendar imajo druge delavke urejen delovni čas, v normalnih časih nekoliko bolj sigurno stališče, so bolje preskrbljene za bodočnost. dočim služkinja vsega tega do danes nima. Zelo različne prilike v posameznih gospodinjstvih tudi ovirajo izpolnjevanje zakonitih določb v prilog služkinj. V tem pogledu je posebno slabo danes, ko se zaradi brezposelnosti na take o<foedibe sploh ne gleda in mora biti de-kle veselo, da dobi službo. Zdravnik dr. Hofstatter, ki je raziskoval službene in zdravstvene razmere delovne žene, pravi, da zakonito določeni počitek ne dovoli služkinjam 66 odstotkov gospodinj; 86 odstotkov jim pa sploh ne prizna nobenega počitka. Ti podatki veljajo za Dunaj, kjer so služkinje razmeroma prav dobro organizirane in ima delovni človek vendarle nekaj pravic.
žene v novinarskem poklicu. Eden od poklicev, kamor ženska zelo težko prodre, je novinarski poklic. »Die Oesterrei-cherin« prinaša članek ,kjer govore o tem statistični podatki. Zlasti berlinski tisk je jako maskulino orientiran. »Berliner Pres-se« sploh ne nastavi ženske žurnalistke. Tudi v društvu nemških publicistov ne sodeluje nobena žena. Organizacija nemških novinarjev ima včlanjenih tudi 120 žen, od katerih ni niti ena v odboru. Tudi med zunanjimi dopisniki je malo žen. Od 30 listov jih ima 15 žensko rubriko, ki jo urejajo žene. Od 48 ženskih in družinskih listov jih je samo 20, katere ureja ženska. V Nemčiji obravnavajo v mnogih listih ženska vprašanja tudi moški, ker jih pač jemljejo resno in stvarno.
MALI OGLASI

Vaaka beseda SO pu; ta dajanj« naslov« »H
ta Iifro pa S Dia. fl)
Izprašan kurjač
ii je obenem izučen ključavničar »ln mehanik, do-Hi mesto. — Pramene po-oudbe 3 prepi« spričeval na Tekstilno tovarno Beer, Hribernik & Omip.. St. Vid na.d Ljubljano.
40939-1
Dekle
iM>ro, prHno im pošteno, ki mi poleg pranja, Inka nja iff! pospravljanja t ud"' n ?.k »lili o šivati. sprejm« tričlanska družin« v Ljubljani. za pomoS gospodinj* Pomidbe na og'ae. oddelek »Jntra« pod zna&ko »Po st.-etlj.rva«.	41295-1
Mlajšo služkinjo
ki bi opravljala tudi vrtna del«, sprejme trg. Zaje, Kole&ijeka al. 35. 41375-1
Mlekarja
N>>mca. poštenejra. eorejme zadružna mlekarna na de-feji. Ponudbe z zahtevo piače jo posiatii na ogas. <»M. »Jutra« pod »Mlekar«.
41436-1
Hišnik
(bobi ?ln»M»o pri večjem industrijskem pnd'e>T,)ii v Mariboru. — Prednost Vma.jo mlajši orofirviški upokojen-fi aii elič.no. Navesti reference. Ponudim na podr. »Jntra« v Mariboru pod jHSivSk«.	«380-1
Vdovec
»liri!. vpnko:emec s 3 otroci. iAte zanesljivo gospodinjo srednje st-srosri. Naslov v c-gla^nem oddelku »Jutra« 41453-1
Šivilj, pomočnico
spretim) ▼ pflaSMh sprejme modni aitWje Farni Jager. Koiodvorsk a uli>a St. 38/1 415S3-1
Samostojna
služkinja
t dobrimi »pričevali, dobi službo. Zgfasiti se je med 3. in 4■ uro j trgovini »Rekord«. Aleksandrova c-it. 8.	41532-1
Frizerko
prvovrstno moč takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod Mfro »Frizerka«.
41579-1
Sposobno moč
za izdelovanj« mamjatih rokavic iščem. Prijave ped »Roksreiiea« na oglasni oddelek »Juitra«. 41603-1
Trg. pomočnika
mtedega in »gil.nega sprejmem v trgovino mešanega blaga. Pogo.j je kavcij«. — Pom;:dbe na podruž. Jutra v Celju pod šifno »10.000«.
41636-1
Šiviljo
za popravila sprejmem. Naslov v ogl. odd »Jutra«.	41588-1
Nakupovalca
in prejemalca
z« okrogel les sprejme Ogore".ec, Zale«. 41141-1
Pletiljo
sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Izurjena 49«. 41019 1
UJlUJJlJiJJI
*flmrfT' *1 1 "iwn ■ »iVjjiig"
Vajenca
r.a. d-a-msko k.rojaštvio sprej-me A. Paulin. Ljubljana. Konsrrenmi fr-g 5. 41334-44
Učenca
za trpm-imo mešanega blaga »prej/m rim takoj. Ponudbe m oglasni »videl ek »Jutr«« peni »U6enoc».
41^1-44
Učenko
ki ima hrano in stam-va-pri ?t3irV»i. siprejme šiiv'l;a. Naslov pove
nje fina
oglasni odideleik »Jutra
41464-44
Vajenca
7,a tipkanje pogre^S-h jvi. trebSfin, s.p»oTm<> takoj »Eterna«, Za-'oeka re^at« 6.
41479-44
Čevljar, vaienca
po^tonega, sprejir* takoj Jamico Dolenc, Ljubljana, Ra/nvareka steza. 41530-44
fTfiffl'7TFfff
Vrnka beseda 90 par; ta dajeoje naslova aH
ta Šifro p« 3 Din. (2)
Gospodična
stara 20 lwt, izobražena, snažne zunanjiosti. pofttema, ki govori tučti W«.liiJain«ko, želi sJučbo pri boljši rodbini. Zna kuhati. Šivati in vn»a powpodiiin.ji9ka dela. — Na^ov t og1a«!«B oddolfon »Jn4r«c.	41051-2
Šivilja
ki širra tu^ii perilo, gre za 16 Din šiivait na doma. Naslov poive oiglasrsd oddelek »Jutra*.	415Ž9 -2
Kuharica
sttaTa 32 Iot, išče etfužbo pri finanei a;li žandarme. riji. Naplotv pove o-glaanfl oddelek »J uitra«. 415ti2-2
Plačilna natakarica
zmožna tudi nomščkie, i&ie službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
41382-2
Prodajalka
ranjena v trgovini nega blag3. zmožna ka-v. eij-e, ki bi tudi pomagala pni gospodi njetivu — išče kjorkoli uameščemje. Po-nuidhe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna
št. a566«.	41-2R2-2
Dekle
z dežd«, priidmo in pošteno — i&če kafcršn okoli slrnbo. Naslov v oglasnem oddielk-u »Jutra«. 41284-2
Samostojna šivilja
Išče službe zaradi pomanjkanja dela. Vešča tudi krznarstva. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Samostojna 222«.
41483-2
Trgovski pomočnik
izurjem v trgovini me-Sane otroke, želi preimemiifti me. Mo v kako večjo trgovino Ponudbe na ogrla«. oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožna moč«.	41368-2
Čevljar
samostojen delavec v Izdelavi gornjih delov, vajen tudi vsega zbltega ln štvanega dela kakor tudi gojzeric išče stalne zaposlitve. Ponudbe Je poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojen delavec 25«.
41395-2
fSBESEM
Šivilja
»prejme delo na dom, ali pa gre tudi ko«t pomočnica Naslov v ogiaautJii oddelku »Jutra«.	41215-3
Pouk
tteaeda 1 Din; ta dajanje naslova ali M šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo tastrakcije, pla-5ajo vsako bešed« 50 par^ u Šifro ali z« dajanje naslova 3 Din. (4)
Kdor J i č e laaJuika, plafta ia vsako besedo tO par; za oaslor ali Šifre S Din. — Kdor a o d 1 zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din, z« dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (3)
Zastopstvo
za LJubljano ln okolico, dobro vpeljano moč, iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Agl-len 40«.	41403-3
Akademik
vešč mstiruiiranja, bi pouče-va.1 vse srednješolske predmete. Ponudbe na oglasni oddelek »JutTa« pod šifno »Uspeh«.	41203-4
Pouk
v igranj« kromatione har mioiiiiike želim. Ponmdbe n? oglas, oddelek »Jutra« po*i šifro »Navedba cene«.
4H1694
Prodam
Spalnico
po nttfci oerai prodam. Naslov pov« oglasni odd-elflk »Jutra«.	41396-12
Oblačila
Trg. oglasi po 1 Di« beseda; m dajanj« Da-ilorva aii za Šifro S Din Oglasi socialnega značaja vsak« beseda SO par; za dajanje nasJova ulj za Šifro fi Dia. (IS)
2aket in telovnik
zelo diobro ohranjen, skoraj nicv, podceni naprodaj Ce*ta v Ružao doiliuo 26.
414,12-13
BBED
Gostilno
doto* idofio, sredi Ljnb ljan« oddam. — Pogoj j« plavanje pariotme najemni.
no pri prevzemu. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod znamko »Goatidna«.
41651-19
Posest
V«afc» Mi | Mtt »	Mlmii
m Mr» r« • Dk 00)
i Vsaka bcaoda | Dio: t u iajanje naslova ali
| ta Si.fr« m 5 Dta. fig)
Osfla-ai Eg. zra£a> pe 1 Dio beseda; ta <1a Janj« naslova «11 ta
šifro S Din. — Oglasi socialnega značaja vaaka beseda 50 par;» ca dajanj« naslova ali ta Šifro p® 3 Din. (6)
, 45.000 Din posojila
l iščem ia dob« pol lota. — j Evontuelno spreijmom tihega družabnika. Garancija sigurna. Ponudbe n« <>gl. oddeleik »Jutra« t>od Šifro »Kapital 45.000«. 41200-16
Posojilo iščem
za eno lefro. Obresti 18 %, varn>o«t pmpolna. Ponudbe
Pisalno mizo
prodam. Nafflcv v ogl. odd. • Juitra«.	41344-6
Železno peč
prodam. N^^lorv v oglasnem oddieiku »Jutra«.
41415-6
Otroški voziček in posteljico-košaro
)n,hro ohranjeno proda B. Detel a, Kersnikoma ul. 5.
41560-6
PdhiŠfv&
Parcele '
5 min. od poeta j« Rakek lože&i kompleks 8000 kvad. metrov skupno ali posamezno prodam. Elektrika, vodovod in kanalizacija ob kompleksu. Pojasnjuje An. ton Ul«. Unec. 41377-20
Hišo z vrtom
veSsta.nov»nj«ko. z lokalom, primerno za v*ako obrt. prodam na prom et.nern kra ju na Jesenicah. Gospo-jvoteka coata St. 51.
41984-90
Posestvo
na tepem kraju kupim. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Poeestvo«.
41'178-30
Vik)
veSsrtanoT»njs.ko, v bti®ml
ITI IKI. I VIIIKMn	_J - -	J"	.
na oglasni oddelek Jutrtf >	»»	*
pod šifro »30.000«. __
41-t7^i16
V najem
Vsaka beseda 1 Din; aa dajanje oaslor« aii m Šifro pa 5 Din. (Ig)
Opravo zc samsko sobo
kmpi.m. Ponudibe na oglas, oddeiek »Jutra« pod Šifro •Oprava«.	41i381-lS
telefon 2059

PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva ulica St. S
| «a Šifro pa I Di*. (JJ) I
'vunmemtmj
Gostilno
na KornSk-erm ali 0«r»»>.j-sk em vrom-em proti diobri
na jpaniriiiimi t«ikoj v najem. Na-»k»v: Leben. trafika — Ptuj.	41378-17
Pekarno
vraimeim v naj-em taifroj. — Grem tudi ja pek. pr»1«. vodjo. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 41383-17
a
Vsaka beseda ] Dk, -	OMlM* kil
»	p» S Dk. (JI)
nndbe
»Jutra« pod »Vil!« 1313«.
41,1716-20
Večjo hišo
»tATKvramjskrt, z nves^^mim domnnom 4500 Din, ngnduo prodam. Ponudih« na ogi. odHe^eik »Jutra« pod Sfro »TOiižicna mepta in tnmn. Ja«.__41444-20
~ Hišo~
enodružinsko, sli polorvico veAje hiše kupim takrvj. Ponudibe z navodbo cene pod »Gospodar« n« ogla«, oddelek »Jutra«. 41442-20
Stavbno parcelo
500—1000 m> veliko, kupim v smverneoa delu Ljubljsne (Dunajska oesita, Bežigrad. Stadion). Ponudlb« i na. vodbo een« in lege na ogl. oddelek »Juitra« pod Šifro »Takoj den««-«. 41547-20
Stanovanje
Restavracijo
in mesarijo
v okoffiri Celja ugodno prodam ali oddam v najem TVniMidlhe na podruS. Jntra v Oelju pod »Tizlert im imdiu-rtrija«.	41A0S-19
Trisob. stanovanje
t vsemi prittkitaami oddam Pojasnila daj« Bricelj na Vodovodni eewM Ste>v. 5.
41«V»-31
Stanovanje
ali dvosobno, parketl-rano, v vili na ®ev«rni p^ riferiji oddam. Naslov po-v« oglasni oddelek »Jutra« 41007-31
Trisob. stanovanje
s prvtikliinami oddam s 1. decembrom pa zmerni ceni snaižni. do»ttojoM m to«"'nI »trankl. nasproti »v. Kri Stofa. Nes-lov pore oglasni oddelek »Jutra«. 4M&4-31
Trisob. stanovanje
komfortno, v sredini meota oddam s 1. novemj>roim. — N»»lov ▼ oglasnem oddelku
»Jutra«.	411116-31
Stanovanje
eno večje sik" dve manj® oddam v lepem industrijskem kraju, pripravno '.n-dS za železničarje. Mar en k Bem.amio, RadomSje.
41017-91
Stanovanje
sobe, kuftmje in prttSkffn nddam pod 300 Dim strank' brez otnok v Zg. Šiški lofl — Kosovo polje. 40830-31
Stanovanje
oddam v Mostah. T-ovgirni-ška ulica 30. 41363-31
Sobo in kuhinjo
takoj oddam v De-v. Mar. v Pofljn St. 97, Wiwn veš-b»Ii&5a.	41*460-31
Dvosob. stanovanje
• koipaito<Co to prttikSn aml iščem za december ali poznaj«. Pon-udibe u oglasni oddel«k »Jut/ra« pod »F. 58«.
šifro 41265-31/a
Trisob. stanovanje
v centru mesta Iščem r decombrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Točna plačnica«.
Sobo odda
Taska m bit* a DU.
Opremljeno sobo
s Štedilnikom oddam na Glincali s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«.	41353-23
Opremljeno sobo
s pooebnim vhodom v pritličju, desno, elektriko im parketom, oddam za 1. no vember. Ilirska ulica 29.
41419-23
Solnčno sobico
oddam boliše.nMi go<»podu v vili sred? mesta. Na.slov v ogl. oddelka »Jutra«.
41434-28
Dvosob. stanovanje
suho. s kopalnico, oddam v novi vili. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
41399-21
Dvosob. stanovanje
snJvv s kopalm*!«. »ob« za služkinjo in vrtom oddam za oorve.Tnbor v Suvohorsk! rfiei St. 10 — Bežigrad.
41400-31
2 stanovanji
z S sobama in kutfnnjo. eno v mvtliičju, drugo v prvem nadstropju vile oddam s 1. nor. v Ma.lito Gunc.lijah St. 40 — pri St. Vidu.
41414-31
Stanovanja
Trisob. stanovanje
s kopahmoo, lepo, šolnino, najraje v vili, »čem s 1. novembrom ▼ okraju Rlel-weisove, Levstikove. aH v zaAotkn Ceste na Rožnik Ponudibe na ogla«, oddeiek »Juta«« pod »Komfortno« 41179-31/s
Kabinet
z električno razsvetlija-vo m postrežbo, r ce-ntrn mpst« oddam takoj za 300 Din. Ogleda-tii v Knaf jevi nlicl št. 13/n.	4'4-'i3-23
Separirano sobo
lopoi, takoj odda/m. Poisve se v Cerkveni ulici St. 19.
41-518-33
Prazno sobo
oddam v n«po"r»dni bMži-ni centra. — Nasl«w prere oglasni oddolek »Ju-tra«.
41615-83
Sostanovalko
k m i r n i drtrž*ni sprejm* R«»nonm ns Sv. Potm ces-tl St. 76.	41S71-33
Sobo
s poseb. vhodom jn rfek-triko oddam 1 ali 8 gospo-diičmaima. Naslov pov^ ogl. oddelek »Jutra«. 41543-23
Trboveljski
premog
*uha drva, an-ele?W koks lohavlia na doir
Kurivo d.zo.z.
Dunajska c.8? Telcf. S4—S4 S
Broj 6688-1932.
Natečaj za tajnika
»Merkur« društvo trgovačkih i privatnih namještenika Jugoslavije u Zagrebu raspisuje natječaj za mjesto društvenog tajnika. Interesenti neka izvole dostaviti svoje oferte u zatvorenom omotu sa oz-nakom »Natječaj za tajnika« najkasni-je do uključivo 7. novembra o. g. do 12 sati o podne na predsjedništvo Merkura, Zagreb. Perkovčeva ulica br. 1.
Ofertu imajo biti priložene slijedeče is-prave:
1.)	Krštenica ("Kandidat ne smije biti mladji od 30 gedina ni stariji od 40 go-dina.) Ovo ograničenje ne vali za natje-catelje iz redova društvenih činovnika.
2.)	Uvjerenje o državijanstvu Kraljevine Jugoslavije.
3.)	Školske svjedodžbe.
4.)	Svjedodžbe o dosadanjem radu i službovanju.
5.)	Uvjerenje nadležne vlasti o vladanju.
Bezuvjetno se traži poznavanje struke socijalnoga osiguranja i društvenog rada, a osim toga dovoljna sprema u or-ganizatornim pitanjima, u koresponden-ciji i knjigovodstvu.
Nastup m jesta 1. januara 1933. odnosno po dogovoru, a materijalne zahtjeva neka interesenti izvole sami neznačiti u svojoj oferti.
Zagreb, 13. oktobra 1932.
Predsjedništvo: »MERKUR« društvo trg i priv. namještenika Jugoslavije.
Broj 11.577/EM — 32.
12477
Razpis!
Direkcija državne željezare u Varešu nabaviče direktnom pogodbom na dan 9. novembra 1932
2.000 komada slikovitih kataloga o produktima željezare«
Uslovi se mogu dobiti kod Direkcije željezare Vareš za vrijeme uredovnih sati.
Iz kancelarije Direkcije državne željezare a Varešu broj 11.577-EM — 1932
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolt Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc Jezeršek. Za tnseratnl del je odgovoren Alojz Novak. Val a Muoijam.