Si. 57.
vlorek 17. maja.
III. tečaj. 1870.
Vtorek, četrtek in ao-hoto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za vse   leto 8 g. — k, „  pol   leta 4 „ — n „ četrt   „   2 „ 20 „
l*o pošti :
za vse leto 10 g. —k „ pol leta B „ — „ .   četrt m     2 - G0 —
SLOVENSKI NAROD.
Oznanila:
Za navadno tristopno
vrato ae plačuje : G kr. če ae tiaka lkrat, 5  ,,       ,, 2krat, 4  ,,   i, p 3krat.
veče piamenke Be plačujejo po proatoru.
Za vBak tisek je plačati kolek (itempelj) za 80 kr.
Vredniitro in opravnistvo je na stolnem trgu (Doniplatz) hiš. it. 179.
Rokopisi sc ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo
Ibauerjevo, ki nezmožen vso Slovane zatroti hoće nekte-
Mladoslovenci in Nemci in nemskutarski      rim zndovoiiti, da bi s teh pomočjo tem lažje tlačila in
liberalci. zatiral#vse druge; stranka, ki ima za svoja glasila v
Ko smo morali marsiktero trdo besedo sprcgovo-jGradcu in Ljubljani breznačelno, Slovencem sovražne riti z nekterimi slovenskimi voditelji zarad njih politič- časnike, ktero vodijo slovanski renegati; stranka, ki se nih napak, so ae voditelji s tem zagovarjali, da so na- z našimi renegati združuje k „verfassungsfeier" - kome-
pravili razloček med mladimi in starimi Slovenci. Sami so sebe uvrstili med slednje kot tožnike in so prvini očitali neskušenost in politično nezrelost in pa prijateljstvo z modernim nemško-avstrijskini liberalizmom.
Nemško-liberalni časniki so se zarod teh dife-rencij veselo smejali in eo sami sebi ter vsakemu, kdor jih je hotel poslušati, prigovarjali, da morajo zdaj dobiti prijateljev in pomočnikov v slovenskem taborji. Da bi bili ta razpor širili in utrdili, so nam nemškutarji pač tudi zveze ponujali s pogojem, da bi mi od sebo odbucnili duhovstvo. Na te in tako ponudbe hočemo denes enkrat za vselej odgovoriti.
Mi Slovenci sicer nimamo nobenih posebnih razlogov, da bi imeli  bogvedi kake  velike simpatije do Nemcev, vendar jih ni kratko ni malo ne sovražimo Mi spoštujemo vsacega pošteno mislečega in pravično ravnajočega Nemca.   Toda s sleparskim liberalizmom, kakorŠncga 60 Nemci že več časa uganjali v političnih in cerkvenih zadovah,  in kteri je  izviral samo iz po manjkanja prave inteligencije in nravne omike, nočemo imeti nobene zveze.   Z  vso nevoljo od sebo odbijamo ponudbo teb liberalcev, da bi se ž njimi udeleževali surovega ščuvanja in draženja proti spoštovanemu in potrebnemu stanu , čegar udje so sinovi  našega naroda kterim ima slovenski narod skoraj edinim zahvaliti, da se jo ohranil in dobil  nekoliko omike.   Radi pa smo pri pravljeni Slovenci brez izjemo  ostati v dotiki s žlaht nejim , politično in nravno više stoječim, s pravičnim nemškim elementom
Stranka, ki navdušeno  pozdravlja perfidijo Kech
dijani na slovenskih tleh, in pn tej priliki svoje prepi Bane govore proti konkordatu in samostanom prožve-kava ; stranka, ki se z našimi renegati združuje, da našo ljudstvo pri volitvah moti in surovo Dapada ; stranka, čije Slovencem sovražni udje so uemoralični dovolj, da se pri vsem svojem sovražnem mišljenji in kot tujci našemu narodu kot kandidati usiljujejo in se pri tem najzaničljivejsih sredstev — laži in obrekovanja da surove sile poslužujejo; s kratka stranka, ki še ni prišla do abocede demokratizma — ne ho našla pri nas nikdar prijateljev in prijateljstva. O tem smo vsi enih misli in v tej zadevi ni nobenega razločka med mladim in starim!
I) o p i s i.
Is LJubljane 12. maja. [Izv. dop.j Ljubljana slov. Bredišče — je bila žo od nekdaj studenec, ki je po vseh naših okraj in ah razvi al svoje blagoslavne vrelce ter nas napajal z narodnimi idejami; zadnjo časo bo so žalibog sicer razmere med Ljubljano in slov. deželami nekaj preobratile, a upati je in dela se žo vsestransko na to, da se stori konec nesrečui, za cel narod pogubljivi neslogi. Skušnjo preteklega in sedanjega časa učć nas, da so le s združenimi močmi moremo pospešiti in vzdržati; res da brez opozicije ni nobenega društva, šo manj pa naroda, a dosedanji slovenski razdvoj segal je žo predalječ; presegal jo žo tiste meje, med kterimi bi  se dal postaviti  skupni  narod v tisti
močni, nepremakljivi falangi sovražniku nasproti, kakor so postavi v razburnih časih n. pr. česko-slov. narod. — Da si je bila v obče kriva le nemška vlada, ki nas i pri vsakej priliki terorizirala in na steno pritiskala, da jo narod zadnje čase pri volitvah dostikrat propal; moramo vzrok tem žalostnim prikaznim iskati ven-dar-le nekaj tudi v narodnem razdvoji. Sloga jači, nesloga tlači! —
Ravno pred kratkim časom so v glavni skupšini društva v podporo bolnih trgovskih pomočnikov propadli zopet narodni  kandidatje.   Pokazala je pa pri tej seji nemčurska klika — tisti ljudje toraj, ki vedno poudarjajo, da morajo stati obče koriBtni zavodi nad politiko — najhujo svojo strast zoper vse, kar je slovenskega s tem, ka je brezozirno   zavrgla predlog, da bi   se za to društvo zasluženi večletni   protektor dr. CoBta izvolil za častnega uda.    Ali je potem res mogoče paktirati s tacitni ljudmi i — Naši renegati in večina birokratov, ki so se še lansko leto bali taborov bolj nego živega zlodja, ki so hiteli pri vsakem narodnem društvu za kulisami cepiti dlako, so se oponesli toliko, da spoznavajo, ka so ljudje tudi tisti, ki se udeleže kacega tabora; lansko leto jo kakor znano „Tagbl." Še trdil, da je vižmarsko taborišče bilo podobno pašniku, na kojega so se prignale od vseh straui živinske čete. Kakovo nasledke so imele tako pisarijo, pokazalo se je žo teden pozneje pri turnarskem izletu. Letos se menda turnarji no bodo ganili iz Ljubljane, ampak napravljali si bodo zabavo na Ijublj. dvoriščih; saj  tako jo tudi pravo : kdor so ne zna obnašati proti kmečkemu ljudstvu tako, kakor se spodobi gostu, ostane naj le med zidovi na svoji lastnini, zgodilo  so ne bode zalega njemu in izostale bodo take nesreče za kmečko ljudstvo, kakor so jih napravili turnarji že dve leti zaporedoma. Lansko leto so bili vsled turnarskih škandalov prepovedani tudi Sokolu vsi izleti ; letos pa, ker je
Slovensko veieiieJllftče.
(Konec.)
„To so vsakdanje tožbe našo mladino na tujih vseučiliščih, in pomoči jo tem nujnejšo treba, ker mnogi zarad premnozih težav, ki se njih izobražanju stavijo na pot, tuja vseučilišča zapuščajo in so domu vračajo, premnogi pak nadejajo se, da so bodeta vsled omenjenega ministerskega zaukaza 5. okt. t. 1., št. 6230, dokler se no napravi rodno vseučilišče, vsaj najvažneja predmeta, namreč avstrijski državljanski in kazenski zakonik so tekom tega leta začela razlagati, niso do zdaj sploh šo šli na nobeno vseučilišče in žive v ved nih skrbeh, da ne bi čakajo lota zgubil ali da bi jih brezposelnih no potaknili v vojake."
„Ti razlogi v zvozi s čestim povpraševanjem gledu vseučilišča v Ljubljani nalagajo slovenskemu društvu, ki si jo narodno omiko in napredek svojega naroda postavilo za svoj najviši cilj, dolžnost z nova nujno prositi, naj so v Ljubljani napravi redno vseučilišče, ali če bi bo v sodanjih razmerah v«eučiliščo no dalo napraviti, naj bi so čem prej tem boljo (in der kiir/.estcn Frist) provizorično dovolilo razlaganjo vsaj naravnega, mednarodnega in državnega prava, ki so pripravljajoče vednosti za pozitivno pravo, potem pa avstrijskega državljanskega in kazonskega zakonika."
„Potreba, da so poleg zadnje-imenovnnih dveh pozitivnih vednosti razlaga tudi naravno, mednarodno in državno pravo, je jasna, ker je nemogoče temeljito in umljivo razlagati pozitvue vednosti, ako so razlaganje no more opirati na naravnopravno podlago. Naposled podpisano slovensko društvo slavno ministerstvo uka še opominja, da so jo 7 gospodov oglasilo, ki hote brezplačno prednušati, in ki imajo za to v jezičnem kakor tudi v pravniškem oziru najbolje zmožnosti. Konečno podpisano slovensko društvo šo izreka upanje, da bode slavuo ministerstvo uka spoznavajo potrebo odločnega koraka kolikor najhitreje njih delokrožjo odkazalo onim gospodom , ki so potem tukajšnega deželnega predsedstva konec oktobra meseca slavnemu ministerstvu uka predložili svojo ponudbe, da hoto brezplačno v slovenskem jeziku prevzeti pruvoslovsko stolice, in da so bodo oziralo tudi na razlaganjo naravnoga, držav nega in mednarodnega prava."
Tako daleč o tej zadevi izvirna nomška pisma, ktera imam v rokah. Med ta pisma jo zašel lastno ročno pisan listič znanega slovenskega voditelja, ki pa mora biti iz novejših časov. Ker se v politiki zdaj menda zopet snujo „Ilirija" in ker listič govori tudi o Iliriji in o slovonskom vseučilišči, naj priobčim tudi te male vrstice. Slovenski voditelj piše : »Pod francoskim gospodstvom jo Napoleon I., ki je stavil ilirsko kraljestvo in spoznaval važnost Ljubljane, začel žo stvarjati tudi vseučilišče v Ljubljani in imoli smo takrat poleg tftol o g i j o tudi prve razrede medicinske fakultete."
Kakor sem rekel s početka, ne bodem tem pismom dostavljal nobenih opomb. Misleči čitatelj bodo lahko vse iz pisem sam bral, kar sem mu želel povedati. Da sem so lotil priobčevanje prestavljanih pisem, vodila me je poleg družili razlogov zlasti želja pozabljivosti oteti košček slovenske zgodovino. Morebiti moja skromna poskušnja, ki si v nobenem oziru ne prilastuje in pripisujo kako popolnosti, pripravi kterega sta-rojih rodoljubnih pisateljev, da to črtico nadopolni, zlasti pa da mlajšemu svetu priobči to ali ono črtico iz zanimivega narodnega gibanja 1848. in sledečih let.
Marsikaj žuga se za vekomaj zgubiti v pozabljivosti, marsikaj bi utegnilo zanimivati zlasti mlajši svet in gotovo bi si zaslužil zahvalo slovenske mladine, kdor bi — da postanem konkreten — n. pr. popisal, kako so jo prestavljal in izdajal državljanski in kaaonski zakonik in drugo postave, itd.
V Mariboru maja meseca 1870.
Anton Tomšič.
II ji r a m 1» a m a.
(Zgodovinako-romantičen obraz.   C'eski spisal Pr. Chocliolouiek, poslovenil Pndgnričan.)
(Dalje.)
Hajduci ga nijso poslušali do konca; posvetovati
1513
odlazilo n3kanđalmini8terium*, smo prejeli za prvega že dovoljenje. Slo bo povsod priljubljeno naše društvo 15. maja v Dolsko, kjer se bodo mudili pri prostem razvosolovanji cel dan. Spremljevala in ves čas razveseljevala nas bode godba.—Zdaj kose bode zopet jelo kopati in riti po ljub. ulicah, svetovali bi možem na magistratu, da bi vsaj skrbeli, ka bi se v temnih večerih napravilo v tacih krajih kake lučice, da bo ne bode ljudem godila taka, kakor se je pri zadnjem popravljanji judovsko ulice. Ako vodi in razsvetljuje može na magistratu boginja inteligencije tudi v črni noči, ne vodi nas, ki v to dovico nismo zaljubljeni. — Ljudje se čudijo, da ae nahaja med delavci ljubljansko-beljaške železnico tudi dosti c. k. vojakov. Čudno je res; saj bi naši mladeniči našli tudi potrebnega dela dovolj na domačih posestvih.
Iz Šmarja pri Jelšah, 11. maja.   [Izv. dop.] S prihodom g. dr. Vošnjaka  v   našo prelepo dolino se je začelo politično življenje lepše razcvetati. Žo pred njim so veljavni možje, kakor postavim g. Fr. Skaza narodno zastavo visoko držali, in pri vsakej priložnosti pokazali, da jih ni sram biti zvestim sinovom naroda, kteri je v kratkem času se tako junaško povzdiguil in svetu pokazal, da še tudi ima žizni dovolj po svoji in dividualnosti so razvijati in omikavati. Sedaj pa ko smo dobili še novo krepko narodno moč v naš kraj, smemo upati, da so bode narodna zvest Še krepkeje zdramila in blagotvorniše razvijala. Veseli nas, da so šmarskega okraja prebivalci novega gosta z velikim zaupanjem sprojeli, kar so tudi dejanski spričali b tem, da so si svojega novega srenjčaua soglasno zvolili za načelnika političnega okraja, ker se je dosedanji mnogozasluženi in občospoštovani   okrajni načelnik g. Fr. Skaza tej časti odpovedal, ker mu prevelika ekonomična opravila ne dopuščajo se tako važnej službi z vsemi močmi po svetovati.   G. dr. Vošnjak se je zahvalil v jedernatcm govoru za skazano mu zaupanje in obljubil brezkoristno in možkim pogumom delovati za blagor tega okraja Tudi v izvolitvi načelnikovega namestnika so o krajni odborniki  pokazali svojo praktično misel, ker g. Nagj, dasiravno že nosi butaro visokih let, še dela z močjo mladeniča, in je skoz in skoz pošten značaj Ker je tedaj okrajno zastopništvo samo v rokah delo-krepkih mož, smemo pričakovati blagotvornoga delovanja Tudi družbeno življenje utegne v kratkem še Ži vahniše postati, ker se že pripravljajo prostori za na rodno čitalnico, kteri prorokujemo živo udeleževanje ker ne samo v Šmarji samem je dovolj prebivalcev, kteri znajo   uvažavati   potrebščine in blagor izobraženega duha, nego tudi v okolici se med duhovniki in kmeti
sliši zadovoljnost, da se ustanovlja dušno središče, v kterem bode vsak lahko našel užitek za svoj duh in okrevanje po trudili vsakdanjega bridkosti polnega življenja. Upati smemo lepe složnosti, ker vse navdaja blaga želja izobražovati in pošteno razveseljevati te.
Gotovo pa bode prihodnja šmarska čitalnica prava omikalnica ljudstva.  Naše ljudstvo Šo večidel nedelj in praznikov ne ve rahljati v svojo korist.   Po opravljoni službi božji  iščo  svojega razveseljenja po krčmah do trdne noči, tam se prekoračujejo mejo zmernosti, gode se tepenja; vsemu temu znajo poduki  v  okom priti, 'oduki v poljedelstvu, lehko razumljivi razgovori o po itičnom položaji,  nauki o olikanosti, o vekšem blago stanji itd. bodo naše bistroumno ljudstvo kmalu povzdig nili na višjo stopinjo, in mu pokazali edino človeka-vredno stran življenja.
V Šmarski okolioi še se tudi najdejo materijalne moči, gotovo bode okrajno zastopništvo mislilo na hra nilnico  ali vsaj kakšno založno, ker   s takimi zavodi so edino pospešuje kmečko blagostanje ,  in s blagosta njem tudi omika in nravnost.   Moraličnost pa je tudi narodna moč, in nravnega življenja je slovenskim tež njnm toliko bolj potrebno, kolikor manjša je naša nu merična moč.   Mi nimamo narodnih  plemenitnikov in obrtnikov, kteri so močen faktor narodno moči, treba se nam je torej  opirati na premožen in m oralu'no iz obrazen kmečk stan, treba v narodni tabor dobivati žo precoj otujene meščane in tržane, in verujte mi, dasi ravno naše število ni ravno na milijone, vendar znamo se krepko držati in srečno v ljubi domovini živeti. Poglejte si stare Helene ali Grke; atinjska ali spartanska državica ni bila veča,   kakor jo Slovenija,   ali kakor dolgo je ostala zvesta nravnim načelom, kakor dolgo je bila delavna z umom in dlanom, je kljubovala mo gočnim Peršinom.   Ne zapirajmo vrat napredku, ali iz napredka si prilastujmo samo to, kar koristi narodnemu in družbenemu življenju, norih gob ne snedimo, pozitivnih življenja oblažajočih načel krščanstva ne odrae tavajmo, ker le ta edina so zdrževala skoz  vse veke red in blagostanje, le ta edina so zdrževala zdravega duha v narodih.   Imam upanje, da  moji dopisi Vam bodo prinašali samo  vesele glase, vendar ne bodem slej) hvalivec, temuč hvalil bodem le to, kar je hvale vrednega, pa tudi grajal vsako napako, ktera je v na aprotji z načeli pravice, blagomišljenja, občega blagorja ktera zavira razvitek srečnega srenjskega in družbe nega življenja.
Da k svojemu resobnemu članku tudi kaj smešnega postavim, čujte novo Schonwetteriado, prav — sebe drovo. K volitvi okrajnega načelnika je prišel g. okrajni
so se jeli vsi povprek; naposled določijo gotovost iu enega tovarišev porino se svoje srede naprej.
„Idi, Rezavec I" — vikno in jemo hajduka rukati naprej, „saj ti znaš najboljše govoriti," — tišči va-nj, „stopi no tjekaj, pasja duša, in spregovori lu —
Naposled Rezavec stopi naprej prav blizu k Mladenu.
„Prokleto 1" — zarenči, razklene roci in jame vgovarjati se svojo zgovornostjo, ki so jo hajduci za najglajšo imeli, nali imaš res tako kratko pamet, ha-rambašaV A da, hudir, a ne harambaša, ker nam pljuje v oči tako, kakor kakemu prokletomu poganu. Kaj si to izbleknil ? kedaj si zapravil pamet, vražji harambaša? Ali se mar doslo nijsmo zmerom krhko tolkli s Turkom, kaj ? A kako moreš trditi, junaško življenje da nam se je priskutilo? Ali si oblaznel, ali ka-li ?"
Hajduci kimljo z glavami, kolikor je bilo moč, zadovoljni so bili s temi krhkimi besedami.
Rezavec si nategne pas, zavišo brko in zopet jame ustiti so: „ A to znaj, harambaša, ta pisma, v keh jo zavita Mahmudova glava, tega nežna — boga, tega — presneto da,tt — topotno in ozre so okrog po hajducih; v svojoj razhujenosti se je zabil zmotiti.
„HarambaŠa, aj, naš harambaša I" — vikajo hajduci, „aaj ostanemo v tvojem področji tako dolgo časa, da bode dolo dokončano!"
„Hvala vam, vrli junaci I" — Mladen radostno klikne, „pravila mi je to že bodočest, saj vas poznam junaci, h —"
Nij bil šo dogovoril, že se bizu njih oglasi strel hajduci se prestrašijo , to trenotje ima vsak svoje oro žije v rokah in oči uprte v harambašo, kaj jim ukaz o tem pripetljaji.
„Ta puškin glas jo znamenje meni," — spregovori Mladen in oči v temo vpre tako, kakor bi  bil hotel prodreti noč in samotni los za globelijo.  „Da bogme, razvedri se, „to jo Kratici"
„Krstić?I*  —  v8klikne   harambašinja, ki doal toga prizora ves čas ni z besedo nij pokazala svojega velikega deležtva, „a kde je Marjanko ?" —
„A Marjanko?" — pozopeti Mladen in težk slutnja se porodi v njem ; ali predno je mogel odgo voriti soprozi, prisopiše Krstu'. Zaradi nujne hoje so mu lasje od samega potu mokri — zapleteni viseli okrog obraza in po ramah. Ko mater zagleda, stresne bo ; rad bi so bil nasmija!, rad ohladil vsaj na videz, ali njegove puško strel je že poprejo hajdukom bil oznanil vest o nekovoj nesreči, pa tudi njegova rnz-gretost, njegova nujnost je pričala, da nij objestno oglasil se se svojo puško.
„Kdo jo Marjanko? — kde imaš brata, Krstić?" — bridkostim povpraša mati, obesi na-nj se in oko presunljivo vpre va-nj tako, kakor bi bila hotela prodreti do slehrno njegovo misli, popreje pak še izvedeti skrivnost, ki so jo molčala Še zmerom njegova usta; znala je, da sta zvečer skup odšla k Sarajevu, zdaj pa je Krstić sam prišel nazaj ; slutila je nekovo strašan sko nesrečo. (Dalje prih.
avar France Schouvretter z svojo ženo, in uradnikom doktorom Pavlinom VVagnerom. C. k. uradnika sta se precej kislo držala, ko sta slišala, da takovšen odločen narodnjak je izvoljen za okrajnega načelnika. „Sie mussten zum bosen Spiel eine gute Mione maclien", pravi Nemec ; utegne se zgoditi, da za potrditev g. novoizvoljeni okrajni načelnik ne dobi najvročejšega priporočila. Vendar mislim, da očeta Lohninger in Kai-8erfeld nimata pri sedanjem roinisterstvu toliko vpljiva, kakor sta ga imela za Giskrata pri imenovanji g. Schon-vvettera za okrajnega glavarja. Sedaj pa k Schbvvet-teriadi! V družbi odbornikov okrajnega zastopa je g. Schbnwetter rekel, da bode srenjskim županom razpela! pisma, naj srenjčane nagovarjajo, da naj so rajši, namesto ko bi križovega tedna se udeleževali procesij, te molitveno dni v veliki trumi snidejo, in hrošče (kebre, mnikefer) pobirajo. Glejte! g. Schon-vvetter ni samo izurjen političen uradnik, nego tudi velik ^nationalbkonom." — O k e hrasti „bozirks-hauptman! —
To Vašo narodno-gospodarstveno idejo bode gotovo katoliško ljudstvo vašega političnega okraja „dol z a udaril o." Jaz no rabim zastonj te besede, ki ni moja, nego g. Schomvetterova, kteri je na neko slovensko vlogo zapisal najpoprej nemški : „Ihrer Bitte kann nicht entsproehen vrerden" — potem pa oziraje na: §. 19. tudi še pristavil slovensko odloko: „Vaša prošnja bode d o 1 z a u d a r j e n a." G. Lohninger in Kaiserfold, lepa Vama hvala za g. Sohonvvetterja, nista nam samo poslala izkušenega, izurjenega praktičnega, političnega (?) uradnika, temuč tudi izvrstnega nacijonalnega ekonoma in klasičnega slovenskega jezikoslovca.
Na Ponikvah , (na T o m i n s k e m), 5. maja. Izv. dop.] Zdi so mi pristojno občinstvu naznaniti, da je moja navskrižnost z davkarijo poravnana. Pobotnica za 29. gl. se je po zaukazu visoke c. kr. namestnijo izplačala, in slovenskega jezika nezmožni kontrolor je dal prostor nazaj prišlemu g. Kolektu, ki po svoji prejšnji navadi slovenskim vlogam slovensko odloke piše.
Včeraj mi je došel en tak odlok v zadevi previsoke pristojbine, ktera se je tirjala od mene o nastopu duhovske službe v Kobaridu. Vedoč, da so v tako neljubo zadevo žo marsikteri sobratjo padli, pa ne vstali iz nje, dajem s tem naznanjo, da mi je ovi odlok na eni strani pristojbino odpisal (zbrisal), na drugi pa zaradi previsokega koleka (ki ga je bila neka nevednost — Bog ji odpusti! — na moj dekret pritisnila) črez 112 gld. letnih dohodkov pripisal. Ne vem še, ktera denarnica mi bode morala izplačati ovc zastale stotice, veselim so pa vendar prav srčno. (Opazka: Slovenskim pritožbam so vrata odprta do najviših uradnij.) —
And. Žnidarčič. Is Dunaja, 14. maja. — r. [Izv. dop.]   Tu pri nas časniki s pravo kanibalsko divjostjo mesarijo nesrečnega brambovskega ministra in spodbujajo društvo in korporacije k vsakojakemu prekorakavanju njih delokroga, ktero se javlja v srditih rebolucijah ; a gospodje nemški Pemci se še z višim  „sportom" kratkočasijo; oni ne jašejo samo proti Widdmanu, ampak proti vsemu češkemu narodu.   Tako so se zbrali nekteri politikarji tudi v Litomericah, starem mestu Vršovecev, čijih prebivalstva je vsaj 4. dol češki, ktere meje na čisto češko kraje, čijih žitne trge samo Čehi obiskujejo, ki leto za letom tisoče in tisoče donašajo k vodno rastočemu bogastvu Litomeričanov — in ti zbrani politikarji so osnovali resolucijo, ki vsacega za izdajavca oglašuje, ki bi le govoril o spravi s Čehi.   To je nemška spraved-ljivost, to je spravodljiva prijaznost, ktero so nam tako često obetali.   Nič sprave, nič zadovoljne državno to-varšijc med Nemci in Slovani, ampak gospodarenje prvih s slednjimi, to jo program vsezaničljivo svojbine, kteri je Herhst glavar, Giskra prorok, čije organ je praška židovska kazina, in čijo tolmač praški „Tages-boto", „Neuo freio Presse", „N. Fremdenblatt" itd. Ako spodleti sprava, ktero Potočki z vsemi sredstvi pospešuje, bodo tega krivi le nemški Pemci, ki nočejo vedeti o nobeni pravici, nobeni ravnopravnosti, ki besedo „svo-bodo" spreminjajo v knuto, pod ktoro naj gagnejo nonem-ški narodi.   S temi ljudmi bi se moralo drugače po-
stopati, kakor je postopal Belkrodi in kakor zdaj postopa Potočki, ki jim Se dela koncesije in pri vsaki priliki kaže, da on spravo tako razumeva, da bi se ne žalila nobena narodnost, torej tudi Nemci ne — in ti gospodje mu odgovarjajo z litomeriško resolucijo!
Ne vem s kakimi čutili pojde po teh skušnjah Potočki v Prago, ali upati hočem, da so ne bodo dal ostrašiti vsled hrupa, ktorega žene zaničljiva, s Prusi ljubkujoča stranka; da bode dognal, kar si je namenil — pravično spravo z vsemi zapadno-avstrijskimi na rodi, ki avstrijsko čutijo, in ga bodo gotovo radi in z vsemi močmi podpirali. *)
Potočki jutri potuje v Prago. V prihodnjih dnoh je pričakovati, da se Widdman odpusti. Sliši se, da hočejo to kolikor mogoče milostivo storiti in da bode torej brambovsko ministerstvo nehalo biti samostalno ministerstvo in da proidejo njegovo agende kot posebna sekcija v ministerstvo notranjih zadev. --
Železniško koncesijo Praga — Duxdobode narodni konsorcij :  Sladkovski, Fink, Gregr.
Is Dunaja, 12. maja. —u— [Izv. dop.] Ministru Taaffeju se pripisuje, da je v poslednjem času rekel: s tem (dunajskim) časopisjem ni mogoče vladati.   V teh besedah je veliko izrečenega , in menda nobeno mini sterstvo ni imelo več vzroka tako potožiti se , kakor zdanje „prolazno." Človek bi skoro res iz samegausmi ljenja lehko ministerijalen  postal videč, kako Potočki nima nikogar za prijatelja.   Videč dalje kako nemški časniki iz škandalozne malosti Vidmanove nekdanje sablje kujejo neprenehoma gromne članke in stvar napihujejo, kakor da bi bila za osodo Avstrije vsaj enake veljavnosti kakor bitva pri Sadovi; videč, kako nemšk časniki svojega ustavovernega rojaka Vidmana ki je —   po Kaiserfeldu govorjeno   —   meso od njih mesa, kri od njih krivi, vselej zvesto ž njimi glasova in še zdaj ni Čeh niti Slovenec postal, temuč jo samo to zakrivil, da je pozabeljši svojo lajtnansko razposaje nost začasni minister postal:   zares tako časopisje j vseskozi nemoralno.   Mi o Vidmanu gotovo rečemo Hamletom: »kaj je meni Hekuba —" kaj nam Vidman mari. Ali če človek bere pet dni naprej in naprej, kako nemški filistrizem to blato pretopijo ,  kakor da bi bilo važnejše nego svoboda in mir v Avstriji, mora se pre pričanje vrivati, da tako javno  mnenje ni vredno ude ležbe pri vladanji in da mora vladanja samega konec biti po tem tacem.
Enako se napihava to časopisje zdaj Čehom i Slovencem nasproti. Z bečelno pridnostjo se zbirajo (sem ter tje se ve da spačeni) glasovi iz čeških in slovenskih listov. Pa ne zato, da bi javno mnenje videlo, kaj ti narodje od Avstrije žele , temuč da bi se edino-zveličavnost nemštva in nemogočnost sprave skazala. Skoro vsak članek „Slovenskoga Naroda" nahajate žalostno obrezan in prestavljen v „N. fr. Pr.", „Presse", „Tagespresse", itd. Vse to pak le, da bi nepihnen Nemec vide), kak „napuh" je obsedel pohlevne Slovence.
Čo je na poročilu peštanskega lista kaj istine, namreč da bi dr. Toman minister postal, bilo bi škoda Saj je „A. Allg. Ztg." še le prod nekaj dnevi pisala da se zdaj že „po ulicah ministerski portfelji ponujajo." Daš tako so ve da še ni, ker dozdaj ni še noben komi-aijoner za ekseolenco najet.   A svoj pomen pa imajo vendar ouo besedo.   In izmed naših prvakov — oprostite da rabim to diskreditirano besedo   —   bi še dr Tomana Slovenci  najprej  ohraniti  hoteli. Naj bi rajše cel program slov. naroda možato na svojo zastavo za pisal, to visoko držal in čast narodnega zagovornika je še zmerom več vredna nego dvomljivo sloveč naslov „Nj. ekcelenca."   Bati so je, da iz Potockega ministrovanja vendar no  bo za nas nič.   Ko bi so že kdo iz-mod Slovencev hotel zraven Tschabuschnig-a vsesti in se nemogočega storiti,  — naj nam rajši Svetca ali pa Costo vzemo.
vršila v Pragi, kamor je odpotoval že minister Petrino in mu |dejal: »die Warasdiner demokraten wollen mich sogar
sledi tudi Potočki. Poljski federalist Smolka je že tam. Ker češki časniki o razgovorih molče, ne bomo sestavljali , kar o tem pišejo nenatanko podučeni dunajski listi. —
Slišati je, da se je državnim pravdnikom zauka-zalo, da morajo ostro vršiti tiskovno policijo. Res so na Dunaji in v Gradcu začeli pridno časnike konfiskovati. Najzadnje je ta osoda zadela delavski organ «Volkswille."
einsperren lassen" ter je, ker je Varaždince za pristrane sodnike imel, zahteval poseben delegiran sod v Zagrebu. Zagrebški delegirani sodniki se pa tudi niso na njegovo grofovstvo ozirali, ter ga, ker je bilo dokazano, da je tudi nekega drugega moža v pleča iz puške ranil bil, na težko ječo treh let obsodili. To obsodbo zaslišavši je grof OrŠič baje svojemu branitelju dru. Makancu dejal: „aber ich bitt' sie, es war ja ein ganz ordiniirer menseh, ein bauer! — Ta primera kaže
Dunajski mestui zbor se je po nasvetu odbornika jasno, kakšni socijalni nazori še denes med aristokra-
delo nanašala ironična napitnica sekcijskega predstojnika znanilo  po telegrafični poti iz Trsta:  15. t. m. v ne-
\Vchli-ja, v kteri jo rekel: Kdor hočo avtonomen biti n ostati, mora tudi sam spoštovati meje avtonomije.
ostro izrekel proti imenovanju Widdmana. pri inavguraciji del za reguliranje Donave
EborBberga Zbor jo bil
zatorej  v zadregi.   K slovesnemu činu, kterega se je tudi cesar udeležil —   bil jo resen in zapet — levica demonstrativno ni prišla, desnica ni vedela prav kam očmi.   Morebiti se je na to zbornično zadnjo javno
eijo na Hrvaškem vladajo ! Do leta 1848. je bilo lahko, tačas je aristokrat za vsacega ubitega „moža" takso 24. goldinarjev plačal, in stvar je bila zvršena. Hrvaški groti in baroni pa brž ko ne mislijo, da Verbecins za nje še denes velja.
* (N o v a   čitalnica.)   Včeraj nam se jo na-
doljo se jo k otvorenju brzanske čitalnice v Boljuncu sešlo nad 2000 rodoljubov; vse seje vršilo v najlepšem
,Wien. Ztg." oglaša imenovanje knjeza Mensdorfa redu.
za c. kr. namestnika na Češkem. Koller je svoje službo odvezan.
Preteklo soboto so v Prag spominek K. H a v lička, očeta Češke opozicijonalne Žurnalistike.
* (Odlikovanje.)   Njegovo veličastvo je podelilo gp. Janezu Brodniku, župniku v velikih Laščah,
slovesno odkrili grobni] zlati zaslužni križec s krono.
* (Romana „Dim") je že polovica natisnena. Kdor se želi nanj naročiti, naj blagovoli do 1. junija
Iz Pešte se naznanja, da je cesar s 1 o v aš k e m u J poslati naročnino, da se knjiga vsem naročnikom ob
Prosimo tudi vredništva drugih slov. blagovolijo to svojim čitateljem obse   pošiljajo:   Maks   Samec, Gratz,
župniku, pisatelju dr, Hurbauu, ki je bil v zapor ob sojen v tiskovnih zadevah, odpustil zapor še imel dosedeti.
enem razpošlje, kar ga jo | časopisov , naj javiti. Naročbe
Republikanska stranka v Italiji je neutrudljivo Heinrichstraase Nr. 5. delavna.   Še ni razjasneno zadnje nemirje v Katanzari,    —u— (Ustavoverna nebvaležnost). Gosp. že se brzojavlja iz Neapelna o nemirih na ondotnem Wiesthaler iz Maribora je bil v Celje romal, da bi vseučilišči, ktero so vsled tega zaprli. v „verfassungsverein-u" govoril o koncilih. V soboto je
lz Rima se je v Pariz naznanilo, da se bode mož imel prvo branje. Pa žo se glasi en ustavoveren 14. maja začelo posvetovanje o papeževi nezmotljivosti,! Celjan v dunajski »Tagespresse" in apostola "NViestha-ktero bo trpelo do konca meseca. Telegraf naznanja, lerja odšteva, da nima nobene globoke misli, suh stil, da se je oglasilo 100 opozicijonalnih govornikov proti slabo dikcijo in mrtvo predavanje.   Traktiral je W.
nezmotljivosti.
Tudi v Portugalu se meša. Na otoku Ma-dejra so nastali resni neredi; nekoliko so jih ubili, nekoliko ranili; vlada jo poslala vojake nn otok. Poslanska manjšina je hotela v parlamentu o teh nemirih govoriti , ker jej je pa predsednik svobodni govor kratil, zapustila je zbor.
Na Francoskem se že začenja kazati reakci-jonarno gibanje. Proti enemu samemu časniku so osno-pravd , v 14 dneh so vseh tari h pravd napravili 34.
ali G tiskovnih na Francoskem
Kazne stvari.
—p. (Grof Oršić in zagorski „m o ž." Va Hrvaškem jo navada, da grajščaki svoja polja, ki jih sami obdelati ne morejo, dado kmetom („možem") v obdelavanjo, kakor 80 pravi: „uz polovino." Mož zemljo | sodelovanja gnoji, orje, s svojim semenom poReje itd. in na jesen pridelek z grajščakom na polovico deli. Tudi Viktor grof Oršić, lastnik grajščine Zajozda v Zagorji jo dal svojo zemljo nekemu možu uz polovino na obdelovanje. Po delitvi pridelane koruzo gre nekega dno grof na lov, in pri tej priložuosti slučajno najdo pod nekim kupom koruznice na polji ležečo nekoliko koruznih strokov. Grof se razljuti misle, da ga je gotovo mož pri delitvi
svoje sorodno poslušalce s suhoparno pripovedjo tega, kar je cerkvi v nečast zgodilo se na koncilih tako, da so bili po besedi „T." vsi „trudni in zmešani."
—u— (Kranjcev na Dunaji) je po zadnjem stenji : moških 990 , ženskih 4G4; Štajercev moških 2785, ženskih 2620; Korošcev moških 630, ženskih 511. — Čehov (med njimi tudi Čeho-nemci) je šesti del vsega prebivalstva t. j. 54,520 moških in 47.022 ženskih, Rusov 511. — Vseh »tujcev" na Dunaji je 260.442. Med te pa se še 76.171 Spodnje-avstrijcev no računi.
* (V p o r a z um 1 j on j e). »Primorec, ki je bil pri shodu" slov. poslancev v Ljubljani, izreka v »Jadr. Zarji" iskreno željo, da „poneha domači prepir in da iščimo sprave z našimi poslanci." Dobro in pošteno, in smo to žo davno želeli in svetovali, predno se je kdo udeleževal kterega shoda v Ljubljani. Povedali smo tudi pogoje, brez kterih si ne moremo misliti složnega Na te pogoje se nihče ne ozira. V Ljubljani so nekaj sklenili, soglasno sklenili — „srečoM narodovo! Kaj jo to? Bach jo želel »srečo" narodov, Goluhovaki jo jo želel, Schmerling tudi, ravno tako Belkredi in Beust, ne manj Herbst in Giskra in zdaj „arečo" narodov želi Potočki — vsi vsaj so tako trdili in še trde. Pri najboljši volji ne vemo, kaj nam je storiti s frazo, pod ktero so tako različni možje narode goljufali in tlačili, kakor Napoleon I. in III., razni Lud-
oplahtati hotel.   V svoje j ljutosti pošlje svoje inošo in wigi in Franci in Izabele in Neroui. Morebiti so v Ljub-
biroše po moža, ti ga privlečejo v grad, in grof rau v kaštigo za namišljeno goljufijo da med dvema zlomoma I zbirati, kaj namreč raje hočo: ali da mu glavo obrije, ali pa, da mu da, 25 palic odšteti. — Mož v stiski si voli prvo; in ros grof si naredi „sport", pa lastnoročno
ljani res kaj pametnega in koristnega sklenili. Ali zakaj zdaj to tako skrivajo, da niti nenazoči poslanci no morejo tega zvedeti, da se sklepi tudi rodoljubom, ka-koršon je dr. Lavrič v Gorici skrivajo. S takim zakrivanjem no budito zaupanja, budite nezaupanje.   In še
možoku  najpreje glavo ostriže,   potem  celo pravilno nekaj. Če bi tudi mogli pozabiti — pa ne moremo —,
Politični razgled.
Glavna politična akcija tega tedna se bodo
*) V koliko bodo smel Potočki muuniti na nlovanBkn upanje, to bodo morala kacati ae le njegova dejanja.
Vredn.
po brijaški nazajfa, da se je vsa penila, in nazadnje celo glavo do golo in pleše čelavnino obrije. To se je zgodilo, ko se je pisala letnica 1868. Mož ni grofa tožil, kajti kako bi mogel mož revež grofa tožiti 1 Tega še svet ni videl. Stvar je pa po drugih potih prišla državnomu pravniku kr. županijskoga sodnega stola v Varaždinu do ušes. Poleg svojo državnopravniške dolžnosti potegno našega brijaškega grota v preiskavo in
da ima narod pravico zvedeti, kaj njegovi mandatarji snujejo o njem, in da narod ni samo za to, da bi poslance volil, pri sedanji sistemi molčanja no moremo misliti, da je mogoče za dalj časa složno delati. Vredništvo „Slov. Naroda" ima gotovo najbolje voljo no lo prenehati, ampak če mogoče za vselej ustaviti domači prepir. Složno z ljubljanskimi sklepi no more delati, zato ker jih no pozna.  Kolikor toliko bode teh
brž ko ne   ga je moral hudo  nategniti, kajti grof je1 sklepov po ovinkih lo prišlo med svot; — da govorica
ni vestna poročevalka, je znano. Došla nam bodo torej f morebiti popačena, nepopolna ali naravnost neresnična poročila. Vrednik „Slov. Naroda" ni Bog, da bi v ta-cem položaji v s e 1 o ] mogel spozuati resnico od neresnico sicer bi na taka poročila ne čaknl. Govoriti pa bode moral »Narod* o sklepih, kader se razvedo, in v teh razmerah je prav lehko mogoče, da bode »Narod*4 zopet prvi, ki bode začel domači prepir. Zdaj nam jo pri najbolji volji faktično nemogočo dati po-poroštvo, da ne bode temu tako. Nas ne žene niti radovednost, niti pomanjkanje političnega blaga, ako na korist slogo in spravo tirjamo, da se nam sklepi naznanijo. Ako za zdaj niso za razglasenjc, bomo vedeli molčati — ako se to ne zgodi, zavračamo vso odgovornost, od sebe, ko bi so res unol kak domač boj. Mi Brno s tem „iskali spravo." Na drugih je zdaj, da se puste najti!
Listnica vrednlAtva.
G. Vek. Raič v Trstu: Za Vas leži naMukajšnem kolodvoru 4 gld. 5 kr. povračnino za "proveč." plačano vo/.nino iz Z. v T. — G. Fr. BI. v R.: Tabor v Cirknici jo dovoljen na 12. dan junija in ni preložen na binkošti. G.pisatelju: „pravnoga lu čaja": Srčno hvalo. Nikar se muditi s prepisovanjem; saj e beri« navadno T. pismo, torej pošbji kakoršno je zdaj; pismeno eč, za zdaj prijateljski pozdrav.
Dunajska borsa 16. maja
Enotni drž. dolg v bankovcih . &*/• me tal i ke z obresti v maji in i Enotni drž. dolg v srebru    . . 1860 drž. posojilo.....
60	fl. 40 kr
69	n r n »o ■
96	n 30 »
726	n n
255	,  40 „
124	1, ~' M
121	ii  66 n
9	n  88 „
Kn praktičen
koncipijent
m on
kanceliet
dobita   zlužbo  v   moji   odvetniški pisarnici v Kranji.
V Kranji 12. maja 1870.
Dr. Preveo.
r(2)
llolter kup kine*
za gospode in gospoje.
Ta kinč izdelan iz novo kovi (imenovana novo zlato) odvisen dela pravi kine, ker ta novi izdelek v barvi in obliki ne stoji za pravim, in ima lo dobroto, da vsa stvar ne velja 4 del tega, kar se mora pri pravem plačati za obliko; torej si t«* m češče labko vsakdo omisli najnovejše in najmodernejše. Celo strokovnjaki se lahko motijo pri tem delu, tako natanko
je vse ponarejeno.
Najnovejši ki uči vse modične oblike iz novega zlata, ktero zmerom ohrani zlato barvo in je torej motljivo podoben pravemu kinču s ponarejenimi kamni in posteklje-njem hakor oblika tirja.
Dro še, fine po kr. 40, 60, 80, f. najlinejo po f. 1.50, 1.30, 2, 2.50.
Uhani, finih par po kr. 50, 80, f. 1, najfmeji po f. 1.60, I, 2.50.
Cele garniture, broše in uhani, 80 kr., f. 1.20, l.GO, nnjlepše delane t. 2, 2.50, a, 3.50, 4, 5.
lira sle t i, fini po kr. 50, 80, I*. 1. najlineje delani f. 1.50, 2, 3, 8*60.
Naj le p š i koli er j i po kr. 90.   f. 1.20, 1.50.
Medailoni, fini kr, 20,40, 00, najfineji kr. 80, f. 1 1.50.
Glavniki za v lase, z novo zlato lepšavo po kr 30. f. 1, 1.50, 2, 3.
Prstani,   motljivo   izdelani,   z raznimi ponarejenimi
kamni po kr. ao, 40, &o, oo, 8". f. i.
Najlepšo   urne verižice  za gospode, kratke po 50,80, f, 1, 1.50, 2. Dolge bonečanske obliko f. 1.40,1.80, 2 Iglice za gOBpodo po kr. 20, 40, t>0, 80. Gumbe na srajce po kr. 10, 15, 20 30. Manšetne gumbe po kr. 20, 80, 40, 60, 80. G v r a t n e gumbe po 5 in 10 kr.
Celo garniture srajčnih in manšotnib gumbic najlepše delo po kr. 50, 80 f. 1, 1.50.
Snopič malenkosti k uram, prav lepo sestavljen po kr. 60, 80. f. 1.
Pravi zlati prstani s kamni po f. 1.50, 2, 2.50.
13lotno puncirano srebrne verige, v ogonji pozlačena, kratke po f. 3.50, 4.   dolgo po f. 6, 7.
lSlotni sreberni m eda lij o ni, v ognji pozlačeni in po-stuklenjrni f. 2.50, 3.
^0F~  Najmodernejši jekleni kinči.
sestavljeni iz mnogih lepobrušenih jeklenih iglic. 1 b r o š a po kr. 40, 60, 80, f. 1 ;   1 b r o š a srebrno obrabljena po f. 1.50, 2, 3. ;   1 pnr uhanov po kr. 50, 60, 80, \. I ; 1 par uhanov srebrno obrobljenih po gl. 1.50, 2,8,3.50.
kr
Novi večni koledar.
v podobi medalijonov, ki se moro k uri obesiti jo kot koledar z mehaniko tako »ostavljen ,  da natanko kaže dan, mesec in datum in je vedno rabljiv, po kr. 5, fino kr. 20, prav pozlačen 45 kr.
Najlepše izdelan brilanten kinč. —
Celo strokovnjak ga ne bo labko ločil od pravega. Ta kinč je s pravim zlatom obrobljen, s zlato podlago in iglo oskrbljen, ponarejeni brilanti so iz fino brušenih strehe, ki živega ognja nikdar ne zguhe : tudi so drngi biseri natanko ponarejeni.
1 b r o i a f. 4, 5, G. 1 par uhanov f. 4, 5, 0. 1 par 8 r a j č n i h gumb f. 2.50, 3.50, 4.50.
1 iglica za gospode f. 1.80, 2.80, 3, 4; brilanten prstan zlat f. 1.20, 1.50, 2, 8; križi in srčki za kolier f. 2, 3,4.
Črni kinč.
najlepšo delan, jako trnjljiv, steklen, jetost, lavast, bavolo-
koščen.
1 broš a kr., 20, 80, 50, 80, f. 1. 1 par uhanov kr. 25, 40, 50, 80, f. 1. 1 b rasle t kr. 50, 00, 80 f. 1. 1 vratni kolir kr. 50, 80, f. 1. 1 kratka urina veriga kr. 25, 30, 60. 1 dolga vratna v o r i g a kr. 30, 80 f. 1. 1 šmizetna gumbića kr. 4. I par ni a n št-tu i li gumb kr. 15, 20, 80, 40. 1 glavnik za lase kr. 20, 40, 60, 80.
pflf  Večno dišeč kinč.
iz naravnega indiškega zelišča, ki vedno naravno dobro diši, po najnovejši modi.   Ta kinč je v elegansi   neprekošen in zarad vonjave jako priljubljen ako gospoja z garnituro tega kinča stopi v dvorano, jo v nekterih minutah parfimira. 1 broSa kr. 80 do f. I, 1.20, 1.50 1 par uhanov kr. 80 do f. 1, 1.20, 1.80. 1 braslet kr. 50, 60, 80 do I. 1, 1.50. 1 kolier kr. 60, 80 do f. 1, 1.50, 2, 2.50. 1 verižica za gospodske ure, dušeča i. 1.40.
Srebriiiiia, iiajfineja 131otna, nujno vejic oblike.
s uradno marko c.  ^fo  kr. dunajske puncarije.
Le ker sem na debelo po coni nakupil starega srebra,   mi je mogoče,   po sledeči ceni pravo srebrnino prodajati; staro
srebro jemljem v zameno.
1 ducend nož 15 f.. 1 ded. vilic 15 f., 1 ded. desertnih noz 10—50 f., 1 ded. desernih vilic 10—50 f., 1 ded.žlic tešk 58 f. otročjih žlic 35 t'., kavinih 26 f., 1 velika žlica za juho 18 f, 1 žlica za sočivje ',2 f., 1 žlica za ribe 12 f., 1 čajni prece-jelnik 5 f., sladkorni razsipavec 10 f., razsipavec za poper 8 f. 50, klešče za sladkor 6—50 f., povoj za prtiče 4 f., Bolnica, pripr. tžk 5 f., Bolnica, dvojna 10 f., jajčni drobljač 5 f., 1 kupica za vino krasna 18 f, posoda za jeBih in olje 30 f.,
korbič za sadje dobro delo 30 f'., ročni svečnik 9 f, 50, itd. itd.
Vse to blago se dobi  za to ceno v tej  kakovosti edino pri podpisanem trgovcu.   Cena se zastonj naznanja,   Zapisnik ceno jo vsakomu zanimljiv. (7)
K raso bazar, A. FRIEDMANN-a na Dunaj i, Praterstrasse Nr. 26.
Kplfeptirni ksr (božjast)
pismeno zdravi specijalni zdravuik za božjast doktor O. Killiscli v ItVrolluu,
zdaj: Louiscnstrasse 45. — Ozdravil jih je že nad sto. ' (17)
Igrače In društvene Igre.
Skrbljeno jo za vsako dete, mlado in staro, bogato in revno. V Beči ni drugo kupčije, kjer bi bil tako razen izbor in bi se tako ceno prodajalo. Razne zanimive znanostne igre za šolarje, in ogromna izbirka novih zanimivih družabnih iger za otroke vseh starosti i. t. d.
I e k o I i k o   teli iver:
Krasno oblečeno punčike, po kr: 30, 50, 80, (Najnovejše knjige s slikami, za deklice, zali gl.: 1, 2, 3, 4. brez teksta, po 10, 15, 25, 45, 65, 80 kr.,
1 g'
Neoblečeue punčike, po kr.:  10, 20, 30, 40,
50, 80, gl. : 1, 2. Mehanične tekajoče punčike z glasom i u gibljivo glavo, rokami in nogami, pokr.: 70, 90, gl.: 1.20. Loterije in tombole po 20, 30, 50, 80 kr. Kladivo in zvon, kr.: 10, 20, 80. Domino, po 20, 80, 50, 80 kr. Šah, fino, s figurami, gl.: 1.30, 1.50, 2. Keglji. po 10, 20, 40, 60, 80 kr. Nagajive igre, po 20, 30, 40,60,80, kr., 1 gl. Gradbeno omarico,  po 20, 40, 60, 80 kr , 1, 1.50, 3 gl.
Kubus-igre, po 30, C0, 70, 90 kr., 1.20, 2 gl. Risarski aparati, kr.: 30, 60, 90. Kasete za delo, kr.: 60, 80, gl.: 1, 1.50, 2 Piano, po 1.50, 2, 3, 4.
JJPJJjT~ 1'ozavne, trompete, bobni, vijoline, gitare, melodiji, dude, harmonike, cimbale in drugi inštrumenti jako ceno. Igrače za nespametne otroko iz lesa in kavčuka, po 15, 20, 30, 50 kr. Razne živali na mehu, po 5, 10, 20 kr.— 1 gl. Živali čisto naravno delane, 50 kr., 1 — 2 gl. Drugo igre, lOUOčerne izbirke, 10 kr. — 4gl. Družabne igre po 80, 50 kr., 2 gl.
Brez poduka se otroci učo brati po novih o-inaricah za branj« b slikami, 1 o. 1 gl. — igraje se otroci uče raznih dol na rokah po novih delavskih šolah, ona taka MU kr., gl.: 1.20, 2. 8. Globusi po 50, 80 kr , 1, 1.50, 2 gl. 1.atoma magika, imenovana čarobna avetil-nica, prijetna zabava za mlado in staro, s 2 podobami, pokr.: 66, 85, gl.: 1.50, 2, 3, 4, 5.
I majhen stoklon instrument, imenovan čudežni ptič, s klonili bo more posnemati petjo vuacega ptiča, ta jako zanimiva stvar velja le 25 kr.
Kovčeg nngležka orodja, napolnjen z vsako-.i nk i n i hišnim orodjem, pogl.: 1, 1.50, 2. 2.50, 3, 4, za otroke po kr.: 26, 85, GU, 80, gl. 1.
Izvrstne Frobelnovo igre za samodelovanjo, največa izbirka za deklico in dečko vsake starosti, 1 igra po HO kr., 1.50, '2, 2.50, 8, 3.5(1 gld.
Tiskarnioe, popolne, z abecedami in potrebščinami, za odraščene otroko NO kr., gl. j 1.20, 1.80, 2.50, 3, 4—5.
f'cdna knjižica za zaznamovanje in pletenje
s 30 novimi obrazci, po 5 kr. Razno igrače v škatljice zadelane v stoterni
izbirki, za deklioo in dečke, po kr.: 10,
20, 40, 60, gl.: 1—2.
Zanimajo iu kratkočasijo
novi Balonski umetni ognji, brez slabega duha,
raznovistni, po kr.: 3, 5, 8, 10, 15.
Ognjišča, kuhinje, hlevi, prodajalnice, Eobe, saloni, vse z ali brez oprave.
Otročja gledišča po 85, 60 kr., 1.20 gl.; hranilnice po 10, 20, 30 kr.; metamorfozne igre po 20, 40, 60, HO kr.; roulette-igro po kr.: 85, 50, 80, 1 gl.; tekoče miši po 50 kr. ; tekočo železnice po 2, 2.80 gl.; otročjo ure, lino z liiloin po 85 kr., drugačna po 10, 15, 20, ".0, 40.
Pistoleti, karahinke, puško s pokom, po kr.: 20, 40, 80, gl.: 1, 1.30, 1.50.
Kositarjevo sabljo po 20, 80, 40, jekleno po 90 kr., 1.30 gl.
Raznovrntno mugnctičnn igrače, ki v vodi plavajo za niagneloiii, 1 škutljica po kr.: 10, 20, 80, 50, «0, gl, 1.
Poroelanast servis za kavo, čaj, jedila po velikosti, kr.:   60, 80, gl.; 1.50, 2, 2.50.
Jako zanimiv« in kratkočasne za vsako starost so čisto novo sestavljene čarobne kasete. To so čedno kaseto vse z natančnim
ftodukom, tako da vsakdo lahko copra a a prof. Hobco, 1 kaseta po pripravah po gl. : 140, 1.80, 2.80, 2.80, 3.60. Zemlja in njeni prebivalci, za umne otroke jako priporočljivo; to jo čtui b globom pravilno delanim in vsi svetovni prebivalci v svojih narodnih nošnjah, pod vsakim 3 j e/. i čn o »me, volja samo 85 kr. Živali s kožo preoblečene, prav trajljive, po
kr.: 85, 50, 80, gl. : 1, 1.80, 1.50, 2. Kaznu živali z naravnim  glasom po kr * 50
80, gl.: 1, 1.80, 1.50, 2, 2.50. Kositarjevo prav trajljivo delane kočije, ca-briolets, linores, comfortable in drugi veči in manji vozovi, vsi b konji,  po kr.: 80, 50, gl.: 1, 1.50. Dunajska konjska železnica, železnico in barko pO kr.: 50, BO, gl.: 1, 1.50. Fotograf, zabavljava igra,  b ktero jo res mogoče fotografije delati, s podukom, no 20, 40 kr. ' r '
Amerikanska vojaška igra, ali 8 konje združeni v enega. To je amerikanska svobodna zastava, ki ie ob enem trompeta in po-kojoča pištolja. 1'rav čedno po 80 kr.
Sfcvj*:* Mnogo drugih iger, ki jih ni moč imenovati, dobivajo so pr» tej ceni edino v podpisani zalogi.   Zapisniki cene, ki so vsi jako zanimivi, razpošiljajo so gratis. * (4)
Krasobazar, A, Fricdmaiiii na Dunaji Praterstrasse Nr. 26.
Izdatelj in vrednik Antun ToiuhIć. ~~
Lastniki: Dr. Jote Vounjak U drugI.
Tiskar Kduard Jantlc.