določeno tem atiko, ki je obenem  razumljiv in zanimiv tudi za laika. Tudi fototisk sicer 
tipkanega besedila pripom ore k tem u, da delo ni navaden »elaborat«.
Andrej Kranjc
Peter Haderlapp, Alpine Vegetation der Steiner Alpen. Carinthia II, 40. Sonderheft, 
K lagenfurt 1982.
Poznavanje rastja v naših Alpah se je razširilo z novim delom. P. H a d e r l a p p  
iz Lobnika (Lobnig) pri Železni Kapli se je lotil proučevanja rastja v Belski Kočni, edi­
ni daljši dolini, ki na severni strani Kamniško-Savinjskih Alp pripada Avstriji. Kasneje 
je  razširil fitocenološka proučevanja na celotne Kamniško-Savinjske Alpe. Pri tem 
delu se je omejil na visokogorski svet in raziskal rastje od zgornje gozdne meje do 
vršnih delov gorovja.
Podobno kot T. W r a b e r v Julijskih Alpah je tudi H a d e r l a p p  v tem delu 
alpskega sveta obdelal rastje na različnih rastiščih. Zajel je rastje v skalnih razpokah, 
na meliščih in na tleh, kjer se dolgo zadržuje sneg. Proučil je visokogorska travišča (al­
pinske tra te) in opisal dve rastlinski združbi na skalnih tleh.
P red prikazom  rastlinskih združb, ki poraščajo visokogorski pas, avtor predstavi 
sam o gorovje in njegove prirodnogeografske značilnosti. Začne z geološkimi razm era­
mi. Tem  sledi kratek  prikaz značilnosti prsti. V poglavju o podnebnih razmerah bralec 
spozna padavinske in tem peraturne značilnosti. A vtor se tu sreča s pomanjkanjem kli­
m atskih podatkov za visokogorski svet, saj ima na voljo tem peraturne podatke le za 
dve višje ležeči postaji (Krvavec, 1472 m inS eeberg , 1040 m), padavinske pa še za Po­
dolševo (1247 m). U vodna poglavja zajemajo še prikaz endemitov proučevanega go­
rovja, kratek  pregled različnih poimenovanj tega dela Alp in zgodovinski potek bota­
ničnega proučevanja Kamniško-Savinjskih Alp.
O srednja poglavja knjige prikazujejo rastlinske združbe v proučevanem delu go­
rovja. A v to rjih  opredeljuje po znanem fitosociologu Braun-Blanquetu na osnovi zna­
čilnih rastlinskih vrst. Popise rastlinskih vrst in ostalo raziskovalno delo je opravil po 
srednjeevropski fitocenološki šoli. Pri tem delu je zajel 150 rastlin, ki so razvrščene v 
fitocenološki tabeli. V celoti je avtor opisal 8 združb (asociacij), od tega tri prvič, 14 
subasociacij, tudi prvič opisanih, in prav tako prvič opisanih 9 variant.
V  skalnih razpokah, na strmih stenah se širi združba clusijevega petoprstnika in 
zoisove zvončnice (P o te n til lo  c lu s ia n a e -C a m p a n u le tu m  zo ys ii) , ki je bila opisana tudi v 
Julijskih A lpah. Po meliščih rastejo predstavniki združbe kernerjevega maka in ker- 
nerjevega m ošnjaka (P a p a ve r i k e r n e r i-T h la s p e e tu m  k ern er i) . V snežnih dolinicah, na 
pobočjih nad Belsko Kočno in na pobočjih od Kočne do Brane se nahaja združba topo- 
listne vrbe in dvobarvnega planinščka (S a lix  re tu sa -H o m o g y n e  d isco lor). Visokogor­
ska travišča sestavljajo sestoji pisane vilovine in vednozelenega šaša (S e s le r io -S e m p e r-  
v ir e tu m ) ,  združba blazinastih rastlin (C a r ic e tu m  f ir m a e )  čvrstega šaša ter alpske latov- 
ke in gorske zlatice (P o a  a lp in a -R a n u n c u lu s  m o n ta n u s ) . Na skalnih tleh se razraščata 
združbi alpskega repnjaka (A r a b id e tu m  a lp in a e )  in muškatnega kam nokreča (Saxi-  
f r a g e tu m  m o s c h a ta e ) , ki sta tu prvič opisani.
Ta proučitev rastja v alpinskem pasu Kamniško-Savinjskih Alp predstavlja nov 
prispevek k poznavanju ne samo rastlinskih združb, temveč tudi gorske pokrajine, 
katere  neločljiv del te združbe so. S tem delom in podobnimi proučitvami v Julijskih 
A lpah je  že dokaj dopolnjena podoba vegetacije našega alpskega sveta.
F. Lovrenčak