Leto XXIV., št 220 Sostgebiihr bu bezablt Lf&bfjana, tonft septetriftra lffl Llabljana, fncdatjen rdefoo fe. 31-22, 31-23, 31-24 tuMcstn oddelek: Ljubljana, Puccmiieva ui> ca 5 — Telefon fe. 51-25, 3106 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 4Z Izključno zastopstvo a Oglase iz Italije m inozemstvo: UPI S. A^ MILANO_ Računi: a Ljubljansko pokrajine pn po&no čekovnem zavodu fe. 17.749, a ostale kraje Italije: Servizio Cond, Corr. Post. No 11-3118 vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 lir. Urednifttvot LJubljana — Puccinijeva ulica St. 5. Telefon St 31-22, 31-23, 31-24 » Rokopisi se ne vračajo. Weitere hohe Verluste der leindlidien Luftlandetmppen im Raum Arnheim— NImwegen durch unsere GegenangriSte Trota hartnackigen Widerstandes der Feind nordlich Nancy und bei Chateau-Salins zuriickgeworfen — Fortdauer der schweren Kampfe im Raum von Epinal und Remiremont — Die letzten Stutzpunkte von Boulogne nach erbittertem Rin-gen der feindlichen tibermacht erlegen — Neue schwere Panzerangriffe bei Firenzuola abgewiesen — Erfolgreiche Gegenangriffe unserer Truppen im Raum sudlich Riga — Ortliche Kampfe an der bulgarisehen Westgrenze Ans> dem Fiihrerhauptquilrtier, 25. Sept. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: In VVestfcoEand vvehrten die eigenen Truppen in neuen Stellungen mehrere feindliche Angrife ab. Im Raum Arnheim-Nimvvegen fiigien die Gegenangriffe, dem aus der Luft gelandeten Feind, der noch nicht zum grosseren Angriff antrat, weite-ro hohe Verluste ku. ortliche Vorstosse des Gegners scheiterten zum Teil jn erbitter-ten Nahkampfen. Von den noch vvestlich Arnheim auf eng-stem Raum kampfenden Resten der ersten englisehen Luftlandedi-vision wurden \veitere 800 Verwundete eingebracht. ostlich Ein&hoven erzielte der Feind gerlngen Geliindegevvinn. Eigene Schiachtfliegerverbande griffen tTotz schlechten VVetters erfolgreich in die Ertlkiimpfe in Holiand ein. Nordlich und siidostlieh Aachen vvurden Angriff, des Feindes unter Abschuss meh-rer Panzer abgevviesen. An der Eifel-Front veiior der Feii.d bei erfolglosen Angviffen 16 Panzer. Nordlich Nancv und bei Chateau-SaKns vvarfen eigene Angriffe den Feind trotz hartnackigen VViderstandes zuriick. Im Ra-im von Epi al und Remiremont hielten die schvveren Kiimpfe an. Bei erbittertem Widerstand der eigenen Truppen gewann stlich und ostlich Firenzuola fort. Er wur- de fast iiberall abgevviesen und konnte nnr einen inzvvischen abgeriegelten Einbruch erzielen. 14 feindliche Panzer vvurden abgeschossen. An der Adria vvurden unsere Truppen befehlsgemiiss in neue Stellungen nord-vvestlich Rimini zuruckgenommen. Hicrge-gen gefiihrte zahlreiche Angriffe des Feindes vvurden unter Abschuss von 35 Panzern zerschlagen, Im siidvvestlichen Siebenbiirgen kam es auch gestern nur zu Kampfen ortlicher Bedeutung. Beiderseits Torenburg und ini Nordteil des Szekler.Zipfels wurden AngrK-fe bolschevvislischer und rumiiniseher Verbande ebgevviesen oder aufgefangen. In diesen Kampfen verlor der Feind allein bei Torenburg 30 Panzer. An den Beskiden-Passen sudlich Sanok und Krosno wurde gestern in Angriff und Abvvehr mit wechselndem Erfolg gekampft. Zvvisehen dem Nordrand der Karpathen und Mitau fanden keine vvesentlichen Kampfhandlungen statt. Im Ratsm sudlich Riga vvarfen Truppen des Heeres und der Waffen-SS die Bol-schevvisten in erfolgreichen Gegenangriffen zuriick. An der iibrigen Front des Ncrd-Abschniites verliefen die Absetzbevvegun-gen vveiter planmiissig. Der in mehreren Abschnitten nachdrangende Gegner konnte unsere Bewegungen nicht storen. Nach Zerstorung aller militariseh vvich-tigen Anlagen vvurde vor einigen Tagen die Stadt Reval geraumt. Unsere Absetzbewegungen nach Nord-finnJand nelimen den genau vorbereiteten Verlauf. Bei Prilep in Mazedonien vvurde eine starhke bulgarisehe Kraftegruppe bei gerlngen eigenen Verlusten zerschlagen. Sie liess ihre gesamte AusriistJung an Geschii-tzen und schvveren VVaffen in unserer Hand. An der bulgarisehen Westgrenze und am Eisernen Tor sind ortliche Kampfe im Gange. Izfslevl!:«n aiaseriški ^steik s pobočja pri N!a8scy|is prati SaarbrUskmu — Srdit! cklopstišM spopadi med Chateau Salinsom in Lmsevillom „Fekel pri Arnheimi" ženeva, 25. sept. Britansko jutranje časopisje se izčrpno bavi z usodo britanske letalske pehote, ki se bori v Nizozemski, časopisje piše o »peklu pri Arnhemu«. »Daily Herald« naglasa, da tamkajšnje čete pet dni niso mogle niti minute zaspati. Berlin. 25. sept. Z energičnimi sunki pri LuneviHu so nemški oklopniški oddelki ne le preprečili razširjenje sovražnikovega vdornega področja vzhodno od Nancyja, rr.arveč so tudi prisilili sovražnika., da je moral predčasno obrniti svoje oklopniške skupine, ki so prodirale proti severu ter jih poslati v boj proti napadajočim nemškim oklopniškim brigadam. S tem je bila preprečena namera Američanov, da bi s svojo armado, ki je bila pripravljena na področju Nanevia, v varstvu močnih oddelkov protitankovskih topov prodrli skozi vrzel na vzhodnem robu svojega vdornega področja proti severu v smeri proti Saar-briickenu Z nenadnim napadom se je nemškim oddelkom najpreje posredilo zožiti vdorno področje iužno od prek ona Ren—Marna vzhodno od Lune vili a in vdreti začasno tudi v mesto, kjer so zaplenili velike množine vojnega materiala, oklopna izvidniška in druga motorna vozila. Kasneje so »panterji« in nrs.pn 'alni topovi skupno z oklop-niškimi grenadirji uspešno napadli ameriško črto protitankovskih topov med Chateau SaTinscm in Limevillom. Nemški oklopniki so vdrli v sovražnikove črte ter pritegnili nase nasprotnika, ki je napadal že v drugi smeri, čeprav so vedeli za nevarnost. ki jim je gTozila na vdornem področju predvsem od sovražnikovih sil, ki so predrle preko re*e Seille. Nasprotnik je napadal nemške oddelke z močnim; silami in je poizkušal s protinapadi, ki so dovedli do ogorčenih več dni trajajočih oklopniških bojev, preprečiti nadaljnje zoženje svojega vdornega področja. Nemške čete so uničile tu v enem dnevu 22 t°žkih sovražnikovih oklopnikov ter izgubile s?me le 5 lartnih oklopniških vozil. Nemške čete so nato kljub najjačjemu ameriškemu pritisku obdržale ozemlje, ki so ga pridobile prejšnje dni. Nadalfnfe obstreljevanje južne Anglije z letečimi bombami Stockholm, 25. sept. Kakor javlja agencija Reuter, so Nemci tudi v noči na nedeljo obstreljevali z »V 1« iužnoangleške grofije in področje velikega Londona. Nastale so izgube in škoda med prebivalstvom. Angleški tednik »Tribune« ostro napada večne vsevedneže in vse velike in male preroke ter jim očita, da so se glede »V 1« hudo ušteli. Napovedali so že konec »V 1« ter povzročili s svojim govoričenjem po-vratek evakuirancev. S tem je nastala velika škoda. »Cavalcade« pravi da občutijo ljudje nemške leteče bombe še toliko hujše, ker je bilo celo uradno-objavljeno, da je nevarnost dokončno m5mo.xKo so ministri zopet povzdignili svoj svarilni glas, ie bilo za mnogo evakuirancev že prepozno. Sedaj pa vedo, da velika nevarnost še traja in da so ljudje v Londonu in južni Amgliji še nadalje na bojiščni črti. Kdo pa lahko reče, ali ne bo postalo vse še hujše. Bodočnost in cilj »V 1« se zaenkrat še ne da napovedati. Veto© zneva WV 1" Amsterdam, 25. sept. Kakor javlja radio London, so tudi v noči na nedeljo padale na južnoangleške grofije in na področje velikega Londona leteče bombe, pri čemer so nastale izgube in škoda. UsMua politika Mastuerhelmove klike FižisM narod pred popolnim uničenjem Stockholm, 25. sept. Kakor javlja agencija TT iz Helsinkov, je finski parlament v sofc>oto soglasno brez debate v tretjem čitanju sprejel zakonski osnutek o veljavnosti premirja med Finsko in Sovjetsko zvezo. Vlada ie dobila s tem pooblastilo, da izvrši vse ukrepe, ki so v zvezi z dogovorom o premiriu. V soglasju s predlogom odbora za zunanie zadeve je potrdil parlament prav tako soglasno in brez debate po enem samem čitanju dogovor o premirju, ki je bil podpisan v Moskvi 19. septembra. Stockholm, 25. sept. Pred očmi sovjetskih komisij, ki se mudijo v Helsinkih in drugih finskih mestih, kjer nadzorujejo vse javno in zasebno življenje, zalezujejo ljudi in sumljive elemente, jih kratkoma-lo na sovjetski način »likvidirajo«, je finski parlament soglasno in brez vsake debate po enem samem čitanju sprejel v Moskvi podpisani diktat premirja. Vlada je s tem prevzela nalogo, da točno izpolni vse določbe diktata, in je za to odgovorna za nadaljnje zasužnjenje in uničenje fin-naroda. Finska' sedaj dobro ve, kam vodi ta pot. Mannerheimova klika, ki je brez vsakega čuta odgovornosti in ki je mislila, da se bo lahko rešila s kapitulacijo pred Moskvo, bo sedaj likvidirala finski narod. To se bo izvršilo za železnim zastorom, ki so ga boljševiki postavili pred Finsko. Finska je zaradi svojih žalostnih katastrofalnih politikov v Helsinkih brez obrambe izročena boljševiškim metodam. Predvsem bodo morale delavne množice finskega naroda s prisilno deportacijo v Sibirijo plačati usodno meščansko politiko Mannerheima in njegovih pomočnikov. Prav tako kakor v Rumuniji in Bolgariji bodo sedaj tudi v Finski uredili zbirališča, v katerih bodo zbirali agenti GPU, ki so jih sovjetske komisije pripeljale s seboj, delavce iz vseh industrijskih panog, predvsem strokovne delavce, da jih bodo prepeljali v notranjost Sovjetske zveze. Odpeljani pa ne bodo nikdar več videli svoje domovine. To potrjuje poročilo agencije »Exchange«, ki pravi, da se je sovjetska vlada branila podpisati kakršnekoli obyeznosti, po katerih bi bila dolžna vrniti te odpeljane ljudi. Nadaljnje velike Izgube sovražnikovih padalcev na področju Arnheim—Nimwegen vsled našh protinapadov Kljub žilavemu sovražnikovemu odpora smo vrgli sovražnika severno od Nan-cyja in pri Chateau-Salinsu nazaj — Nadaljnji težki boji na področja EpinaJa in Remiremonta — Zadnja oporišča v Boulognn so po ogorčenih bojih podlegla sovražnikovi premoči — Novi težki oklopniški napadi pri Firenzuoli — Uspešni protinapadi naših čet južno od Rige — Krajevni boji ob bolgarski zapadni meji daljeval svoje težke oklopniške napade severnovzhodno in vzhodno od Firenzuole. Skoraj povsod smo ga zavrnili, uspel mu je Fuhrerjev glavni stan, 25. sept. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: V zapadni Nizozemski so odbile naše čete na novih postojankah več sovražnikovih napadov. Na področju Arnheim-Nimvvegen smo zadali s protinapadi nadaljnje velike izgube po zraku dospelemu sovražniku, ki še ni pričel večjih napadov. Nasprotnikovi krajevni sunki so se izjalovili deloma v ogorčenih bojih iz bližine. Od preostankov 1. divizije angleške letalske pehote, ki se bore na zelo ozkem prostoru še zapadno od Arnheima, smo privedli nadaljnjih 800 ranjencev. Vzhodno od Eindhovna je sovražnik malenkostno napredovat Lastni oddelki bojnih letal so kljub slabemu-vremenu uspesno posegli v boje na Nizozemskem. Severno in južnovzhodno od Aachna smo zavrnili sovražnikove napade in uničili več oklopnikov. Na bojišču ob Eiflu je izgubil sovražnik med brezuspešnimi napadi 16 oklopnikov. Severno od Nancyja in pri Chateau-Salinsu smo z napadi vrgli sovražnika kljub trdovratnemu odporu nazaj. Na področju Epinala in Remiremonta so se nadaljevali težki boji. Vsled ogorčenega odpora naših čet je sovražnikov napad le krajevno napredoval. Pri Dnnkerqueu in Calaisu živahen obojestranski topniški ogenj. Bojeviti posadki Lorienta in St. Nazaira sta razbili sovražnikove napade in izvedli uspešne protisun-ke. Po uničenju zadnjih oporišč je junaško boreča se posadka Boulogna po težkih bojih podlegla sovražnikovi premoči. London je bil v pretekli noči zopet pod ognjem »V 1«. V srednji Italiji je včeraj sovražnik na- en sam vdor, ki je bil medtem že zajezen. Uničili smo 14 sovražnikovih oklopnikov. Ob Jadranu smo umaknili naše čete v skladu s povelji na nove postojanke severnozapadno od Riminija. številne sovražnikove napade ob tej priliki smo ob uničenju 35 oklopnikov razbili. V južnozapadni Sedmograški so bili včeraj le krajevno pomembni boji. Ob obeh straneh Turde in v severnem delu Scze-klerskega ozemlja smo zavrnili ali ustavili napade boljševišk'h in romunskih oddelkov. V teh bojih je izgubil sovražnik samo pri Turdi 30 oklopnikov. Na prelazih preko Beskidov južno od Sa-noka in Krosna smo včeraj napadali in se branili z menjajočo se srečo. Med severnim robom Karpatov in Jel-gavo ni bilo nikakih bistvenejših bojev. Na področju južno od Rige so vrsrle čete vojske in SS boljševike z uspešnimi protinapadi nazaj. Na ostalem bojišču severnega odseka so potekali odmikalni pokreti nadaVje po načrtu. Nasprotnik, ki je v več odsekih pritiskal za nami, ni mogel motiti naših pokretov. Po uničenju vseh vojaško važnih naprav smo pred nekaj dnevi izpraznili mesto Reval. Naši odmikalni pokreti proti severni Finski potekajo točno tako, kakor so bili pripravljeni. Pri Prilepu v Macedoniji smo z malenkostnimi lastnimi izgubami razbili močno skupino bo'garskih sil. V naše roke je padlo vse njeno topništvo in težko orožje. Na zapadni bolgarski meji in ob Železnih vratih so krajevni boji. Ofačen pritisk sovražnika na atlantske Inke Hudi befi za Boulogne, Dunker^ne in Calais — Napadi na Lorlent in St. Nazaire odbiti Berlin, 25. sept. Sovražnik je na zapadnem bojišču 22. septembra močno oja-čil svoje napade proti utrjenim lukam ob atiansiki obali, da bd z likvidacijo teh oporišč osvobodil svoje tu vezane side in jih lahko uporabil na glavnem bojišču. Posebno močan pritisk je izvajal nasprotnik zopet v utrjenem območju v Pas de Calais. S topniškim ognjem in z bombardiranji je napadel Boulogne, Dunkerque in Calais, nato pa so sledili še silni napadi pehote in oklopnikov. Posebno ogorčeni boji so bili v severnih in južnih predmestjih Boulogna. Na cestah okrog vinereuxa so imeli Kanadci posebno težke izgube, ko so poskušali preprečiti posadki razstrelje-nih nemških oporišč prodor proti severu. V krvavih bojih iz bližine pa so grenadirji in topničarji prodrli sovražnikov obroč ter se pridružili nemškim branilcem pri rtu Gris Nezu. Težki menjajoči se boji so divjali ves dan tudi na hiškem področju in na zapornih baterijskih postojankah. Eno izmed žarišč je bilo opazovališče trd-njavskega poveljnika, ker so se morali branilci brez podpore težkega orožja z golim orožjem zoperstaviti sovražnikovemu napadu. Pod nadmočnim nasprotnikovim pritiskom se je razvila glavna bojiščna črta v vrsto odpornih gnezd, okrog katerih so se bili silni boji. Ob teh zapornih postojankah so se do večera zrušili vsi sovražnikovi napadi Na ozemlju pred trdnjavama Duhker-que in calais so se posrečili sovražniku, ki je napadal z veliko materialno premočjo, krajevni vdori. Nemške čete so s protinapadi prestregle sovražnikove sunke. Po padcu Bresta stalno narašča tudi sovražnikov pritisk proti obalnim oporiščem v Bretagni. Branilci Lorienta so vrgli sovražnika, ki je vdrl po močnem topniškem ognju, nazaj ter očistili ozemlje. Ko so postavili oblegovalci pred glavno bo-jiščno črto radijske zvočnike in pozvali branilce k predaji, so jim ti odgovorili z močnim strojniškim ognjem, ki je uničil zvočnike. Pri St. Nazairu. čigar obrambo vodi generalni major Hurrten kot trdnjav-ski poveljnik s sodelovanjem pomorskega poveljnika kontreadmirala Mirowa, je razbilo nemško topništvo sovražnikove pripravljalne postojanke, tako da je nasprotnik lahko tvegal samo manjše sunke. Pri nadaljnjih topniških bojih so prisilili Nemci z motilmm ognjem težkega orožja sovražnika, da je opustil neko svoje prednje oporišče. Nasprotnik napada na obeh straneh izliva Gironde. Na severnem obrežju vodi obrambo trdnjavski poveljnik polkovnik Pohlmann, južno obrežje pa branijo čete pod poveljstvom generalnega majorja Ma-yerja. Obe skupini podpirajo pomorske edinice pod poveljstvom pomorskega poveljnika kapetana Michahellesa. V obrambo pričakovanega napada so nemške čete močno izgradile svoje postojanke. Izgradile so nove zaporne postojanke ter razpostavile topniške baterije na ugodnejša mesta. Kadarkoli so napadle sovražnikove sile. so bile krvavo odbite. Delovanje separatistov Bern, 25. sept. švicarska poročevalska agencija objavlja naslednjo vest iz Rima: Rimski časopis »H Tempo« objavlja manifest »narodnega odbora za neodvisnost Sicilije«. S tem manifestom se postavljajo si-cilski separatisti odkrito v opozicijo proti Bonomijevi vladi ter objavljajo svojo namero prekiniti vse odnošaje z italijansko državo. Obračajo se na »združene 5 ar ode« s prošnjo, da bi dali sicilskemu neodvisnost-nemu gibanju možnost izvesti pod mednarodnim nadzorstvom plebiscit, na katerem bi lahko sicilsko ljudstvo izrazilo svojo odločitev za suverenost Sicilije. Manifest je podpisal Andrea Finocchiario. Kla tialijansko-Sranecski meji Berlin, 25. sept. Po trdovratnih bojih s tolovaji in degaullisti so zasedli nemški gorski lovci 18. septembra prelaz Col du Mont na italijansko-francoski meji. Zaplenili so velike množine orožja in streliva. Med njimi je bilo precej dumdumskih nabojev, ki so jih očitno izdelovali v večjih množinah. Von der Kitndgebung am Sonntag SS-Obergruppenfiihrer and General der Po-lizei Erwin Rdsener (oben) und Prasident General Leon Rupnik vvahrend ihrer An-sprachen t&mms i Z nedeljskega manifesta-cijskega zborovanja SS-0*ergruppenfiibrer general Erwm Rdsener (zgoraj) in prezident general Leon Rupnik nud svojima govoroma Beseda slovenskega ljudstva Nedeljfcki manifestacijski shod je bil nadvse sijajna potrditev razveseljivega dejstva, koliko so se prilike v Ljubljanski pokrajini vsestransko zboljšale v prvem letu, odkar je bila njena uprava, potem ko je vzela pokrajino v zaščito Velika Nemčija, vrnjena v domače roke, njej na čelo pa postavljen divizijski generah Leon Rupnik. V okviru časovno omejenih govorov ni bilo mogoče podati izčrpnejšega poročila in toč-nejšega obračuna o plodonosnem delu preteklega leta, vendar je že sama pregledna presoja nudila zborovalcem nazorno in razveseljivo sliko o sedanjem položaju v naši pokrajini. Navdušeno pritrjevanje zboro-valcev je povedalo več kakor govori sami, saj je bilo zborovanje pravo ljudsko predstavništvo, pri katerem so nad vse častno sodelovali tudi trije poglavitni nosilci slovenske skupnosti: kmečki stan, delavski stan in zavedna mladina. Naše domobranstvo je v tem razdobju prizadelo marsikak občuten udarec komunistični samopašnosti ter jo zavrnilo v da-leko skromnejše meje. V zvezi s tem se je povečala javna varnost, ki je bila prej ob badoljevskem slepomišenju s komunisti zdrknila tako globoko, da skoro ni bilo na-de, da bi se stvar dala še kako popraviti. Pod prezidentovo krepko roko in s pomočjo nemškega vojaka pa se je to izvedlo učinkovito in našemu kmečkemu ljudstvu je bilo vrnjeno zaupanje v javni red ter zavest, da ni več kot brezpravna raja prepuščeno komunističnemu nasilju. Zato je popolnoma naravno, da so bili domobranci tudi v nedeljo, kadar koli je na zborovanju podla beseda o njih, vedno na novo predmet navdušenih ovacij. Roko v roki s tem čiščenjem in z vzpo-stavo avtoritete oblasti je šla obsežna socialna in podporna akcija, ki so je bili deležni ravno najpotrebnejši. Naše delovno ljudstvo je z veselim zadoščenjem ugotovilo, da ni, kakor običajno, ostalo vse pri obljubah in besedah, marveč so besedam vedno sledila tudi dejanja. Temu svojemu čustvovanju je na nedeljskem shodu dalo tudi hvaležnega izraza ne le na usta svojega predstavnika, temveč še bolj z navdušenjem za g. prezidenta, ki mu je to narodno priznanje gotovo najlepša zahvala za delo v preteklem letu ter krepka vzpodbuda za prihodnost. Prizadevni in uspešni socialni pomožni akciji stoji vredno ob strani skrb za obnovo porušenih, požganih in uničenih vasi in selišč našega podeželja. Kljub težkim prilikam, ki so kaj malo primerne za obnovitveno delo, so se marsikje z velikimi napori ter z dejansko in požrtvovalno finančno pomočjo pokrajinske uprave Izvršile poprave zasebnih in javnih poslopij. Da obnova ne more napredovati z isto naglico, s kakršno m je izvrševalo uničevanje, je jasno. Pri sad t* ti to dobro vedo, zato tem bolj cenijo že doslej Izvršeno delo za obnovo, ker vidijo, da ne ostaja samo pri dobri volji, marveč se ta očituje v vsestranski pomoči, ki je spričo težavnega današnjega položaja naravnost občudovanja vredna. Nar-še kmečko ljudstvo ob sedanji obletnici z veseljem in hvaležnostjo ugotavlja, da je bilo obnovitveno delo najprej in najbolj posvečeno njemu, kakor je ono tudi najprej in najbolj trpelo zaradi komunističnega besnenja. Njegov govornik na nedeljskem zborovanju je zato v imenu vsega kmečkega stanu izrekel najtoplejšo zahvalo g. prezt-dentn in njegovim sodelavcem ter nemškim oblastvom, ki so s svojim razumevanjem In svojo pomočjo omogočila delo obnove. Topli izrazi simpatij, s katerimi so zborovalci spremljali govor kmečkega predstavnika, pa 90 bili istočasno dokaz, kako se tudi vsi ostali sloji globoko zavedajo vodilne vloge, ki jo v življenja našega naroda ln riasti v sedanj usodni borbi proti komunizma igra ravno kmet. Razpoloženje prebivalstva, njegovemu mišljenja in čustvovanja sta tako dala krepkega izraza na nedeljski manifestaciji zastopnika onih dveh stanov, ki tvorita ogromno vedno našega naroda, kmečkega in delavskega stanu. Splošno pritrjevanje, s katerimi so zborovalci spremljali njuna govora, je pričalo, da sta res govorila v Imena vsega zavednega, narodno čutečega slovenskega ljudstva. Svoj višek pa je nedeljsko zborovanje doseglo z govoroma obeh najvišjih predstavnikov v naši pokrajini gg. Obergruppen-f&hrerja generala Rosenerja in g. prezidenta generala Rupnlka. Ovacl je, s katerimi sta bila oba visoka govornika pozdravljena in viharno odobravanje, s katerim so poslušalci spremljali njih izvajanja, so dokazovale ne le zaupanje ln hvaležnost prebivalstva napram g. prezidenta in njegovi politiki, temveč so tudi pokazale, kako se vsa naša javnost zaveda, da je bil vsestransko vidni napredek v preteklem leta omogočen samo zaradi zaščite, Id jo je naši pokrajini In njenemu prebivalstvu nudila Velika Nemčija, ln zaradi velikopoteznega razumevanja ln prav tako velikopotezne podpore, s katero so prizadevanja domače oprave podpirali nemški predstavniki. Poseben, nadvse svečan poudarek je dobilo nedeljsko manifestacijsko zborovanje ob svojem zaključku, ko je Obergruppen-ftthrer general Rosener objavil, da je prezident general Rupnik imenovan za vrhovnega Inšpektorja slovenskega domobranstva ter ma skupno s svojimi čestitkami osebno izročil odznake njegovega položaja in začasno listino o imenovanju. To visoko odlikovanje predstavlja zahvalo in priznanje g. prezidenta, a tudi vsemu prebivalstva Ljubljanske pokrajine in zlasti Slovenskemu domobranstva, ki tndi te dni obhaja prvo obletnico svoje ustanovitve in svoje borbe. Viharji navdušenja, ki jih je v dvorani izzval ta dogodek, so najboljši dokaz, kako se vsa naša javnost zaveda njegove pomembnosti in s kako globokim zadoščenjem ga je »prejela. Amsterdam. 25. sept. Kakor javlja britanska poročevalska služba, je bil podpisan egjptsko-severnoameriški trgovinski dogovor, ki ureja blagovni promet obeh dežel v vojni, Prezident generalni inšpektor Slovenskega domobranstva Mogočno maitifestacifsko zborovanje ob prvi obletnici obnovitve slovenske uprave v Ljubljanski pokrajini in imenovanja generala Rupnika za njenega prezidenta Ljubljana, 25. septembra. že v »Slovenskem Narodu« smo poročali o veličastnem poteku manifes^acijske-ga zborovanja, ki je bilo v nedeljo dopoldne v Ljubljani v proslavo prve obletnice, odkar je bila javna uprava v Ljubljanski pokrajini vrnjena v domače roke, njej na čelo pa kot prezident postavljen divizijski general g. Leon Rupnik. Proslava je bila v veliki unionski dvorani. Oder v pročelju dvorane je bil slavnosti primerno okrašen z zastavami, velikim kranjskim orlom in z zelenjem, ki je obdajalo Fuhrerjev kip. Sredi odra je bila za grbom postavljena še posebna govorniška tribuna. Na desnem balkonu se je namestila domobranska godba. Ob 8. zjutraj je bila prostrana dvorana že vsa polna. Dostop v njo so imeli le predstavniki in zastopniki, ker je bilo zborovanje zaradi omejenega prostora zamišljeno predvsem kot zbor predstavnikov vseh panog našega javnega življenja ter zastopnikov vseh stanov in poklicev prebivalstva iz mesta in s podeželja. Kulturne .socialne, gospodarske.in stanovske organizacije in ustanove so poslale nanj svoje legitimne pooblaščence, tako da se je sestalo v dvorani resnično predstavništvo vsega našega ljudstva. In v imenu vsega prebivalstva Ljubljane in pokrajine je zborovanje izpričalo svoje zaupanje v prezidenta generala Rupnika, svojo hvaležnost za veliko delo, ki je bilo v tem prvem letu opravljeno na korist slovenskega naroda, ter svojo odločnost, nadaljevati borbo in delo, ki naj zagotovita našemu narodu častno mesto v prerojeni novi Evropi. Poseben poudarek je manifestaciji dala udeležba močnih zastopstev kmečkega sloja, delavstva in mladine, teh treh glavnih stebrov narodove borbe in njegovega dela. Ostalo občinstvo, ki ni moglo v dvorano, je lahko sledilo poteku manifestacije po radiu, bodis, doma pri sprejemnikih, bodisi na mestnih križiščih pred javnimi zvočnki, pred katerimi so povsod stale in poslušale goste množice. Ob zvokih triglavske koračnice in ob navdušenih manifestacijah zborovalcev so nekaj minut po osmih prispeli v dvorano najvišji predstavniki: Obergruppenfiihrer SS in general policije Ervvin Rosener, prezident general Leon Rupnik in škof dr. Gregorij Rožman s svojimi spremljevalci. Poleg njih so prisostvovali zborovanju tudi vsi ostali visoki predstavniki nemških in slovenskih civilnih in vojaškh oblast,, med njmi generala Harm in Schimmel-pfennig, upravni svetovalec šefa Pokrajinske uprave dr. Doujak, nemški generalni konzul dr. Miiller, hrvatski konzul prof. Šalih Baljič, poveljnik Slovenskega domobranstva podpolkovnik Krener, številni nadaljnji nemški in domobranski oficirji, nemški svetovalci tukajšnjih uradov in ustanov, predstavniki vseh panog javne uprave, univerze, Slovenske akademije in drugih kulturnih institucij, zastopniki socialnih. gospodarskih in stanovskih organizacij itd. Zborovanje je otvoril načelnik informacijskega oddelka Pokrajinske uprave dr. Lud«vik Puš. Z navdušenim ploskanjem se je zbrana množica pridružila niegoveihu pozdravu prisotnih odličn kov. Obudil je nato v kratkih stavkih spomin na dogolke in položaj v naši pokrajini pred letom dni, ko se je znašel najboljši del našega prebivalstva pred usodnim vprašanjem: biti ali ne biti. Kar je bilo zdravega v ljudstvu, se je zavedalo usodnosti trenutka in svoje odgovornosti do narodne skurmosti. Iz naroda je takrat vstal mož vojak, general Rupnik, ki se je postavil na ~elo protikomunistične borbe, sprejel ponudeno odrešilno pomoč nemškega vojaka in tako rešil pokrajino in prebivalstvo pred grozečim propadom. V tem letu novega življenja je naš narod pokazal, da je mlad in zdrav in da noče umreti. To svojo voljo do življenja hoče pono-vno izpričati tudi danes, da jo bo slišal svet. Zalivala iss zaobljuba slovenskega kmeta Z vzklikanjem in ploskanjem so zboro-valci spremljali otvoritveni nagovor dr. Puša, ki je nato kot prvemu dal besedo predstavniku slovenskega kmečkega živ-lja. Toplo pozdravljen je g. Jože černe kot zastopnik Kmečkega poverjeništva in S tem vsega kmečkega stanu v pokrajini dal izraza mislim jn čustvom, ki navdajajo slovenskega kmeta ob zgodovinski obletnici. Ponovno prekinjan z živahnim odobravanjem je g. černe med drugim dejal: Te dni mineva leto dni, odkar so se v naši domovini odigravali najusodnejši dogodki, kar jih zaznamuje slovenska zgodovina. Po kapitulaciji Italije, ki je imela zaseden ta del slovenske zemlje, je pretila nevarnost, da bo naš narod utonil v krvi in požaru komunistične revolucije. V najtežjih trenutkih je brez ozira na levo in desno stopil na čelo razbičanega naroda mož-vojak, ki je imel dovolj poguma in dovolj volje, da je prevzel upravo Ljubljanske pokrajine v svoje roke, priklical v življenje Slovensko domobranstvo in tako rešil ljudstvo neizogibnega propada. Ob proslavi tega zgodovinsko pomembnega dogodka govorim danes v imenu kmečkega poverjeništva kot predstavnika slovenskega kmečkega stanu. Ni dvoma, da je v minulem času največ trpel slovenski kmet in da ta kmet tudi še danes prenaša največjo stisko in gorje v onih delih naše domovine, kjer gospodarijo zločinski komunisti. Njegove muke ln trpljenje so vam znani in vsega tega danes nočem ponavljati. A ob spominu na vse to hočem poudariti najprej eno: Prezident general Rupnik je tisti mož, ki se je z vsem srcem in z vso voljo v prvi vrsti zavzel za kmeta. Kaj vse je storil za uboge kmečke begunce in kako z vsemi močmi želi pomagati in dejansko, kolikor le more, pomaga sedaj beguncem in izgnancem, bo v celoti težko po zaslu-ženju oceniti. On dobro ve, kaj kmečkemu človeku pomeni domačija in kako je bridko ločiti se od domače hiše in se podati v negotovost. Zato ima za vse odprto srce in odprte roke in v njihovem imenu mu izrekam na ta slovesni dan toplo zahvalo. Naši kmečki bratje in sestre — begunci in begunke so bili v minulem letu prva in največja skrb g. prezidenta. A pri tem ni pozabljal na kmečki stan v celoti, v katerem vidi najbolj zdravo jedro naroda in poroštvo za boljšo bodočnost slovenskega rodu. Nikdar zastopstvo slovenskega kmeta pri g. prezidentu ni naletelo na gluha ušesa s svojimi predlogi in željami. Njegova največja skrb je bila, da se ustanovi kmečko poverjeništvo, ki ga vodijo kmečki možje sami. Danes se lahko ugotovi, da je bilo v kratkem času mnogo storjenega za zaščito kmetov in za gospodarsko povzdigo kmetijstva. Res, da še ni vse tako, kakor bi kmetje radi, a zavedamo se, da živimo sredi največje in najhujše vojne v zgodovini človeštva. In vendar se je celo v tem času naredilo marsikaj v prid kmetijstva v onih krajih, ki jih ne ogražajo komunistične tolpe. Naj omenim le dve stvari: Ljubljansko barje je dolga desetletja odprto vprašanje, ki pomeni, pravilno rečeno, veliko gospodarsko pridobitev kmetijski proizvodnji. V minulem letu so šli težki stotisoči za ureditev Barja, ker prezident Rupnik pozna pomembnost tega vprašanja. Druga stvar je pa obnova naše dežele. G. prezident dobro ve, kako kmet, ki mu je vihra revolucije uničila dom, koprni po obnovi domačije. Zato ni štedil in ne štedi niti z denarjem niti z materialom, kadar gre pomagati kmečkim družinam, da si postavijo nove domove. Porabljam to priliko, da se v imenu kmečkega stanu g. prezidentu javno zahvalim za vso pomoč, ki jo je težko preizkušenemu kmečkemu ljudstvu nudil pri vsaki priliki v obilni meri. Obenem pridružujem zahvali toplo prošnjo, da g. prezident še naprej čuva interese kmeta in nam pomaga, da bomo te hude čase mogli prebresti in ostati še naprej to, kar je bil slovenski kmet narodu vedno: jedro in trdna osnova narodnega življenja. Zdrav po duši in telesu, gospodarsko trden in zadovoljen kmečki stan je največje poroštvo za narodov obstoj in njegovo srečno bodočnost. Slovenski kmetje pa ob današnjem slovesnem trenutku obljubljamo, da bomo storili s svoje strani vse, da se prizadevanja g. prezidenta za narodov blagor v čim večji meri izpolnijo. Delali bomo na trdni stanovski skupnosti slovenskega kmeta, da se bomo tudi v bodoče trdo in resno trudili za napredek kmečkih gospodarstev, pa tudi za zdravo rast duhovnega življenja na kmetih. Zemlja, družina in Bog so temelji kmečkega grunta, katerega korenine segajo do pekla. Te dobrine bomo s skupnim prizadevanjem branili in hranili svojim potomcem, da bo po njih naš narod ostajal zdrav in močan na tem lepem koščku zemlje, ki je naša slovenska domovina. Tudi za naprej bomo složno in vzajemno z drugimi stanovi, zlasti s slovenskimi delavci, gradili domu in narodu lepšo bodočnost. Zlasti v teh hudih dneh hočemo biti g. prezidentu močna opora, kakor smo mu skušali biti do sedaj. Zavedamo se, da smo hranilci naroda in da zlasti sedanji čas zahteva od nas kmetov skrajnih naporov in mnogih odpovedi po dobičku, da s tem solidarno oskrbujemo druge stanove s hrano. To nalogo hočemo zvesto izpolnjevati in dokazati, da je kmet vedno na svojem mestu, kadar gre braniti dobro naroda, pa naj bo s puško v roki ali s pridelki ali kakor koli. Z vero v Boga, z ljubeznijo do zemlje in svojega naroda, bomo vztrajno delali, krepko držali vkup in složno stopili za g. pre-zidentom v drugo leto naše borbe za boljšo bodočnost v družini evropskih narodov. Kloniti ali odnehati ni kmečka navada! Vzdržali bomo ob našem prezidentu vse preizkušnje, vzdržali borbo s komunisti in z vsemi drugimi narodovimi nasprotniki, dokler končno ne dosežemo svobode, reda in blagostanja po načrtih socialne pravičnosti. Tako obljubljamo in bomo obljubo tudi držali. Delavec eno s svojim narodom Z živahnim aplavzom so zborovalci ponovno prekinjali jasne in odločne ugotovitve kmečkega govornika, s toplimi ova-cijaml ob koncu pa dali izraz tudi svoji hvaležnosti in svojemu priznanju za slovenskega kmeta, ki nosi glavno breme v protikomunistični borbi in ki je s svojim pogumnim nastopom utrl za ves naš narod edino pravo pot k rešitvi in bodočnosti. Prav tako toplo je bil že takoj ob začetku pozdravljen predstavnik za kmečkim najjačjega ljudskega sloja, našega zavednega delavstva. Na govorniški oder je stopil namreč g. Drago Besov, nameščenec mestne cestne železnice, da spregovori v imenu delavstva. Med ponovnim viharnim odobravanjem je Izvajal poleg drugega: Pooblaščen po Delavski protikomunistični akciji hočem na tem zboru kot delavec v imenu delavstva povedati jasno besedo, jasno tudi tistim, ki so bodisi kot aktivisti, bodisi kot terene! še vedno v službi brezvestnega, breznarodnega in zločinskega ko- munizma ter so se kot taki izločili iz naše zdrave narodne skupnosti. Delavci po tovarnah in obratih pogosto stavijo sami sebi in nam vprašanje: Kdo je kriv današnjega razrvanega gospodarskega položaja, kdo je kriv tolike socialne bede? Ako hočemo na to vprašanje jasno in odkrito odgovoriti, moramo bežno poseči nekoliko nazaj. Začetke današnjega zla najdemo v francoski revoluciji, v tisti revoluciji, ki je z lažnim geslom svobode, enakosti in bratstva prevarlia ne samo takratne revolucionarje in ne samo francoski narod, ampak je omamila tudi druge narode v Evropi in na vsem svetu. V znamenju tega zlaganega gesla je tekla v potokih ln Se teče nedolžno prelita človeška kri in v znamenju prav istega gesla so padali in še padajo najzavedneiši in najboljši sinovi in hčere slovenske matere. Ta revolucija, katero je za kulisami vodil pretkani večni Žid. je, ustvarila nov gospodarski ustroj družbe, ki navadno imenuje gospodarski liberalizem. Delavci prav dobro vemo, da je to tisti napačni ustroj, ki je dovolil posamezniku, da sme na škodo skupnosti pridobivati čezmerna milijonska bogastva, medtem ko dopušča, da delavci, ki mu to bogastvo pridobivajo, stradajo ter trpe revščino in pomanjkanje. To je tisti gospodarski ustroj, ki je v letih največje gospodarske krize v Ameriki kuril lokomotive s pšenico in v Braziliji metal kavo v morje samo zato, da cene teh potrebščin niso padle. In gospodarskemu liberalizmu ni bilo mar, da mnogi delavci takrat niso imeli hrane niti za prihodnji dan. V tem položaju je že konec prejšnjega stoletja marksizem našel ugodna tla za svoje hujskaško delo. Njegovi prvaki so metali med delavstvo najrazličnejša lažna gesla in nemogoče obljube. Res so v precejšnji meri tudi pri nas razbili naravno skupnost slovenskih stanov. Uspelo jim je ustvariti dva »razreda«, katera so hujskali dragega proti drugemu, oba pa proti narodni skupnosti. Oblast se vse do današnjih dni, do nastopa oblasti našega prezidenta generala Leona Rupnika, ni resno pobrigala, da kričeča nasprotstva med delavci ln delodajalci odstrani. Slovensko delavstvo je bilo vedno zdravo in, kar je glavno, bilo je vedno slovensko! Zato je po spoznanju, da niti gospodarski liberalizem, niti brezvestni komunizem socialnega vprašanja rešiti ne moreta in niti nočeta, začelo iskati novih poti in novih izhodišč za utrditev sloge med umetno ustvarjenima »razredoma« in za složno sodelovanje vseh stanov v narodnem občestvu. Slovensko delavstvo hoče biti eno s svojim narodom in je zato odklonilo vsako sodelovanje s komunisti in vsemi njihovimi zavezniki, ki hočejo na račun naroda in na račun slovenskih delavskih žuljev skrbeti za lastno bogatenje ali za Interese svojih partij. Delavci smo svojo trdno voljo po zdravi ureditvi gospodarskih in socialnih vprašanj in še močneje svojo trdno voljo, da slovenski narod mora ostati živ, že ponovno dokazali. Naj poudarim samo, da se je največ domobrancev rekrutiralo takoj za kmeti baš iz delavskih vrst. Ti delavski fantje, domobranci, danes stoje v znamenju bodoče vzajemnosti stanov skupno s kmetskimi fanti v prvi bojni črti na braniku vere naših očetov in ljubezni naših mater. Ves napor komunistov ter njihovih zaveznikov iz Londona, da bi te čvrsto sklenjene kmetske in delavske fante v domobranstvu razkrojili, je zaman, zakaj ti fantje vedo, za kaj se bore. Bore se za najsvetejše, kar imamo, za nič manj in nič več, kakor obstoj in svobodo slovenskega naroda. Gromko odobravanje, ki je sledilo zaključnim besedam delavskega govornika in ki je pričalo tudi o splošnih simpatijah javnosti za zavedni delavski stan, se je stopnjevalo v pravcat vihar ovacij, ko se je na odru pojavil prezident general Rupnik. Moral je dolgo čakati, da sta se ploskanje in vzklikanje toliko polegla, da je lahko začel govoriti. Z največjo pozornostjo so zborovalci sledili njegovim progra-matičnim besedam ter ga skoraj od s'av-ka do stavka prekinjali z viharnim odobravanjem in pritrjevanjem. G prezident je govoril. Slovenci in Slovenke! Mali slovenski narod je v odločilnem boju za usodo vsega človeštva sicer čisto majhen drobec med vojujočimi se narodi in rasami, vendar je tudi nas Previdnost postavila na preizkušnjo. Od tega, kako se bo naš narod izkazal v odločilnem boju za prevlado dobrega ali zla na svetu, je odvisno, ali bo tudi naš narod izbran za sodelovanje pri obnovi pravičnega, Bogu dopadljivega reda, ali pa bo obsojen na propast in izginotje iz zgodovine narodov. Stara resnica je: Kogar Bog ljubi, ga preizkuša. Kogar pa je Previdnost izbrala za izvršllca svoje volje, ga preizkuša deset in stokratno. Kakor koli pa smo majhni in kakor koli se zdimo nepomembni v današnjem človeškem dogajanju, nam je vendar Previdnost postavila isto usodno vprašanje kot vsem drugim velikim in majhnim narodom: biti ali ne biti! že več ko 25 let stojimo pred neprestano se ponavljajočimi težkimi, usodnimi vprašanji. Ta vprašanja smo mnogokdaj pravilno razumeli in si znali dati odgovor. Mnogokdaj pa jih razumeti nismo hotelL Zato so bili naši odgovori, ki smo jih dajali usodi, mnogokdaj nepravilnL Mnogokdaj nismo upoštevali migljaja prsta božjega, kakor pravimo. Toda Usoda nas je vse te čase skrbno tehtala. Sedaj je čas potekel; prišli smo do ločnice, ko se moramo odločiti. Jeziček na tehtnici naše usode ne more več dalje čakati na naše premišljevanje. Mora se nagniti za večino našega naroda na desno, če hočemo obstati, živeti in si kovati boljšo bodočnost. Kažipota na ločnici kažeta na levo ln na desno; na desno k Dobremu, Resničnemu, Pravičnemu, Poštenemu — na levo pa k zlu, v sužnost, smrt, pozabljenje zaradi neizpolnitve naše narodne naloge. Ena pot vodi v pravo, Bogu dopadljivo človeško sožitje, druga v satanovo kraljestvo boljševizma. Kam se bomo odločili? To edino vprašanje postavlja Usoda danes pred nas. Ravno v tem vprašanju pa je obseženo tudi ono za nas tako važno vprašanje: biti ali ne biti. Ce bomo šli vztrajno po desni poti, bo naša bodočnost navzlic najtršim preizkušnjam blagoslovljena. Oni Slovenci, ki so šli za levim kažipotom v boljševlške nireže, so se sami izločili iz naše narodne skupnosti, zakaj boljševizem je našemu krščanskemu, slovenskemu bistvu in pojmovanju povsem tuj. Ker so s tem izzvali vse posledice, jih bo zgodovina nekoč pred narodom ln pred Bogom riigosala ln obsodila, pa čeprav se jih danes mnogo, preveč, tega ne more aH noče zavedati. Tedaj bodo ti vsi poginili pod bičem, brcami, da — streli razjarjenega Vsi delavci pa niso mogli v domobranstvo. Naše tovarne, železnice in obrtne delavnice, ki jih zločinski komunistični bes ni razrušil, so rabile pridnih rok in dela zvestih sinov naroda. In to delavstvo, hi še danes dela po podjetjih in tovarnah, je prav tako močno narodno zavedno, prav tako zdravo in prav tako kakor domobranstvo, najtesneje povezano s prvim in največjim Slovencem sedanjega časa, našim prezidentom, divizijskim generalom Leonom Rupnikom. On je tisti, ki je prvi razumel naša zdrava prizadevanja za ustvaritev trajnega miru med delodajalci in med delavci. On je tisti, ki je že ponovno poudaril, da je samo v povrnitvi k naravni skupnosti stanov rešitev iz današnje družabne krize. Za njegovo jasno načelno stališče m zlasti za vso praktično pomoč, ki jo je delavstvu v pretečenem letu, tako bogatem dela in sadov, nudil našim delavcem, so mu ti iz vsega srca hvaležni. Ne omejujemo pa se samo na hvaležnost, temveč lahko danes na tem zboru javno poudarim, da je delavstvo kot en mož gospodu prezidentu vdano in da ga iz srca ljubi kot rešitelja domovine. Danes slovensko delavstvo svoje borbe za stanovsko preureditev naroda ne vrši več neorganizirano in samo z besedami, ampak organizirano in sistematično preko svoje predstavnice Delavske protikomunistične akcije. Ta akcija, ki je za svoje delo dobila že večkrat popolno priznanje g. prezidenta, je že prešla iz gorčičnega zrna v mogočno drevo, iz skromnega začetka v mogočno delavsko gibanje, v gibanje z zdravim programom: popolnoma vrniti vse delavstvo svojemu narodu in nato v duhu socialne pravičnosti urediti delavski socialni položaj. Toda poudarjam: najprej mora biti narod otet vseh nevarnosti, ki mu groze, najprej mora biti zasiguran nadaljnji obstoj naroda, šele potem bomo sklepali o njegovih socialnih reformah. Jasno je namreč, da če ne bi razumeli veličine sedanjega časa in bi lahkomiselno zaigrali narodovo usodo, ne bi novega družabnega reda več rabili, kajti izumrli narod ne rabi nobenih reform. Slovenski delavci danes govore: Komunisti, zastonj so vaši pozivi na sabotažo in uničevanje naših slovenskih strojev po tovarnah. zastonj je vaš trud in trud vaših zaveznikov, da bi zlomili jekleno voljo slovenskega delavstva, ki je: ostati s svojim narodom eno! Delavci ne bomo odnehali! Borili se bomo za obstoj naroda vse do takrat, da bo končno zmagala pravica! Pravica, ki je zmagala vedno, pa bo zmagala tudi v se-danii usodni uri! Bog, stan in narod! lic g©veri naroda, ker bo spoznal, kaj so mu v teb letih uničili, kar bi mu služilo za bodočo rast. Kot brezdušni, brezbožni, breznarod-ni sužnji se bodo za večne čase pogreznili v močvirje pozabljenja in narodovega prekletstva. To bo pravično plačilo za vse tiste, ki danes v službi boljševiškega satanizma izdajajo svoj narod, domovino in Boga. Zdrava, narodno zavedna in sebi zvesta večina slovenskega naroda pa je že preko usodnega križpotja. šla je po edino preostali odrešilni poti, njej na čelu kot prvoboritelj naše bodočnosti naše hrabro Slovensko domobranstvo. To je, ki nas vodi in nam dela pot hodno. Pot je sicer strma, kamenita, zaraščena s trnjem in grmovjem. Toda prebiti se moramo! Hoditi jo moramo z vso močjo naše volje, združeni v enotnih naporih, zakaj edino ona nas vodi v novo življenje, v novi red, to je v svet resnične narodne ln družabne pravičnosti in svobode. Toda precejšen del našega naroda Se vedno stoji na križpotju naše usode. Celo danes, ko je udarila že zadnja ura. In vendar so Imeli ti naši rojaki točno eno leto priložnost za razmišljanje. Točno pred enim letom je spričo očitne podobe komunistične zarote proti vsem pozitivnim elementom našega naroda tako rekoč sama božja Previdnost tudi te naše rojake postavila pred odločitev. Vse dolgo leto so lahko gledali, poslušali, čutili in presojali, kaj je zadelo one Slovence, Id so drveli naprej po levi poti satanske komunistične igre z narodno usodo, in kaj je bilo storjenega pri onem delu Slovencev, ki niso zavrnili nemške pomoči, kadar je nemška vojska, ob izdaji Badoglia, brez naše krivde in tudi brez naše zasluge, tudi našo pokrajino vzela pod svojo zaščito. Tam ste Imeli na dnevnem redu pokolje, rop, pustošenje, požig, oskrumbe, bedo, nasilje, plenjenje, lakoto, mučenje, malikova-nje satana z vsemi njegovimi lastnostmi, ruševine, kaos in smrt — tn ste imeli nasprotno temu zaščito, red, zakonitost, mir, delo, kruh, neovirano Izživljanje v nas tako zasidranih verskih čustev, začetke obnove in skrbstvo. Zato pač menda ni treba biti — Izdajalec, da spoznaš to. kar ti kažejo zdrave oči in zdrava pamet. Komu se moremo končno zahvaliti za naše borbeno domobranstvo, Id predstavlja danes našo narodno obrambo, če ne nemški uvidevnosti ? Kaj pravite, ali bi nemška vojska lansko jesen utrpela količkaj večjo škodo, če bi takrat bedne ostanke naših vrlih Vaških straž razpodila in jih tako skupaj z narodom nagnala v žareče žrelo krvavega boljševiškega moloha? Ste kdaj poklicali razum na pomoč fn se zamislili ▼ to, kadar ste pljuvali na kolaboracijo? Danes imamo organizirano in močno Slovensko domobranstvo, Id mn ušive tolpe v gozdovih že dolgo niso več kos. Vi, ki še vedno stojite na križpotju in premišljujete, ste se ie kdaj malo globlje zamislili ln po-gruntall, kaj to domobranstvo pomeni ca sedanjost ln bodočnost našega naroda? Ce ste se mogoče vendarle že dokopali do tega spoznanja, zakaj potem ie stojite aH celo opletate na vse strani s sumničenfl in obsodbami, ako ste res pravi narodnjaki? Mar čakate, da vas bo narod prej aH slej — toda enkrat gotovo — obsodil ln preklel kot one, ki zarečenl od satanskega židovskega boliševlzma udarjajo v teh težkih dneh narodu ▼ hrbet. To vas Čaka, ker bost« soodgovorni za vsako nepotrebno trtev ln izgubo, ki se je bo narod nekoč, ko bo presojal brez prišepetavanja današnje čase, prav zatrdno spomnil. Ali so pač tisti, od katerih pršijo obsodbe na vse strani kot besne sline, že pomislili, komu se morajo zahvaliti, da imamo svojo domačo upravo, ko bi sicer čisto lahko bilo mogoče, da bi namesto mene, ki se me lahko izposojajo po mili volji, na mojem prostoru sedel tisti, ki je sedel pred menoj ? Komu se moramo zahvaliti, 4a smo si že med vojno ustvarili organizacijo kmetov, ki tvorijo nezlomljivo hrbtenico našega naroda; da imamo navzlic raznim komunističnim »republikam« prehrano, kakor je marsikje drugje nimajo, da uživamo finančno podporo; da smo zopet postavili marsikateri po komunistih ali njihovih ba-doljevskih zaveznikih porušeni kmečki dom itd. itd.? Takšni »izdajalci« smo, pa smo se zaradi sprejete nemške roke in zaradi — kolaboracije sredi najtežje in najbolj besne vojne vseh časov lahko posvetili negovanju in povzdigovanju slovenske narodnosti in živcu naše bodočnosti — slovenski mladini ter času in sredstvom primerni družabni preureditvi. Pametne Slovence pa vprašam, aH so že kdaj, kadar jih zamika, da bi malo visoko-politično mislili, pogledali zemljevid in primerjali našo sicer ljubljeno in lepo, toda majčkeno žemljico z ogromnimi frontami, kjer se v ne majhni mer? soodloča tudi naša usoda, ter po zdravi pameti prišli do zaključka, da smo v primerjavi tega v enem letu dosegU kar lepe uspehe — zaradi »izdajalskega« sodelovanja z Nemci. In še vprašam: Kateri od velikih, na vsak način pa večjih narodov kakor smo mi, ki so jih židje zapeljali v vojno in mesnico za uničevanje človeške kulture in civilizacije, ki mu naj sledi ustoličenje židovskega boljše-vika na svetovni prestol, je užival toliko podpore kakor je je sorazmerno naši majhnosti in nemoči nam nudila Nemčija? Mislim, da moram na to vprašanje dati sledeči pravilni odgovor, da tudi dvomljivce ln omahljlvce zadnjič opozorim: Ves svet sliši, vidi, čuti in sodoživlja, da za armadami narodov, ki jih je poneumnila želja po zlatu ln omrežila židovska igra, da krvavijo za svetovno židovstvo, korakajo glad, bolezni, beda, boljševizem s svojim kaosom in smrtjo celih narodov, če so se sami predali. Toda bil bi krivičen, če ne bi dal priznanja našim vrlim domobrancem, Id so se opajali ob živih Izvirih svetih izročil našega naroda ln tako v ljubezni do svojega naroda prekaljeni hlteU preko vseh spogledovanj, obsodb, ovir in klevet v odločen, brezkompromisen boj proti edinemu smrtnemu sovražniku našega naroda, zločinskemu boljševizmu, zakrinkanemu v mikavni laži OF. Vse leto so kot pravi narodni junaki v molku in preziru vseh težav in ovir ustvarjali trdno fronto naše borbe proti ofarskemu satanizmu in postali našemu trpinčenemu, tako strahotno preizkušenemu kmečkemu narodu trdna opora, ki je ne morejo ln je ne bodo nikdar mogli razkrojiti najbolj spretno zamišljeni poizkusi, ker je v svojem delu ln v svojih idealih Slovensko domobranstvo postalo našemu narodu prava svetinja. Z največjim zadovoljstvom moram dati toplo pohvalo predstavniku našega naroda, našemu kmetu, Id je na svoji koži čutil prekletstvo boljševiškega divjanja in prvi spoznal upravičenost našega ravnanja. V zaupanju v božjo pričujočnost nad nami, v zvestobi svoji bičani, ljubljeni žemljici nam je vsem postal zgled enotnosti in discipUniranosti v borbi za naš narodni obstanek in s tem postavil pred nas vse upravičeno zahtevo, da mu sledimo ln se enotni in brez vseh pridržkov do konca bijemo proti komunističnemu nasilju. Svoje je doprinesel tudi naš delavec, ki je že pristopil k pripravljanju pogojev za nov, pravičnejši družabni red pod geslom: Bog, stan, narod. Storil je, kolikor je od njega odvisno in kolikor je v njegovih močeh, ki so se daleč od komunizma izkazale kot poštene in narodu zveste. S tem pa je naš delavec tudi prvi doprinesel delež k pomiritvi, ki je temelj pravega družabnega sožitja. Ne najdem primernih besedi, da pohva-»m našo Ijnbljeno mladino, naš up in našo bodočnost. Zavedla se je vrednosti in izvirov, ki ji dajejo moč naši rasti. Zatekla se je k Bogu, zagrizla se je v bistvo svojega naroda in doprinesla že toliko dokazov žrtvujoče ljubezni do domovine, da je postala mimo izrodkov v gozdovih zopet porok naše lepše bodočnosti. Dolžan sem zahvalo vsem svojim marljivim sodelavcem, ki so v težkih prilikah dali vse svoje poštene moči na razpolago za rešitev preizkušenega naroda; preko njih pa se zahvaljujem vsej oni pošteni večini našega naroda, ki je spoznala, da je ▼ naši nezadržni borbi proti komunizmu naša rešitev ln naša bodočnost. Vsa ta poštena večina me opravičuje, da priznamo: Spodobi se, da po enem letu, odkar smo v velikih skrbeh za usodo našega naroda sprejeU ponujeno roko Nemčije in se lahko vrgli v uspešno borbo proti komunizmu ter se posvečali celo obnovi, zahvalimo nemškemu Vodji ln njegovim vojakom, Id so nas rešili pred zahrbtnimi savojci in nam pomagali v naši odločni borbi proti mednarodno povezanim komunističnim izdajalcem slovenskega naroda, ter nam tako omogočili pogoje za vse ostale stvaritve minulega leta. Tej zahvaU pa takoj pridružujemo prošnjo, da bi bili še naprej deležni razumevanja ln podpore v naših potrebah. Tej zahvali ln prošnji dajemo pravi poudarek s tem, da bomo do konca zvesti naši širši domovini Evropi vodili enotno borbo na strani Nemčije proti skupnemu boljševiškemu sovražniku in njegovim zaveznikom. Slovencem, svojim dragim rojakom pa kličem: Le tisti, ki vzdrži do konca, dobi polno plačilo! Zato tudi za naprej združite vse svoje sile v enotno vsenarodno falango ca boj proti komunizmu do njegovega popolnega uničenja In Iztrebljenja! Delajte neutrudno ln borite se hrabro! Krepite tn disciplinirajte svojo voljo tn hotenje! Čuvajte čast in naša izročila! Verujte in te! Potem nam pravična zmaga ne uide! Bavno tako kot bosta nemški narod, ki se na čeiu boja proti komunizmu povsem žrtvuje in kateremu edinemu se moramo zahvaliti za dejstvo, da boljševiška mongolska krdela iz stepe še niso preplavila vse staroslavne Evrope, Bog in zgodovina nekoč za to blagoslovila, bo lahko tudi mali slovenski narod s ponosom gledal na svojo borbo zadnjih let, čeprav nas danes nekateri zaslepljeni politični egoisti sumničijo, obsojajo, ali celo prav tako kot komunisti obkladajo z izdajalci. Svojo sodbo bo povedala zgodovina. Pred njo pa bo naš mali narod zaradi tega leta stal poveličan in svetal I OVenCCttl Odobravanje, s katerim so zborovalci spremljali prezidentove ugotovitve in njegova navodila, se je razraslo ob zaKl j učnih bese lah v nove viharne ovacije, ki so trajale še potem, ko je priljubljeni general že zapustil oder. Znova pa so mogočno zaorile po dvorani, ko se je na govorniški tribuna pojavil vrhovni predstavnik nemške obiasti v naši pokrajini SS-Obergruppen-fiihrer in general policije Envin Ro^ener. Množica ga je pozdravila z viharnim ploskanjem in vzklikanjem, nato pa z največjo pazljivostjo sledila njegovemu izklesanemu govoru. G. general Rosener je izjavil: Slovenci! Spoštovani gospod prezident; Minilo je leto dni, odkar je nemška vojska zasedla izdajalsko Italijo in pri tem vzela pod svoje varstvo tudi Ljubljansko pokrajino. Znano mi je, da je takrat pretežni tlel tukajšnjega prebivalstva pričakoval nemške čete s strahom in trepetom. Bila je to bojazen, ki je nastala verjetno pod vplivom sovražne propagande. Kaj pa se je dejansko v tem letu zgodilo? Apelirali smo le na zdrav in dober instinkt prebivalstva. Odzval se je sprva majhen del, pozneje pa so bili vedno večji deli prebivalstva pripravljeni sodelovati v službi reda in miru. Tako je biio na vseh področjih, v upravi, industriji in poljedelstvu, v umetnosti in znanosti, v skrbstvu za mladino v tem letu nemško-slovenskega skupnega dela ustvarjeno mnogo koristnega za dobrobit slovenskega naroda. Veseli me, ko sem slišal iz ust svoj;h današnjih pred,govornikov, da čnfijo potrebo zahvaliti s- Fuhrerju Velike Nemčije za podeljeno edinstveno podporo. Ni pa storjeno že vse, če se samo _ z besedami priznavajo k sodelovanju. Mislim, da govorim v imenu vas vseh, če rečem, da je potrebno dokazati tudi z dejanji pripravljenost za sodelovanje. Tudi danes se napram svetovnim dogodkom mnogi drže še po strani. Tudi v tej pokrajini mnogi še čakajo, ali bo Nemčija vojno dobila aii ne, K temu bi pripomnil le eno — in to ne v propagandistične namene —: moje najgloblje notranje prepričanje in moja trdna vera je, tla bo Nemčija na koncu zmagovita. Naj odpadejo od nas ti ali oni, naj posta,-nejo ti ali oni izdajalci, eno je gotovo: vsi, ki mislijo, da morajo odpasti, ali pa vsi, ki so že odpadli, doživljajo danes vse strahote boljševizma bodisi na iugozapadu ali pa na skrajnem severu. Vem, da je slovenski narod v svojem srcu protiboljševiškega prepričanja. Prepričan sem tudi, da se bodo postopno priznavali k nam vedno širši krogi. Nekateri deli tega naroda so že davno spoznali boj proti boljševizmu za brezpogojno potrebo. Zato sem v preteklem letu odredil ustanovitev Slovenskega domobranstva. Mnogi so v boju proti boljševizmu in njegovim zaveznikom — poudarjam: in njegovim zaveznikom — padli za svojo domovino in za svoj narod. To mora biti za nas sveta zaveza za večne čase. Angloameričani ne mislijo napram nobenemu narodu držati, kar so mu obetali. Posebno grenka je v tem pogledu Kalva-rija, katero trenutno preživlja mali finski narod. Izdan in prodan od Angležev in Američanov ter izročen boljševizmu doživlja najstrašnejše dni, ki si jih je mogoče predstavljati. Ta primer naj bi vam zadostoval. predvsem pa bi moral zadostovati vsem onim, ki še danes mislijo, da bi Angleži in Američani moc:!i prinesti svobodo. S toga mesta se zahvaljujem vam vsem, = Iz trgovinskega in zadružnega registra. Pri Hrvatski zemaijski banki, podružnici v Ljubljani, je bila vpisana poobla-ščenka za to podružnico po § 47 trgovinskega zakonika Vida Svetec, uradnica podružnice, ki bo podpisovala tvrdko kolektivno s še eno za podpis pooblaščeno osebo. — Pri tvrdki I. Naglas je od 1. avgusta imetnik firme javna trgovska družba. Družbenika sta Helena Bietl, preje vdova Naglas, roj. Ulrich, posestnica in trgovka v Ljubljani, in Viktor Naglas, industrijec v Ljubljani. — Pri Konsumni zadrugi za Ljubljano in okolico je bil izbrisan član upravnega odbora Rupret Tručl, vpisan pa Josip Zor, mizarski mojster v Ljubljani. = Premije za oddajo starega papirja v Nemčiji. Izkušnje, ki so jih zbrali v Nemčiji s premijami za oddajo kosti, pri čemer dobe gospodinje nakaznice za milo, so napotile državnega komisarja za izkoriščanje odpadkov, da ie v sporazumu z državnim uradom za papir uvedel tudi premijo za oddajo starega pap'rja. Po uvedbi premije za oddajo kosti se ie skupna oddaja kosti povečala za 50%. Enak uspeh pričakujejo tudi po uvedbi premije za oddajo starega papir'j a. Za 5 kg oddanega starega papirja dobi vsakdo po 5 priznanic, ki upravičujejo nakup enega zavoja pisemskega papirja, ki vsebuje 5 listov papirja ln 5 kuvert. Posebne premije so razpisane za podjetja. Podjetje, ki odda 50 kg starega papirja, dobi nakaznico za nakup 500 listov pisemskega papirja za pisalni stroj ali 5 kg Ovojnega papirja v poiah običajne velikosti. = Koncentracija strokovnih listov v Nemčiji. V mirnem času je izhajalo v Nem-čij- okrog 4900 strokovnih časopisov, ki so sloveli tudi daleč preko meja Nemčije. V začetku šestega vojnega leta je od teh l stov izhajalo še vedno 1500. Skoro vsaka stroka obrti ali industrije je imela svoj časopis, včasih tud: po več časopisov. Glede na vojne potrebe takšna razčlenjenost danes ni več na mestu in je tudi tu potrebna koncentracija. Danes še ni mogoče pregledati, koliko časopisov bo prizadetih z najnovejšimi ukrep za koncentracijo in rac:onalizscijo Vojno važne obrtne stroke bodo tud: v bodoče imele svoj časopis za informacije. Strokovni listi, ki so doslej izhajali v poramezn:h strokah, pa bodo združeni. Tako bo obstojal en list za strojni- prav posebno pa vam, spoštovani gospod prezident. Toplo zahvalo vam izrekam tudi v imenu Vrhovnega komisarja gospoda Gauleiterja dr. Rainerja. Bodite prepričani, da vam bomo tudi v bodoče nudili pomoč in podporo povsod, kjer bo to potrebno. Izdajalcem pa rečem le eno: potrpljenje je sicer naša slabost, če pa se enkrat odločimo udariti, potem udarimo krepko! Kakor poprej g. prezident je sedaj tudi g. Obergruppenfiihrer s " svojimi jasnimi stavki vedno na novo priklical viharje pritrjevanja, vzklikanja in ploskanja. Ob koncu svojega govora se je spomnil slovenskih borcev, ki so v preteklem letu padli za svoj narod in svojo domovino. Pozval je občinstvo, ki je stoje poslušalo njegove pietetne besede, naj se z enominutnim molkom pokloni spominu padlih. Vsa dvorana se je spontano odzvala njegovemu pozivu, domobranska godba pa je dala še poseben poudarek svečanostnemu trenutku z odigra-njem pomenljive pesmi o dobrem tovarišu. Po končani počastitvi padlih junakov je g. general Rosener nagovoril prezidenta Rupnika ter mu sporočil, da je v znak priznanja in zahvale za delo, ki ga je izvršil v tem letu kot prezident pokrajinske uprave, imenovan za generalnega inšpektorja Slovenskega domobranstva. Ob viharnem ploskanju "m vzklikanju je g. prezident pristopil k g. Obergruppenfiihrer ju, ki mu je osebno izroči! snake generalnega inšpektorja in začasno listino o imenovanju ter mu obenem toplo čestital. Ko so se polegle ovacije, je domobranski poročnik dr. Stanko Kociper prebral v slovenščini govor g. Obergruppenfiihrerja in mu priključil čestitke vse domobranske mladine g. prezidentu. Ob ponovnih ovacijah je nato ponovno spregovoril g. prezident general Rupnik in se zahvalil g. Obergruppenfiihrerju za njegove tople besede. Slovensko ljudstvo, o katerem je g. Obergruppenfiihrer sam dejal, da je v notranjosti svojega srca proti-komunistično, bo v sedanjem težkem času do konca vzdržalo za svoj narod, domovino in Boga v borbi ob strani Velike Nemčije. Posebej se ie g. prezident še zahvalil za izkazano odlikovanje in izrazil svoje prepričanje, da bo slovensko domobranstvo ohranilo svoj ugled in dosedanjo borbenost do konca na isti višini. Za vse, kar smo imeli v tem zadnjem letu dobrega, sigurno zaščito pred tolovaji in drugimi sovražniki, vse materialne in duhovne dobrine in vso materialno pomoč, za vse to se moramo zahvaliti Fuhrerju velikonemške države, je dejal g. prezident, in prosil g. Obergruppenfiihrerja, da izvoli javiti g. Vrhovnemu komisarju dr. Rainerju zahvalo za vse, kar je dobrega storil našemu narodu. Posebno pa ga je naprosil, da bi bil ljubezniv tolmač pri Fuhrerju, da ne pozabi na naš mali slovenski narod, ki hoče vse dati za lepšo, srečnejšo in združeno Evropo. G. prezident je končal z izrazom zahvale Veliki Nemčiji in njenemu Fuhrerju. Zbrana množica je vstala m se pridružila njegovim vzklikom, godba pa je zaigrala nemško in slovensko himno ter z njima zaključila pomembno manifestacijo. štvo, en list za tekstilno stroko ali za usnjarsko stroko itd. Mesarska stroka, ki je doslej imela tr-; časopise, se bo morala zadovoljiti z enim. Isto velja za mlinarje, čevljarje, pivo^ varnarje. mizarje itd Vsi ti listi so potrebni za obveščanje pripadnikov dotične stroke o tehničnih in drugih vprašanjih. V vojni je tudi strokovni list nepogrešljiv vir za informacije = Občutna razdolžitev madžarskih kmetov. Današnje ugodne cene za ^kmetijske pridelke so omogočili madžarskemu kmetu v zad-ni;h letih prav občutno zmanjšanje dolgov. Na podroaju Madžarske v mejah po trianon-ski pogodbi so znašali vknjiženi dolgov^ kmetov pred prvo svetovno vojno okrog 3 milijarde kron. Po končani vojn: je inf.acija prinesla skoraj popolno razdolžitev kmetov. Toda kmalu so se kmetje na novo zadolžil- in so kmečki dolgov: leta 1932. dosegli zopet 2.17 milijarde pengov. 49% vseh posestnikov je imelo vknjižene dolgove in je znašal povprečni dolg na vsak oral 235 pengov. kar predstavlja 24-kratm katastrski čist donos. Obresti za te dolgove so dosegle dve tretjini denarnih dohodkov zadolženih kmetov. V dobi poostril. Zato je morala država v okviru zaščite kmečkih dolžn:kov staviti pod nadzor-svetevne gospodarske krize se je položaj še stvo 77.000 posestev, na katerih je b;lo vknji-ženih 950 milijonov pengov dolga. V naslednjih letih se je položaj v zvezi s prisilnim zn:-žanjem obrestne, mere in izvršenih odp'ačil nekoliko zboljšal. dokler niso vojna leta prinesla nagle razdolžitve. Celota dolgovi so sredi letošnjega leta padli na 900 milijonov pengov. Od leta 1932. so se torej zmanjšali za okrog 60%. = Deh\o zmanjšanje obroka kruha v Nemčiji. V Nemčiji se uveljavi s 16. oktobrom zmanjšanje obroka kruha. Normalni potrošniki bodo prejemaild tedensko 200 gramov kruha manj. Nezmanjšan ostane obrok za otroke od 6. do 10. leta in od 10. do 18. leta kakor tudi obrok za delavce, ki imajo dodatne živilske nakaznica. Po novi ureditvi bo znašal krušni obrok tedensko 222« gramov. S tem je obrofk le za 75 gramov manjši, kakor ob pričetku vojne, toda za 225 gramov višji kakor v času od aprila do oktobra 1942, ko je bil najnižji. Zatemnitev od 2o. do 6. Kronika • Delovna požrtvovalnost nemške mla^ dine. Šolski otroci in Hitlerjeva mladina so nabrali v preteklem letu 25 milijonov kil divjih sadežev, 10 milijonov kil gob, 2 milijona kil čajnih rastlin in pol milijona kil samoraslega sočivja. V tem letu računajo na podlagi dosedanjih rezultatov na 35 milijonov kil divjih sadežev, 20 milijonov kil gob, 2 milijona kil čajnih rastlin in en in pol milijona kilogramov samoraslega sočivja. • Švicarski parnik je naletel na mino. Kakor javlja švicarska poročevalska agencija, je naletel parnik »Generoso« v luki v Marseillu na mino, ki je eksplodirala in težko poškodovala ladjo. Kapitan je bil ubit, več članov posadke pa ranjenih. Povzročena je bila velika stvarna škoda, uničene so bile predvsem velike količine jedilnega olja, jajčnega praška in medu. ♦ Orkan v N©w Yf)ane Varžhsjts z voni Iv. Cuk, 18ietni Lidiij Celin in 721etni Romej Petri- na, Iz Pregled delovnih moči. Pokrajinski delovni urad v Gorici ugortavlja, da ni bilo več delovnih moči iz raznih občin goriške pokrajine vpisanih pri pokrajinskem namestitvenem uradu oz. pri podružničnih delovnih uradih v Krminu in Gradišču ob Soči. Vsi, ki še niso poskrbeli za ureditev svojega službenega položaja v spisih omenjenega urada, naj store to nemudoma, najkasneje pa do konca septembra. Zbiralnica vinskih tropin. Pristojni urad opozarja, da bodo zbiralnice za vinske tropine v Gorici v Rossinijevi ulici 22, v Krminu pa pri Ivanu Felcaru, za občini Ka-priva in Mariano pri E Buiesu, za občino Romans pri F. Petruzu, za občine Gradišče ob Soči, Fara in Zagrad pa pri L Petarinu. Dogon živine. Za 26. septembra je napovedan dogon živine v Fari ob Soči, za sredo 27. septembra pa v Gorici Smrten padec. 851etna Tereznjja Andor-fer iz Tuniške ulice 4 je padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Nastopile' so komplikacije in je starka podlegla za poškodbami v goriški bolnišnici Beieinica ^mmmmmmammm^mmmmmtmmmmmmmmmm KOLEDAR Torek, 26. septembra: Ciprijan, Vig^ij. DANAŠNJE PREDSTAV® Kino Matica; Klic dolžnosti. Kino Sloga: Moj ljubi Avguštin. Kino Union: Na svidenje Frančiška. Kino Moste: Nedolžna grešnica. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Dumajjiska cesta št. 43; Trnkoczy ded., Mestni trg 4; Ustar, Šelen-burgova ulica 7. DRŽAVNO GLEDALIŠČE Drama o tvori sezono 1944/45 ▼ nedeljo I. oktobra s premiero Ivan Cankarjeve drame »Jakob Ruda« v režiji Milana Skr-binška. Igrajo: Rudo — M. Skrbinšek, njegovo hčer Ano — V. Juvanova, njegovo sestro Marto — Kraljeva, slikar Dolinar — Jan, Peter Broš — Kovič, posestnik Dobnik — Cesar, njegova hči Alma — M. Skrbinškova, inž. Koželj — Nakrst, učitelj Justin — Blaž, pisar Košuta — Brezigar, trije delavci: Dolinar, Miklavc, Tomažič. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA TOREK, 26. SEPTEMBRA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 7.50: Jultranji pozdrav. Vmes: 7.30—7.40: Poročila v slovenščini. 7.50—9.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Jutranji koncert. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—12.30: Opoldanski koncert 12.30 do 12.50: Poročiia v nemščini i - k-ve ščini, napoved sporeda. 12 50—14.00: Koncert za razvedrilo — Radijski orkester vodi D. M. Šijanec. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Od dveh do treh — glasben meh. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini 17.15—18.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Popoldansko kratkočasje. 18.30—18.45: Pregled športnih dogodkov (nem. in slov.). 18.45—19.00: Zdravniška ura. — Kramar Janez: Laik in recept. 19.00 do 19.30: Slov. ljudska oddaja. 19.30 do 19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos). 20.00 do 20.15: Poročila v nemščini 20.15—21.00: Dunaj pozdravlja Ljubljana 21.00—22.00: Komorna glasba: Ljubljanski komorni trio in violinist Albert Dermelj (pri klavirju M. Lipovšek). 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.00: Plesni odtoester voda M. Vodopivec. 23.0C do 24.00: Prenos osrednjega nemškega spe reda. « Obvestila »Prevoda« Delitev zaseke za mesec oktober V torek 26., sredo 27. in četrtek 28. septembra naj dvignejo potrošniki, ki so v posesti osnovne živilske nakaznice za mesec september, izdane od Mestnega pre-skrbovainega urada v Ljubljani (brez pretiskanih črt), vsak pri svojem stalnem mesarju, zaseko za mesec oktober. Zaseka se bo delila na odrezke štev. »Sept. 11«, »Sept. 12«, »Sept. 14.«, »Sept. 15.«, »Sept. 16.«, »Sept. 18.« in »Sept. 19.« in sicer po 50 g na vsak odrezek, tako da dobijo potrošniki, ki imajo vseh 7 odrezkov, 350 g, potrošniki, ki imajo samo zadnja dva od-rezka pa 100 g zaseke. Zaseko bodo delili mesarji ves dan od 9. do 17. ure in sicer mesarji z. začetnico A—J v torek, z začetnicami K—P v sredo in z začetnicami R—Z v četrtek. Za osebe, ki se hranijo stalno v gostilniških obratih, naj zaseko nabavijo gostinski obrati Potrošniki, ki se samo delno hranijo v gostinskih obratih, ne bodo mogli uporabiti gornjih odrezkov za dnevno prehrano, temveč bodo te odrezke zamenjali za »gostinsko nakaznico« pri Mestnem preskrbovalnem uradu v Ljubljani. Tisti upravičenci, ki bodo v Ljubljani prvikrat prejeli živilsko nakaznico za mesec oktober, bodo za nabavo zaseke prejeli gostinsko nakaznico. Ljubljanski občani, ki prebivajo izven mestne zaporne meje, bodo prejeli zaseko na osnovne živilske nakaznice za mesec oktober. Pozivamo mesarje, da zaseko dvignejo na določeni dan ob 6. uri, preostanek pa vrnejo istega dne takoj po končani delitvi Urejene in nalepljene odrezke naj mesarji dostavijo Prevodu. Gosposka ulica 12, v ponedeljek 2. oktobra. Razdeljevanje krompirja Krompir na odrezke št. 19 in 20 delijo tudi naslednje tvrdke: Konzumna zadruga (Medvedova). Konzumno društvo Vič, Kačar (Sv. Petra c.) in Marolt (Trnovo). Oddaja naročilnic za oktober Prejemnikom živilskih nakaznic v Ljubljani strogo naročamo, da takoj, ko prejmejo živilske nakaznice za oktober, najkasneje pa do 3. 10. t. 1. oddajo naročilnice, s katerimi so opremljene živilske nakaznice, svojemu trgovcu ali zadrugi odn. kuhinji ali gostilni, ako se tam celodnevno hranijo. Družine naj oddajo vse naročilnice naenkrat in na prvo naročilnico napišejo ime in naslov družinskega glavarja. Kdor naročilnice ne bo oddal do 3. 10.. ni upravičen zahtevati racioniranih živi« od trgovca, četudi je vpisan pri njem kot redni odjemalec. »Prevod«. Novi trg 4-II., bo sprejemal po 3. 10. naročilnice le od onih potrošnikov, ki se bodo izkazali, da so živilske nakaznice prejeli po tem dnevu. Razdeljevale! racioniranih živil v Ljubljani sprejemajo od svojih stalnih odjemalcev naročilnice za mesec oktober do 3. 10. t. 1. Naročilnice naj kot doslej spne-jo ali sešiiejo po družinah in na zunanjo stran napišejo ime in naslov glavarja. Nato nai jih uredijo po abecednem redu, kakor so vpisani v seznamu odjemalcev. Tako urejene naj vložijo v papirnate vrečice, na katerih je napisan naslov pred-ložitelja in v številkah, koliko naročilu? za posamezne vrste b sga je vloženih. Vse to ie treba oddati do 6. 10. »Prevodu«, Novi trg 4-II. Potrošniku, ki naročilnice nj pravočasno cfJdal. dobavitelj n? sme izdati blara, do katerega ga opravičuje živilska nakaznica . Oddaja oljnih semen 7 uredbo z dne 4. aprila t. 1. št. 55 je bila predpisana površina, ki jo morajo posestni* zemljišč zasaditi z oljn:mi rastlinami, kakor tudi najmanjše koFčine oljnih semen, k- jih morajo kmetovalci oddati Prevodu. Člen 3. omenjene uredbe predpisuje naslednje količine temen. k: jih je treba oddati: Pri obdefeni površini: 1 2 ha od 2 » 4 » » 4 » 6 » » 6 » 8 » » 8 » 10 » » 10 » 12 » » 12 » 14 » » 14 » 16 » » 16 » 18 » » 18 » 20 » Oljnih semen v kg 10 30 50 70 90 120 150 180 215 250 Po členu 4. omer.j-ene uredbe morajo posaditi pridelovalci, ki razpolagajo z obdelano površino nad 20 ha. z oljnimi rastlinami ua- slednje površine: Pri obdel2n: po- vršini: od 20 do 25 ba 0 75 ha 7. oljnimi rastlinami » 25 » 30 » 1.— » » » » » 30 » 40 » 1.50 » » » » » 40 » 50 y> 2.— » » » » » 50 » 70 » 3.— » » » » » 70 » 100 » 5.— » » » » » 100 » 200 » 7.— » » » » » 200 » 31)0 » 9.— » » » » » 300 » 400 » 12.— » » » » » 400 » 500 » 16.— » y> » » Prldelano oljno seme bo odkupoval Prevod, in sicer replco in laneno seme od 26. septembra t. 1. do 20. oktobra, a vsa ostala oljna semena od 15. oktobra do 15. novembra 1944. Vs: pridelovalci iz Ljubljane, naj dostavijo semena v Prevodovo skladišče na Klavnici, kjer bo seme stehtano in plačano po ceni, ki je bila določena, za seme sončnic L 6. za bučnice L 8. za Tepično seme L 6 in za laneno seme L 8 za kg Pridelovale1 izven Ljubljane oddajo 6emena na svoj; občmi, ki jih bo nato predala Prevodu. Vse seme mora biti dozorelo, suho. pravilno očiščeno, neplesnivo. Če seme ne ustreza navedenim pogojem, bo Prevod odbil od nakupne cene določen odstotek Poleg plačila za seme prejmejo pridelovalci, ki eo v polni meri zadostil1 svoj; dolžnosti, nagrado \ olju. ki se ne šteje v obrok maščobe in znaša za vsakih 2.50 kg oddanega semena 1 del olja. Skupna količina za nagrado prejetega olja pa ne sme znašati več kot 4 litre na vsakega družinskega člana, za katerega je smatrati vše delovne moc: v staln: oskrbi. Olje bodo prejeli pridelovalci semen iz Ljubljane takoj pri oddaji semen na Klavnici, oni izven Ljubljane na potom svoje občine. Da bo pa mogoča točna odmera olja, motajo pridelovalci prinest-: ob priliki dostave semen tudi potrdilo, iz katerega bo razvidno ime. priimek in b:va-lišče pridelovalca, število njegovih družinskih članov, vrsta in površina zasejan:h, oziroma posejanih oljnih rastlin in obdelana kmetijska površina, s katerim izrazom se razume površina njiv, vrtov, vinogradov in travn:kov pridelovalca. Ta potrdila prejmejo pridelovalci mesta Ljubljane na Gospodarskem oddelku Mestnega županstva v Ljubljani v Bethovnova ul. št. 7, a podeželje-' pridelovalci na svoji občini. Opozarjamo pa posebej vse pridelovalce oljnih semen, da morajo oddati Prevodu pridelek. kajti tovarna Hrovat & Co. ne sme prešati olja za nikogar drugega kot samo za Prevod. Glede oddaje oljnih pogač, katere prejmejo pridelovalci po čl. 11 uredbe o pridelovanju oljaric, bo odrejeno naknadno, kje bodo prejeli pripadajoče količ:ne. Prav tako bo naknadno objavila Kmetijska zbornica za Ljubljansko pokrajino glede eventuelnih premij, katere smejo prejeti pridelovalci oljnih semen za vzorne uspehe. Izplačilo razlike k zvišani ceni goveje živine vsem posestnikom, ki so prodali živino »Prevodu« po 1. decembru 1943, je »Prevod « nod »Frizerka« 25250 la STROJEPISKO s trg. izobrazbo, po mož nosti s prakso, sprejme denarn; zavod. Ponudbe z navedbo priporočil na ogl. odd Jutra poi šifro »Perfektnac 25252-la GOSP. POMOČNICO in po?trežnlco. mlado in T»ošteno sprejmem trikrat tedensko. Več po dogovoru. Naslsov v oil. odd Jutra. 25254 1 a VAJENKO i fotografsko obrt, sprejme proti takojšni i dobri mesečni plači. Foto »Ju-»tia delavnica, Ciril-Metodova, c. 54. 25134-6 UGODNO PRODAM brlčss kamgarn hl;iče, modne hlače ln volnen moški Jopič. Vse staro blago. Krojač »Gentle. man«, Dalmatinova 3. 25184-6 MOŠKO SUKNJO lepo. črno, (predvojno blago) in 2 para gojze-ric proda štular Rndo. Detelova 6-1. 25171-6 GITARO prodim. Ogled mogoč do 3 ure pop. Naslov ogl. odd. Jutra. 25202-6 ČEVLJARSKI ČISTILNI STROJ z vgrajenim motorjem na dve brzini, naprodaj za 20.000 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 25200-6 globok voziček z žlmnlco. nov, star ina terial, in kompletno košarico', prodam. Naslov r ogl. odd. Jutra. 25205-6 moški suknjič zlirjski. ckoraJ nov iz naj finejšega bl-ga, ves podložen. prodam ali zame. njam z» dobro ohranjeno moško al dam. ko kolo. Istotam prodam moško obleko in nekaj metrov blaga za moške srajce. Florijanska 13 III. desno, zadnja vrata. Pozvoniti! 25206 6 VELIK NOV ZABOJ za krompir, damske se-rr.iš salonarje št. 39. za vsako nogo. prodam. Ja-ger Ant. Hrenova 17. 2520-7-6 ŠTEDILNIK železen, dobro ohranjen prodam. — Voz dirco, nosilnost do 500 kg za. menjam za skoro novo fantovsko obleko do 16 let. za moško športno, sivo ali rjavo. Florjanska ul. 9 v trgovini. 25?"9 6 ZRCALNO KAMERO RolIeiflex. — predzadnji model, s Tessarjem 1:35 in Compurjem do 1 pet-stotinke sek.. v prlprav. Ijenostni torbici. vse kakor novo. prodam za pri merno ceno. Ponuasc na ogl odd. Jutra pod »8000« 25139-6 KAMERO */,<> veleprecizijsko s trojnim iztegom (36 cm) in 3 objektivi renom. zn.-mk (normalnim. za široki kot in »teleO, vse v Compurjih. 12 novosre-brnih kaset, filtri. 6 prl-stavnih leč. senčnik pro ti svetlobi, etuiji. usnjena torba. v?e odlično ohranjeno, prodam primerno resnični vrednosti. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »20 000'. 25138-6 MOŠKO OBLEKO pumparice in površnik, za srednjo postavo, dobro ohranjeno, proda™. Ogled med 12. in 15. ur0 Naslov v ogl. odd. Jutra. 24933 6 KOLESI moško in žensko, malo rabljeni, za ugodno ceno prodam. Naslov: Mirko Samotorčan. Sat> 20. pešta Vrhnika. 25225* DEŽNI PLAŠČ moški, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. Ogled od 12. do 3. ure. 25224-6 Ssnrte® 3« zakrivil po malemarssGSti Ljubljana. 25. septembra. V soboto se je pred sodnikom poed ncem dr. Lecnom Pompetom zagovarjal 381etni oženjeni kurjač M. J. Državni tožilec ga je obtožil, da je 23. junija na glavjiem kolodvoru iz malomarnosti znkrivil smrt železn čarja Jožeta Širclja. Obtožn;ca ga je do!ž:la prestopka po § 207, II. Obtoženec je hotel omenjenega dne kot kurjač na lokomotivi št. 250-4, dasj nima izpita in n; upravičen za vožnjo z železniškimi stroj5, samelastno premakniti lokomotivo za neka i korakov nazaj. Pri tem je potegnil z neprevidnosti vzvod »naprej« in je lokomotiva pri prem'ku stisnila tam zaposlenega Jožefa Širclja ob drugo lokomotivo, mu strla prsni koš in je ponesrečenec zaradi notranj h poškodb umrl. Obtožnica je malomarnost videla v treh dejstvih: ker je obtoženec vozil >rez izpita, ker n; pazil, za kateri vzvod je prijel in ker se ni prepričal, kaktne posledice ahko povzroči premik lokomotive. Obtoženec je dejenje priznal. Lokomotivo premaknil na prošnjo nekega tovarša. Dotlej je premikal stroj pet- do šestkrat vselej ?rez nezgode. To ga je zavedlo, da se je lot:l premika tudi tokrat, in v tem leži njegova erivda. kakor mu je sodnik takoj predočil. železniškem prometu ni nsmreč dovolj, da w nekaj nekomu posreči. Kdor hoče stroje premikati, jih mora znati prem kati. B ti mora gotov svojih dejanj, sicer bi se dogajale nesreče zelo pogosto. Kdor ni usiposobljen za neko delo. naj se ga ne loti. Ko se je stroj premaknil naprej namesto nazaj, je zadel v kakih 6 metrov oddaljeni stroj, ki sita ga preg!edova'a dva nadzornika, med nj:mi tudi Šircelj. Šircljev tovariš je tik pred nesrečo stlišal pok in je menda odskoč'1, Širclja pa je že stisnilo. Železniško ravnateljstvo je na vprašanje sodšča pojasnilo, da smejo stroje premikati le uslužbenci, ki so za to kvalife rani. to je strojevodje ali nadkur-jači. V kritičnem trenutku je bil v bližini v sJužbi nek nadkurjač. ki ga pa niso obvestil1 o potrebi premica. Sodnik je spoznal obtoženca za krivega prestopka po § 195 kaz zakona in ga je obsodil ve 5 mesecev strogega zapora. Naročite se na romane Dobre kulise! KCH. OPRAVO še ne pleskano, prodam Rudnik 128. 2522S-6 GLOBOK VOZIČEK nov. lep, zunaj in znotraj tapeciran, kromani blatniki ln krmilo, predvojni material, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 25232-6 2 ŠPORTNA VOZIČKA krasna, popolnoma nova poceni prodam. M. Arko trgvina. Pogačarjev trg št. 1 . 25230-6 JEDILNI SERVIS kompleten za 6 oseb. s kavnim, in vinski servis za 6 oseb, brušen, prodam ali zamenjam. Na slov v ogl. odd. Jutra. 25241-6 DAMSKI PLAŠČ rjav. volnen, nenošen,— prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 25240 6 ŽELEZNO BLAGAJNO specialni jekleni pancer oklep št. 3. saf6 s tajnim mehanizmom, ključi v duplikatu. stoodstotno garantirano varno proti ognju in vlomu, fabrl-kat prvovrstne najbolj renomirane dunajske — dvorne tovarne železo.Jeklenih pancer blagajn.— ugodno prodam radi selitve. Samo serioaii kupci naj se Javijo za nakup ru ogl- odd. Jutra pod »Žeiezna blagajna ššt. 3, ugodna prilika« 25239-6 ČRTASTO BLAGO za moške srajce, boljše, nekaj metrov, prodam.— Naslov v ogl. odd. Jutra. 25238 6 10 KOMADOV kombinež in hlačk, novih. predvojnih, za sred njo postavo, ugodno prn dam Naslov v og". odd. Jutra. 25237-6 MODNO BLAGO predvojno, volneno prvo vr?tno zi moško oblako z najboljšo podlogo, pro dam. Naslsov v ogl. odd. Jutra. ' 25249-6 INSEMRAJ V ..^JTilU"! VIOLINO tipa Stradlvari. prodam Naslov v ogl. odd. Ju tra. 25208 6 POST. GARNITURO iz predvojnega najfinej šega prvovrstnega platna prekrasno izdelano, roč. no delo toledo. prodam resnemu kupcu. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Krasno darilo. 25234 6 OTROŠKI VOZIČEK globok, prodam. Domo branska 13. visoko pri tličje. levo. 25246 6 PRODAM pliš-plašč. temnomoder, zelo lep. črno volneno obleke. 3 nove rjuhe. ker servis. Ogled od 9 d0 14. ure. Stare pravde 3-II. 2525S-6 ŽELEZNICO električno Marklm 00— kompletno ali posamezne komade, kupim. Naslov v ocl. odd .Tutra. 24411 7 RJUHE. KAPNE. posteljno perilo, brisa če razno moško ln dam sko perilo kupujem stalno in plačati najboljše cene. Kupujem tudi raz lična dru!?a oblačila, ev prevzamem i.-ta v krnr.1 sijsko prodajo Hinko Privšek. Kolodvorska 7 nasproti mestnega kopa lišča. J-415 7 STEKLENICE različnih vrst. kupujemo Dobro plačamo. Na Vašo željo Jih prevzamemo na domu. B. Guštin. Vodnikov trg 2. J-318 N-7 SUHE GOBE jesenske, kupuje po nai boljših dnevnih cenah Gregorc in Co dd. Dunajska cesta 15. 25201-7 KOMPRESOR nizkotla."ni. primeren za razpršilec ali podobno— kupim takoi. Pr-nudbe na c®;'- odd. Jutra nod »UDoraben* 25217-7 OTROfKI VOZIČEK športni za dvojčke dobro ohranjen, kupim — Ponudbe na o?'- o-3-^-lek Jutra pod »Dv 1. 2r:.D 7 OTROŠKO KOLO za 5 do 61etnega otr >ka kupim. Plačam v gotovini ali dam kakršnokoli protivrednost Naslov v Ogl Odd Jutra. 25204 7 ZIMSKO HALJO dopetačo dofcr0 ohranje no. kupim takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 25227-7 STARO POHIŠTVO vsakovrstno, postelje, di-vane. omare. žimnice. otomane. v=eh vrst pre proge, slike, porcelan fteklene oosede in vse druge rabljene predmete kuouje Marija Golob.— Gallusovo nabr. 29 Liub I Jana. 25242-7 ZEMLJEP. ATLAS za srednje in njim sorodne šole. krmim. Plačam dobro. Godn ievec, Frančiškan-ka 10-HI. oi. pol 9. do 10. ure dop. 252-18-7 ZEMLJIŠČE 7500 kv. m preko bloka prodam. Ponudbe rta ogl odd. Jutra pod »75 lir kv. m « 25222 20 GARSONJERO ali 2 sobi s kopalnico prazno ali z odkupom pohištva iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Inženjer« 24503-23a ŽELEZNIČAR išče stanovanje ali samo sobo za takoj. V prostem času bi opravljal poleg plačila vsako delo. Fo-nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno-sobn« 25223-23a OPREMLJ. SOBO lepo v bližini: od Evrope do Šiške. :ščem. — Plačam 400 do 500 lir mesečno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Me blovanoc 25236-23a ŽIVILSKA KARTA z vsemi odrezki kruha na ime Volkar Bruna Je bila izgubljena. Oddati jo v ogl. odd. Jutra. 25247-37 GOSPOD ki je v sredo 20. t. m. odnesel 'balonski plašč iz kavarne Evrope, naj ga odda istotam. ker je poznan. 25218-37 IZGUBIL SE JE v nedeljo 17. t. m. v okolici Tivolija 2 in pol meseca star p=ičelc rjav kastr. črn. ki sliši na me Muki. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v Hrenovi ul. 7. 25243-37 ČRN ČEVELJ št. 32 je Izgubil deček v soboto od Bolgarske do Smoletove ul. Oddati ga proti nagradi: Bolgarska 26. 25235-37 L3UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI KINO UNION Telefon 22-21 Odlična in napeta drama iz življenja NA SVIDENJE FRANČIŠKA Marianne Hoppe, Hans Sohnker Predstave ob: 16. in 19.15 uri KINO MATICA Telefon 22-41 Rudolf Forster v psihološko intere-santnem zdravniškem filmu Klic dolžnosti Predstave ob 16. in 19. uri KINO SLOGA TeL 27-30 Zabavna komedija Moj ljubi Avguštin Paul Horbiger, Maria Andergast Predstave ob 16. in 19. url VELIKO TRANSPORTNO PODJETJE najame takoj šoferje, učence za šofersko šok) in stavbne rokodelce (zidarje, mizarje, instalaterje, aufeome-hanike, elektrlčarje, soboslikarje itd.) Stanovanje, dobra oskrba, visoka plača. Prijave se sprejemajo do 27. t. m. v Ljubljani, Sokolski dom, Trnovo (od 9. do 17. ure). ZA STAVBNO DELO v revts v Ljubljani sprejmemo pod najugodnejšimi plačilnimi pog-oji strokovne moči, in sicer: MINERJE, TESARJE, ZIDARJE, BETONERJE, POMOŽNE DELAVCE Ltd. Javiti se pri Gradbenem podjetju Ing-. Rie-sex, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 2 med 8. in 12. ter 2. in 6. uro. J-1479-I Zahvala Za prisrčne izraze sočutja in lepo cvetje ob prerani smrti našega dobrega očka, soprogu, brata, svaka in strica, gospoda y VIkferfa Bagatafa se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Majcenu, ki je nudil pokojniku vso razpoložljivo pomoč, nadalje gg. dr. Blumauerju, doktorju Brandstetterju ter sploh vsem, ki so pokojnika poznali ter počastili njegov spomin. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo 27. t. m. ob 8. uri v cerkvi sv. Frančiška v šiški. Ljubljana, 25. septembra 1944. ŽALUJOČI OSTALI 'r-4 m :- »«,. - *■ -rak . Nepričakovano nas je zapustila naša nadvse ljubljena žena, mama, sestra, stara mama, teta in tašča, gospa MALAHOVSXY PRANJA Ljubljeno pokojnico bomo spremili na njeni zadnji poti v torek, 26. t. m. ob 16. uri z žal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Ljabljana, 26. septembra 1944. Globoko žalujoči: RUDOLF, soprog; MARICA in HILDA poroč. PROSEN, hčerki; ing. RUDI, sin; PROSEN MARJAN, zet; NE-VENKA poroč. MLAKAR, snaha; MARIJA, vnukinja ter žalujoče družine POD-PAC, PROSEN, MLAKAR, LONČAR Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše nadvse ljubljene žene, mame, hčerke itd., gospe Palfaves Tilke izrekamo najtoplejšo zahvalo čč. duhovščini, darovalcem cvetja in vsem, ki so rajnico spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gg. zdravnikom, posebno pa čč. sestram za požrtvovalno nego in lajšanje trpljenja v njeni težki bolezni. Sveta maša zadušnica se bo darovala v četrtek 28. t. m. ob 7. uri v cerkvi sv. Frančiška v šiški. Ljubljana, 25. septembra 1944. ŽALUJOČI OSTALI ZAHVALA Ob pretežki izgubi mojega nadvse ljubljenega, papana ROMANA JELEN ki mi ga je tako nepričakovano iztrgala nemila usoda, se od srca zahvaljujem vsem dobrim prijateljem, ki so ga v tolikem štpvilu spremili na njegovi poslednji poti, mu krsto obsuli s cvetjem in mu s pesmijo tako ganljivo izrazili svoje zadnje slovo. Prisrčna hvala primariju g. dr. Bajcu in ostalim gg. zdravnikom za ves njihov trud in čč. bolniškim sestram. Posebno zahvalo sem dolžna pre-| dobri rodbini Benedikovi. Sv. maša zadušnica za mojim pokojnim papanom bo v sredo 27. t. m. ob 7. uri v frančiškanski cerkvi. Ljubljana, 24. septembra 1944. Neutolažljiva hčerka BRUMA VOLKAR v imena vseg* sorodstva i»hr.:ileitcr • Urejuje: Davorin Ravljen — Fttr das Konsorttum »Jutro« ala Verlag • Za konzorcij »Jub-a« bol izdajatelja; Stanke Virant — ' ttekarnarja; Fran Jeran — Fttr den InseratenteU verantwortlicb . Za inseratnl oddelek odgovarjat A. G.c ala Ornckstelle — Za »Narodno Volčlfi d. (Lc feot