41. številka.
Ljubljana, v torek 20. februvarja 1900.
XXXIII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nec brez pošiljanja na dom za vse leto poštnina. — Posamezne številke po
če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj _
govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
Cejski procesi.
Pred porotnim sodiščem so se minoli teden vršile kazenske obravnave proti učitelju Gostinčarju. proti uredniku „Domovine", Bega, in proti uredniku „Deutsche VVacht", Ambrožiču. Te tri obravnave so obudile veliko pozornost ter so značilno osvetlile pr^žalostne politične in socialne razmere, ki vladajo v Celju.
Slovensko ljudstvo je Čakalo z veliko vznemirjenostjo zlasti na izid obravnave proti gosp. Gostinčarju. Ta vznemirjenost je bila pač umljiva, saj se je vedelo, da je po čudnem naključju — kali — bilo izžrebanih vse polno fanatičnih nemških in največ celjskih poiotnikov. d«.čim je slovensko prebivalstvo, preogromna večina vsega prebivalstva v celjskem okrožju, dobilo mej porotniki tako malo zastopnikov, da je bila na v.-sak način zagotovljena porotna klop z nemško večino. In ta vznemirjenost je bila toliko umljivejša, ker je nctorično, da ;e nemški živelj na Slovenskem Štajerskem do skrajnosti fanatiziran, naščuvan proti slovenskemu prebivalstvu, in ker je nemško časopisje s tako pod lostjo, da se je nemški narod lahko sramuje, ščuvalo proti ubogi žrtvi celjske podivjanosti, in prepariralo porotnike na take načine, da smo kar strmeli, ker državno pravdništvo ni proti temu ničesar storilo.
Izid obravnav je to vznemirjenje ko likor toliko opravičil. Zlasti poučno in značilno je, kako se primerja pravorek porotnikov in razsodba glede urednika Bega s pravorekom in razsodbo glede urednika Ambrožiča. Dočim je bil prvi radi tega, ker je bona fide ponatisnil v našem listu izišlo žaljenje dveh nemških kričačev, spoznan krivim in obsojen na tri tedne zapora, je bil drugi radi cele vrste infamnih dolžitev in zasramovanj oproščen in le radi nekaterih besed spoznan krivim in obsojen samo na globo 100 gld.
Gostinčar je bil obsojen na mesec dni zapora in na plačilo znatne svote tistemu človeku, katerega se je moral ubraniti z revolverjem. Ako se pomisli, da je bil Gostinčar v silobranu posegel po revolverju, ker je bil tolovajski napaden, potem pač ni
čuda, da boli ta obsodba vsacega pravico-ljubnega človeka, da pravi vsakdo, d* bi se bil moral Gostinčar oprostiti. Vzlic temu pa nečerao tajiti, da so porotniki še dosti pravično sodili. Imeli so usodo GostinČarjevo v rokah, a če so vzlic temu sodili po svoji vesti in se niso dali zapeljati, da bi bili nad tem siromakom izvršili čin maščevalnosti, je to brez dvoma v prvi vrsti zasluga tistega moža, ki je pri ti obravnavi zastopal državno pravdništvo.
Ta mož je državni pravdnik Ekl. Spo-jsobnosti tega moža so sicer jako skromne, in je gotovo težko dobiti še kacega tako plitvega javnega funkcionarja, kakor je on, ali kar mu nedostaje v tem oziru, to nadomešča s strastjo in z nemškim fanatizmom. Iz njegovega obtožnega govora proti Gostinčarju. ki v bistvu ni bil druzega, kakor okorno sestavljen posnetek različnih člankov iz „Deutsche Wacht" , se je glasila tolika krutost, da je morala prešiniti nevolja tudi najmanj nepristranskega nemškeg t porotnika.
Naravno je pač, da pri kazenskih obravnavah državni pravdnik obtoženca navalno veliko črnejše slika, nego je v resnici, ali kakor je Ekl pri tej priliki kot zastopnik javnega blagra postopal, to presega vse meje dopustnosti. Ne samo, da je, kakor je običaj slabih zastopnikov obtožbe, z nerodno rabulistiko obtoženčevo „krivdo" čez vsako mero poveličeval, šel je še veliko dalje. Prav s tem pa je pokazal, v koliki meri je pri tej obravnavi govoril iz njega njegov fanatizem. Kdor ga je slišal ali kdor je čital njegov govor, tisti se je nehote vprašal: Ali je bil Ekl pri tej obravnavi zastopnik javnega blagra ali zastopnik tistih nestrpnih šovinistov, ki so zbrani okrog „Deutsche Wachtu ?
Gostinčarja je slikal kot moralno sploh popolnoma propadlega človeka, kot nekako zver, ki je iz fanatizma, iz sovraštva streljal na mož*, ki mu ničesar ni storil, ki r ma druge krivde, kakor da je nemškega mišljenja, kot človeka, ki je iz same častillepnosti poskusil izvršiti umor, samo da bi se o njem govorilo : Glejte, to je odločen narodnjak, to je izvrsten Slovenec!
In po tej vnebovpijoči krivični obdolžitvi se je zastopnik javnega blagra povzpel še višje in je dal duška svojim čutilom proti slovenskemu narodu sploh, kličoč, kaj si mora misliti svet o narodu, ki ima med seboj take Hero-strate?
Državni pravdnik Ekl je s tem bržčas skozi okno govorjenim izrekom name noma in premišljeno hotel razžaliti in sra motiti slovenski narod v celoti. Morda je imel pri tem pred očmi usodo tistega primorskega državnooravdniškega funkcionarja, ki je pred nekaj leti pri sodni obravnavi javno zasramoval slovenski narod kot barbarski narod in vsled tega prav hitro avanziral. Saj bi tudi Ekl rad kar možno hitro in daleč naprej prišel!
GostinČarjevo dejanje nikakor ni tako, da bi padala na ves narod kaka senca, sicer pa noben narod v celoti ni odgovoren za čine posameznikov. Ko bi hoteli biti zlobni, bi lahko zasukali Eklove be sede in vprašal: Kaj si mora misliti svet o narodu, ki ima med seboj take javne funkcionarje, kakor je Ekl — in tako vprašanje bi bilo gotovo umestnejše nego je bil Eklov klic.
Naše mnenje je. da državnopravdniški funkcionar nikakor m poklican, razunemati politične strasti in narodnostna nasprotja. To pa je s svojim govorom storil g. Ekl tako očitno, v toliki meri kakor že dolgo noben javni funkcionar.\Mi ne moremo storiti druzega, kakor^TT&proti takemu postopanju najslovesnejše protestiramo, in da prosimo poklicane zastopnike slovenskega naroda, naj na primernem mestu ugovarjajo proti takim nastopom javnih organov in proti takim žaljenjem slovenskega naroda. _
Kutnogorske epistole.
(Po Havličku priredil za misleče Slovence J. F.) (Dalje.) VI
Stvarno so sedanji farizeji popolnoma slični svetopisemskim. Imena in forme so se izpre menile, stvar je pa ostala in ,,po njenih sadovih jih bodete izpoznali".
Da; po njihovih sadovih jih lahko izpoznamo! A ti sadovi niso taki da bi človeka razveselili, marveč nasprotno.
Komu naj pripišemo moralno in materialno propadanje romanskih držav, onih dežel, katere so bile in so še — toda le po imenu —tako eminentno katoliške, v katerih se je bil tako eminentno ugnezdil klerikalizem z vsemi svojimi pogubonosnimi lastnostmi, hoteč roko v roki s posvetnim despotizmom zagospodariti čez ljulsko voljo in ljudski razum, čez njegove duševne in telesne meči! Kdo je spravil nekdaj toli močno, ponosno in srečno Španijo na rob propada, če ne ravno ta dva faktorja? Kdo je kriv strašne korupcije v Italiji, da ne govorimo o Franc'ji ?
Ubcgo, sleparjeno in zatirano ljudstvo je prepozno, in še tudi ne povsod začelo izpoznavati svoje „prijatelje", zamenjavalo žalib^g večkrat stvar z osebo, resnico z navideznostjo in korupcija se je s tem še-le povečala.
Kaj velja danes katoliški duhovnik na Francoskem, pove nam katoliški opat Melle pišoč v francoskem katoliškem listu „Cerkveni Obzor" dne 15 janu-varja 1899 sledeče o katoliškem duhovni-štvu v Franciji:
„Odkritosrčnost nas sili k sicer zelo bridkemu priznanju, da nima francosko duhovništvo nikakršnega društvenega pomena več. Ono ni le popolnoma nezmožno, prilagoditi se življenju, vcepljati v glave, in srca ljudska krščansko idejo — za katerih zastopnike se tako rado izdaja, kar naj bi pa sedaj le opustilo — marveč ono stoji celo v neprijateljskom razmerju k ljudstvu. Inteligenca se stavi duhovništvu po robu, državniki in politiki se ga bojijo. Jedni vidijo v njem neizobražence, drugi pa preveč vplivne ljudi. Kar se ljudstva tiče — trpi je brez ljubezni. Ker ne more izhajati brez njega v važnejših momentih življenja, kakor pri krstu, pri sv. obhajilu, pri pogrebu itd, in ker vidi, da so taka opravila vendar preveč draga, izkuša si pomagati brez duhovništva, o katerem misl5, da je brez vsake čednosti. Če-
LISTBK.
„Benetke v Ljubljani"
To Vam je bil v nedeljo prekrasen rendezvous na Markovem trgu, g urednik! Hej, to je bilo življenja, — vrvenja, — šal,
— smeha, — dovtipa, zabavljic iu — ah!
— koliko skrite in javne ljubezni! In ti različni narodi, ti raznovrstni tipi menda iz vseh delov sveta, ta bogati izbor krasotic in korenjakov vseh plemen in rodov! — Da, da, diven je bil ta rendezvous pred grandiozno katedralo sv. Marka in pred pre-slavno palačo benečanskih dožev in sedanjim Palazzo ducale.
Večno jasno nebo italijansko se je razpenjalo nad nami in go!občki, nedolžno bele domače stvarice, so poletavali preko naših glav ter posedali po platnenih zaslonih tam pred prodajalnicami in kavarnami ter tam pred vzvišeno verando v slaščičarn ici „Ve nezzia", kjer so posedale najlepše signore in signorine v družbi ponosnih svojih ka-valirjev. Tam spredaj in na desnici daleč v ozadju pa se je penilo višnjevo morje s srebrnimi svojimi valčki Gorko solnce je lilo mile svoje žarke na vso to prekrasno oko-
lico in na vso to bohotno pisano družbo ter dajalo vsemu vesel, srečen značaj.
Množica pa je bila istinito srečna in radostno se je sukala po akordih vojaške kapele neumorno — brez prestanka in od-dihljeja še dolgo dolgo v noč, ko so zableščale električne luči ter je sijala bleda, me lanholska luna, a tudi še do zgodnjega jutra, ko se je dvignilo krvavo-rudeče solnce iz morskih valov ter oblilo s svojimi zlatimi žarki ljubljanske Benetke.
Istina je, da se je ta „Slavčev" ma skaradni izlet sijajno posrečil in jedna sodba je vladala med izletniki: da take maska rade vrlo društvo „Slavec" še ni priredilo. A tudi sploh je bilo med nami prav malo tako lepo prirejenih, toli mnogobrojno obiskanih in toli zabavnih maskarad, kakor je bila „Slavčeva" v nedeljo zvečer. „Slavec" ima torej prav opravičeno lepo, častno zavest, da se dviga višje in višje, kakor so se dvigali nad našimi glavami beloperni golobčki, noseči odmev naše sreče tja pod sinje oblačke pod ažurnim nebesnim svodom . ..
Mi pa smo morali brzdati svojo za baveželjnost, krotiti svoje srce, zasenčevati svoje oči pred nevarnimi očmi pikantnih mask ter miriti svoje noge, ki bi se bile
rade nevzdržno vrti le po zvokih valčkov, mazurk in polk . . . resen, pust poročevalec časopisa smo morali biti in zapisali smo si brez reda sledeče maske in skupine:
Sedmorica sicilianskih banditov (dame in gospodje), mornarji in mornarice, gondoljer, Francozinja, Španjolka, Dalmatinka, Pavliha z Ju-trovega, Solnčnica, Deteljice čve teropernice, ciganke, krotiteljka zve rij, komet, harlekin, domino (rudeči, rumeni in črni), vražički, črešnja, noč, rokoko, bebeji (rudeči in beli), slad-korčka, pijeroti, luna, pekel -nebesa, lovec, major, šarlatan, klovn in cvetličarica. Prišle pa so še druge fantastične maske v izredno velikem števila, katerim ne vemo imena . ..
Pisanost te maskovne družbe pa so pomnožile še večje deputacije „Sokola", .Ljubljane" in .Zidarskega in tesarskega društva" — vsi v svojih društvenih opravah. In tem se je pridružila velika množica najelegantnejšega ljubljanskega občinstva. Okoli 1000 ljudi j je bilo zbranih tako na Markovem trgu, katerega je pričaral s svojim mojstrskim čopičem g. Karol Kramaršič. Perspektiva, razdelitev luči, naravna barva morja, vsi detajli in
tudi cela prireditev dokazujejo, da gospod Kramaršič lepo napreduje ter ima zares slikarski talent.
Pod spretnim vodstvom g. Stuchlvja je plesalo vedno nad 100 parov četvorke, vojaška godba pa je svirala prav marljivo svoje stare in vsem plesalcem že izza „mladih nog" znane poskočnice.
Na verandi, po prodajalnicah in kavarnah in zgoraj na galeriji, katero je spremenil slikar v italijansko palačo s slikovitimi okni in balkoni, povsod je vladalo naj-bujnejše življenje, katero je točna in cenena postrežba uspešno množila in netila.
Take torej so bile „Slavčeve" — ,Benetke v Ljubljani", — tak je bil naš rendezvous na Markovem trgu v „ Narodnem domu".
Ah, teško nam je danes pri srcu, ko je minila vsa tista be::ečanska krasota! Melanholično so se povesile cvetke, katere nam je poklonila nežna Poljakinja, vitko -stasna Amanda in melanholičen sem sam, ko mi vise trudne oči na rožastem koti-ljonskem redu, iz katerega se tudi poslavlja že zadnji sled opojnega parfuma, spominja-jočega me njenih bajnih oči, s katerimi me je občarala tam blizu Markovega trga črno-oka Benečanka . .. Turidu.
tuđi mu ljudstvo pripušča izpolnjevati cerkvene funkcije, vendar ne veruje v njegov poklic, ne posluša ga in se smeje njegovim blagoslovom".
(Dalje prih.)
V LJubljani' 20 februvarja K položaju.
.Politik" poroča, da so dobili Češki poslanci s svojimi pogovori z ministrskim predsednikom vtisk, da ima najboljše namene najti način, ki omogoči parlamentu redno poslovanje. Vlada bode nastopila s konkretnimi predlogi šale neposredno pred sestankom drž. zbora. Splošno se pričakuje, da se odloči že do torka — t. j. do danes — kakšna bode taktika Čehov v bodoče, kajti od te taktike je odvisno funkcionira nje parlamenta. Že danes prorokujejo nekateri, da bode imel drž. zbor le kratko življenje, zlasti v krogu poljskih poslancev se misli, da bode že sredi marca državni zbor zopet zaključen in takoj nato razpu-ščen. Ako pa Čehi ne začno obstrukcije, bode trajalo drž. zbora zasedanje do konca marca, potem pa bodo sklicani deželni zbori. — Ministrstvo bode imelo menda danes sejo, da sestavi svojo programa tično izjavo, s katero stopi pred parlament. Jutri imata izvrševalna odseka desnice in levice svojo sejo radi taktike, v državno-zborskem zasedanju, ki se začne v četrtek. „Reichswehr" upa, da bodo mogle ostale desničarske stranke in vlada vplivati toliko na Čehe, da vsaj toliko časa ne začno obstrukcije, dokler se ne zaključijo spravne konference. .Neue Freie Presse" poroča, da si žele Čehi jezikovno naredbo, ki naj bi se izdala v soglasju z Nemci, a izjavlja , da tega Nemci nikakor ne dopuste, kajti jezikovno vprašanje se sme rešiti samo potom zakonodaje. Nemci zahtevajo pač, naj Čehi na vsak način mirujejo, četudi ne dobe nobene odškodnine, dasi se menda razidejo spravne konference brez uspeha. Čehi pa s tem ne smejo biti zadovoljni, ker stoji za njimi nezadovoljen narod in radikalci.
Nemčija v Mali Aziji.
„Kolnische Zeitung" je posnela iz nekega angleškega lista vest, da sta sklenili Nemčija in Turčija pogodbo, vsled katere ščiti (?) Nemčija maloazijska posestva sultanova proti Rusiji ter je zato prevzela upravo carine in davkov. Nemčija je dobila s tem v Mali Aziji tolik vpliv in toliko moč kakor Anglija v Egiptu. Anglija temu menda ne bo ugovarjala, morda pa bode ugovarjala Rusija; možno pa je tudi, da bode Rusija mirovala, ker je zavzela Nemčija glede Perzije docela nevtralno stališče. Vojne se ni bati. Londonski dopisnik „Kolnische Zeitung" dostavlja, da pripisujejo najvišji angleški vladni krogi vsej zadevi veliko važnost. Moč Nemčije se razteza bolj in bolj, to je gotovo.
Vojna v Južni Afriki.
Tajiti ni možno, da se je izvrstno obnesla taktika, katero sta si izmislila lord Roberts in lord Kitchener. Ta dva genialna moža sta prva, ki sta kos prebrisanim generalom Burov. Mesto Kimberley in vojska lorda Methuena sta zopet prosta, toda vsled tega za Bure v tistih krajih nikakor še ni vse izgubljeno. Burski general Delarav je prišel angleškemu generalu Frenchu za hrbet ter mu vzel vsa živila, okoli 200 voz, katerih vsakega je peljalo 16 volov, ter baje ogromno streljiva. Delarav je nevaren tudi Robertsu, ker mu je za petami. General Prinsloo varuje mesto Bloemfontein. General Cronje pa skuša zavesti Angleže čim najbolj proti severju, kjer imajo Buri močne utrdbe. Jasne slike o bojih okoli Kiinber-leya si sploh ni možno napraviti, a to je gotovo, da dajo Buri Angležem mnogo opravka. General Cronje se bojuje z generalom Kellvjem jako trdovratno. Angleži imajo velike izgube. A tudi general B u 11 e r ob Tugeli se je začel zopet gibati ter se vrše med Buri in Angleži že nekaj dni hude praske. Buller hoče zopet prekoračiti Tu-gelo in osvoboditi Ladvsmith, toda burski general Luka Meyer se mu je ustavljal doslej z uspehom. Menda je poslal Joubert nekaj svoje vojske Bloemfonteinu, oziroma generalu Cronju na pomoč. A tudi Joubert sam je menda odpotoval tja proti Kimber-leyu, kjer je za Oranje največja nevarnost. To priliko je porabil Buller za četrti poskus preko Tugele. Pa tudi na tretjem bojišču, v Kaplandiji divjajo sedaj med Bori in An-
recht. Bori so bili doslej zmagoviti, Angleži so se morali z velikimi izgubami umakniti. Tako se vrše boji na vshodu, zahodu in na jugu Oranje države, a nikjer nimajo Angleži tolikih uspehov, da bi mogli reči, da se je bojna sreča obrnila odločno na njihovo stran. Prava vojna se je šele začela in sedaj se pokaže, ali je resničen pregovor, da je Bog še vedno na strani polnih blagajnic in večjih polkov.
Dopisi.
Iz Hotedršice, 18. februvarja. Gotovo še niste v svoj cenjeni list iz n še občine prejeli nikakega dopisa. Vse dogodljaje, dobre in nerodne, ohranili smo za-se. Ne moremo pa vedno molčati, treba je, kadar pride sila, povedati resnico, naj bode komu drago ali pa ne. Ta preklicani .Slov. Narod" je povod mojega današnjega dopisa. Bil je kakor po nekod tudi pri nas z lece slovesno prepovedan. Ali kar bi človek ne pričakoval, zgodilo se je tudi pri nas Prepovedani sad želi vsakdo okusiti, mesto jednega prihajata sedaj dva .Slov. Naroda" v našo vas, katera se jako slastno prebirata skoraj po celi občini. A danes pa se mu je slaba godila. Pri običajnem izpraševanji za velikonočno spoved ga je naš gosp. župnik (Janez Sakser) strašno obdelavah Moja malenkost je po njegovem mnenji kriva, da se .Slov. Narod" bere po vsej občini. Čujte in strmite, kaj vse je o njem rekel: .Slov. Narod" je največji lažnjivec, kar se nalaže, nikoli ne prekliče, drugi časniki morajo njegove laži preklicati; on je brezverski list, kdor ga bere, ima velik greh, nasledki zato ne izostanejo. Rohnel je zoper mene, češ, da sem kriv prerok, ker ga berem, in zraven kmetom razlagam vsebino. Kdo pa je kriv, da želi vse ljudstvo čitati .Slov. Narod", kdo drugi kakor Vi, g. župnik? Ali se še spominjale, kako ste rohneli na leci, rekoč, da ni v vsej občini moža, če tudi bi ga z lučjo iskal, ker niso hoteli Vas voliti kot zaupnega moža pri zadnjih volitvah. Rekli ste tudi na leci, da puste naši možje ženam hlače nositi, jaz pa trdim, da ste v celi občini edino Vi tisti, da pustite Vaše hlače nositi — kuharicama, ker nimate za nje nobene gra-jalne besede, ko vidite in čujete, kako une" mata prepir, sovraštvo in razprtijo med ljudstvom. Nikdar ni bilo med občinarji pri nas toliko sovraštva kakor sedaj. Kar Vam Vaša sestra pove, če tudi je vse izmišljeno in neresnično, ji vse verjamete. Tudi se še spominjate, kolikokrat ste tožili na sodnijo in glavarstvo naše fante, da so bili kaznovani radi Vaše ovadbe? Dosedaj še nisem slišal, da bi bili .duhovni" policaji. Kje je tista ljubezen do bližnjega, katero tolikokrat oznanujete z lece? Da, lepe izglede v krščanski ljubezni imamo od Vas. Kaj neki sem Vam jaz storil, da me tako sovražite, in ovražili ste me že, še predno sem bil naročen na .Slov. Narod". Ta nehvaležni posel ovaduštva Vam je prinesel marsikatero grenko uro, a bili ste sami krivi. Bog ne daj, da bi kateri gostilničarjev imel čez uro gostilno odprto. Vi ga takoj ovadite gosposki, kar ste že večkrat storili. Vaše strastno rohnenje na leci, strupeni jeziki Vaših kuharic, in Vaše navedeno postopanje je krivo, da naše pobožno in dobro ljudstvo ne pleše, kakor Vi godete. Vi pravite, da je .Slov. Narod lažnjivec, bržkone samo zato, da bi ljudstvo ne čitalo hudobije, spletke in prepire, katere provzroču-jejo po farovžih razni duhovni in kuharice. .Slov. Narod" je edini slovenski list, ki Vašo stranko razkrinkuje, zato ga hočete uničiti. Ne boste ga. Mi vstajamo in Vas je strah. Ako bi pa vrag res prišel na ta „sferdirban"i svet, z namenom, da odnese bralce .Slov. Naroda", stavim, da bi se poprej oglasil po nekaterih farovžih ter mnogo bolj zadovoljen odšel s pristnim gradivom v svoje kraljestvo.
Vam pa, dragi bralci .Slov. Naroda", zakličem po mnenju našega gospoda župnika, na svidenje v — peklu!       J. B.
— Z Bleda, 17. februvarja. Gotovo gospod urednik, vam še ni znano, do kolike veljave je že prišla napredna stranka tukaj pri nas. Znano vam je, da častiti gospod nadučitelj, katerega črni zmaji zelo, zelo .fantajo* in katerega bi radi za vsako ceno v kozji rog ugnali, da bi samo njim iz roga piskal, vodi petje bralnega društva.
To samo na sebi ima zelo nedolžno ln' Ali Mirni na TMB     aiiemf No. po-
glejte gospod urednik, pojasniti vam hočem koliko so že pevke jod vodstvom gospoda pevovodje Rusa dosegle.
Ne le, da je bilo trem dekletom ponuđenih po 5 gld., ako prestopijo k farov-škemu .izobraževalnemu društvu", obljubljeno ima tudi eno dekle od .firštovega Mihe", da dobi .cel lep gvant" zato če odstopi od bralnega društva in tam pristopi. No, ali nismo res veliko dosegli? Čez leto dan bodejo glasovi gotovo še več vredni, in zelo radoveden sem, koliko bodo takrat ponudili za glasove? Vsa čast in hvala gre seveda gospodu pevo vodji, da so danes glasovi po .finfarju". V nedeljo je imelo bralno društvo v blejski dvorani zabavo s petjem in predstavo. Povabljeni so bili vsi strokovnjaki dobrih glasov, da bi se veselice gotovo udeležili, ker je bila lepa priložnost presojati glasove; morda je že danes, v nedeljo, kateri bolj utrjen in ga »strokovnjaki ženskih glasov" med svoje povabijo in še več dajo kot .finfar".
Kaj ne, gospod urednik, da bi vas tudi ne bilo sram, na ta način si glasove pridobivati in podkupavati naše bralno društvo, katero vzlic vsakdanjim nasprot-stvom vrlo deluje za napredek našega blejskega kota. Še to naj vam poročam, da bo v kratkem zaradi tombole, katero je .izobraževalno društvo" priredilo, obravnava v Radovljici. Kako bode ta reč iztekla, vam hočem potem poročati. To se samo razume, kaj ne, gospo i urednik, da naš gospod Oblak in Zore nimata nič opraviti zraven, kaj? Ker ko bi to kdo rekel, mu takoj eno prisolim.
Še to naj vam poročam, da nas je na Bledu veliko, ki bi radi vedeli, kako .pop" prav za prav izgleda? Pa ne tak „šuštarski pop", jaz mislim pravega „popa". No, kadar ga bomo staknili, vam bodem pa „forte-grafijo" poslal.
Zaradi ženice in zaradi „Slovenskega Naroda" glede Kristusa in njega vere pa mirni bodite, ker sem jej že jaz to stvar razjasnil. Rekla je pa vender le na to, da sedaj »gospodje" sami vero mešajo. Bog vedi, kaka zmes še pride iz tega mešanja ?
Kakor jaz mislim, izpoznali bomo to zmes spomladi, ko bodo gospod začeli cerkev podirati, tako da potem še te ne bomo imeli, katera gotovo že več stoletij stoji vkljub temu, da se strop pod streho že od same starosti včasih zelo poti.
Le škoda, da vam ni dano, gospod urednik, enkrat poslušati naše pridige, kako lepo pridigujejo, da je v vinu nečistost, da je pijančevanje greh, da se ne sme vino piti itd. Pa kaj? Ali bi se kdo upal temu oporekati? Takoj mu eno prismodim! ker v našem konsulu ga niso še veliko čez 7 tisoč litrov in tudi ne veliko pod tem popili ! Ali bi se to komu veliko zdelo ? Meni ne! Kaj ne, gospod urednik, tudi vi bi mu eno dali ako bi se upal vam ugovarjati ?
iz Mozirja, 19. februvarja. Dne 4. t. m. priredila je prostovoljna požarna bramba v Mozirji v prostorih gostilne .pri Pošti* veselico, katera se je nepričakovano dobro obnesla Vsi sloji trga Mozirje bili so pol no -številno zastopani in so veselico posetili tudi gosti iz Letuča in Pake. Tombola, obstoječa iz nad sto jako lepih in vrednostnih dobitkov, donesla je društvu paecejšen preostanek, akoravno so bili stroški veliki ter se je gledalo na to, da ima vsak došlec svojo zabavo. Pri ubranem udaranju hrvatskih tamburašev plesalo se je do ranega jutra, ter si je vsak udeleženec želel, da se kmalo zopet snidemo na enako zabavni veselici.
Dolgo ni bilo potreba čakati.
Že dne 11. t. m. priredili sta društvi .Savinjski Sokol" in mozirska .Narodna Čitalnica" sijajen plesni venček s sodelovanjem celjske narodne godbe pod osebnim vodstvom kapelnika gosp. Franca Koruna. Tudi ta plesni venček posetila je večinoma vsa narodna inteligenca mozirska, ter je došlo tudi več gostov iz prijaznega sosednega trga Šoštanj. Med sviranjem dobro izvežbane narodne godbe sukala se je mladina do ranega jutra, stareji gosti pa so se po svoje prijateljski zabavali. Vse je bilo živahno in veselo, ter smo se razšli v svesti, da se kmalo zopet ponudi prilika, ki nam bode omogočila, se v veselem, prijateljskem krogu pri izvrstni godbi enako dobro in nekaljeno razveseljevati.
Opazili smo pri prvi, kakor tudi pri drugi veselici, da se za naše veselice in društvene zabave sicer vrli narodnjaki iz _jlecioe, LJghnega in Gotniegagrada premalo
zanimajo, kajti pri nobeni nam ni bilo mogoče pozdraviti enega ali druzegateh gostov.
Žalostno bi bilo, ako bi se v edino pristno narodni gornjesavinjski dolini med seboj ne podpirali ter drug drugega zanemarjali.
Poboljšajmo se in pokažimo to pri prvi prihodnji zabavi.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
(Dalje.)
V. Zbornični svetnik Josip Kušar poroča o novih pristojbinah mestne klavnice v Ljubljani.
Ko je poročevalec povdaril, da pristojbine cznačene v § 24. pravilnika mestne klavnice v Ljubljani odgovarjajo tukajšnjim razmeram in se morajo radi tega za popolnoma primerne smatrati, nasvetuje v odsekovem imenu: Zbornica naj v zmislu tega poročila c. kr. deželni vladi poroča. — Predlog se sprejme.
VI. Prov. predsednik Ivan Baumgart-ner poroča o dopisu dunajske trgovske in obrtniške zbornice, glasom katerega se je ista obrnila do c. kr. trgovinskega in železniškega ministrstva s prošnjo, da naj se vsaka nameravana prememba obstoječega obratnega pravilnika samega ali dodatnih poročil k temu principielno pred potrditvijo naznani trgovskim in obrtniškim zbornicam, da se te posvetujejo in izrečejo svoje mnenje, oziroma trgovinsko ministrstvo prosi, da se prizadevanja, ki se tega tičejo, kolikor mogoče podpirajo.
Ker odsek uvidi, da je ta uloga dunajske zbornice posestrime opravičena, predlaga: Zbornica naj se pridruži tej prošnji z enako ulogo. — Predlog se sprejme.
VII. Zbornični sve'nik Ivan Krajec poroča o načrtu zakona radi premembe in dopolnitve §§ 59 in 60 obrtnega reda. Obrtni odsek državnega zbora se je namenil, ko se je posvetoval o zakoniti uredbi krošnjarstva, na novo urediti tudi ona opravila, ki se izvršujejo s popotovanjem in ki so podvrženi §§ 59 in 60 obrtnega reda, in izdelovanje na to nanašajočega se načrta se je izročilo najprvo pododseku. Ta pododsek je tudi načrt zakona za premembo in dopolnitev §§ 59 in 60 obrtnega reda izdelal in obrtnemu odseku predložil v nadaljno posvetovanje. Ker so te določbe velikega pomena za obrtno in trgovsko življenje, želi trgovsko ministrstvo, da spozna mnenja prizadetih krogov.
Predlogi za premembo so sledeči: § 59. obrtnega reda (agenti) Se glasi v prvem oddelku: .Obrtniki imajo pravico, sami ali po ljudeh, katere v to pooblastijo, okoli potujoč iskati naročnikov, nego pri tem ne smejo, razven na semnjih, s sabo jemati blaga, ampak samo kosce za ogledali pokaz (muštre) Ta paragraf naj bi se nadomestil s sledečimi določbami: „Imetelji obrta imajo pravico, potujoč sami ali uradne legitimacije imajoči pooblaščenci pri trgovcih, tovarnarjih in drugih obrtnikih v stvareh obojestranskega opravilnega obrata iskati naročil, ne smejo pa razven na semnjih, s seboj imeti blaga za prodajanje, ampak le vzorce". Odstavek 2 in 3 § 59. ostanejo nepreme-njeni. Nadalje dobi § 59. nov odstavek, ki se glasi: .Agencijska pravica daje agentu pravico, da s trgovci, tovarnarji in drugimi obrtniki le v stvareh obojestranskega opravilnega obrata kupčije začenja, jim v ta namen vzorce na ogled predlaga in jim naznanja cene blaga svojih pooblastilcev, da sprejema naročila na tako blago in sklenjena naročila prepiše na svoje pooblastilce, kakor tudi na račun slednjih kupuje. Naročeno blago naročnikom izročati ali odpošiljati, je agentom prepovedano.
(Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 20 februvarja
— Osebne vesti. Župan Hribar nastopil je danes štirinajstdneven dopust ter se je podal v Dubrovnik. — V šolski odbor tukajšnjih strokovnih šol je naučno ministrstvo imenovalo g. kanonika Ivana F1 i s a, trgovca gg. Simona Benedikta in Alojzija Perscheta, tovarnarja in deželnega poslanca g. Josipa Lenarčiča, realčnega profesorja g. Ivana Gnjezdo in tovarnarja g. Gustava Tonniesa.
— Kranjska kmetijske družba. Nedavno tega je .Slovenec" širokoustno trdil,
„da kmetje kar trumoma zapuščajo kmetijsko družbo". Na to je dobil škofov list v .Kmetovalcu" odgovor, ki si ga bo zapomnil. .Kmetovalec" piše: .Vsled uprizorjene gonje proti družbi smo bili pripravljeni, da izgubimo najmanj tretjino udov, to je 1500 do 2000 In kako se je v resnici zgodilo? Vseh skupaj, ki so izrecno prijavili izstop ali še dosedaj niso plačali udnine (med katerimi bode pa še veČina plačala), jih ni 200, torej število, ki je popolnoma redno, ker toliko jih povprečno vsako leto izstopi. Novih udov pa je sprejel glavni odbor za 1. 1900 v sejah 7. decembra 1. 1., 4. januvarja t. 1. in 8. februvarja t. 1. ravno 349. Dotično poročilo je bilo torej lažnjivo kakor vse, s čimer se hujska proti družbi, in je le narobe res, kajti novi udje trumoma pristopajo. Prve številke .Kmetovalca", katere smo več tiskali kakor lansko leto, nam je zmanjkalo in smo morali preskrbeti nov natis. Kdor ne veruje, naj vpraša v tiskarni, glede izsto-pivših udov so pa vsakemu na razpolago zapisniki v družbeni pisarni, in kar se tiče novih udov, jih pa lahko vsakdo v .Kmetovalcu" prešteje." — .Slovenec" jo je torej zopet enkrat pošteno skupil.
— Slovenski deželni šolski nadzornik za Spodnji Štajer je zdaj strašilo, s katerim poskušajo štajerski nemški naci-onalci razburiti javno mnenje. Posebno glasni so tisti elementi, ki bi radi stranko podku-rili in jo tudi proti novemu ministrstvu potisnili v skrajno opozicijo. Dočim priznava celo „Tagespost", da jeden sam deželni šolski nadzornik na Štajerskem več ne zmaguje dela, in je vsled tega že Gautsch hotel nastaviti druzega deželnega šolskega nadzornika, rohni „Grazer Tagblatt". da se hoče s tem raztrgati štajersko deželo in zadušiti nemštvo na Štajerskem. Včeraj se je v Gradcu vršil shod, katerega se je poleg raznih nemških državnih in deželnih poslancev udeležilo tudi 15 županov, oziroma občinskih odbornikov iz Spodnjega Štajerja, štirje župani pa so pismeno naznanili svoje soglasje. Vsega skupaj se je torej le 19 občin odzvalo povabilu nemških deželnih odbornikov. Manj že skoro ni mogoče. Sklenila se je dolga resolucija, v kateri je rečeno, da se hoče z imenovanjem slovenskega deželnega šolskega nadzornika raztrgati Štajersko in oškoditi nemštvo, in s katero se poživljajo nemškonacionalni poslanci, naj zahtevajo od vlade določnih pojasnil, a Če jih ne dobe, naj bo stvar zanje casus belli. Prej omenjeni .Grazer Tagblatt" prijavlja tudi dopis, v katerem je rečeno, da je bil o z Robičem in Serncem dogovorjeno, da bo meja za šolsko okrožje novega nadzornika tekla pri Lipnici, in da se tudi vprašanje o slovenskih razredih na celjski gimnaziji za nas na ta način ugodno reši, da se vsa učiteljska mesta sistemizirajo, a čim so tako odstranjene financialne težave, da se slovenski razredi organično združijo z gimnazijo. To se baje zgodi že začetkom šolskega leta 1900/1901. in bo potem celjska gimnazija urejena tako, kakor je mariborska. Končno še omenimo, da imenuje .Tages-pošta" profesorja dr. Primožiča, ki je zdaj v službovanje dodeljen naučnemu ministrstvu, kot kandidata za mesto deželnega šolskega nadzornika, dočim je »Edinost", kije sploh prva o tej stvari poročala, imenovala kot kandidata Petra Končnika.
— Marijina bratovščina je imela v nedeljo v .Katoliškem domu" svoj občni zbor. Prišlo je do prav rezkih razprav zaradi upravljanja premoženja bratovščine. Predsednik Lahajnar je neljubi mu razpravi naredil konec s tem, da je občni zbor zaključil. Pri kraju pa zadeva s tem še ni, kajti gospod Štefan Klun, ki je zahteval natančnih izkazov in pojasnil, in predsednik se bodeta videla pred sodiščem. O izidu te obravnave, ki utegne pojasniti klerikalno gospodarstvo pri Marijini bratovščini, bomo svoj čas poročali.
— Slovensko gledališče. K današnji slavnostni predstavi .Rokovnjačev" pride tudi intendant hrvaškega narodnega gledališča, gosp. Ivan pl. Hreljanovid Po današnji predstavi vabijo se prijatelji slovenskega gledališča na prijateljski sestanek v .Narodnem domu" v spodnjih prostorih na desni. — V soboto, 22. t. m. gostuje tenorist g. Tit Olszevvski, ki je bil doslej angaževan v Lvovu, Černovicah in v Varšavi. Pel bode v .Glumačih" in v .Cavallerii rusticani" ; 24. t. m. pa bode pel vlogo Fausta v enakoimenovani operi.
— Vabila za „Sokolovo" maskarado
so se začela razpošiljati. Kdor bi slučajno ne dobil vabila, a ima pravico do tega in se zanima za to veselico, naj se oglasi v trafiki g. Cesar k a v Šelenburgovih ulicah. Maske pa se morajo izkazati s takim vabilom.
— „Slavčeva" maskarada. O splošnem vtisku te najlepše maskarade pevskega društva „Slavec" govorimo obširno na drugem mestu. Tu naj omenimo le še nekatere posameznosti. Dekoracijske slike sta izvršila g. Kramaršič in g. Širni k, tapetniška dela član g. Puc s svojimi tovariši, dekoracije g. Drag. Gotzl in tovariši, vodstvo nad vsem pa je imel dru štveni predsednik g. Dražil. Mask je bilo nad 100, vstopnic se je izdalo nad 900. .Benečanom" v „Nar domu" so poslali brzojaven pozdrav v Konšekovi gostilni zbrani Slovenci na Trojanah.
— Klub slovenskih biciklistov „Ljubljana" ima v sredo, dne 7. marca t. 1. ob 8 uri zvečer v „Narodnem domu" svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu je: a) poročilo tajnikovo, b) poročilo blagajnikovo, c) volitev odbora in d) slučajnosti. Odbor tem potom prosi člane kluba, da se tega občnega zbora mnogobrojno udeleže.
— Prihodnje zasedanje porotnega sodišča ljubljanskega se začne dne 5 marca. Na vrsto pridejo tudi nekateri tiskovni procesi.
— Električna železnica iz Trsta na Opčine. Delničarji družbe za zgradbo te železnice so imeli pod predsedstvom barona Alberja v nedeljo občni zbor, na katerem so odobrili podrobne načrte in pogodbo, ki se sklene z dunajsko .Electrici-tats Gesellschaft" ter naročili odboru, da stori pri pristojnih oblastvih vse korake, da se železnica čim prej zgradi.
— Prešernova slavnost na Dunaju. Pod protektoratom Nj. svetlosti Jana grofa Haracha prirede po inicijativi „Slovenije" slovanska dunajska akad. društva: češko „Akademisky spolek", bolg. „Balkan", rus. „Bukovina", slov. „Slovenija", srb. .Zora" in hrv. „Zvonimir" v spomin stoletnice rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna slavnosten koncert, na katerega so najuljudneje vabljeni vsi Slovani. Iz posebne prijaznosti so obljubili sodelovanje: gospica Dragica Kovačević, dvorni operni pevec g. Fran Naval, virtuoz na gosli gosp. Karol Jeraj, „Slovansko pevsko društo", tamburaški zbor „Zvonimira" ter pevski zbor „Slovenije". Koncert bode dne 7. marca 1900 v koncertni dvorani „Ronacher", I, Schellinggasse 4. Začetek ob 8. uri zvečer. Prostovoljne prispevke v korist Prešernovega spomenika v Ljubljani hvaležno sprejema .Slovenija", Dunaj (\Vien), Lederer-gasse 20.
— Mladina il. bistriška-trnovska priredi 24. t. m. v prostorih Jeloškove gostilne v II. Bistrici maskarado. Iz prijaz nosti sodeluje .Ilir.ska Vila". Ustopnina: maske 80 vin , nemaskirani 1 krono 60 vin., z rodbino 2 kroni 50 vin. Začetek ob 8. uri. Ker je čisti dohodek namenjen za napravo .Gasilnega doma" v II. Bistrici, se prepla-čila hvaležno sprejemajo.
— Hrvatska čitalnica v Kastvu priredi dne 25. februvarja ob 1/a8. uri zvečer v prostorih „ Narodnega doma" zabavo.
— ,,Feueragent". Včeraj zvečer se je spet mnogo izseljencev odpeljalo v Ameriko. Med temi je bil tudi neki Janez Agnič iz Taševga dola pri Črnomlju, Ifateri je bil še podvržen vojaški dolžnosti Da bi ušel ljubljanskim policajem, se je po gosposki oblekel in ogrnil v dolg havelok. Nadstražnik Keržan je le v haveloku spoznal kmeta in ga ustavil. Vstavljenec je dejal, da je .Feuer-agent" z Dolenjskega, in da gre zavarovat na Gorenjsko. Stražnik mu ni verjel, dasi-ravno mu je .Feueragent" pokazal več pol tiskovine zavarovalne družbe .Concordia". Šla sta na stražnico, kjer pa se je kmalu izkazalo, da se je .Feueragent" le poslužil zvijače, da bi jo popihal v Ameriko. Denar za pot je imel v haveloku zašit. Tudi neki Jožef Pucelj je bil prijet, ker se je z izse-Ijenjem v Ameriko hotel odtegniti vojaški dolžnosti.
— Z rešilnim vozom so prepeljali včeraj popoludne v deželno bolnico Ivana Hauptmana, delavca v Samassovi tovarni, kateri je ponesrečil in se poškodoval na nogi.
— Nevihta v zimi. Danes ob 12. uri opoldne smo imeli pravo nevihto z bliskom, gromom in hudim dežjem, kar se
v februvarju navadno ne zgodi. Nevihta pa je trajala le nekaj minut
* Konfiscirana slika. Poljski slikar Siemiradzki je naslikal podobo iz grške mitologije: Ampbion in Zethos sta iz osvete privezala lepo Dirko na roge bika .Društvo lepih umetnostij" je dalo to krasno sliko reproducirati, da bi se prodajala. Policija je vse eksemplare konfiscirala, kajti lepa Dirka je bila brez toalete!
* Strašna smrt. Iz Klenka na Savi javljajo: Tomo Ilić, kmet, povrnivši se iz gozda, je hotel naliti petrolejko, ki pa je bila že polna. Pri tem je rabil drugo petrolejko. Ko se je petrolej polil, se je na-krat svetilka razletela in Ilić je bil hipoma ves v ognju. V strahu je bežal na dvorišče, in zopet naz?j v sobo po čvetero otrok, da jih reši iz plamena, ki je objel že vse pohištvo. Rešivši otroke, je umrl v strašnih bolečinah.
* Mlad morilec obsojen na smrt. 201etni Hugon \Vettinger iz Paulusbrunna na Severnem Češkem je stal te dni pred porotniki v Hebu, ker je umoril 221etno ljubico Marijo Schreiber. Imel je z njo že tri leta razmerje, a dekle se ga je hotelo na to polagoma oprostiti. To je \Vettin-gerja tako bolelo, da je počakal ljubico, ko je prišla v družbi tovarišic iz tvornice. Zadržal jo je in nakrat ustrelil večkrat nanjo, da je bila takoj mrtva. Potem se je še sam ustrelil v levo^sence, da si je izstrelil oko ter se z nožem petnajstkrat zabodel. Vendar pa je okreval. Porotniki so ga obsodili sedaj radi zavratnega umora na smrt na vešalih. Mladi morilec je bil sila obupan.
* Zastrupljena reka. Doneč v Har-kovski guberniji je zastrupljen. Neštevilo ribje poginilo v njem, zato pa voda neznan sko smrdi. V neki vasi je poginilo sto glav živine, ker je pila zastrupljeno vodo. Menda so krive tega sladkornice v Rotermundu in Botkinu.
* Nevarne knjige. V nekem uradu ruske vlade v Peterburgu so zaporedoma zboleli uradniki. Dotlej docela zdrahi možje so začeli kašljati in pokazali so se pri njih vsi znaki šireče se tuberkuloze. Vsi so se okužili z uradnimi knjigami, na katerih je kar mrgolelo bacilov. Preiskava je dognala, da je imel neki jetičen uradnik navado preobračati liste tako, da je vsakega posebej oslinil. S tem je inflciral tudi svoje tovariše.
* Oskrunitev mrtveca vsled lenobe.
Nečuven dogodek se je pripetil v gorenje bavarskem mestecu Laufenu. Ondotni grobar je izkopal namreč za neko mrtvo žensko prekratek grob. Ko je prišel mrtvaški sprevod, rakve niso mogli spraviti v jamo. Vzlic temu pa je duhovnik mrtveca in grob blagoslovil, grobar pa naj bi potem jamo -azširil. Toda ko so se ljudje razšli, si je hotel leni grobar pomagati drugače. Odprl je rakev ter hotel spraviti žensko s tem v grob, da ji je poskušal skrčiti noge. Ker pa tega ni mogel, je vzel lopato in ženski odsekal glavo- Tako je bil grob dovelj dolg in ni ga bilo treba nič podaljšati Toda državno pravdništvo je za ta Čin izvedelo, grobar je bil takoj odpuščen iz službe in prepeljan v zapor.
* Izgube Angležev v sedanji vojni. Iz uradne tabele je posneti, da je bilo doslej Angležem 1883 ubitih, 5796 ranjenih in 2648 ujetih ali izgubljenih, skupaj 10.327 mož. Izmej ranjencev jih je poleg tega umrlo še 280.
* Zločinci na Angleškem. .Pall Mali Gazette" javlja, da se je število zločinov na Angleškem jako pomanjšalo, odkar traja vojna v Južni Afriki. Razni nevarni indivi-diji so sedaj v boju z Buri. Torej ima južno-afričanska vojna za Anglijo vsaj jedno korist, t. j. da je zmanjšala število roparjev, morilcev in tatov! Na to Chancberlain pač ni mislil, ko je izzval sedanjo krvavo vojno!
Književnost.
— „Popotnik", pedagoški in znanstven list ima v štev. 2. naslednjo vsebino: Brinjos: Novi problemi pedagogike. Drag. Pribil: Izbor snovi v zemljepisnem pouku. Ant. Godec: Cesarska pesem Fr. Ilešič: Matematiški problem v slovnici. Književno poročilo. Razgled (Pedagoški paberki — Kronika).
— „Slovenka". Glasilo slovenskeag ženstva. Št. 1. Vsebina I. zvezka: Anton Medved: „Obgovarjan", pesem. Danica: „Svobodna ljubezen in zakon". Dragotin Lončar: „G—a. El. Gnauck Kuhnova o žen-
skem vprašanju". E. Gangl: .Moje rože", pesem. Zofka Kveder: „Studentke", (Da'je prih.) Ivanka: „Prepozno". A. Zavadil: „Album čeških žen — Frančiška Stranecka". Zofka Kveder: „0 tem in onem". Ivanka: „Nekoliko o poselskem vprašanju". Aleksandrov: „Za stari čas", pesem. Listek. Pro domo. Ta številka je izšla pod novim uredništvom gdč. Ivanke Anžič. Tiskarna je oskrbela listu novo glavo in lep, v modernem slogu prirejen ovitek. „Slovenko" znova toplo priporočamo vsem zavednim Slovencem in Slovenkam! Velja za vse leto 3 gld. (6 kron.)_
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 20. februvarja. Ministrski svet je imel danes dopoldne sejo. Udeležili so se je vsi ministri. Razpravljalo se je o dosedanjih žalostnih uspehih spravnih konferenc in o preteči ob-strukciji mladočeške stranke. 0 tem ni nobenega dvoma več, da se lotijo Mla-dočehi obstrukcije, in ta bo tem brez-obzirnejša, ako se izpolni, kar naznanjajo razni večerni listi. Ti pripovedujejo namreč, da je vlada že poskrbela, da se češki poslanci v parlamentu popolnoma izolirajo in vse druge desničarske stranke z raznimi obljubami nase priklenila.
Dunaj 20. februvarja. Ministrski predsednik K 6 r b e r je včeraj F u c h s a in Javvorskega naprosil, naj vplivata na Čehe, da opuste obstrukcijo in jih opozarjal na posledice, ako bi Čehi ne odnehali.
Dunaj 20 februvarja. Ministrski predsednik Korber je povabil danes nemške člane spravne konference h sebi in poskušal jih pregovoriti, naj bi dovolili, da se češki notranji uradni jezik loči iz kompleksa spravnih predmetov. Poslanci so to odločno odklonili. V včerajšnji seji odseka za Moravsko so nemški poslanci se a limine izrekli proti uvedenju češkega notranjega uradnega jezika na Moravskem.
Dunaj 20. februvarja V današnji seji deželnega zbora je Noske prote-stoval proti novemu statutu za Dunaj. Stavljen je bil predlog, naj se prizna volilna pravica tistim, ki plačujejo samo osobno dohodarino, sicer pa naj ostane statut nespremenjen. Načrt statuta in ta predlog sta bila odkazana posebnemu odseku 13 členov.
Geneva 20. februvarja. Mej klerikalnimi in liberalnimi dijaki je tu prišlo do velikanske bitke. Mnogo dijakov je bilo ranjenih, mnogo tudi are-tovanih.
Bero!in 20. februvarja. .Deutsche Zeitungu javlja, da je maršal Roberts moral ustaviti avanziranje na severu Modder-riverja.
Berolin 20. februvarja. V tukajšnjih vojaških krogih se sodi, da je položaj Burov postal nevaren, ker Buri od Rensburga ne morejo nič znatnega storiti proti Angležem, odkar se je Cronje začel umikati.
Bruselj 20. februvarja. Transvaal-ski poslanik je dobil od Krugerja brzojavno poročilo, v katerem je rečeno, da se invazije Oranje države ni bati Obleganje Kimberleva se je opustilo vsled novega vojnega načrta generala Cronje. Uspeh tega načrta je zagotovljen.
London 20. februvarja. Iz Preto-rije se poroča, da se je vnel na celi črti vzhodno od Kolensa boj mej Buri in Angleži.
London 20. februvarja. Buri so na desni od Kolensa prišli na to stran Tugele, koder stoje Angleži in zasedli več važnih gričev.
London 20. februvarja. General French je s svojim vojem prehitel generala Cronje in mu zaprl pot v Blomfontain.
London 20. februvarja. Glede četrtega Bullerjevega poskusa, osvoboditi Ladvsmith, dohajajo nasprotujoča si poročila. „Daily News" vzdržuje vest, da je Buller porazil Bure na vzhodnem delu bojišča in prereka današnje poročilo, da so Buri prišli čez Tugelo in zavzeli več angleških pozicij.
London 20. februvarja. Mej oranj-sko armado divjajo razne epidemične bolezni. Iz Transvaala je mnogo čet na potu, da pomorejo generalu Cronje.
Darila.
Uredništvu našegalista sta poslala:
Za pokojninski zaklad slov. gledal išča: Neimenovan rodoljub v Ljubljani 2 0 K. — Živio ' Živeli nasledniki in posnemovalci dobrega vzgleda!
Za učiteljski konvikt v Ljubljani: G. Marjetica Žele v Begunjah pri Cerknici 10 K, nabrane na svatbi gdčne. Ar k o, nadučiteljeve hčerke Živela! Svoto smo izroCili g. blagajniku J. Dimniku.
Javna zahvala. Borovniški gg. biciklisti so Cisti dohodek veselice — 19 K, katero so priredili dne 18. t. m. v prostorih g. V, Fortune, podarili v podporo tukajšnji revni šolski mladini. Za ta velikodušni dar izreka se jim v imenu obdaro vancev najtoplejša zahvala. — Šolsko vodstvo v Borovnici, dne 19 februvarja 1900. Fr. Papler voditelj.
Poslano.
Tvrdka Anton Putrich v Ljubljani na Dunajski cesti št.  5,  mi je  postavila novo
izumljeni aparat za acetilen©vo razsvetljav« — katerega moram zelo pohvaliti. Plameni imajo po 50 sveč raz-svetljive moči ter me stane en plamen na uro samo 1 novčič. — Plameni gonjo mirno in aparat deluje točno in brez vsake nevarnosti.
Moram torej to razsvetljavo toplo priporočati.
(352—3)
Ivan Gorup.
Condurango Malaga vino,
(Želodec krepčujoče vino.)
Sonja, 23. septembra 1898. Blag. gos. M. Eieustek, lekarnar v Ljubljani.
Rad priznavam, da je Vaše Conduranso Maistra vino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni bon, krepi telo, lajša in vzbuja slast do jedij.
(9_8)       Blr. .1. Foloejrovic. obč zdravnik.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 16. februvarja: Anton Čuk, sprevodnikov sin. 23 dni. Ravnikarjeve ulice št. 11. slabost.
Dne 17. Marija Čuden, kuharica, 65 let, ulice na grad št. 2, jetika.
Dne 18 februvarja: Anton Gerčar, dacar, 56 let, cesta v mestni log, št. 13, spridenje krvi. — Anton Kvas, zasebnik, 62 let, Turjaški trg št. 1, vnetje sopil.
Dne 19, februvarja: Marjana Marolt, gostija, 82 let, Cerkvene ulice št. 21, ostarelost.
Meteorologično poročilo.
Višina ua'1 morjem 30G 2 in. Srednji zračni Q*k 73C0 mm.
Vetrovi
N.: bo
£ Stanje
5 j čas opa-  baro-    ^ >
£ j zovanja   metra   g* a
J? I iv mm. : =2 S
ml —
19. 9. zvečer ! 7284     60 si. jzahod dež
5
8'0    si. jug  I oblačno I 104 sr. jzahod del. jasno ^
20 7. zjutraj; 7210 „   2. popol. i 717o
Srednja včerajšnja temperatura 43°, nor-male: 0 2J.   Danes ob poldne vihar in nevihta.
dne 20. februvaija 1900.
Skupni državni dolg v notah ... 93 K 80 h
Skkpni državni dolg v srebru ... 99 „ 70 „
Avstrijska zlata renta...... 98 „ 80 „
Avstrijska kronska renta 4°/0   ... 99 „ 60 „
Ogrska zlata renta 4%..... 98 „ 60 „
Ogrska kronska renta 4° :   .   .   .   . 94 „ 20 „
Avstro-ogrske bančne doiuice  .   .   . 126 „ 40 „
Kreditne device........ 236 „ 80 „
London vista......... 242 „ 50 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark . 115 „ 22 „
20 mark........... 23 „ 62 „
20 frankov.......... 19 „ 28 „
Italijanski bankovci....... 89 „ 80 „
C. kr. cekini.......... 11 „ 38 „
na Glincah, oziroma v Novi vasi pod   Rožnikom,   se za primerno ceno proda. (359—2) Kupci naj se zglasijo v Novi vasi št. 72.
(362—2)
zrakoplov
je videti le za malo časa
na Dunajski cesti št. 6.
Pianino
se izposodi ali proda
v trgovini glasbil
(348-2)
Šelenburgove ulice štev. 5.
Oss. kr. avstrijske gg* državna železni,
Izvod iz voznega reda
veljaven od da* 1. oktobra 1899. leta.
Odhod ir. Ljubljane jo*, kol. Prog-a oez Trbiž. 0^> 12. ni i 5 m. po SOCJ osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fianzeasteste. Ljubno; će s Selzthal v Ans^e, Soluoj>i\ d; čez Klein - Reiflin^ v Steyr, v Lmc, na Duna) via Ams testen. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vluk v Tibiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljab"o, Danaj; č^z Selzthal v Solno-gral- čez Amstetten na Danaj. V oktobu in aprilu ob nedeljah in praznikih v L-rs. — Ob 1». uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž. Poutabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunpj. — Ob A. ari 2 m. popoludne osobni vtak vTibiž. E.''jak. Celovro, Ljubno, Čez Scl^ibal v So'^o^rad, Lend-Gatiein. Zeli ob jeseiv, loomost, Bregerc, Curib, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifliug v Stevr, Line, Budejevic, Plsenj, Marijine vare, IVb, Fianzo?e vare. Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni ?LJd: Ob 6. uri 4 in. zjutraj, ob 1 nri 5 m popoludne. ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v Izubijano jo*, ko'. Proga iz Trbiža. Ob 5. uii 4t> n_\ zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, I/ps'iega Prage. Frjncovih varov, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plzuja, Budejevic, Soluog-..d;i, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Belj' ks, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopolnilne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Pizni„, Budejevic, Solnograda, Linca, Steviv, Pariza, Oeneve, Corsha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezesu. L«nd-Gast2::a, Ljubna, Celovca. Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popolndoe osobni vla< z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fia™.zensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vkik z Dunaja Solnograda Ljubna, Beljasa, Celovca, Pon tabla. V oktobru ;u apnln ob nedeljah in praznikih iz Lmca Proga lz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in JI m. zjutraj, ob 2. uri S,.' na. popoludue in ob 3. uri 48 m. ™v; ^.er. — Odhod iž Ljubijane drž. ko1, v Kamnik. Ob 7. un '2d m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri . 0 m. zvečer. — Prihod v Izubijano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 rn. dopoludne, ob t>. uri 10 m. zvečer. (4)
Lepa hiša
s 4 sobami, na najlepšem prostoru v trgu z lepim razgledom, z novim gospodarskim poslopjem, vodnjakom, lepim sadnim vrtom, in če kdo želi, tudi z njivami, drugim sadnim vrtom in goricami, kar pa je 10 minut oddaljeno, proda se takoj radi odpotova-nja. Hiša je sposobna za vsak obrt in tudi za zasebnike. — Vse natančneje so izve pri Alojziju Repa, posestniku na Ptujski gori pri Ptuju. (366—1)
Noti tet a!
Novitetne presnete modroce
30 do 40 let trpežne, izdelujem samo
po 22 kron.
po 16 kron«
Vsa druga dela in poprave izvršujem z najboljšo postrežbo in po najnižji ceni.
Za obila naročila se priporočam.    (363—1)
Iv. Gale, Tržaška cesta št. 12.
Slovo 1
<šfovo3om najinega očfioča nama ni Sito mogoče, oc od vsctl fzcfcgov, pzijatcfjcv in znancev ooetino postovi ti. cfffičcva toicj tem potom zgotaj otnen/cnim, oood'ito pa vtfo napzcdn/očcniu ,,ofovc}isficmu tzgov-sftcmit pcvoficmtt čittStvu" gzomoviti
3P J?jw6ijaui, 9ni 10. /£4»t«eo«ja 1900.
Čin to j i ČlSi afii i/i.
.365) &°*P Č1*1'*'
lOO liti*o« ii-.i ;»:.-. začenši h 13. mar* «*em t. I., je za oddati iz lastne mlekarne v zorenji vtisi pri .^I<*t9iotlnli.
Krave krmijo se z najboljšim, sladkim, dišečim senom, podkladajo pa se jim lanene tropine in stolčeno žito. Z ozirom na to in na lego mlekarne, more se kosati mleko glede tolšče in okusa z mlečnimi pridelki ljubljanske okolice.
KnK-ianu slaclka bo na razpolago.
Mleko dovažuje se v Ljubljano v patent, plombiranih steklenicah. Večje množine pa v ko-sitrenih patent, posodah.
Pojasnila daje in cene sklepa lastmk
Fran Kuralt
posestnik v Šenčurju pri Kranju
kamor naj se tudi vsa pisma naslovijo. (364)
Firm. 44. Einz. II. 39 1.
Bekanutmachiing.
Bei dem k. k. Landes- als Handelsgerichte in Laibach vvurde die Eintragnng der Firma
„Maria Stare"
zum Betriebe einer Essigfabrik in Stein in Krain und der Maria Stare, Fat.riksbesitzerin in Stein in Krain als Inhaberin dieser Firma in das Register far Einzelfirmen vollzogen.
K. k. Landesgericht Laibach.
Abth. III. am 12. Februar 1900. (344) (Razglas. Pri c. kr. deželnem kot trg. sodišču v Ljubljani se je izvršil vpis firme „Marija Stare" za opravljanje tovarne za kis v Kamniku n. K. in Marije Stare, lastnice tovarne v Kamniku n. K. kot imejiteljice te firme v register za posamne firme. — C. kr. dež. sodišče v Ljubljani odd. III., dne 12. februvarja 1900.)
Izšla je brošurica
„Izgubljeni Bog!"
Ponatis iz „Slovenskega Naroda". Dobiva se v „Narodni Tiskarni".
Za večjo trgovino z mešanim blagom
sprejme se takoj zdrav in ftvrst
deček
kot vajenec.
Is'i n*j bode dober računal in pri lično 14 let star.
Ponudbe sprejema M. Brilej, trgovina z mešanim blagom na Vrhniki. 350—2)
V Jenkovih ulicah št. 11
je na prodaj
(358-2)
Da ma m
katere uvažujejo čisto, nežno polt, se prav posebno priporoča
l«li5Em»M.5i»-f s» l*lee«ll>| m
Gljfcerin-Creme.
1 flaeon SO kr. ' (2322 —8)
Vnanja naročila proti povzetju.
jako po ceni, in sicer se 1800 gkl. takoj odšteje, ostalo pa prepusti na obresti.
V hiši štev. 20 aa Rimski cesti
katera se bode do 1 julija t. 1. dodelala, oddajo se eventuvalno
prodaj alinee
ako se kdo zanje oglasi. Povpraša se pri F. Supančič-u, Rimska cesta št. 20, na dvorišču. (314—3)
V Kamniku
na Gorenjskem je v predmestji Novi trg
ri.Sb predaj
pritlična hiša
s petimi sobami, kuhinjo in tremi oboka nimi kleti, za hišo je lep saden vrt
Hiša je zelo prilična za one, ki žele v poletnem času bivati v romantičnem Kamnku.
Natančneje izve se pri lastnici Antoniji Zupane v Kamniku. (336 - 3)
150 hektolitrov
novega,   doma pridelanega
vino.
proda
(325-3)
neka graščina na Hrvatskem.
Manj nego 10 hektolitrov se ne oddaja. Kupci naj se obrnejo do upravništva „SIov. Naroda" pod šifro: ..S. 100".
Stev. 4241.
(319-2)
Radi oddaje zidarskih, klesarskih, tesarskih, krovskih in kleparskih ilel, kakor tudi za dobavo železninc za zgradbo novega šolskega poslopja mestne dekliške osemrazrediiiee pri sv. Jakobu vršila se bode dne 1. nm ca 1900. 1. ob t«, nri doooliidne javna pis
mena ponudbena razprava pri podpisanem mestnem magistratu v oisarni mestnega stavbnega urada, kjer so tudi vsi načrti, proračuni, pogoji in drugi zadevni pripomočki ob navadnih u.adnih urah vsakemu na upogled razgrnjeni.
V ponudbah, katere je do določenega časa vložiti zapečatene ter opremljene s pravilno kolekovanirai prilogami in s 50 — na podlagi skupnih ponuđenih zneskov določenim — vadijera, navedi ponudnik jelnotne cene in na njih podstavi preračunjene skupne zneske s številkami in besedami.
Pripominja se, da se na ponudoe, katere se bodo pogojno glasile, ali na take, ki bodo prekasno vložene, ne bode oziralo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 12. svečana 1900.
Ustanovljeno
Brata Eberl
Frančiškanske ulice
Ljubljana,
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 8 južne železnice.
Slikarja napisov,
Stavbinska i« pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika izbirka dr. Sohoecfeld-ovlh
barv 7 tubah za akad. slikarje.
'-4* Zaloga vsakovrstnih čopičev za pleskarje, ali* - karje ln zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Posebno priporočava si. obCinst -u najnovejše, najboljSe in neprecenljivo sredstvo za likanja
-c c ni h tal pod imenom ,,Bapidol'. Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
erilo za gospode
najboljše blago in najnovejše
kravate
prodaja
Alojzij Persehi
Pred škofijo, poleg
mestne hiše.
Mehanik •&£
Opekarska cesta št. 16.
Šivalni stroji po najnižjih cenah. Bicikle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro in ceno.__8
Vnanja naročila se točno izvrše.
Anton I^jre^liiejr' Sv. Petra cesta it. e Ljubljana  Sv. Petra cesta št. 6
priporoča svojo veliko zaloga
gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepremoč-Ijivih havelokov i. t. d.
Oblek« po mori se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah 8 solidno in najhitreje izgotovljajo.
Pristne, ruske
V5.i •
priporoča po niski «- «•> im i
J. S. Benedikt
I ujnl> iana. Stari trg*.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne