V februarju 2017 smo poslali pripombe na predlog "Dolgoroč-
nega programa za zmanjševanje vpliva kormorana na ribje 
vrste v celinskih vodah", ki ga je izdelalo Ministrstvo za okolje 
in prostor. Z obžalovanjem in kritično ugotavljamo, da k prip-
ravi osnovnega besedila in koncepta dokumenta nismo bili po-
vabljeni, kljub temu da smo stanovska organizacija slovenskih 
ornitologov, da delujemo v javnem interesu varstva narave 
in da se že leta dolgo s strokovnimi vsebinami vključujemo 
v upravne postopke, ki zadevajo kormorana (Phalacrocorax 
carbo). Predlog je narejen površno in ni podkrepljen s strokov-
nimi podatki in analizami. Pri navzkrižju "kormoran-ribištvo" gre 
v veliki meri za konflikt, ki je ustvarjen sociološko in s percepcijo 
deležnikov, predvsem ribičev. Kormorana dojemajo kot "škodljiv-
ca", ki dela "škodo" na populacijah rib, ki so jih v reke naselili z 
veliko truda in stroškov. Za dejanski prevelik vpliv kormorana 
na varstveno pomembne vrste rib pa ne obstajajo dokazi, razen 
v omejenem obsegu za lipana. Nujen je strokovni dialog, kjer bi 
primerjali strokovna stališča v več krogih tehtanj, in šele po tem 
procesu bi lahko prišli do smiselnega "dolgoročnega programa", če 
bi ta sploh še bil potreben.
Kvalitetna hrana in 
kvalitetno kmetijstvo – zdaj!
// besedilo: Tanja Šumrada, foto: Ljubica Zemljak
Več kot 150 evropskih in nacionalnih nevladnih 
organizacij je 6. marca 2017 s podpisom skupne 
izjave pozvalo k obsežni reformi evropske kme-
tijske politike. Dogodek se je časovno ujemal s 
pomembno sejo Sveta EU za kmetijstvo in ribi-
štvo, ki se je je udeležil tudi slovenski kmetijski 
minister. DOPPS je ministru ob tej priložnosti 
poslal odprto pismo, na katero pa še nismo 
prejeli odgovora. Skupno izjavo je podpisalo 
tudi sedem nevladnih organizacij iz Slovenije. 
Nevladne organizacije smo pred sejo Sveta EU 
za kmetijstvo in ribištvo, na katerem so kmetij-
ski ministri iz držav članic EU razpravljali o pri-
hodnosti evropske kmetijske politike, s skupno 
izjavo  opozorile na nevzdržnost obstoječega 
kmetijskega sistema, ki s številnimi ukrepi 
uničuje okolje, ogroža javno zdravje, pospešuje 
propadanje obrobnih podeželskih območij in 
prispeva k podnebnim spremembam.
Kljub nizu preteklih reform je očitno, da Skupna 
kmetijska politika, ki ji je trenutno namenjenih 
38 % proračuna EU in več kot 55 milijard EUR 
letno, ne more učinkovito reševati sodobnih 
izzivov kmetijskega sektorja in podeželja. 
Kmetje so zato soočeni s popačeno in izkrivlje-
no izbiro med bankrotom ali nadaljnjo intenzifikacijo. Tisti kmetje, ki 
uresničujejo verodostojne alternativne prakse, kot je ekološko kmetij-
stvo, pa zaradi favoriziranja obstoječih intenzivnih praks ostajajo na 
obrobju. Nevladne organizacije smo zato mnenja, da se mora EU lotiti 
korenite reforme Skupne kmetijske politike in z njo povezanih politik. 
Nujno potrebujemo sistem, ki bo pravičnejši, trajnosten in prožen. 
Navzkrižje »kormoran – ribištvo«
// besedilo: Primož Kmecl, foto: Alen Ploj
48 Svet ptic 01, april 2017