FolT.iifim plačana v ^otovriA Leto LXXm., št. I93 Ljubljana, sobota 24. avgusta I940 Cena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne lzvzemši oederje tn praznike. — InseratJ do 80 petu vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji Inserati petit Vrsta. Din 4.—. Popust po dogovoru, i rise ratni davek posebej. — >Slovfnski Narod« >ftlja mesečno t Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. S Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 tn 31-26 Podrilnlc«: MARIBOR, GSrajaki trg It. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon ftt. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosamayerjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10GL SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5, — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351, e za sporazum u Cra R&mnnska vlada skuša za vleči zasedbo Dobrudže po Bolgariji, da bi ne nastale težko če pri žetvi, glavno oviro zg končni spsrszimi pa predstavlja vprašanje izmenjave manjšin, ki jo zahteva Bolgarija — Važna seja kronskega sveta v Bukarešti Crajova, 24. avg. e. Bolgarska in m- munska delegacija tudi včeraj nista imeli skupnega sestanka, temveč sta se sestala samo oba šefa delegacij Creteanu :n Pomenov. Creteanu se je včeraj zjutraj vrnil iz Budimpešte v Crajovo. pa tudi bolgarski kurir je pr spel iz Kalafata. Takoj po svojem prihodu se je Creteanu sestal s pcmenovim in ostal z njim v razgovoru do 14.30. Nato se je s posebnim letalom odpeljal v Bukarešto. Razgovori med obema šefoma delegacij bodo ostali tudi še najprej tajni, kakor vse. kar se dogaja v Crajovi, vendar pa sedijo, da sta se šefa delegacij razgo-varjala o zadnjih navodilih, ki sta jih dobila od svojih vladi v Sofiji in Bukarešti. Včeraj je bolgarska delegacija ponovno po slala v Kalafat kurirja, kjer ga pričakuje kurir iz Sofije, da nujno prinese nova poročila bolgarske vlade. Včeraj so se sestal: finančni in gospodarski strokovnjaki, da formulirajo svoje stal'^oe glede vprašanja gmotne odškodnine v južni Dobrudži. Doznava se. da je bolgarska delegacija popolnoma nepopustljiva glede teritorialnih vprašanj in da ru-rmmska delegacija ni popolnoma zadovoljna z iz! d cm te stvari. Zelo važno vprašanje je na vsak način finančno. Iz Bolgarije so prispeli v Crajovo še štirje finančni sir-kovnjaki. Na rti-mun>fci strani najrla£ajo potrebo skrajne I popustljivosti in apelirajo na bolgarsko vlado, naj počaka z okupacijo D°brudže, ker bi sic^r nastale vel'ke težave pri razdelitvi želve, zlasti, če bi se hkrati z oKu-pacijo pričela tudi izmenjava prebivalstva. Ne ve se, kaj je ukrenila bolgarska dele-jrae'ja, mislijo pa, da sta Creteanu in bolgarski kurir odpotovala v Bukarešto in Sofijo zaradi te zadeve. Takoj po prihodu Creteana v Bukarešto se je sestal kronski svet. Na seji kronskega sveta je predsednik vlade Gigurtu razložil zunanji polit čni polžaj Rumunije, nato pa je očrt al tudi zunanji minister Ma-noilescu rezultat diplomatskih razgovorov z bolgarsko in madžarsko delegacijo. Kronski svet je vzel na znanje in odobril oba ekspozeja. Za tem sta poročala tudi oba predsednika delegacij za pogajanja z Bolgarijo in Madžarsko. Kron?ki svet je ugotovil, da vladna politika odgovarja sedanjemu položaju in stalnim interesom Rumeni je. Bolgarske informacije o zavlačevanju pogajanj Sofija, 24. avg. e. Utro objavlja članek svojega glavnega urednika Štefana Taneva, ki se je vrnil :z Crajove. kjer je že od začetka bolgarsko-rumunske konference. Glanek ima naslov ^Zavlačevanje v Crajovi bo samo škodovalo bodočemu prijateljstvu«, nato pa nadaljuje: V Crajovi vlada atmosfera, v kateri se lahko urede vsa sporna vprašanja med obema državama, ako obstoji za to iskrena želja, ne pa samo besede. Članek poudarja, da med Bolgarijo in Rumunijo načelno ne °b»toje več nikaki teritorialni spori, 'era-več se pogajanja v glavnem vodijo za rešitev manjšinskega vprašanja, kakor tudi finančnih in tehničnih vprašanj. Tanev navaja zatem odstavek iz -Curentula«, ki pravi, da bo politični sporazum z Bolgarijo prišel v kratkem in da bodo ostali samo še tehnični eksperti, ki bodo nadaljevali svoje delo.« Tanev pristavlja: ;>To pa je samo mišljenje rumunskih listov, kateremu se jaz ne bi mogel pridružiti. Vsaj za danes za to še ni nobenih takih razlogov. Vodijo se pogajanja za izmenjavo manjšin med obema državama. Gre za to, da bi bila popolna, namreč, da bi nobena bolgarska manjšina ne ostala v Rumuniji, a tudi nobena rumunska manjšina v Bolgariji. Ureja se tudi vprašanje lastnikov. Urejajo se tudrt podrobnosti, na kakšen način naj lastniki prevzamejo v last svoje imetje. To je, kar je razdvajalo odno-šaje med Bolgarijo in Rumunijo od balkanske vojne do danes, čeprav se je Bolgariji že priznalo, kar je njenega, zavlačevanje v Crajovi ne bo koristno, temveč bo samo škodovalo za bodoče prijateljske odnosa je, ki jih želita obe državi ustva- riti med seboj. To je prava situacija v Crajovi, vse drugo pa je »Od lukavego«. članek Taneva je izzval globok vtis in živahne komentarje v vseh političnih krogih v Sofiji. Smatrajo, da cako razlaganje stvari ni daleč od bolgarskega službenega stališča glede na sedanje stanje pogajanj v Crajovi. Sofija, 24. avg. e. Vladni list >Večer< objavlja telefonsko poročilo svojega dopisnika iz Crajove, v katerem pravi, da je bil včeraj najvažnejši dogodek ta, da sta se predsednika obeh delegacij Creteanu in Pomenov sestala takoj po povratku Creteana iz Bukarešte in da sta imela sama dolg razgovor, ki je trajal skoraj do mraka. Takoj nato je Creteanu odpotoval z letalom v Bukarešto, da poroča rum unski vladi in dobi nova navodila. Dopisnik »Večera« poudarja, da se pogajanja v Crajovi razvijajo povoljno in da se lahko pričakuje, da bedo končana konec tedna. Nemčija ne želi prevelike oslabitve Rumunije Berlin, 24. avg. e. Glede oogaiani Ru-muniie z Bolgarijo in Madžarsko obstoia v Berlinu velika rezerv i ran ost. zlasti glede nadaljnjega poteka rumunsko-ma'žarsk'h pogajanj. Očividno Nemčija ne želi. da bi nastopila kot arbiter med RumunMo in Madžarsko, temveč prepušča obema drža- vama, da sami najdeta modus vivendi. ki iima bo omogočil poznejšo ustvaritev trajnega sporazuma. Obenem se dobiva vtis, da Berlin ni voljan, da bi v celoti Dodpiral revizionistične aspiracije Madžarske napram Rumuniji. ker ne želi oslabitve Rumunije. Zato pričakujejo, da bo Berlin vplival tudi na Italijo, da se bo tudi ta posluževala posredovanja ali izvajanja pritiska na Budimpešto. V tem stališču Berlina se jasno vidi želja, da se v jugovzhodni Evropi in Podunavju ustarijo harmonični odnošaii na način, da bi posamezne države na teh področjih same reševale sporna vprašanja tako. da ne bi bilo v škodo niti eni niti drugi strani. Glede rumun9ko-bolgarskih pogajanj v Berlinu smatrajo da drforo napreduieio in da ie v kratkem pričakovati rešitve vprašanja fužne Dobrudže, Angleško stališče London. 24 avg. s. (C. Z.) Angleški listi pišejo zelo ugodno o bolgarsko-rumunskem sporazumu o odstopitvi iužne Dobrudže. »Times« pravi, da ie odstranjen s tem razlog za spore, ki so trajali 20 let med obema državama S tem so seda i podani vsi pogoji, da se bodo odnošaii med Bolgarijo in Rumunijo trajno zboljšali. Tudi notranja stabilnost Balkana bo do mnenju lista s tem utrjena, če zunanje s:le ne bodo ovirale sporazuma. Stalila ni a Grčiji ultimata Itr.laja zahteva, na] se Grčija oflrečs angleškim jamstvom, odločno pa demantlrafo v Rimu, da bi postavili kak ultimat — Na morebitne angleške psskssse s silo bo Italija odgovorila z enakimi protiukrepi Rim. 24. avg. e. Napetost med Italijo in Grčijo se je i>uvLt\Ua. Po zadiijiii porocdin Je atenska vlada imela snoči ^ejo, na kateri je razpravljala o reviziji grških odnošajev napram Italiji in Angliji. V iialijan-sLifa avtoritativnih kroerih kategorično de-nianiirajo vesti, do katerih naj bi Italija preuloiiia Grčiji ultimat zaradi ureditve aiban^o-grškega spora, vendar pa trdijo, da izvaja Anglija pritisk na Grčijo za ohranitev obstoječih odnošajev z njo. Kakor zatrjujejo običajno dobro informirani krogi, je italijansko stališče v tem vprašanju tako. da mora sodelovanje Grčije z Anglijo prenehati, zlasti, ker je popolnoma nasprotno z blokado, ki jo izvajata državi ©si Rim-Bcrlin proti Angliji. Obenem pravijo, da bo Italija vztrajala na zahtevi, naj se Grčija odreče angleškim jamstvom za svojo teritoralno celoto in neodvisnost. V isiih krogih pripominjajo, da so tudi albanske teritorialne zahteve napram Grčiji tesno zvezane z vprašanjem grškega stališča napram Angliji. Minimum in maksimum albanskih zahtev napram Grčiji ie odvisen od teea. v koliko in kdaj Se bo odrekla angleškemu vplivu. Po splošnem mnenju ie sedanja napetost v italijansko-grfskih ednošajih v glavnem nastala zaradi grško-angleških odnošajev. Ce se bedo spremenili, bi bila pasled'ca. olajšanje grško-albanskega vprašanja in zboljšanje odnošajev med Italijo in Grčijo. To stališče Italije je nedvomno v zvezi s sklepom Kima, da odstrani angleški vpliv s Sredozemskega morja in Balkana. V novi evrepski ureditvi pod upravo osi Rim-Ber-lin bo Grčija vsekakor spadala v italijansko vplivno sfero, zlasti glede na pomen njenega otočja za ustvaritev pomorskih in letalskih oporišč v Sredozemlju. Snočnji vtis v Rimu je bil, da je italijanska vlada po diplomatskem potu že Jasno naznačila, kaj pričakuj od Grčije in da čaka Sedaj na nadaljnje korake atenske vlade. Obenem avtoritativni krogri še nadalje zavračajo ve^ti, da bi nameravala Italija rešiti to vprašanje z vojno, preden bi bila izčrpana diplomatska sredstva, vendar na p©-trJuiejo, da bi vsak poskns Angine, da s silo izvede svoje namene v Grčiji, takoj izzval enake protiukrepe z italijanske strani. Grčija naj sama odloči Rim, 24. avg. e. V italijanskih političnih krogih energično demantiralo vesti angleškega radia o italiiansko-grških odnošajih. Angleški radio ie objavil, da ie italijanska vlada zahtevala v ultimativni obliki od Grčije, naj se odreče angleškim jamstvom. V Rimu pravijo, da rimska vlada ni postavila nobenih zahtev v ultimativni obliki v Atenah glede angleških poroštev, kakor tudi da ni resnična vest. do kateri bi angleško vojaštvo zasedlo otoka Krf in Kreto. Kot pojasnilo teh vesti oraviio v rimskih služebnih krogih, da so to angleške spletke, katerih namen ie poslabšati jitakjai^o-grške odnosa je v «edanjem tre- itku. Ta manever na i bi napravil, kakor da ie položai nevzdržen, toda Rim se zaveda, kam vodijo ti londonski manevri, ki ne morejo vplivati na italiiansko-grške odnosa ie. Res je le, da je tisk poudarjal in da so tudi na merodajnem mestu poudarjali, da bi bil zelo interesanten korak grške vlade, če bi se odrekla angleškim jamstvom. Po vsem tem sklepajo v novinarskih krogih, da rimska vlada ne zahteva v ultimativni obliki, naj bi se Grčija odrekla angleškim jamstvom, a prav tako prepušča svobodno voljo grški vladi, da sama odloča o tem. Ta akt. če bi bil uresničen, bi hkrati osvobodil Grčijo vseh obveznosti napram Londonu, zaradi česar bi postal položai na tem pod roči u jasnejši. Demanti o zasedbi KrSa in Krete London. 24. avg. s. (Reuter). Tako uradni grški kakor tudi italijanski krogi oficielno zanikujeio vesti o 24urnem italiian=kem ultimatu Grčiji, napetost med Grčijo in Italijo pa ie še vedno velika. London, 24 avg. s. (Reuter). Uradno de-martirajo kot popolnoma izmišljena ino. zemska poroč'la. da se je anelcško vojaštvo izkrcalo na grških otokih Kreti in Krfu. Rim, 24. avg. s. (Ass, Press.) V zvezi z nepotrzenimi vestmi, češ. da so se angleške čete izkrcale na Krfu in Krku. izjavljajo v merodarnih italiianskih kroeih. da Italija ne bi dopustila nobene zasedbe grškega ozemlja po angleški vojski. Vsaka taka zasedba bi povzročila takojšnjo italijansko intervencijo. Incidenti na albansko-grški meji Rim, 24. avg. s. (Ass. Press). Albanski list >Tomori« v Tirani piše, da so grški oboroženi oddelki ponovno prekršili grško-albansko mejo ter vdrli na albansko ozemlje. Rim, 24. avg. o. Listi posveča lo znova veliko pozornost razvoju napetosti z Grčijo. Listi javgjajo. da so se pričeli v Grčiji organizirati komitski oddelki, ki naj bi še nadalie ogražali srške odncšaie z Albanijo, odnosno z Italijo. Rirnski krogi gledajo z veliko skepso na ves grški problem, Grčija ne rovari proti sosednim državam Atene, 24. avg. AA. (Atenska agencija). List »Ellas« se bavi z določili firentilskih protokolov od 17. decembra 1913 in 27. januarja 1925 o razmejitvi med Albanijo in Grčijo ter pravi: Grčija pošteno izvaja sklepe in določila firentilskih protokolov, čeprav so zanjo neugodni. Nihče v Grčiji ni nikdar niti poskusil povzročiti gonjo proti sosednjim državam in narodom. Grčija tudi danes odločno izvaja mirovno po- I-Liko. Grčija ne postavlja nobenih zahtev niti ne grozi nikomur. Albancev v Čamu-riji hrani Grčija kot svoje rodne otroke in jih ščiti kakor druge državljane. Sploh ni bilo smešno, pravi list, če bi Grčija mislila, da jo more ogrožati peščica Albancev in da bi zato proti njim izdajala posebne ukrepe. To so razlogi, zaradi katerih grško javno mnenje z zaupanjem gleda v bodočnost in je prepričano, da nihče ne more okrniti pravic Grčije. Nemško stališče Berlin, 24. avg. e. Dasi je pozornost vse svteovne javnosti osredotočena na Anglijo, kjer naj bi se odigrala glavna borba v teku te vojne, vendar v Berlinu z veliko pozornostjo zasledujejo razvoi dogodkov v jugovzhodni Evropi in na Sredozemskem morju. Vesti, ki so se po i a vile v angleškem tisku, da ie Italija predložila Grčiji svoje zahteve v ultimativni obliki, v novinarskih krogih ne potrjujejo. Dobiva se vtis, da Berlin v nobenem primeru ne želi. da bi prišlo do zapletljajev na Balkanu in v jugovzhodni Evropi. Zelja Berlina je. da jugovzhodna Evropa in Balkan ostaneta izven vsakega zapleta, kar ie bilo iasno poudarjeno tudi na razgovorih v Salzbugu in v Obersalzbergu na sestanku rumunskih. bolgarskih in slovaških državnikov s Hitlerjem in Ribbentropom. Anglija bo izpolnila svoje obveznosti London. 24. avg. s. (Ass. Press.) Anglija je včeraj ponovila izjavo o svojem jamstvu za nedotakljivost grškega ozemlja proti vsakemu napadu. Pol uradna angleška izjava pravi, da »bo kraljevska angleška vlada v primeru italijanskega napada na Grčijo priskočila Grčiji z vsemi svojimi razpoložljivimi silami takoj na pomoč.« London, 24. avg. br (Ass. Press). Glede na italijanske objave, da Italija noče izvajati nobenega pritiska na Grčijo in da bi intervenirala, proti njej z oboroženo silo le v primeru, če bi Angliaj skušala s silo, izjavljajo v londovnskih političnih krogih, da je Italija sicer pripravljala vpad v Grčijo, ker je računala s skorajšnjim uspehom nemške ofenzive proti Angliji, je pa za sedaj odložila svoje načrte, da počaka, kako se bo ta ofenziva razvila. Vpoklic Štirih letnikov v Grčiji Atene, 24. avg. s. (Ass. Press.) Včeraj je grška vlada poklicala nod orožie zopet štiri letnike rezervistov, vendar v glavnem samo specialne oddelke. Sorzna poročite Carin, 24. avg. Beograd 10. Pariz 9.95, Londcn 17.66. New York 439. Milan 22.19, Madrid 4vzročil v predmestjih neka i škode na privatnem imetju. Detonacije eksolozii bomb v predmestjih so se čule prvič tudi v notranjosti Londona. Snočnji nemški letalski napadi London, 24. avg. s (Reuter). Letalsko in notam je ministrstvo sta objavili davi naslednji komunike: Nemški letalski napadi na Anglijo so imeli preteklo noč manjši obseg. Bombe so bile vržne na več točk južnovzhodne in južnozapadne Anglije, na neko okrožje srednje Anglije in na neko okrožje v južnem Walesu. V srednji Angliji in v Wa-lesu so povzročili napadi nekaj škode na privatnem imetju, drugod pa je povzročena škoda majhna. Napadi so zahtevali malo žrtev, med njimi nobene smrtne. Angleške letalske akcije v Nemčiji London, 24. avg. br. (Reuter). Letalsko ministrstvo je objavilo snoči dva komunikeja o akcijah angleškega letalstva, ki je v četrtek ponoči bombardiralo nemške industrijske in vojaške naprave v zasedenih krajih in v Nemčiji ter še posebej izvršilo celo vrsto napadov na postojanke nemškega težkega topništva vzdolž kanalske obale med Calaisom in Boulo-gneom. Velike formacije angleških letal so v četrtek ponoči napadle več letališč ter industrijskih in železniških naprav v severni Franciji, N'zozemskl in Nemčiji. V Nemčiji so bile bombardirane topilnice in livarne v bližini Frankfurta, kjer so angleška letala odvrgla celo vrsto bomb. Zaradi neugodnega vremena niso mogla dognati rezultatov svojih napadov. Nadalje I Je bila bomfhardjrana elektrarna v Knapp- I sacku pri Kolnu. Kljub hudemu protiletalskemu ognju so angleška letala bombardirala industrijske naprave v Grieshei-mu. Večje formacije angleških letal so bombardirale rafinerije petroleja v Boo-tropu, železniške postaje v Hammu. Soo-stu, Koblenzu, Manheimu in Duisbursru, V Manheimu so nastali požari, spričo katerih domnevajo, da je bilo zadetih tudi nekaj bencinskih tankov. Angleška letala so bombardirala tudi 22 letališč v Nemčiji in zasedenih deželah. Vsa angleška letala so se nepoškodovana vrn^a na svoja oporišča, le eno je bilo prisiljene pristati. Njegova popadka se je ub;l^. Drugi komunike se tiče bombardiranja nemških topniških postojank ob Kana^. Angleški bombniki so napadali nem.-ke postojanke nenehoma vso noč. Ti napadi so se pričeli v četrtek že pred 9. zvečer. Posebno močan je bil napad na Cap Gris Nez sredi med Calaisom in Boulogneom, kjer so britanska letala naletela na hud odpor. Dva nemška lovca sta se pognala proti angleškemu bombniku, ki pa mu je uspelo otresti se napadalcev in nadaljevati bombardiranje. Angleška letala so ponoči bombardirala tudi Saint Valerv sur Somme in Cherbourg, Napad na angleški parnik na PacISIkn Oakland. 24. avg. s. (Reuter). Novozelandska vlada javlja, da ie v torek ponoči 8.000tonski anele.ški trgovinski panik »Turacina«, ki je bil na poti v Novo Ze-ladijo. brezžično sporočil, da ea ie v Tas-manskem morju s topovskimi streli napadla neznana sovražna ladja. Odtlej manjka za »Turacino« vsika sled. čeprav bi bila morala že včeraj dospeti v Novo Zelandiio. Domnevajo, da io ie neznana ladia bodisi potopila ali pa zaplenila. Novozelandske mornariške in letalske edinice so bile takoj poslane, da poiščejo napadalca. Napad na »Turacino- ie prvi napad na angleško ladio. ki se ie v sedanji vojni primeril v bližini Nove Ze-ladije. 34. ZAGREBŠKI SEJEM 194« n, 24. avg. s. (Ass. Press). Včeraj je sprejei senat zakonski predlog, k: pooblašča predsednika Rooscvelta, da lahko tudi *v mirnem času vpokliče nacionali- gardo na crožne vaje. Vpoklic sme trajati samo za eno leto in vojaki smejo služiti samo na zapadni polobli. Zakonski predlog je bil sedaj poslan predsedniku Rocseveltu v podpis. Rocse-velt bo zakon p-^ ^isal v najkrajšem času. VV^hinerton. 21. nvg. e. Sumner Welles je podal včeraj predstavnikom tiska senzacionalno izjavo v zvezi z amerisko-ka-nacVskim obrambnim načrtom. Izjava navaja, da je vlada v Wai»hingtcnu stalno obveščala vlade osla' h ameriških držav o poteku razgovorov s Kanado in Anglijo. V svoji *ziavi je \Velles prav podobno no-udarjat, da n;so V. .: Vne države pripravljene skteniti podobnih sporazumov, kakor je bil sklenjen s Kanado, s kako prekomorsko n< amei Bko državo, če pa bi kaka ameriška d:žava zaprosila v Wa-srirrrtonu srkfenHev no 7o^n<»-peti koloni«. Po uradnih podatkih ie v zadnjih dveh me?ecih dospelo v Panamo izredno mnogo tujeev. med njimi mnogi ilegalno. Ortis umaknil ostavko Buenos Aires, 24. avg. s. (Reuter). Na skupno prošnjo vseh argentinskih političnih strank je predsednik republike Ortis umaknil svojo ostavko. Prvič se je tokrat zgodilo, da so vse argentinske stranke nastopile enotno. za svojo oibramfoo Na e^iptsld strani se bo borila tudi francoska prostovoljska legija Kairo. 24. avff. s. (Reuter). Eciptski vojska ie v Donolni orioravlienosti. da za primer napada na Egipt brani državo skupno z angleško vojsko. Ob izbruhu vojne n:ed letom dni ie štela csint?ka voiska 40.000 mož vseh vrst orožia. Medtem je bila ta vojska še nadalje izvežbana in opremljena z modernim orožiem. T di francoska prostovoljska leeiia v Egiptu, ki sestoji iz konno vojske in mornarjev, je v polni pripravljenosti. V angleških krofih izražajo veliko zadovoljstvo zarad! odločnega duha. s katerim se eciot^ka vojska pripravlja na obrambo Esrirta za vsak primer. Akcija angleških letal Kairo, 24. avg. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva n^ Bližnjem vzhodu javlja v svojem včerajšnjem komunikeju, da so angleški bombniki napadli italijanske vojne ladje v dokih v Bombi v Libiji. Letala so v nizkem poletu z direktnimi zadetki bomb potopila dve podmornici, en raJiiec in matično ladjo za podmornice. Italijanska protiletalska obramba je obstreljevala angleška letala s protiletalskimi topovi, avtomatskimi brzostrelnimi topovi in protiletalskimi strojnicami, vendar so se vsa letala vrnila v svoja oporišča. V Derni v Libiji so napadli angleški bombniki ladje in zbirališče vojaških motornih vozil. Več bomb je padlo sredi med vozila. Južnoafriški bombniki so bombardirali ponovno letališče v Mogadiscu v Eritreji. Zadetih je bilo več. hangarjev, letaliških zgradb, vojašnic ter radijska postaja. Tri italijanska letala na letališču so bila poškodovana. Vsa angleška letala so se vrnila s tega poleta. Nad mejo med Kenijo In italijansko Somalijo so izvršila angleška letala mnogo izvidmiških poletov. V Assabu so bile uspešno napadene vojašnice. Letalski alarm v Aleksandriji Kairo, 24. avg. s. (Columbia B. C). Včeraj zjutraj je bil v Aleksandriji trikrat letalski alarm. Eden izmed alarmov je trajal 2 in pol uri. V mestu so se čule eksplozije bomb in streljanje protiletalskih topov. n. obrtniška tombola v Kranju Kranj. 24. avgusta Dne 8. septembra bodo obrtniki v Kranju priredili svojo tombolo, ki se odlikuje od podobnih prireditev predvsem po velikosti in drugič po dobitkih, ki niso običajni izdelki, omenimo, da so glavni dobitki vedno tudi razstavljeni in da so zlasti oprave za spalnice, jedilnice itd. kakor tudi drugI izdelki obrtnikov, stvari, ki bi jih bili veseli tudi kaki drugi razstavni paviljoni. V canasnjih časih si marsikdo želi. da bi prišel poceni do oprav in obrtniki so zadeli v živo, ko so se odločili, da postre- žejo na tomboli prvenstveno s svojimi izdelki. Za mal denar, s par tablicami se lahko nasmeje sreča onemu, ki do pred tombole še misliti ni upal. da bo kdaj lastnik krasne jedilnice iz trdega lesa v krasni izdelavi. Toda sreča se lahko tuči obrne in Človek dobi prav nasproten dobitek kot si ga je želel, a še vedno ima možnost, da ga proda in si s tem denarjem nabavi zaželjeni predmet. Nihče si ne sme že vnaprej domišljati, da ne bo nič zadel. S tem je sam sebi onemogočil, da si za malenkostno vsoto p:i."obi dobitek. Čimprej si zato nabavite tablice, ki jih dobite po vseh krajih in skušajte izrabiti lepo priliko in priti v last izborno izdelanih predmetov našh obrtnikov. Zakaj se Je pe£r£ krompir ? Za nekaterimi značilnimi prizori na našem živilskem trgu se skrivajo prave tragedije Letalska nesreča v Karpatih Potniki letala, ki se je razbilo, so bili namenjeni na velesejem v Leipzigu Bukarešta, 24. avg. e. Včeraj ob 11. dopoldne se je pripetila strahovita letalska nesreča v Rumuniji. Letalo letalske družbe sLeres« aparat tika Lockeheed je z 21 potniki, ki so potovali na lipški velesejem, treščilo v zapadnih Karpatih na zemljo. Nesreča se je zgodila v dolini Ciora, 4 km od vasi ITjka. Ubilo se je 11 potnikov, (po zadnji verziji celo 14), med njimi pilot Pol-teanu. V lrtalu je bilo tudi več novinarjev, ki jih je bila povabila uprava lipskega ve-lesejma, da prisostvujejo njegovi otvoritvi. Med mrtvimi so nadalje direktor lista »Or-dinea« Virgil Cereu, dopisnik lista >Curen-tul« Lasarescu, in še en njegov urednik, dopisnik ^Argusa Petroviči in predstavnik lista Timpu! . direktor ministrstva za turizem in propagando Corbu s soprogo, predstavnik bukaroštanske občine Oprescu in radiotelegraf ist Bascu. Ostali potniki so hudo ranjeni. Zveza s krajem, kjer se je zgodila nesreča, je zelo težka In zaradi tega tudi ranjencem niso mogli pravočasno nuditi pomoči. Bukarešta, 24. avg. AA. (DNB). O nesreči rumunskega potniškega letala, ki je vzdrževalo promet med Bukarešto in Dunajem, poročajo: Nesreča se je zgodila včeraj dopoldne v gorah vzhodno od Arada. V letalu je bilo 17 potnikov in trije člani posadke. Mrtvih je bilo 13 oseb. Med mrtvimi so vsi trije člani posadke, šest nemških državljanov, dva romunska Nemca in dva Rumuna. Ostali so ranjeni. Med mrtvimi je glavni urednik rumunskega gospodarskega lista Argus«, ravnatelj lista »Ordinea« in ravnatelj nekega oddelka ministrstva propagande. Pogrešanega potniškega letala še niso izsledili Vse vesti o rešitvi letala in potnikov so se izkazale kot neresnične Beograd, 24. avgusta, b. Včerajšnje poročilo, da je veliko potniško letalo Aero-puta sYu-SBC . ki se je izgubilo na poti iz Zagreba v Split rešeno in da so vsi potniki živi, se žal ni izkazalo za resnično. To vest so objavili tudi drugi listi in tudi agencija Av;.Ia. ki ie prejela poročilo, da se je letalo zaradi neurja in viharja spustilo pri vasi Tičevo v glamočkem okraju. Ta vest je nastala, ker so kmetje iz okolice Drvarja ter Tičevee^a videli neko letalo v zraku In so o tem govorili, pomotoma pa so bili razširjeni glasovi, da so letalo našli. Zvečer ob 20. je direkcija Aeroputa objavila, da o letalu Lokhead Yu-SBC ni nobenega sledu in da so brez podlage vse vesti, po katorih so ga že našli. Včeraj zjutraj je odšel znnni naš letalec in šef letalske družbe Aeroput, Tadija Sondermajer, z letalom iskat pogrešano potniško letalo. Vrnil se je okrog 16. na zemunsko letališče, kjer ga je že čakal minister za socialno politiko dr. Budisavljevič in kamor je prispel tudi min. predsednik Cvetkovič, ki se je pripeljal z letalom iz Podgorice. Tadija Sondermajer je izjavil, da je z največjo pažnjo preletel Glomač In okolico, iskaje pogrešano letalo, zaradi belih kraških skal pa ni bilo mogoče opaziti pogrešanega letala, ki je iz aluminija in skoraj nevidno iz zraka. O letalu sploh ni našel nobenega sledu in je njegova usoda povsem neznana. Vse kaže, da je veliki potniški avion izgubljen. Beograd, 24. avg. r. Tudi danes nI o pogrešanem letalu še nobenega sledu. Ponoči so nadaljevali iskanje, prav tako dopoldne, vendar doslej še ni nobene vesti o njegovi usodi. Ljubljana 24. avgusta Na ljubljanskem živilskem trgu se kupici ob tržnih dneh toliko iivi' da nas zavidajo tujci, ki včasih zaidejo na trg. Ko se pa nekoliko pozanimaio po cenah ne morejo razumeti, zakaj so nekateia živila tako draga Temu se p« ne čudijo le tujci, temveč tudi naše gospodinje. Prihajajo se pritoževat na tržno nadzorstvo češ da se cene letos čudno spreminjajo. Zadnje čase se najbolj pritožujejo nad podražitvijo krompir' 1 Podražitev ki»ompirja avgusta je nedvor jav brez primere X;hee pač ne moi da so kmetje prodajali laž- je krom □ 125 do 1 50 juhja kakor avgusta, tik pred septembrom. Zdaj ca namreč prodajajo v sp!'\'nem po 2 din kg. Konzumentom seveda ni prišlo niti na misel, da se bo krompir začel podraževati, ko ga bo naprodaj već To je v nasprotju z vsemi izkušnjami ter z zakonom o ponudbi in povpraševanju. Za nekaterimi značilnimi prizori na našem živilskem trgu se skrivajo prave tragedije. Nič čudnega ni, če vidite na trgu jokajočo se gospodinjo. Ljudje so v čedalje večji zadregi kaj naj kupujejo, da bi izhajali s skromnimi dohodki. Krompir je zlasti v teh časih pravi kruh revnejših prebivalcev. Med revneiše prebivalce pa je treba pri nas prištevati rudi tako zvane srednje plasti. Zato se pač hodijo gospodinje zadnje čase tako pogosto pritoževal na tržno nadzorstvo nad podražitvijo krompirja. Če prodajalke povprašate, zakaj se je nenadno podražil krompir, vam ostanejo dolžne odgovor. Le nekatere vedo povedati, da so krompir podražile zato, ker je pač vse dražje. Podražitev olja in moke se jim zdi opravičilo za podražitev krompirja .. . Gospodinje zahtevajo, naj tržno nadzorstvo napravi red na trgu. Toda uradniki jim lahko le povedo, da ne morejo diktirati cen ter da uredba o pobijanju draginje in brezvestne spekulacije izvzema kmete. Kmet lahke, prodaja svoje pridelke po poliubni ccrri m če b' čez noč podražil krompir celo na 10 din kg, bi mu tega nihče ne mogel preprečit.. Zato je tudi nekaterim kmetom zadnje čase začel rasti greben, da se celo norcuiejt iz revnih Ljudi ki moraic varčevati še pr' krompirju. Mestno tržni' nadzorstvo m oblast, da bi lahko predpisovalo cene. Večina gospodinj tega ne ve, kakoT tudi ne, kam st naj obrnejo. Čutijo samo, da ;e dandanes konzument najslab:e zaščiten ter d^ mu nihče ne pomaga. Izkazalo se je, da sr. protidra-ginjski odbori povsem brez moći; to 90 le posvetovalni organi, a tudi njihovi posveti so navadno jalovi. Zadnje čase so se podražila tudi jajca. Zdaj jih ni več naprodaj po ceni izpod dinarja Nekoliko lepša prodajajo celo dražje, 9 kosov za 10 din. Gospodinja se zdaj na trgu ne more veseliti nobene pocenitve. Najcenejša je še solata, a s samo solato sc doslej še ni posrečilo nikomur preživljati. Priznati je treba, da je dovolj sadja za vkuhavanje po zmernih cenah. Nekatere gospodinje sicer zahtevajo, naj bi tržno nadzorstvo ne dovolilo prodaje črvivih jabolk. To bi pa nikakor ne bilo priporočljivo in ne v interesu konzumentov. Malo čr-viva jabolka so za vkuhavanje. za kompote, ko jih očistijo, še \edno uporabljiva. Če bi bilo naprodaj samo lepo sadje bi bilo mnogo dražje. Danes je bilo naprodaj dovolj sadja za vkuhavanje. jabolk po 1.5 in 2 din navzgor. Lepše sadje je seveda dražje, povprečno po 5 do 6 din kg na v z gor. V jutranjih urah je bilo na mesarskih stojnicah — a ne pri vseh — še dovolj slanine naprodaj, pozneje je je pa že pričelo primanjkovati. Topniški dvoboj preko kanala London, 24. avg. s. (C. Z.) Obstreljevanje angleške obale s težkimi topovi s francoske obale Kanala za angleške voiaške kroge ni prišlo nepričakovano. Nemci so streljali oreko Kanala prav na onem mestu, kjer ie naiožii. Angleški težki topovi so odgovarjali s streli. London. 24. avg s. (Reuter) Ob južno-vzhodni angleški obali se ie preteklo noč s francoske obale Kanala zooet čulo stre-ljanie Drotiletalskih topov iz smer ori Boulosneu Streljan ie se ie raztezalo na več mili. Oči vidno so angleški bombniki zopet nanadli postojanke nemškega težkega topništva. Kolikor ie znano, se ie pmoči ponovil tudi topniški dvoboj med nemškimi in angleškimi topovi preko Kanala. London. 24. avg. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo jpvHa V noči od četrtka na petek so nngl^ski bombniki ponovno na- padli postojanke nemSkih težkih topov v vsej širini od Calaisa do Boulognea ob francoski obali Kanala. Napadi so se pričeli ob 21.30, pol ure potom, ko so nemške baterije odale prve strele proti Dovru. Kljub močnemu ognju protelltalskega topništva so angleški bombniki ponavljali napade v presledkih več nego 6 ur do 3.35 zjutraj. Vrženih je bilo mnogo visoko-eksplozivnih, pa tudi zažigalnih bomb. London, 24. avg. s. (Reuter). Snoči so nemška letala bombardirala nekatere točke v Hampshireu in na otoku Wightu. Napadi so povzročili neka i človeških žrtev, vendar nobene smrtne. Nekaj hiš in trgovin ie bilo poškodovanih. Potopitev kanadskega tovornega parnika London, 24. avg. br. (Reuter). Admira-liteta je snoči objavila, da je bila v bližini irske obale potopljena 7.000tcnska kanadska tovorna ladja >Geralddne Mery<\ i Z ladje so se rešili razen tren vsi ljudje. i I. Bazniku . ' r:LiupJ*ftn*v .24» avgusta Iz vrst tovarišev pokojnega I. Baznika, upravrtelja Železničarjema dema na Novem trgu in idealnega organizatorja ter društvenega delavca so nam poslali naslednje v njegov spomin napisane vrstice. Tako nenadno si nas zapustii, da ne moremo prav verjeti, da te ni več. Šele zdaj smo sprevideli, kako silno te bomo pogrešali. Bil S/i nam pravi duševni oče in neizmerno smo te cenili zaradi tvojega jeklenega značaja, vedno neustrašen in neuklonljiv. Spoštovali smo te in vsakemu si pomagal, če nisi mogel drugače, vsaj s svojimi dobrimi nasveti. V svoji dobrosrčnosti si pogosto pozabljal na sebe. da si bili skoraj sam potreben pomoči, ko si pomagal drugim. Mnogo si trpel, ker si bil značajen in neustrašen, ker si ljubil pravico V življenju nisi nikdar klonil, a končno si moral kloniti pred silo, ki ji ne more nihče kljubovati, pred smrtjo. Tvoj spomin bo osta'1 vedno Čist med nami in skušali ga bomo ohraniti, da bomo sledili tvojim idealom; Nujno potrebna izolirnica , Litija, 22. avgusta Dogodek, ki se je primeril včeraj neki kmetici, je zbudil splošno sočutje z ubogo materjo, pa tudi ogorčenje zaradi pomanjkljivih zdravstvenih naprav. Nekaj otrok v Sv. Križu je zadnje; dni zbolelo za neznano boleznijo. Bolezen je zlasti hudo napadla neko Tletno dekletce. Mati je v skrbi za otroka naložila hčerkico na voz in se odpeljala z njo v Litijo k zdravniku. K nam je dospela še pred osmo zjutraj. Takoj je odšla v ordinacijo k zdravniku. Zdravnik je ugotovil težak primer davice in odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnico. Iz Litije smo zaprosili za ljubljanski reševalni avto, ki pa je bil medtem precej zaposlen fn je prišel k nam $efle okrog poldne. Uboga mati je tavala Z otrokom po Litiji kakor grešna duša. Najprej se je ustavila pred pošto, odkoder pa so jo pregnali, ker prihaja v dopoldanskih urah največ ljudi na pošto. Potem se je zatekla v kolodvorsko čakalnico in ko so tam zvedeli, da prenaša na rokah za davico obolelega otroka, je morala iz javno zdravstvenih ozirov tudi rz Čakalnice Naposled se je zatekla na neko dvorišče. Dan je bil hladen, na rokah pa ji je trepetal vročičen otrok s težko nalezljivo boleznijo. Šele čez tri ure jo je prihod ljubljanskega reševalnega avta re-štf mučnega čakanja in negotovosti. Uboga mati se je odpeljala kot spremljevailka v ljubljansko bolnico, kjer so ji sporočili žalostno vest, da je stanje njene hčerke izredno resno. Vsa objokana in strta se je vrnila domov. Dogodek spet kliče po prepotrebni rzolir-nicL Ze ob zadnji epidemiji meningitide smo opozarjali, da bi morali za bolnike iz zunanjih Občin preskrbeti kak prostor za čakalnico, kjer bi pričakovali prihoda reševalnega avta. Smo šeie v začetku jeseni, pa so se v svetokriškem okraju pojavile že prve nalezljive bolezni Oblasti bodo morale ukreniti vse potrebno, da že takoj na početku ustavijo širjenje davico. Pričakujemo tudi, da a±>ei iz javnosti po vzoiir- | nici odnosno čakalnici za nalezljive bolni-j ke, to pot ne bo zaman Merodajni činitelji naj -ustrežejo ljudski žeijil Iz Celja —c Trboveljski siavček namerava prirediti ob svoji desetletnici vrsto koncertov po vsej Sloveniji in obiskati tudi Celje, kjer bo predviaoma 5. oktobra koncert v Celjskem domu. Naslednji dan popoldne pa bo duhovni koncert v Marijini cerkvi, ob sodelovanju orkestra celjske vojaške godbe. —c V počastitev Spomina pok. Tee Ca-terjeve je daroval g. Leon Kudiš industrijalec v Celju Sokolskemu društvu Celje I 100 din, za kar mu društvo izreka iskreno zahvalo. —c SoKolske atletske tekme bo priredila jutri dopoldne ob pol 9. na Glaziji celjska sokolska župa. Tekme bodo obenem izbirne za sestavo vrste, ki bo nastopila 6. septembra na medžupnih tekmah v Zagrebu. Tekme bodo v sledečih diciplinah: 100 m, 400 m, 1000 m, meti diska in krogle ter skoka v daljino in višino. —c Zdravniško dežurno službo za člane OTJZD bo imel jutri g. dr. Josip čerin, Prešernova 1. —c Na celjsko gimnazijo so bili premeščeni naslednji gg. profesorji iz Novega mesta Rudolf Bajželj in Ida Gustin, iz Kočevja Ivan Krasna ter iz Plevlja Franc Peternel. —c Napaden |e bil pretekli večer od dveh neznancev splavar Franc Jereb iz Sp. Rečice. S koloni sta mu neznanca zadala poškodbe po glavi in hrbtu. —c Dostava pošte tudi popoldne bo spet uvedena v Celju od 26. avgusta dalje, kakor poroča direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani. —c Tečaj o kapunjenju. Društvo >Mali gospodar« v Celju priredi jutri tečaj o kapunjenju na dvorišču okoliške osnovne šole v Celju, Komenskega ulica. Na tečaj se vabijo tudi nečlani. Taksa za vsakega kapunjenega petelina je din 2.50. Za ka-punjenje določeni petelini se ne smejo krmiti 36 ur pred kapunjenjem. —c Otvoritev nove planinske poti na Ojstrico. Prihodnjo nedeljo 1. septembra bo slovesna otvoritev nove planinske poti iz Logarske doline čez škrbino na Ojstrico. Je to nova tako zvana 2-Kopinškova pot« nazvana po znanem celjskem alpinistu Andrinu Kopinšku, ki je pot trasiral. Na vrhu Ojstrice bo ob pol 11. maša in nato blagoslovitev nove poti. K otvoritvi bo vozil v soboto zvečer v Logarsko dolino poseben avtobus. Vse interesente opozarjamo, da sprejema prijave za to podružnica SPD Celje, kjer naj se vsi pravočasno prijavijo. V primeru izredno slabega vremena bo otvoritev v nedoljo 8. septembra —c Str.,kovna obrtna nadaljevalna šola v Celju. Vpisovanje za šolsko leto 1940-41 bo v nedeljo 1. septembra 1940 od 9. do 12. v šolski pisarni. Pri prvem vpisu je predložiti v smislu čl. 37. uredbe o organizaciji strok. nad. šol: 1. krstni (rojstni) list, 2. izpričevalo o poslednjem šolanju. 3. učno pogodbo in 4. zdravniško potrdilo o telesni sposobnosti. Brez registrirane učne pogodbe se ne sme vpisati nobenega vajenca, t Odlok kraljevske banske uprave v Ljubljani, Vin. št. 6606-2 od 19. VTTI. 1940). V nedeljo 8. septembra t. 1. se naj zberejo vsi učenci (ke), ki bodo v šol. 1. 1940-41 obiskovali (e) zavod, ob 8. uri v telovadnici zaradi dodelitve v razrede in določitve učnih ur. Gg. mojtrefice) se opozarja, da jtošVcio vse šoloobvezne vajence (ke), ker se po izvršeni dodelitvi v po^mezne raz- rede ne bo moglo upoštevati posebnih želj-Pričetek rednega pouka bo v ponedeljek 9. septembra ob 13. uri. Popravni izpiti so bodo vršili samo od 9. do 13. septembra. Upraviteljstvo strokovne nadaljeval, šole. — Nedeljski nogomet. To nedeljo ljo bo na Glaziji nogometna prijateljska tekma med SK Jadranom iz Ljubljane in SK Celjem. Tekma se bo pričela ob 16.30. Pred tekmo bosta odigrali dve mošrtvi Jugoslavije in Celja. —c KlemOnt Prof t umrl. Mrtvega so našli v postelji zadetega od srčne kapi, upo-koj nega gimnazijskega ravnatelja na bivii nemški gimnaziji v Celju Klementa Profta. Pokojni je prišel v Celje 1901 iz Ljubljane na celjsko gimnazijo, kjer je ostal kot ravnatelj do prevrata. Star je va v miru. —c Prvi hmoljsk? trgovci so se pojavili se laj tudi v Celju in izgleda, da se bo prit elo trgovanje s hmeljem. Kakor se govori, se višina cen suče okrog 50 din. —c RoKo si je zlomil v zapestju 331etni delavec Pajazetovič Zaj m iz Retja pri Trbovljah, in sicer pri delu. Pripeljali so ga v celjsko bolnico. —c IVrra dola. 288 brezposelnih je bilo zabeleženih 20. t. m. pri tukajšnji ekspozituri borze dela, med temi 151 mo;kih in 131 žensk. Dne 10. t. m. pa je bilo število brezposelnih 271. Delo sedaj dobijo: 3 hlapci. 1 kovač. 1 slikar, 2 čevljarja. 1 mizar. 30 delavcev za cestna dela, 6 de-kel, 1 natakai ica. 1 sobarica, 10 kuharic, 5 služkinj in 1 postrežnica. §le( e*n*ca KOLEDAR DANES: Sobota, 24. avgusta: Jernej JUTRI: Nedelja, 25. avgusta: Ludovik DANAŠNJE P K 1 KE DIT VE KINO MATICA: zaprto KINO SLOGA: zaprto KINO UNION: Na cvetju postlano KINO ŠIŠKA: Alžir KINO MOSTE: Vest človeštva in Sergije Panjin P R I B E D 1 TY E V N F. D E L J O KINEMATOGRAFI NESPREMENJENO D E Ž T' B N E L E K A R N E DANES IN JUTRI: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 41, Trnkozcv ded.. Mestni trg 4 in Ustar. Selenburgova ulica 7 MESTNO DE2URNO' ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od S. zvečer do ponedeljka do S. zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. M i s Franta, Poljanska c. 15 II., telefon št. 32-84. ;Vod s0ta Sport in ghisba. Sport je zn r;i70bnn]e telesa, glasba pa za razvedrilo. Oboje je koristno in potrebno. Vendar pa niso vsi ljudje športniki, k. kor tudi ne morejo hiti vsi muzikatični. V teh dneh. ko tarejo ljudi različne skrbi, moramo bit' za \'sako javno podajanje lepe glasbe hvaležni, tem bolj. ker je danes širokim plastem dostopna samo še konser\'irana glasba — radio m gramofon Zaradi tega so nedeljski koneerti voiaške godbe v »Zvezdi« prave svečanosti za ljubitelje lepe glasbe. S srečno izbranimi sporedi privabiiuio ti koncerti mnogo pazljivih in hvaležnih poslušalcev, ki izražajo priznanje in zadovoljstvo po vsakem odigranem komadu. Nekaj čudnega je, da imajo prav tedaj, ko se vrše koncerti vojske godbe, največ opravka v Šelenburgovi ulic m na Kongresnem trgu motociktisfi in avtomobilisti. V strahu, da jih ne bi kdo prezrl, ko se vozijo v nedeljo s temi modernimi sredstvi, razbijajo in ropotajo tako. da m mogoče slediti izvajanju posameznih glasbenih točk koncerta. Zlasti vozači motornih koles so v povzročanju oglušujočega ropota pravi mojstri. Če to stori posamezen motociklist. je to spričo splošnega pomanjkanju prometne discipline še nekam razumljivo. Ako se pa pripelje ob izvajanju sporeda cela vrsta motociklistov, kakor se je to zgodilo zadnjo nedeljo, in ki so povzročili pravi peklenski trušč. pomeni to brezobzirno in grobo motenje javne kulturne prireditve, ki bi morala biti prav tako oblastveno zaščitena, kakor vsaka sj>ortna prireditev. Motenje javnih koncertov na tako brezobziren načdncga dela rožni-kega hriba in Drcnikovega vrha, nato pa je drla po cesti V. ter jo dobesedno razorala. Kanal, ki je izpeljan po cesti VIII. v Gfioščico. pa ima premalo padca, poleg tega pa je zamašen z razno naplavino nad dve tretjini, tako da je komaj 15 cm prostora za odtok vode. NTa križišču ceste VIII. in IX. ie voda bruhala iz kanalove odprtine do 1 m visoko zaradi pritiska iz višxj ležečega kanala ob Večni poti. Lastnik znane restavracije »Pri Ka-trci« jc bil primoran klicati na pomoč reševalce iz Ljubljane, ker so bile v nevarnosti v kleti nameščene hladilne naprave, da jih voda ne poškoduje. Brez dvoma je, da bo treba kanalom v Rožni dolini posvetiti nekoliko već pozornosti, učeniške smrti Janeza Brenceta, ki je bil 24« avgusta 1915 na Suhem bajerju pri LJubljani ustreljen :-"— Ljubljana, 24. avgusta * f .* , ' L h , _ j ^ ./.i j _ i klini Ti taKo je med svetovno vojno poleg drugih tudi t Janez Brence plačal svoje odkrito izražanje s smrtjo. Avstrijski vojaški nagli sod je dne 24. avgusta 1915. 1. na smrt obsodil 59 let starega Janeza Brenceta, uglednega gostilničarja in vzornega posestnika z Dovjega, ki je bil še isti dan ustreljen na Suhem bajerju na Golovcu. Nesrečnik je ves čas sodbe zatrjeval, da je nedolžen, vojni preki sod pa tega ni upošteval in je napravil križ čez njegovo življenje. V smrtnih sragah se je Janez Brence še toliko zavedal, da je izrazil željo, naj njegovih zemskih ostankov ne puste trohneti na »Suh^m bajerju«. Vojni kur a t piše pokojnikovi ženi V rokah imamo originalno pismo, ki ga je pisal vojni kurat Ivan Kogovšek pokojnikovi ženi Ani, rojeni Demšar iz Železnikov, kjer pravi: Velespoštovana gospa! Sporočiti Vam imam žalostno vest. ki Vam je pač že znana. V torek je bil obsojen Vaš mož na smrt in ob treh popoldne ustreljen na vojaškem strelišču v Ljubljani. Ker sem z njim preživel zadnje trenutke njegovega življenja in ga spremil tudi v smrt, Vam po njegovem naročilu sporočam še nekaj stvari. Pred vsem bodite mirni in potolaženi! Prav lepo se je spravil z Bogom, opra\Hl spoved, prejel sv. obhajilo, papežev blagoslov in popolnoma vdano sprejet smrt iz božjih rok. Lahko Vam rečem, da mu je bil Bog milosten sodnik in mu je na onem svetu prizanesel z vsem trpljenjem Naro-čil mi je, n<šj Vam sporočim v*t?m njegov zadnji pozdrav in obenem prosil, da opravite po njem mrtvaško opravilo Tudi me je prosil, naj sporočim gor, da odpušča vsem vse in prosi tudi sam vse odpuščanja, če bi bil kdaj koga kaj razžalil. Naj Vam še nakratko opišem njegove zadnje ure. Ko je bila obsodba razglašena in potrjena, sem sel z njim skupaj v ječo. Tu sem ga previdel s sv zakramenti in ostal pri njem ves čas čez dve uri, ob pol treh, so ga odvedli na strelišče, kamor sva sla skupaj. Bil je zelo9 miren m vdan. \"es čas sva se pogovarjala. Ko pridemo na določeno mesto, sem mu dal se enkrat sv. odvezo, poljubil je križ in ovi/ si ie okrog roke sv. rožni venec Picbrali so mu še enkrat ob kratkem smrtno obsodbo, nakar so mu zavezali oči. Ko je pokleknit, te zakli-cal na ves glas trikrat- »Jezus. Marija, sv. Jožef, usmilite se me, pomagajte mi!« Nazadnje je še zavpit »Gospod kutat!« V tistem trenutku je počilo. (Dva strele v gla- vo, tri v prst). In bil je v trenutku mrtev. Čutil in trpel ni popolnoma nič. Smrt je bila čisto lahka. Nato sem truplo blago-slo\'il in pokopni kot vsakega drugega kristjana. Zame samega je bilo to opravilo nekaj strašnega, saj si lahko mislite Še danes sem ves proč. iako me je razburilo. Ne vem, če bi mogel prenesti še drugi slučaj. Vendar pa se mi dobi o zdi. da seni ga mogel tolažiti in spremljati, da se je tako lepo pripravi jer. in vdan p<>dai v smrt, da bolje ni bilo mogoče Bodite torti lepo mirni ir, molite zanj, če še kaj potrebuje. Gotovo pa je bilo trpljenje, ki ga ie imel ne duš. zaanje ure in smrt pred Bogom kot popolno zadoščenje za vse, kar bi b'l imet še trpeti na onem s\-etu. Tudi jaz se ga spominjam v molitvi in sveti maši S spoštovanjem Vas pozdravljam vse v imenu ranjkega Ivan Kogovšek, c. far. vojni kurat.« Pet let pozneje so štiri hčerke pokojnega Janeza Brenceta zaprosile. za obnovitev kazenskega postopanja, ki je bilo pred sodiščem dovoljeno, in je bil pokojni mučenik pri ponovni temeljiti razpravi vsake obtožbe oproščen. Bil je j torej PO NEDOLŽNEM USMRĆEN Njegovi sorodniki so se nato več let trudili, da bi ustregli pokojnikovi zadnji želji, in ca ne bodo njegove kosti trohnele v »Suhem bajerjuc Nazadnje so vendarle dosegli, da so res dne 3. oktobra L 1921. VZDIGNILI NJEGOVE ZEMSKE OSTANKE IN JIH SLOVESNO PREPELJALI ob spremljevanju vojaške godbe v Bren-cetov rojstni kraj Dovje nad Jesenicami. Nevenljive zasluge za mučenikov brezplačni pogreb si je stekel g. Ivan Hribar, takratni pokrajinski namestnik v Sloveniji in bivši dolgoletni ljutljanski župan. Kar se prej ni posrečilo nobeni vladi, to je dosegel on. ki je bridko občutil vojno internacijo tudi sam na sebi. Ljubljana je tedaj priredila temu mučeniku VELIČASTEN POGREB, čigar stroške je prevzelo pre^sedništvo pokrajinske vlade. Na čelu izprevoda je korakala sokolska konjenica, za njo godba dravske divizije, nato pa sokolstvo z zastavo. Dvovprežni mrtvaški voz je spremljala častna sokolska straža na konjih. Za krsto so stopali najbližji sorodniki in po-pokojnikovi znanci z Dovjega, zastopniki pokrajinski uprave, načelniki vseh državnih uradov, oficirski zbor in številna odposlanstva raznih narodnih društev in de-putacij. Od strelišča na Dolenjski cesti tja do kolodvora v Šiški je stal na obeh straneh gost špalir tisočev občinstva. Zamolkli in turobni glasovi ljubljanskih zvonov po vseh cerkvah so spremljali izprevod po vsej poti do šišenskega kolodvora, kjer so krsto naložili v vagon, ki je oddrdral ž njo proti Gorenjski na Dovje. Ondi so ga POLOŽILI V GROB POLEG NJEGOVE 2ENE, ki je že par let po pokojnikovi smrti na tragičen način šla za njim. Moralna propalica, ki ima Brenceta na vesti, je imela drzno čelo. da je vkljub odločni prepovedi čez par let prišla v Brencetovo gostilno. Pokojnikova žena Ana se je vsled tega tako RAZBURILA, DA JO JE ZADELA KAP na možgane. Stara je bila 59 let, kakor njen pokojni mož. Oba zakonca Janez in Ana Brence sta bila torej žrtev podlega denuncianta. Ljubljana je tedaj mučeniku Janezu Brencetu izkazala svoje veliko spoštovanje še nobenega slovenskega kmeta zemskih ostankov niso pokopali na tako slovesen način kot njega. Ljubljana je vrnila čast Janezu Brencetu in njegovim štirim hčerkam. Naj v miru počiva, ta poštena a nesrečna slovenska grča! ►III Vaško učiteljstvo se zaveda svojih dolžnosti do naroda Temeljito poznavanje vaške strukture je predpogoj za zdravljenje spođarsko in moralno pohabljenega podeželja - Sodobni učitelj dela za potrebe vasi in vaške mladine go- Ljubljana, 24. avgusta V usodnih časih živimo! Tega se vsi več ali manj zavedamo. Posebno pa čuti to podeželsko učiteljstvo, ki v stalnem, neposrednem in pristnem stiku z nenormalnim ritmom utripanja vaškega življenja, izredno močno in zavestno doživlja vso krizo in težo današnjih kaotičnih razmer. Bolj kot katera koli druga narodna skupina se zaveda danes slovensko učiteljstvo, da je naš narod zalotil veliki zgodovinski trenutek na tistem usodnem razpotju, ko se ima izvršiti usodno preoblikovanje sveta in življenja. Vsi vemo in v izvajanjih docenta drja Zwitterja smo dobili nove dokaze, da so nas doslej še vsi važnejši družbeni pretresi našli zmedene, preplašene in nepripravljene. Zato je prav, da se je slovensko učiteljstvo tokrat zavedlo z vso potrebno stvarnostjo resnega trenutka ter se je v tihem naporu vseh svojih sil podalo na delo v hotenju, da bi nas narod pri tem preoblikovanju zavzel tak položaj, ki bo najbolj odgovarjal njegovim resničnim potrebam in zahtevam. Res je, da je v okvirju novo nastale resničnosti usoda naroda v največji meri odvisna od njegove notranje moči in pripravljenosti. Kar pa velja za ves narod, velja tudi za poedince in skupine, torej tudi za naše učiteljstvo. Ko se mnogih polašča apatija in depresija zbeganosti iz lastne nemoči, poglablja naše učiteljstvo mrzlično svojo samoizob-razbo, da bi tako doseglo čim jasnejšo in pogumnejšo orientacijo v današnjem, razbitem času na našem usodnem življenjskem prostoru. Pedagoške tedne, katere prirejajo naši pedagogi ob velikih osebnih materialnih Žrtvah, žrtvujoč tudi čas svojega rednega dopusta, predstavljajo hotenje celotnega vzgojiteljskega stanu vseh vrst in stopenj Šol, da se v nekaki duhovni in poklicni obnovi preporodi in pripravi samega sebe za usodno delo narodne bodočnosti. V duhu tovariško - demokratičnega pojmovanja ter resnega hotenja vseh naših pedagogov predstavljajo pedagoški tedni pravo svobodno tribuno, kjer ima vsakdo pravico iznesti svoje poglede, svoje ugotovitve ter izkušnje. Po vsestranskem informiranju o aktualnih narodnih, socialnih, gospodarskih, kulturnih in moralnih problemih, si lahko vsak učitelj s pomočjo svojega zdravega kriterija poišče najpra-vilnejšo usmerjenost dela, Prenehuje doba, ko je bilo učiteljstvo izkorisčevano za politično misijonarstvo v korist malih, osebno - strankarskih aspira-cij rajnih oblastnih kraljev na Betajnovi. Naš narod je narod kočarjev in bajtarjev m učitelj nastopa kot zastopnik teh večinskih predstavnikov naroda za resnično urejeno in pravično življenjsko občestvo. Kot zastopnik družbe in države se pojavlja vaški učitelj kot dejanski zaščitnik vse vaške mladine in narodnih interesov, v »meri poglobitve narodne zavesti ter pravilnega usmerjanja njegovih političnih, gospodarskih in kulturnih sil. Na podlagi dognanih socialno-ekonom-akih in mladinoslovnih dejstev Učiteljskega pokreta želi ustvariti slovensko učiteljstvo konkretni slovenski, nacionalni pedagoški program ter ga tako globoko fundirati v resničnih narodnih potrebah. S tem bo naše učiteljstvo prispevalo svoj del k vseslovenskemu socialnemu, ekonomskemu, kulturnemu in higienskemu programu, ki bo združil vse naše slovenske pozitivne sile v skupnem, velikem narodnem hotenju. Slovensko učiteljstvo ne dela za danes, ampak za veliki jutri. Pri tem se zaveda, da bo naš narod znal ceniti njegove žrtve in napore, zato gre mimo vseh demagoških krivic in klevet konzervativnih elementov na narodni periferiji. Naš znani psihotehnik dr. Sohmidt je predaval o poklicni vzgoji. Na podlagi triletnih izkušenj iz Banovinske poklicne posvetovalnice je iznesel razna konkretna vprašanja iz naše poklicne problematike. Naši fantje žele biti mehanikarji, ključavničarji, piloti, mornarji, uradniki itd., deklice pa šivilje, trgovske sotrudnice, frizerke in uradnice. Vsi silijo preveč v uradniške poklice, saj gre v Ljubljani le 9%, v celotni Sloveniji pa le 20% absolventov meščanskih šol v poklice, d očim ostali nadaljujejo študije. Vidiki za izbiro poklicev so pri nas zgrešeni. Zgrešen poklic pomeni zgrešeno življenje in nezadovoljstvo, ker ne absorbira vseh sposobnosti. Pravi poklic mora biti življenjsko važno opravilo onega dela, ki človeškim sposobnostim odgovarja. Učitelji naj vzgajajo za poklic, t. j. del celotne vzgoje, ki naj iztrga otroka iz za-krnjenosti in utesnjenosti ter jo naj vzgaja v življenjskem optimizmu in pogumu za resne delovne napore v raznih novih poklicih. Banovinska preizkuševalnica poklicev bi naj vršila tudi nujno preizkušnjo za sprejem učiteljskih kandidatov, kajti na ljubljanski učiteljski šoli leži baje preko 300 prošenj za sprejem in res ne gre. da bo kot kriterij in merilo služilo prej strankarsko mišljenje kandidatovih staršev kot pa stvarni in objektivni motiv sposobnosti za ta poklic Profesorica ljubljanske učiteljske šole. znana pedagoginja, A. ^rnejeva je podala z iskreno, čustveno doživetostjo svoje lepe ta tople misli o občem kultiviranju učitelja. Besedo kultura rabimo često v statičnem ali predmetnem ta zgodovinskem pomenu za, celokupnost stvaritev človeškega duha. Govorimo o kulturi kakega naroda ter o njegovi kulturni stopnji misleč pri tem na kakovost in množino njegovih kulturnih del. V dinamičnem in psihološkem smislu pomeni pojem kulture živo kultumost ljudi in občestva. Civilizacija gre preko kulturnosti in enkratnih kulturnih stvaritev do praktične primenitve ta tako do posplošenja in razširjenja kulturnih pridobitev ter za čim udobnejše in lažje, čim bolj urejeno ta prijetno življenje. Pravo merilo zmogljivosti nekega naroda je njegova kulturnost. Po končanem šolanju mora vsakdo iti z življenjem, da notranje dozori. Kultivirajo nas le spoznanja, ki smo jih v sebi kritično prečistili in tako osebno osvojili ter pri tem doživeli z vso resničnostjo pomembnost ta vrednost stvari, ki nas notranje vsega prevzamejo. Posebno učitelj mora ostati kulturno živ In dovzeten ter tvoren. Resnična globinska kulturnost ne ovira človeka na poti do prave kulturne širine. Nasprotno tak člo- vek bo dovzeten tudi za druge kulturne vrednote ali pa bo imel zanje čut spoštovanja. Učitelj mora po svojem položaju biti ob-čekulturen človek. Iz njegove kulturne razgledanosti in živosti mu raste prava osebna avtoritativnost. Učitelj mora ostati v stiku z živim kulturnim dogajanjem ter dihati s kulturnim življenjem svojega naroda ta človeštva. Učitelj ne sme zato nikoli nehati z lastnim spoznavanjem ter s svobodno, kritičnostjo mišljenja preizkuševati, overavijati, raz-izkovati in odkrivati resnico in lepoto vsega dogajanja. Stvarem mora priti do jedra ter v sebi graditi solidno in temeljito izobrazbo pristnega, lastnega znanja. Iz hotnega in smotrnega spoznavanja kraja, vaških prilik in vaščanov raste zanimanje zanj, s tem tudi ljubezen do njega in toplo povezanost s krajem. Vse učiteljevo delo dobiva tako stvarne življenjske temelje v enkratni, konkretni vzgojni problematiki naroda, Z nakazovanjem praktičnih možnosti dela na kultiviranju samega sebe je zaključila predavanja cb navdušenju, posebno ženskega čustveno razgibanega sveta, z mislijo Marka Avreliia: Sramotno je, če duša utrne prej, preden je telo mrtvo. Učitelj ooizkusne šole ter znani skavtski delavec M. Zor. je na podlagi bogratih življenjskih izkušeni z mladino in njenim dojemanjem podal teoretične in nraktične misli o mjernih učilih v ljudski šoli. D^sedania šo1c!ka učila so vecitoma slaba in rjpman^liiva t*T spadao v st^ro verb^Mst'čno šolo. Scd«~bna. delov*^ in ?iv-lionska šola zahteva drugačna uči1«, ki so nol**^ govora potrebna za UBoeSno Sol. delo. T~pr»?tevnti i~r»or*»o iitaffifo« t;ip "♦r*"**1:. kf na r:""fcn na<"''n ir z različnim! čutili dojemajo. Prenroista učila, ki nastaja-«o pred otrokovimi očmi ter res odgovr.naio strukturi predmeta ter sodobnim šolskim delovnim metodam, so najbcHša. Irrrrro učila za stvarno snov in učila za Donazorjevanie stvarnih vtisov ori abstrrkt*v'h nrodrretih (računstvo, slovnica . . .). Monter ustvar-iania takšnih učil je tov. Zr?»o Brerrant Predavatelj ie ngto wafcfVSfK) ponazor-jeval oreHnorti in nosc^no^ti rsr«»^rr»ezniri učil. ki ffh ie večinoma sam izdelal v wwoj| dol0oletnl praksi. Sč. Lep «as Sk' fjn Loka, 23. avgusta Staro'o'ki gasile1 so lepo pres'avih svojo 40!etnico Na nredvečer svojega praznika so odrIi z bnk'ami in godbo kronskega Glasbenega dru-'tva v SkoHo Loko. kjer so priredbi botru. starH'kemu roiaku notarju g. Stevu sinku pod:'enico Pot'ej so priredili sredi vasi promenadni koncert, po katerem so se poklonili botri ge Francki \Vc-h!f?emuthovi na Trnju. Po budnici, s"užbi božji in počastitvi spominov pokojnih tovarišev na pokopališču so naslednjega dne popoldne sprejemali goste pred svojim domom Prišk) ie tudi mnogo zastopnikov civilnih in voja?k^h oblasti. Bana je zastopal škofjeloški sreski načelnik g. Mirko Brezigai. Izpred gasil- If. obrtniška tombola v Kran u v prid »OBRTNEGA DOMA« dne 8. septembra t. 1. Nad 30 tombol in 500 drugih dobitkov. Dobitki bodo razstavljeni od 1. do 8. septembra t. 1. v tuk. gimnazijski telovadnici. — Preskrbite si tablice! skega doma se je razvila dolga povorka proti cerkvi. Po cerk\cnem opravilu je bila na vasi blagoslovitev m razvitje novega gasilskega prapora, ki ga je blagoslovil kanonik g. Mrak z lepim nagovorom. Prapor je prevzel v varstvo praporščak Sledili so še lepi govori predsednika, domaće ćete Toneta Porente. sreskega načelnika Mirka Brezigarja. župnega predsednika Lovra Planine in kapetana Starkoviča Vsi so staro-loskim gasilcem k jubileju iskreno čestitali ter jim želeli še mnogo uspehov Mimohodu je sledila prijetna gasilska zabava pri Frtunovcu I Feliks Stare | Ljubljana 24. avgusta Na Rupere vrhu je včeraj zjutraj umrl eden najodličnejših ć'fnov stare ugledne slovenske rodovine. Feliks Stare. Iz Starcto-ve rodovine je izšlo že već uglednih mož. Feliks Stare je do'aka' visoko starost, saj je letos januarja obhaja1 svojo °0!ctni-co. Kot graščak na Ko lovca in industrijec v Jaršah, je bil v naši javnost dobro znan. Pokojni ie bil gospodarsko temeljito izobražen mož in njegove sposobnosti so vsi zelo ceniili. Kot oaimlajš: izmed bratov Sta-retov je šel že zgodaj v mIadost: v svet izpolnjevat svoje strokovno znanje. Posvetil se je usnjarski stroki. Potoval je zelo mnogo in si povsod nabiral bogate skušnje. Prepotoval je Rusijo. Balkan, Dansko Nemčijo. Po očetovi smrti je prevzel graščino na Kolovcu. Kmalu se je izkazal kot umen gospodar, zlasti v gozdarstvu. Svoje sposobnosti je pokazal tudi z ustanovitvijo velikega industrijskega podjetja lesne stroke v Jaršah. Feliks Stare je bil vedno zaveden naprednjak in v dobi. ko so v kuriji kranjskih veleposestnikov prevladovali nemški grašča-ki, je bil večkrat kandidat slovenskih vi-rilistov. Udejstvoval se je javno tudi kot gospodarstvenik. Tako je deloval v Kmetski posojilnici ljubljanske okoJutra«. S svojim možem Franjom je skrbno vodila obsežno posestvo s trgovino in stilno v Dolskem blizu znanega senov-~a rudniškega revirja. Zapustila je sina .ca Francija. Ko sledi mnogo prerano v grob svoji prednici na posestvu, pred leti umrli starejši sestri gospe Mariji škober-netovi, se tožni poslavljajo od nje številni znanci in prijatelji, ki iskreno delijo žalost z njenimi dragimi svojci. Pogreb bo jutri, v nedeljo. Blagi pokojnici naj bo ohranjen lep spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo odktritosrčno sožalje. — Marsikaterega prijatelja naših ptic mirna, kam, v katere dežele in preko katerih krajev se podajajo te ali one naše pevke na jesen, da potem nekje daleč v tujini prezimujejo. Da to prej ali slej lahko ugotovimo, moramo pač čim več posameznih selečih se ptic na ta ali oni način tudi zaznamovati. V ta namen se poslužujemo obročevanja. Tako zaznamovano ptico v tem ali onem slučaju tudi vlovijo, odnosno jo po naključju najdejo nekje poginulo. Taka najdba z navedbo kraja in časa služi potem za nadaljnje raziskovanje o selitvi ptic, kar je ena izmed glavnih nalog observatorija, ki je v ta namen obročal že nad 17.000 ptic. Vse take bolj važne najdbe obročanih ptic, ki so bile ugotovljene v tujini, bodo predočene v slikan v ornitološki razstavi na Ljubljanskem velesej-mu od 31. avgusta do 9. septembra. — Prepoved intervencije nepooblaščenih pri carinikih oblasteh. Ker se zadnje čase vedno pogosteje dogaja, da nepooblaščeni intervenirajo pri carinskih ustanovah in opravljajo posle na račun drugih ljrudi, opozarja oddelek za carine v finančnem ministrstvu vse svoje podrejene ustanove na obstoječe pravilnike in zakonske določbe, iz katerih je jasno razvidno, kdo lahko zastopa pred oblastmi druge osebe. — Sprejem gojencev v vojno akademijo. V vojno akademijo bo letos sprejetih več gojencev z maturo. Prijaviti se je treba do 5. septembra. Informacije se dobe pri vojnih okrugih. — Najprimernejši pripomoček za po-vzdigo blagostanja malega človeka. Draginja je vedno večja in obstoj marsikatere družine je prav zelo ogrožen. Zlasti tisti, ki se morajo preživljati s skromnim zaslužkom svojega duševnega ali ročnega dela. preživljajo vedno bolj težavne čase. Mali ljudje se morajo danes s trudom boriti za svoj obstoj. Mirsikje pa bi bila skrb za. obstoj znatno olajšana, če bi se poprijeli reje malih živali. V nekaterih državah je reja malih živali važna veja narodnega gospodarstva. Nedvomno pa pripomore reja malih živali povsod k povzdigi življenjskega standarda. Mali gospodar, ki Jma skromen dom z vrtom, si lahko omisli donosno rejo malih živali, ki mu prinaša često znatnih dohodkov, ki mu pa daje tudi drugače priboljšek pri prehrani družine. Marsikje bi bilo meso le redko na mizi, če bi umno ne redili kuncev in kokoši. S skdb-no prirejo narašča družina kuncev ali kokoši in omogoča, da pride družina do slastnega priboljška. Najboljše pobude za umno rejo malih živali dobe obiskovalci na razstavi malih živali na jesenskem Ljubljanskem velesejmu od 31. avgusta do 9. septembra. — Težak položaj naše lesne industrije. Naša lestna industrija je imela letos nekaj časa ugodno konjunkturo, naenkrat se je na položai zelo poslabšal, ko ie storrila Italija v vojno. Lesa namreč ne moremo več izvažati do Sredozemskem moriu. kar pomeni konec naše večie lesne treovine z državam i. s katerimi smo vzdrževali oo- prei Domorski trgovinski oromet. V zelo ugodno konjunkturo ie naša lesna industrija posvetila vso pozornost gradbenemu lesu, Posledica tega ie bila. da se ie zanemarilo vpraša ni e trdega lesa za kurjavo. Zdai so se drva silno podražila in po mestih iih ie začelo primani kovati. Lanske zaloge so šle večinoma v Italijo. S trgovinsko Dogcdbo smo se obvezali izvoziti v Italiio 280.000 m3 trdeea lesa. Sredi zime ali Da še Drei bo morala lesna indus4riia odpustiti na tisoče delavcev, ker gradbenega lesa ne moremo več izvažati. — Trgovinska pogajanja z Nemčijo. Poročali smo že, da se prično sredi septembra trgovinska pogajanja z Nemčijo. ?daj je določeno, da se prično 10. septembra, Vse želje gospodarskih krogov, nanašajoče se na vprašanje uvoza, izvoza in plačilnega prometa z Nemčijo, češkomo-ravskim protektoratom in državno nemško okupacijo se morajo sporočiti najpozneje do 5. septembra trgovinskemu ministrstvu. — Dalmacija pred zelo težko zimo. Posebno težak položaj glede prehrane prebivalstva je nastal v Dalmaciji. V nekaterih krajih je zavladalo že zelo občutno pomanjkanje. Glavnih živil skoraj že ni mogoče dobiti. Najhujše je, da je začelo primanjkovati moke. Največa tovarna testenin »Cetina c v Omišu bo morala v kratkem ustaviti delo. ker ne more dobiti mo Draginja v Dalmaciji je postala na- - -t neznosna. — Vemški generalni konzul Neuhausen pri trnovi'iskcm ministru. Trgovinski minister dr Ivan Andres je sprejel v četrtek zvečer v svojem kabinetu nemškega gene-ra'neea kor»zula F. Neuhausena, s katerim se je dolgo razgovarjal . * Chri^tofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15. (Telefon 43-82). Glede vpisa in sprejema novih učencev on učenk za šolsko leto 1940/41 ravnateljstvo objavlia: V Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se sprejemajo učenci-nke, ki so dovršili štiri razrede meščanske Sole ali gimnazije z malo maturo. Za te učence-nke veljajo vse ugodnosti, ki izvirajo iz priznane pravice javnosti. Učenci z nižjo pred-izobrazbo se sprejemajo v Posebni enolet^ ni trgov^Ki tečaj. Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. Interesentom so na razpolago novi ilustrirani prospekti in šolsko izvestje. Prijave se prejemajo že med počitnicami pismeno ali osebno ob običajnih uradnih urah. Redno vpisovanje se pa prične 1. septembra in traja do pričetka šole vsak dan dopoldne in popoldne. Zavod pripravlja učence-nke za raznovrstno pisarniško službo. Lastno moderno šolsko poslopje, specialne učilnice za pisarniške in knjigovodske vaje. za kino-predavanja., največja strojepisnica s 50 pisalnimi in računskimi stroji. Pišite po prospekt! Točen naslov: Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobran»ka cesta 15. (—)_ GOSTILNA „LOVŠIN" poleg dramskega gledališča, Gradišče 13 Vam nudi prvovrstna topla in mrzla jedila po najnižji ceni. — Pol piščanca din 13.—. Izbrana vina, vedno sveže pivo — veliko din 5.—, malo din 3.—. Abonenti se sprejmejo. — Senčnat vrt — Posebne sobe na razpolago. — Modernizacija našega železniškega prometa. V Beogradu bo sklicana konferenca zastoDnikov želeniških ravnate.iev. Razpravljali bodo o izbolišavah v našem železniškem prometu Tako n pr. nameravalo uvesti bol i še vagone, odnosno tapetirane klopi za tretii razred Ni izgledov, da bi uvedli nove vlake, odnosno da bi obnovili promet z vlaki, ki so iih izločili iz prometa. — Vrtnica je in ostane kraljica r»ž. Pestrost njenih barv in opojnost duha bosta ves čas jesenskega Ljubljanskega velesej-ma od 31 avgusta do 9. septembra. Vljudno obveščam cenj. občinstvo, da sem ustanovil nov ^ krojaški salon Novosti za dame in gospode! O < O q Aleksandrova cesta 9, Ljubljana h £ Se priporoča ^ PucIvo .— ~S*š\ harmonikarji bodo zopet tekmovali. Malokateri narod se lahko pohvali s tolikimi mojstri na harmoniko kakor Slovenci. Harmonikarjev je med nami vedno več in prav je tako, saj je harmonika naš narodni instrument. Kako prijetno je poslušati harmoniko v veščih rokah dobrega harmonikarja. Nobene prave kmečke svatbe si pri nas ne moremo misliti brez harmonike. Da se ohranja in raste pri nas zanimanje za harmoniko, je v znatni meri uspeh vsakoletnih harmonikarskih tekem na našem velesejmu. Tudi letos bomo imeli na velesejmu tako tekmovanje na prazni±c 8 septembra. — Razstava motornih in jadralnih letal ter modelov na predstojećem ljubljanskenr velesejmu od 31. avgusta do 9. septembra. Agilni Aeroklub »Naša krila« v Ljubljani pripravlja za naše, še skromne prilike v letalstvu primeroma obsežno razstavo, ki bo skrbno izvedena in gotovo zbudila veliko zanimanje pri občinstvu. Prireditelji so položili v razstavo vso svojo skrb, požrtvovalnost in ljubezen. Razstavljeno bo motorno letalo KS I-b Janez, enosedežni dvokrilnik, ki ga je konstruiral dr. inž. Ku-helj, zgradila pa brata Peter in Svetozar Hribar. Nadalje športno motorno letalo SvT^P-MTNIMA, ki predstavlja tip najmodernejšega športnega enoseda. Konstruiral ga je dr. inž. Kuhelj, gradnjo pa sta uredila tudi brata Hribar. Od jadralnih letal je zlasti omeniti visokozmožno letalo Gru-nau Baby TJ, ki so ga izdelali člani jadralne skupine Pionir. S tem letalom je g. Raz-nožnik postavil leta 1938 jugoslovenski rekord s časom 10 ur in 37 minut. Drugo letalo je izdelek tovarne UTVA v Beogradu, prehodna jedrilica tipa Salamander. S tem letalom je letos dosegel g. Krizman nov jugoslovenski rekord s časom 12 ur 44 minut Zanimiva bo razstava letečih modelov, ki so jih izdelali člani-modelarji Ljubljanskega Aerokluba. Posebno pozornost bodo zbujali nedvomno modeli, izdelani iz posebnega materiala ameriške in angleške konstrukcije, med njimi model, kd je nedavno dosegel državni rekord s časom 17 minut 21 sekund. Prireditelji upravičeno pričakujejo blagonaklon jene pozornosti za razstavo, _ — Pomanjkanje moke in koruze celo v Sremu. Iz Mitrovice poročajo, da je postalo pomanjkanje moke in koruze celo v bogatem Sremu. Kruh se je znova podražil, pa tudi masti in mesu so poskočile cene za 2 din. Prebivalstvo je ogorčeno zaradi navijanja cen in zahteva, da oblasti nastopijo proti verižnikom, ki hočejo obo-gateti na račun revežev. — Sneg; na bosanskih planinah. Tudi v Bosni imajo že već dni hude nalive. Kakor pri nas je postalo tudi tam hladno, da so ljudje že začeli nositi svnsnike. Po vseh bosanskih planinah je pa zapadel sneg. Ponekod ga je zapadlo nad 15 cm. Ljudje tako zgodnjega snega še ne pomnijo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, krajevne nevihte. Včeraj je deževalo v Beogradu, Sarajevu. Splitu, Kumboru in Dubrovniku. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku in Kumboru 25. v Splitu 23, v Zagrebu 22. v Ljubljani, Beogradu in na Rabu 20. v Sarajevu 19. v Mariboru in na Visu 17. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.1, temperatura je znašala 13.0. — Brata je ubil. V vasi Pokosi blizu Travnika se je odigrala pretresljiva rodbinska tragedija. Brata Janko in Stjepan Drljipan sta se že dolgo prepirala zaradi razdelitve posestva. Zadnje čase so se prepiri nekoliko polegli in Stjepanova žena je prišla v Jankovo hišo. Ne da bi opra-šala, je vzela koš. da bi šla po travo. Tedaj se je pa vrnil Janko s polja In je svakinjo napadel. Videč to, je pograbil njegov brat sekiro, se približal Janku od zadaj in ga tako močno udaril po glavi, da mu jo je razklal. Zamahnil je še dvakrat, da mu je glavo malone odsekal. Nesrečni Janko se je mrtev zgrridil, ubijalec pa se je sam prijavil orožnikom. — Smrtna nesreča. Na žagi v Hrvatski Kostajnici se je pripetila v četrtek smrtna nesreča. lSIetnega delavca Milana Vasica je zgrabil jermen cirkularke in ga potegnil za seboj. Odtrgalo mu je roko in obe nogi. potem pa ga je treščilo v stroini oddelek, kjer je obležal nezavesten. Tam je izkrvavel, ker nesreče niso takoj opazili. Jutri vsi na Komarjevo veselico v Sokolski dom v Šiško Začetek ob 16. uri Iz Ljubljane —lj Na naslov železniške uprave. Primeri, da se železniška uprava premalo ali pa sploh ne ozira na potujoče občinstvo, pri nas niso redki. V soboto zvečer je bilo v splitskem direktnem vagonu beograjskega brzega vlaka toliko potnikov, da niti stati niso imeli kje, kaj šele da bi sedeli. Potniki, ki so kupili vozne listke za II. razred, misleč, da bodo lahko na dolgi vožnji do Splita vsaj sedeli, so bilr bridko razočarani, ko so se komaj prerinili v vagon in stali stlačeni na hodniku, da ni bilo mogoče niti prestopiti z noge na nogo. Ko so se obrnili na službujočega uradnika na glavnem kolodvoru, jim je le-ta obljubil, da bo priklopljen k brzemu vlaku še en direktni vagon do Splita. Tik pred odhodom brzega vlaka pa je izjavil, da vagona ni na razpolago in da naj se pač stlačijo v en vagon, kakor vedo in znajo. Tako postopanje železniške uprave s potniki gotovo ne dela časti našim železnicam. Zakaj pa prodajajo vozne listke, če nimajo vagonov, da bi potniki na tako dolgih progah vsaj stisnjeno lahko sedeli? In kako more železniška uprava sprejemati denar za II. razred, ko morajo potniki vso noč stati na hodniku ali pa prerivati se v III. razredu? Saj vendar železniška uprava ve, koliko je prostora v vagonu in čim so vsi sedeži zasedeni, bi ne smela več prodajati voznih listkov, ali pa bi morala vsaj opozoriti potnike, da je vagon poln. —lj Umrli so v Ljubljani od 16. do 22. t. m.: šmalc N. s. Trifonija, 32 let, usmiljena sestra sv. Vinc. Pavi., Loboda Marija, roj. Galič. 59 let, upokojenka tob. tov., Rožna dolina, Baznik Ivan, 58 let, pis. pomočnik drž. žel., Dovžan Mihael 75 let, posestnik in prevoznik, Erlah Janez. 69 let, invalid, škerjanec Nikolaj, 77 let, natakar. Soline Marija, s. Agneza, 61 let, usmiljena sestra sv. Vinc. Pav., Rus Josip, 60 let, trgovec in posestnik, Lavrič Amalija, roj. Lukas, 81 let, žena inspektoria drž. žel.. Kočnik Ivan, 62 let, invalid, Pe-trič Jožef, 67 let, oficial dr. žel. v p., Gra-blovic Jože, 5 dni, sin slaščičarja, Scala Matarina. roj.- Blasewich, 83 let, zasebnica, Božovski Henrik, 80 let, trgovski potnik, Pa jer Ana, roj. Rejc, 66 let, vdova sprevodnika drž. žel. v p. V ljubljanski bolnici so umrli: Reljanović Marko, 57 let, vpo-koj. žel. zvaničnik, Kržišnik Mirko. 4 leta, sin tovarniškega delavca KID, Javornik, Jerman Zvonka, 3 leta, hči tovarn, poslovodje, Tržič, Zrimšek Marija, roj. Anžič, vdova, Potokar, 45 let, žena kantinerja. Kosec Jože, 66 let, vojni invalid, Golo Brdo pri Medvodah. —Iz »Službenega lista«, s Službeni list kr. banske uprave dravsek banovine« št. 68. z dne 24. L m. objavlja uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o podpori rodbinam oseb, poklicanih v vojaško službo, uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o obrtih, pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov gozdarske stroke s popolno srednješolsko strokovno izobrazbo, odločbo o pod al j šavi roka za veljavlnost pripombe za tar. št. 177 uvozne carinske tarife, po-daljšavo roka za prepoved izdelovanja gumijevih predmetov, pravilnik o vplačevanju prispevkov v vini carski sklad in o upravljanju in o uporabljanju tega sklada, odredbo o zvišanju števila vajencev v rokodelski stroki elektroinstalaterjev. spremembe v staležu bano\nnskih uslužbencev na območju dravske banovine in razne objave iz > Službenih novin«. —lj II. državna mešana meščanska šola v Ljubljani (Zgornja Šiška). Popravni izpiti se bodo vršili dne 30. in 31. avgusta. Vsi prizadeti učenci se morajo javiti dne 30. avgusta ob osmih zjutraj v šoli. — Vpis se vrši dne 1., 2. in 3 septembra od 8. do 12. dopoldne v sobi poleg vhoda. Vsak učenec mora prinesti s seboj zadnje izpričevalo, potrdilo o plačanem davku in za vpis v L razred tudi rojstni Ust. Brez potrdila o plačanem davku se ni mogoče vpisati in naj si ga vsakdo pravočasno preskrbi! Ostale podrobnosti so razvidne na oglasni deski. —lj K slavnostnemu odkritju Spominske plošče pisatelju Janku Kersniku, ki bo Jutri ob 10. dopoldne, bo iz Ljubljane, iz Tavčarjeve ulice, vozil v Lukovico poseben avtobus, iz Ljubljane bo odšel ob &30 ki feg Na cvetju postlano Danes premiera izvirne češke komedije Zapleteni dogodki se sučejo okoU brezposelnega doktorja, hčerke bogate trgovke z zelenjavo in nesolidnega bankirja. — V glavnih vlogah nastopajo Uda Baarova, M. Tauberova, Jlri Plachy, Karel Slegl itd. Predstave danes ob 16.. 19. in 21. uri, jutri v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. url. KINO ITNION — Tel. 22-21 _ tudi med vožnjo sprejemal potnike. Iz Lukovice v Ljubljano pa odhaja ob 13.15 in ob 18.45. En avtobus pa bo vozil poljubno po dogovoru s šoferjem. —lj »Romar« in »muha« sta sklenila premirje in se bosta zabavala jutri na Mornarjevo pri Martincu v Zg. Šiški pod veselo devizo: »komar pa z muho pleše...! 309—n. —lj Trgovski učni z^vod v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno od 8. do 12. in 15. do 18.30. Redni vpis prične 1. septembra in bo trajal do pričetka šolskega leta 15. septembra. V tečaj se sprejemajo učenci, ki so dovršili nižjo srednjo ali meščansko šolo z završnim izpitom nižjetecajnim izpitom. Isti imajo pravico do rodbinskih Uo^lad in dijaških voznih ugodnosti na železnici. Izpričevalo o zaključnem izpi*u služi kot dokaz redno dovršene vajeniške dobe in u ven let pomočniške prakse, šolska sv. maša bo dne 15. septembra, redni pouk prične 16. septembra. Vsa ostala pojasnila in podrobne prospekte daje vodstvo tečaja, — Ravnateljstvo. š — Na drž. mešani meščanski šoli J. J. na Viču v Ljubljani bodo popravni izpiti dne 30. in 31 .avgusta, vsakikrat od 8. ure dalje po razporedu, ki je nabit v oglasni skrinjici na stopnišču ob vhodu v šolsko poslopje. Vpisovanje za vse razrede bo dne 2., 3. in 4. septembra, vsakikrat od 8. do 12. ure. Sprejemajo se učenci(ke) le iz domačega šolskega okoliša, ki obsega: Lj ubijano, Dobrovo, Brezovico, Polhov Gradec, Horjul, Preserje, Lok, Vrhniko in Borovnico. Iz tujih okolišev se sprejemajo novi ucemuke) le na podlagi dovoljenja kr. banske uprave. Za vpis je potrebno šolsko spričevalo in davčno potrdilo, za L raz.eu rudi krstni in rojstni list. Vse ostale informacije so razvidne z razpisa v oglasni s!criui;ci. Dne 6. septembra bo šolska maša ob 8. uri; dne 9. bo otvoritvena sv. maša in dne 10. septembra se prične pouk. —Ij Na drž. I. deski meščanski šoli v Ljubljani-Prule bodo popravni izpiti dne 29. avgusta; pričetek ob 8. uri. Prošnje za ta izpit morajo biti vložene pri ravnateljstvu najpozneje do 28. avgusta. Vpisovanje za prih. šolsko leto bo v dneh 1., 2. m 3. septembra od 8. do 12. ure. Pri vpisu mora vsak učenec brez izjeme predložiti zadnje šolsko izpričevalo, rojstni list in davčno potrdilo za odmero šolnine, ki mu je na drugi strani napisati izjavo, da imenovani nima nikakega drugega davku podvrženega premoženja. Podrobnejša navodila glej v izvestju in na oglasni deski v šoLski veži. — Okrožni urad tfr zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani \ osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovance? do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki res plačani! To opozorilo naj ce smatra kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez pi ejšLjega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuste odlašanja. 12. L. —lj Ravnateljstvo šole Glasbene Matice opozarja, da je šola namenjena tudi izven-ljubljanskim gojencem. Vsa leta po prevratu ima šola precejšnje število gojencev, ki stanujejo izven Ljubljane in redno po-sečajo pouk na šoli. Redni poset jim v veliki meri omogočajo tudi ugodnosti, ki jih uživajo redni gojenci šole Glasbene Matice pri železniški upravi (znižana voznina). Prav tako opozarjamo, da prejemajo starši, ki so državni ali samoupravni nameščenci za svoje otroke, če obiskujejo zavod, družinske doklade. Vpisovanje v šolo Glasbene Matice se bo vršilo od 2. do 5. septembra od 9. do 12. in od 15. do 17. v pisarni Glasbene Matice, Vegova ulica 7./I. —lj Pevske vaje za nastop pri od Uri {ju kraljevega spomenika se vrše: v ponedeljek za ženske, v torek za moške glasove v Glasbeni Matici, v četrtek pa skupna vaja v telovadnici na realki (Vegova ulica), vsakikrat ob 20. Vabljeni so vsi pevci in pevke v Ljubljani. Kdor se teh vaj ne bo ude'ežil, ne bo imel možnosti stati med pevci in slavnosti pri odkritju. Zunanji zbori naj naznanijo upravi Hubadove župe število udeležencev in, ali se društvo udeleži odkritja z zastavo. K vsem prihodnjim vajam naj arhivarji prineso s seboj tiudi note »Slava najboljšemu sinuc! — 2upna uprava. —lj Pevski zbor Glasbene Matice. Vse članice in vsi člani zbora naj se udeleže vseh pevskih vaj za nastop pri odkritju kraljevega spomenika. Vose se vrše na sopran in alt v ponedeljek, za tenor in bas v torek, v četrtek skupna vaja mešanega zbora. —lj šentjakobski trg je od četrtka 22. avgusta dalje zaprt za vozni promet zaradi utrjevanja cestišča. Delo bo trajalo približno 15 dni, Če bo vreme ugodno. Iz Kranja — Lep uspeh strelca g. Ločniškarja,. v izložbi trgovine g. Adamiča je razstavljen krasen prehodni pokal strelske družine iz št. Vida, ki si ga je osvojil na zadnjih strelskih tekmah odlični strelec in tajnik strelske družine Kranj g. Ločniškar sres. vojni referent. To je gotovo lep uspeh izrednega prizadevanja g. Ločniškarja, ki je posvečal ves svoj prosti čas organizaciji pa tudi osebnemu vežbanju v strelskem športu. Dosegel je v 30 strelih z raz Učni h položajev 230 točk. kar je zavidanja vreden uspeh. G. Ločniškarju iskreno Čestitamo! — Vratolomna obrt. Včeraj so pričeli popravljati in snažiti stolp župne cerkve. Ves dan so ljudje imeti priliko občudovati delavce tvrdke Smolej kako so postavljali v veliki višini tik pod vrhom cerkvenega stolpa oder, da so mogli pritrditi lestve, po katerih se spuščajo častilci po strehi stolpa. Po popravilih in čiščenju bodo streho stolpa tudi prepleskalL Dasi so vsi delavci privezani, pa zahteva njih dalo le Zidrave živce, — Po odmoru zopet n°K°merna tekme. Jutri ob 16. uri borno faiieJi zopet priliko videu domaČo m domačih, tleh ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SISK1, telefon 41-79 Napeta drama romantičnega orientalskega čara Alžir V gl. vi. Charles Boyer, Hedy Lamarr Predstave: danes ob *£9. uri in v ponedeljek ob Va9. uri. Predstave v nedeljo odpadejo zaradi >komarjeve veselice«, ki jo priredi Sokol Prihodnji spored (v torek 27. Vm.): S s parami okoli sveta KINO MOSTE Na predvajanje filmske umetnine EMIL ZOLA VEST ČLOVEŠTVA s Paulom Munijem, vabimo vso ljubljansko inteligenco! Umetniška igra! Afera Drevfuss! — Veličastna koncepcija! Knez Trubeckoj v vlogi velikega pustolovca: Sergije Panjin Danes ob 20.30 uri, jutri v nedeljo ob 14.30 in 21. uri s simpatičnim mostom SK Svobode iz Ljubljane. Po daljšem odmoru bo to zopet tekma, ki naj pokaže kako je domače moštvo pripravljeno, saj se nam bo predstavilo v precej spremenjeni postavi. Jutri torej nasvidenje. ŠAH XIII. kolo celjskega turnirja Cilje. 24. avgusta Danes jc bilo odigrano XIII. kolo nacionalnega amaterskega turnirja v Celju. Do konca so samo Se štiri kola, vendar se ne da reči, kdo bo dobil naslov šahovskega mojstra. Berner za točko pred drugimi krepko vodi, rma pa šc močne nasprotnike, tako SiŠko, Šorlija in Jermana. Šubarič je zaradi poraza proti Bernerju ostal za njim za poldrugo točko in ga najbrž ne bo mogel več dohiteti. V XIII kolu so bile odigrane skoraj vse partije zelo ostro Posebno napadalno so igrali igralci na vrhu tabele. Glavno zanimanje je Vladalo za partijo Subarie-Berner. Igrala sta sicilijanski gambit. Subarič jc igra! v začetku d t hro. a tudi Berner se je dobro branil V « odprti igri pa je Subarič popustil Berner je prevzel iniciativo ter s stolpom in damo vdrl v nasprotnikove vrste in d< bil dva kmeta. Z izvrstno igro ie pozneje izsil ' še figuro. Izid partije je bil s tem jasen, vendar se jc Šubarie precej dobro bran d. vendar se je :elc tik pred prekinitvijo v izgubljeni poziciji vdal Mišura in Popuvie sta igrala sicilijanko. Popovie jc v otvoritvi napravil napako. Roširal jc na damsko stran in je iMišuri dal lep napad Mišura je pregnal nasprotnikovega kralja na sre-dino šahovnice in Popoviču je pretila izguba figure. Kmalu nato se je vdal. Savič in Drašie, dva klubska tovariša a Zagreba, sta igrala Kettijcv sistem. Savič j ural preveč defenzivno ter pustil Dr asi ca napadati. Savič grozcecga mata ni n pel ubraniti ter se je vdal. Pavlovič in Smigovec sta igrala nepravilno otvoritev V vlovjč je prišel v prednost ter prepreč I Smigovcu rošado. Šmigovec je žrtvoval figuro, da si odpre diagonalo za svoja lovca. Z napadom pa ni uspel ter se je vdat Na Mlinarjev damf?ki gambit se je Marek branil z razbremenilnim Cupablancovim sistemom. Po splošni zamenjavi sta se igralca sporazumela za remis. šorl; in Mcdan sta igrala skandinavsko partijo. ŠorI: je v otvoritvi prišel v prednost ter osvojil kvaliteto, vendar je Medan prišel do protiigre. V izgubljeni poziciji pa jc prezrl Se figuro tor se vdal. Žuk in Jerman sta igrala Co'lejcv sistem. Zuk \c v otvoritvi izvrstno stal, pozneje pa je z eno potezo pokvaril vse. Izgubil je figuro ter partijo predal. Grašer je dobili partijo proti Majstoroviču, ki jo odstopiJ. Šiška in Gott^eb sta igrala Alje-hinko. Pozicija jc bila v srodnj igri izenačena. Partija je bila prekinjena v nekaj boljši poziciji za ŠUko. Prekinjene oartije iz oredšnjih kol: Sm>i-govc se ie brez nadaijevania vdal Šiški. Sorli, ki je proti Mišuri stal slabše, ie iz-slil rernis. Jerman in Ponovič sta remisi-rala. Grašer ie v remis Doziciii oroti Mlinarju napravil napako ter partijo izgubil Stanie po XIII. kolu Berner 10 in pol, Šorli Jerman 9 in pol. Šiška 9 (1). Zubari* 9. Gotlieb 7 (1), Mlinar 7. Smifiovc. Dra-šič, Mišura, Pavlovič 6 in ool. Marek 6, Savič 5. Medan. Popovič 4 in ool. Maj štor o~ vič 4. Graier 2 in nol. Zuk 2. SPORT — *SK Hermes — lahkoatletska sekcija. Radi internega klubskega mitinga morajo biti na našem sta Jionu v nedeljo ob pol 9. naslednji atleti: Bernot, Ferovič, Go-mezel Miro in Valentin Starman Adolf in Janez; Brezigar, Razbornik T. in II., Sen-ačr, Božič, Marusič, Sočan, Jurko, Sko-porec, 2orga Lud. Dovečar, Srakar, Klan--čnik, Mlinar, Kabaj, Zaje, Nedog, Unikar, Taučer, Dekleva ter ostali atleti. Trener g. prof. žorga Friderik si gumo! Obenem prosimo za pomoč ostale člane kluba. Načelnik. — SK Svoboda, prvo moštvo gostuje v Kranju in se mora zbrati na kolodvoru ob 13. Odhod vlaka ob 13.28, prihod v Ljubljano ob 19.25. Opremo je dvigniti od 9. do 10. ure v garderobi. Z Jesenic — Zvočni km o Radio predvaja v sobot o in nedeljo ob pol 9. uri zv. (v nedeljo tudi ob 3. pop.) velefilm »Ukradeno življenje« (Sil vina). V gl. vlogi znana igralka El. Bergner. Med dodatki tudi risana šala Po-paj in najnovejši vojni tednik. Sledi >Tra-gedija Sanprhaja«:. — StaroKatoHAka služba hof ja bo v ne deljo 25. t. m. on lO. v »Delavskem doxnu<* na Savi pri Jescr.i atL Župni urad stiet cerkve y Ljubljani. Razveseljiva zmaga Ilirije V nadaljevanju liginega tekmovanja ]e zmagala sooči Ilirija proti Jadranu s 73 : 36 in se zopet povzpela na prv o mesto ZOO m prsno gospodje Ljubljana, 24. avgusta Ob lepem, toda hladnem vremenu se je snoči nadaljevalo tekmovanje v plavalni ligi. Moštvi Jadran in Ilirija sta se predstavili sledečemu sodniškemu zboru: vrhovni sodnik dr. Bradač, starter Kramaršič, sodniki na cilju Pevalek. Otruba in Poschl. To je bilo že drugo srečanje obeh moštev v letošnjem liginem tekmovanju. Prvo je odločila Ilirija v svojo korist v razmerju točk 66:42. Najjačjo oporo ima Jadran v damah, osobito v Bcarovi, ki je dosegla že prav dobar čas na 100 m prosto 114 2. Ta uspeh je dosegla samo enkrat Ilirijanka Draguša Finčeva in sicer pri treningu. Obče se lahko trdi, da imata Jadran in Ilirija najboljši damski ekipi klubov, ki nastopajo v liginem tekmovanju. V tekmovanju prejšnjih let je bila v damp»dje Nastopili so za Ilirijo: Skarpa in Miha.lck, za Jadran Be-lotti in Pulja Start v tej točki je bil zibo-ren. Do 100 m je vodil Skarpa, za njim pa .Mihalek. Istotuko sta vodila oba Ilirijana tudi pri 150, 2ih> in do konca. Pt i Škarpi, ki se boljša od tekme do tekme, moram omeniti, da je izboren v rokah in nogah, leži lepo iztegnjeno v vodi in pla\a enakomerno, dočim se Mihalek, ki je tiz čno močnejši preveč premetava po vodi. Oba gosta Jadrana "a sta pa stilno veliko slabša in njuno dedovanje z rokami in nogami ni dobro, ker jih krčita. Vrstni red jc ostal do konca enak. Zmaga Ilirije je bila sigurna. V cilj so prispeli: 1. Skarpa (Ilirija) v času 5.36 2. Tu moram pripomniti, da je biLa ta od-ločitev sodr.i Jvega zbora pogre-šena zaradi napačnega delovanja štoparic, od katerih sta dve napačno delovali in so j'i m »nali za poznejši čas Lz loč it i. Pravilni Sfcarpšn čas ni 5:36.2, temveč 5:29. Mislim, da bo ta odlični plavac ta nedcstaitek, ki je povsem tehničnega značaja, sodniškemu zboru oprosti'1. Drugi je bil Mihalek (I) v času 5:37. 3. Bclotti (J) 5:44.8, 4. Puljo (J) 6:07.3. Točiie: Ilirija 8, Jadran 3. ico m prosto dame Sledilo je 100 m prosto dame. Ta točka je bila ena najbolj napetih. Bila se je najhujša borba mod Jadranašico Bearovo in Ilirijanko Dragušo Finčevo. Ti dve odlični plavalki ve»*jata upra\ čeno za najhitrejši v državi. Start je bil brezhiben. Osobito bi to omenili glede Bearove, ki pri vsoh tekmovanjih izborno starta. Ne morem pa tega trditi o Draguši, ki je v vsem prav dobra, pri startu pa vedno nekoliko zaostane, in sicer kakega pol metra. To pot je bila nekoliko boljša vendar imam občutek, da izgubi tremo šele, ko zaene že plavati in mora izgubo pri startu s težko borbo nadoknaditi. Pri obratu na 50 m sta bili z Bearovo skupaj, vendar je pa slednja prehitela Dragu šo takoj v začetku druge polovice skoraj za meter, in sicer radi spurta, ki ga je započe'la že takoj pri obratu na 50 m. Radi tega ostane Bearova v vodstvu približno do 25 m pred ciljem. Neumorna Draguša pa. vzpodbujena po občinstvu, silno potegne in zmaga. Sledil je velik aplavz, navdušenje občinstva je bilo ogromno. Dobili smo dragocene točke, s katerimi, skoraj bi rekel, da nismo računali. Na cilj so dospele v sledečem vrstnem redu in času: 1. Fine Draguša (Ilirija) 1:17 6, 2 Bearova (Jadran) 1:18. 3. Kr/an (l.) 1:20, 4. Stipa-novič (J) 1:42.2 Točke: llkrija 15. Jadran 7. 130 m hrbtno gospodje Sledilo je 100 m hrbtno gospodje. Ta točka ni bi'a tako zanimiva, ker sta bila za-stopnvka Ilirije v veliki premoći. Start je bil dober. Zmagal je sigurno Pe'han, ki je odličen v stilu. Plaval je sicer zelo ležerno, ker ni imel konkurenta, vendar pa v zelo lepem stilu, iztegnjen in s prav mirnim delovanjem rok in nog. Pestevšek pa plava veliko preveč nervezno Njegovo delovanje rok ni pravilno. Preveč bije z rokami po vodi m jih pod vodo ne iztegne, kar vse pa ne gre na račun slabega stila, ki ga prav dobro obvlada, temveč njegove nervozno6.ti. Zaradi razbijanja po vodi izgubi mnogo moči. ker mora odrivati vodo samo. Zastopnika Jadrana sta stilno precej zaostajala in nista napravila vtisa dobrih hrbtnih plavaeev. Plasirali so se: 1. Pelhan (I) v času 1:15, 2 Pestevšek (I) 1:16.6, 3. Bakašun (J) 1:18.2, 4. Perfeta (J) 1:22.2. Točke: Ilirija 23 Jadran 10. ZOO m prsno dame Sledilo je 200 m prsno dame. Start je brl brezhiben in to osobito Martinove, ki je takoj pridobila in ostala v vodstvu do konca. Obrat Martinove in Filipičcve. obe Ilirija, je veliko prepočasen, osobito zadnje. Martinova zmaga sigurno in sicer z velikim naskokom, vendar pa moram omeniti, da je proti koncu že omagovaia. To pa mislim, da gre na račun dejstva, da ni imela rival i nje. Ostra borba se je vršila samo med Filipičevo (Ilirija) in Ivančičevo (Jadran). Prva je še v zadnjem hipu potegnila in zmagala. 5e enkrat pa poudarim, da so obrati pri ženskah zaenkrat še nemogoči. Nastop juniorjev Ilirije S to točko se je prekinilo tekmovanje v ligi in nastopili so radi odmora liginih tekmovalcev juniorji Ilirije, in sicer v sledečih točkah: 400 m prosto juniorji: 1. Močan 5:43.6. 2 Iludnik 5 47.6. 3 Banda 5:54.2 4. Andoljšek 6:51.8. Nato 50 m prosto: 1. Zaletel 41.4. 2 Fridrich 43.3. Sledila je mešana štafeta 3X50 m. Nastopiili sta dve štafeti, in sicer je zmagala štafeta v postavi Grašck. Rabič, Vuga v času 1:47.2. Sledila je druga štafeta v postavi Novak, Tori, Smrkolj v času 1:50. Kot zadnja točka juniorskega nastopa ie bila pa 50 m prsno subjuniorji. To so plavači od 10 do 12 let stari, ki pa pohajajo ilirijansko šolo in so kandidati za poznejša velika Iigina tekmovanja, V odličnem času je kot prvi prišel na cilj Prešcrn v času 45.7, sledil mu je Lovše 48.2, nato kot tretji De GJeria 49.2, in zadnji Deržaj 59. 100 m prosto gospodje Po tej točki se je zopet nadaljevalo tekmovanje v ligi in sicer z nastopom 100 m prosto gospodje Ta točka spada zopet med najlepše vse prireditve Kakor smo komaj pričakovali boj med Bearovo in Dragušo, tako smo tudi to pot težke pričakovali ostro borbo med Pel hanom in Petroničem. K tej točki bi pripomnil z rezervo, da nam ni znano, zakaj ni nastopili dr. \Vilfan. Vemo, da ni treniral, vendar smo pa mnenja, da bi kljub temu lahko nastopi-1 že zaradi treninga samega. Saj ni samo častno biti prvi, tudi druga mesta so častr.a. No, pa o tem bo on sam in vodstvo več vedelo. Pripomnim samo, da smo ga vsi želeli videti zopet na startu, ker že sama njegova pojava je vlivala tekmovalcem kakor tudi občinstvu, ki ga je vedno tako rado pozdravilo, duha borbenosti m zaupanja. V upanju, da ga bomo čim prej zopet videli, izražamo tudi nado, da bo nastopil ob priliki najhujše borbe, t. j. 3. septembra, ki se bo izvojevala za naslov najboljšega moštva v ligi med sušaško Viktorijo in Ilirijo. Namestil dr. VVilfana je vskočil neumorni Skarpa. Start je bil izboren. Pelhan, ta idealni plavač Ilirije, obrne kot prvi in zmaga sigurno. Huda borba se je vršila med Škarpo (I) in Petroničem (J). Sodniki so odločili, da je zmagal Pctronić. Vendar sem pa siguren, da to ne odgovarja dejstvu, temveč je bil to mrtvi tek. No, saj na stvari ni nič žalostnega, tudi fernesa je včasih umestna. Na cilj so prispeli v sledečem vrstne mredu: 1. Pelhan (I) v odličnem času 1:02.4. 2 Petronič (J) 1:06.5, 3. Skarpa (I) 1:06.6, 4. Presič-Pavičič (J) v času 1:08.2. Točke: Ilirija 37. Jadran 18. 100 m hrbtno dame Sledilo je 100 m hrbtno dame. Ta t< čka m bila zanimiva, že zaradi tega ne, ker Bearova ni nastopila Mesto nje je vstopila Stipanovičeva. Zmaga Ilirije je bila neoporečna in sigurna. Vse p'avač'ce so šte-dile svoje moči za na j važne i ^o točko, dam-sko štafeto Najbolj se je štedila Bearova, ki sp' *h ni nastopila Na cilj so prispele v sledečem vrstnem redu: 1. Fine Draguša (I) v času 1:34.4 2. Bradač (I) 1:47.7, 3. Fran-ceschi (J) v času 1:54.6 4. Strpanovič (J) 1:59. Že doseženi časi sami nam predoči-jo jasno sliko, kako ležerno so plavale (borile) plavačice. Občinstvo se jc zelo razburilo. Točke: Ilirija 45, Jadran 21. Sledilo je 200 m prsno gospodje- Tu je biLa sigurna zmaga rekorderja Cererja. Start je bil izboren, osobito Cererjev. Slednji »i je privoščil šalo in je plaval dobrih 30 m pod vodo. Borba se je vršila samo med Cererjem in Herzogom (I). Gosta sta bila slaba v stilu in tudi nista kazala nobene borbenosti, saj je že tradicionalno, da prsnih plavaeev nimajo klubi ob morju, temveč samo klubi, ki trenirajo v sladki vodi. Doseženi čas Cererja 3:07.4 pa dovolj jasno kaže, da se je tudi ta odlični plavač štediil za poznejšo štafeto 4X200 m prosto gospodje, v kateri je moral sodelovati. Točka ni bila zanimiva. Točke: Ilirija 53, Jadran 24. Skoki s 3 metrske deske Preden so nastopile dame v najvažnejši in najzanimivejši točki vsega včerajšnjega tekmovanja, to je v štafeti 4X100 metrov prosto dame, se je izvršilo propagandno skakanje s 3metrske prozne deske in to zaradi oddiha tekmovalk. K tej točki ne bi mcgel dosti pripomniti, ker razen nekaj dobro uspelih skokov nismo videli nič posebnega, še manj pa bi rekel propagandnega. Poglavje zase je pa tuda dejstvo, da se skakanje ne da prirediti ob tako hladnem vremenu, ker skakalec v trenutku, ko se mu začne muskulatura tresti, ni več gospodar nad seboj in zato tudi ne odgovarja za skok. Večerno skakanje se da prirediti samo ob najbolj toplih dneh ali pa v zaprtih plavali-ščih. Omenim naj Se. da je g. dr. Skaber-ne. predsednik Slovenske plavalne zveze, izročil skakačem pokal, ki so si ga priborili ilirijanski skakači pri nedavni skakalni tekmi v okviru prvenstva SPZ v Mariboru. Pokal, ki je zelo ličen, je darovala Slovenska plavalna zveza. Štafeta 4 ' loo m prosto dame Sledili so komični nastopi skakačev, ki so razburjene živce gledalcev pomirili in pripravili za najhujšo borbo vsega tekmovanja za štafeto 4 X100 m presto dame. Nastopili sta dve štafeti in sicer ena za Ilirijo in ena za Jadrran. Za Ilirijo so star-tale v sledečem vrstnem redu Bradač, Martin. Keržan, Fine Draguša: za Jadran: Sidar, Radica, Pejkovič in Bearova. 2e pri tekmovanju v Splitu je bila ta točka najbolj napeta. Ilirijanke so se borile doslovno za vsak decimeter. Zorka, ki starta kot prva, izgubi napram Jadranašici Sidar 4 m. Martinova kot druga si pribori en meter napram Radici. Keržanova kot tretja Ilirijanka pa z neverjetno energijo vleče in nadoknadi vso izgubo in prinese kot zadnji iliri janski plavačici Draguši FMnčevi pol metra naskoka. Keržanova je pri tej štafeti preplavala 100 m v svojem najboljšem času 1:16 in s tem tudi zasi-gurala zmago. Zadnja plavači ca Draguša Finčeva je plavala oldično, saj sta bili z Bearovo še popolnoma enaki tik pred ciljem in je odločila Finčeva z malim naskokom le zaradi silnega finiša. Poudariti moram, da so Ilirijanke nastopile v tej štafeti še zelo izmučene, ker so prav vse delovale v vseh drugih točkah liginega tekmovanja, dočim so se plavačice Jadrana Štedile za to najvažnejšo točko. Zmagala je kot rečeno Pirija in sicer v času 5:34.8. 2. Jadran v 5.35.6. Točk-: Ilirija 63, Jadran 30. Štafeta ZOO m prosto gospodje Kot zadnja točka v liginem plavanju je bij a nezanimiva borba na 4 X 200 m prosto gospodje. Ilirija je nastopila v sledeči postavi: Pestevšek, Cerer, Mihalek in Pelhan, Jadran pa: Belotti, Tresič-Pavi-čić, Katunarič in Puljo. Start je bil izboren. Kot prvi Ihrijan je nastopil Pestevšek. za Jadran pa Belotti. Pestevšek je tokrat plaval z rokami zelo slabo, kar gre sigurno na račun njegove utrujenosti. Njegov obrat je veliko prepočasen in — kar posebno poudarjam, preplitev. Predal je kot prvi. Drug5 par za Ilirijo Cerer. za Jadran Tresič-Pavičič. Cererjev stil je v rokah izboren, v nogah pa nekoliko šibkejši. Njegovi obrati so izborni, kakor tudi start. Predal je prvi. Kot tretji par nastopita za nirijo Mihalek, za Jadran Katunarič. Tu je bila borba že davno od1©-čena v prid Ilirije In je M;halek predal zopet kot prvi z velik m naskokom. Kot zadnji četrti par sta nastopila za Iliriio odlični Pelhan in za Jadran Puljo. Pelha-nov stil gledalca res navdntši, ker plava tako mirno, iztegnjeno in pravilno, da se človeku zdi. kakor bi se plavač igral v vodi. Pelhan doseže končno kot prvi cilj z ogromnim na?kokom 130 m pred Jadranom. Doseženi časi so sledeči: 1. Tlirija 10.06, 2. Jadran 11.44.8. Točke: Ilirija 73, Jadran 36. Zaman se je trudila M'ada lepa zboristka Varja je stala pred zTcaom v svoji sobici in primerjala svoj novi čisto moderni klobuček. Bil je eleganten moder klobuček z modrim trakom in dvema velikima rudi modrima kriioma. Varja je bila dobre volje, ker jo je brl pesnik Trn moro v povabil na izlet z avtom. Mlade zboristke ni prav nič motilo, da Trumorove pesmi še niso bile zagledale luči sveta, kajti všeč ji je bil avtor s spiskom še ne omadeževan i h stihov, pesnik, noseč umetniško samoveznico in še bolj umetniški klobuk, pod čigar široko streho so bujno sijali ven bogati obročki kodrov. Ta novi klobuček mi krasno pristoja, jc vzkliknila Varja navdušeno m vzela iz omare svoj stari črni klobuček. Le tega jc primerjala pred zrcalom po vrsti z novim modrim klobučkom. Dekle se je zasmejalo. Kako grda je bila v črnem klobučku, a kako mikavna in zapeljiva v novem! Kar je zapel v predsobi zvonec. Znani glas je zdramil Var jo rz teh misli. Še preden se je zavedla, je že stal pred njo pesnik Trumorov in vzkliknil je: — Avto vas že čaka, dušica moja I Varja je hotela še brž stopiti iz predsobe v svojo sobico, da bi se še enkrat pogledala v zrcalo, toda Trumorov jo je prijel za roko, ji pomagal obleči plašč in jo rahlo odvlekel k izhodu. Varja — je vzkliknH pesnik in jo ves zamaknjen pogledal — danes ste res očarljiva. Stisnil je krepkeje njeno roko in kar ni mogel odvrniti od nje pogleda Avto je zavil iz mesta in Varja je bila vsa srečna. Varja, danes ste tako nenavadno lepa — je zašepetal pesnik ves v ognju. Varja je bida vesela, celo razigrana ka kor brezskrben otrok. Zavest, da ima no* eleganten klobuček, ki ji Izredno dobro pristoja, jo je ovenčala z nenavadno lepoto. To mora biti krasno, če ima lahko ženska vsek dan drug klobuček — je pomislila zboristka Varja, boječ se. kakšen vtis je napravil njen modri klobuček na T rum o rova. Smehljala se je zadovoljno in čez nekaj časa jc vprašala: Ali jc vam všeč moj novi klobuček? — Da, — je odgovoril pesnik brez prepričanja. — Modra barva mi dobro pristoja, kaj ne? Ali imate tudi vi radi modro barvo? Ta odtenek modre... — Modre? — jo je prek mil Trumorov začudeno. — Da, zelo temna je. dovek bi skoraj rekel, da je klobuček črn ... VaTJa se je zasmejala in si mislila: — Križ božji, ti moški... niti modre barve ne razločujejo od črne. Varja se jc odpeljala s pesnikom v gozdič za mestom. Večerjala sta v elegantni restavraciji in preživela večer zelo prijetno Ko sta se vrnila z izleta v mesto, se je Trumorov nežno poslov-I od nje. Varja se je blaženo smehljala gredoč po stopnicah v svoje stanovanje. Mislila si je: Tak uspeh lahko doseže samo dama v novem klobučku. Vstopila je veselo prepevajoč v svojo sobico. Naenkrat je pa onemela in nasmeh ji je zamrl na ustih. "rarja je osupniila in pogledala široko odprtih ust na stol ... Tam je ležal njen novi modri klobuček. Bila je tako presenečena in zbegana po nenadnem pesnikovem prihodu, da je v naglici ki razburjenju zamenjala klobučka, ki ju je prav tedaj primerjala m pomerjala pred zrcalom ... — Hm ... To je krasno — všeč sem mu bria zaradi svoje lepote, ne pa zaradi novega klobučka... Toda zakaj sem bila vprav danes tako lepa in zapeljiva? Mala zboristki Varja je sedla na posteljo m se zamislila. Videla je, da se je vsa njena teorija o sreči žensk, ki imajo mnogo klobučkov, kar na lepem klavrno razblinila v nič. * Varja je globoko vzdihnila. Potlej je pa stopila pred zrcalo ter jela po vrsti primerjati modri m črni klobuček. Waterpolo Jadran : Ilirija 3 : * S tem je bilo zaključeno tekmovanje v liginem plavanju. Sledila je po kratkem odmoru \vaterpolo tekma med Jadranom in Ilirijo. Vrhovnemu sodniku Otrubi in sodnikoma na golu Trampušu in Bakotiču sta se predstavili moštvi v sledečih postavali: Ilirija: Linhart, Žiža. Skap'n, dr. \Vilfan, Dragic, Kveder in Skarpa: za Jadran: Mihcvilovič. Giovanelli, Bakašun. Fetronič, Pavičič, Brajnovič in Matosič. V splošnem igra ni bila napeta in tudi ne dobra. Hirijani kakor tudi Jadranaši so vobče pokrivali in dodajali žogo skoraj bi rekel skozi vso igro slabo . Kratek potek igre: Takoj v začetku je bila odprta igra in je bila Ilirija v polju nekoliko boljša. Hveder i^a pozicijsko dobro, podaja pa zelo slabo s predolgimi pasi, zato je dobil žogo največkrat nasprotnik. Sodnik izključi zaradi preostre igre enega Ilirijana in Jadranaša. Takoj nato pade gol za Jadran 1:0. Igra postaja nekoliko nefair. Jadran izsili kot. V splošnem ima Jadran v tem delu več od igre. Posledica je bil drugi gol. ki ga zabije zopet Giovanelli za Jadran 2:0. Ilirija začne popuščati. Igra samo z dolgimi pasi, znajde se šele po nekaj minutah in doseže po Dragiču gol 2:1 za Jadran. Igra se zopet v polju z menjajočo se srečo. Ilirija zaradi slabih strelcev zamudi veliko šans. štiri ali pet zaporednih strelov z.grcši cilj. Po dolgem pasu Jadranaša zabije Pavičič popolnoma nepričakovano tretji gol za Jadran 3:1. Ta gol je padel oziroma je bil dosežen zaradi slabega kritja Ilirijanov. Nato polčas 3:1 za Jadran. Drugi polčas se je začel brez odmora in to na izrecno prošnjo Jadranašev, ki jih je zelo zeblo. Igra je bila odprta, vendar je bila Ilirija boljša kaker v prvem polčasu. Spremlja jo precej smole v streljanju, ker je bilo zopet nekaj sigurnih z srodi t kov zamujenih. Zaradi preostre igre sodnik izključi Škarpo in Pavičiča. 2oga drči in prehaja iz polja v polje in se igra samo z dolgimi pasi r.a srečo. Kveder zastrelja veliko sigurnih strelov. Kljub temu se mu pa posreči, da ob koncu igre zabije drugi gol za liri j o in s tem postavi končni rezultat 3:2 za Jadran. S tem se je plavanje in waterpolo v liginem tekmovanju končalo. V izrecno zadovoljstvo moram ugotoviti, da se iliri-janska plavalna ekipa od tekme do tekme tako izboljšuje, da moramo sigurno pričakovati, da bo tudi v prihodnji liginl tekmi s sušaško Viktorijo. Id je trenutno nnjjačja za Ilirijo, izpolnila naše nade. Tekma bo 3. septembra v kopališču Ilirije. Kratek pregled liginega tekmovanja 1. Ilirija 62.S5. 2. Viktorija 61.25, 3. Jug 60,85, 4. Jadran 45.75 5. ZPK 44.91. Vidimo torej, da je Ilirija skoraj siguren kandidat za prvo mesto. Odločila pa bo o tem tekma s sušaško Viktorijo. Kakšna bo letošnja sadna letina Prav dobre letine ni v nobenem okraju — Pridelek jabolk povprečno srednje dober Ljubljana, 23. avgusta je slaba sadna letina. Dobre letine, odnos- Po tako izredno hudi zimi ni mogel nihče pričakovati dobre sadne letine letos. Mnogo sadnega drevja je pozeblo in trajalo bo več let, preden si bo zpet dobro opomoglo. Ker je pa dolga zima dolgo zadrževala drevje, da ni moglo začeti zgodaj cveteti spomladi, so nekateri napovedovali, da bo letos kljub vsemu precej dobra sadna letina, češ drevje je odevetelo pozno, da slana ni mogla napraviti škode. Vendar tudi letošnje leto ni bilo izjema; zelo redko se zgodi, da bi bila sadna letina dobra po vrsti v dveh letih. Zima je nedvomno sadju bolj škodovala kakor koristila. Tudi, ko je drevje cvetelo, vreme ni bilo povsod ugodno in že kmalu spomladi so sadjarji sprevideli, da se ne bodo mogli veseliti dobrega pridelka. Ko so spomladi zorele črešnje. naše prvo sadje, je vladalo več tednov neugodno, deževno in hladno vreme. Češnje niso mogle zoreti in zaradi neprestanega dežja so začele pokati in naglo gniti. Zato letos ni bilo naprodaj mnogo lepih in res sladkih Črešenj. Slabo vreme je pa tudi pozneje oviralo rast in zorenje drugih vrst sadja. Zgodnje hruške so letos začele mnogo bolj pozno zoreti. Vreme seveda tudi vpliva, da sadje ni tako lepo kakor bi bilo sicer. Hruške pri nas le zelo redko dobro obrode v več okrajih v enem letu. Prav dobre letine ni letos v nobenem okraju. Za ocenitev sadne letine poznajo sadjarji 5 stopenj: prav dobra, dobra, srednja, slaba in prav slaba. Dobro so hruške obrodile po cenitvi v začetku tega meseca v logaškem in sobo-škem okraju. V osmih okrajih je srednja letina: lendavskem, dravograjskem, kamniškem, kranjskem, v ljubljanskem okolišu, mariborskem, desni breg, radovljiškem in škofjeloškem. Slaba letina je v 10 okrajih, v šestih pa prav slaba. Se mnogo slabše kažejo slive, ki so lani izredno dobro obrodile. V 15 okrajih je letina prav slaba in v 6 slaba. Srednja letina bo samo v kamniškem in laškem okraju, a v treh okrajih pridelka sploh ne bo: v litijskem, v Ljubljani in okolici. Na naš trg bodo torej prihajale v glavnem le bosanske slive, ki so jih že začeli prodajati, a letos bodo seveda dražje kakor lani. Najbolj lju-i zanima, kako so letos obrodile jrblane. Izmed vseh vrst sadja bo jabolk še največ. Vendar tudi pridelek jabolk ne bo v nobenem okraju prav dober. Dober pridelek jabolk je bil ocenjen samo v gorajegrajskem in dravograjskem okraju. V 11 okrajih bo letina srednja: v lendavskem, kamniškem, konjiškem, kranjskem, ljutomerskem, logaškem, v obeh mariborskih, soboškem, ptujskem in radovljiškem. Slaba letina se obeta v 8 krajih: brežiškem, celjskem, krškem, litijskem, v obeh ljubljanskih, v novomeškem, v slo-venjgraškem in škofjeloškem. Prav slaba letina bo v 4 okrajih: brežiškem, črnomelj-skem. laškem in šmarskem. Pri presoji sadne letine po okrajih pa je treba upoštevati, da odloča predvsem, koliko bo pridelka, kakšna je sadna letina v izrazito sadonosnih okrajih, in sicer v mariborskem levi breg, v ptujskem ljutomerskem in morda še v šmarskem. Vedeti morate, da ima samo mariborski okraj levi breg, več sadnih dreves kakor vsi okraji bivše ljubljanske oblasti. V tem okraju tudi pridelujejo že dolgo največ jabolk za izvoz. Kakor rečeno je tam letina letos sredrija\ to se pravi ne dobra, pa tudi ne slaba. Računajo, da bo letos pridelanih za izvoz 800 do 100 vagonov boljših sortiranih jabolk. Vendar je zdaj še prezgodaj presojati, koliko bo znašal izvoz. Pozna jabolka še ne bodo tako kmalu zrela in slabo vreme lahko Še zelo vpliva na pridelek, ki se pa več ne more popraviti, Čeprav bo vreme ves čas ugodno. Koščičasto sadje je letos v splošnem slabo obrodilo. To velja tudi za marelice. Dobra letina je bila samo v konjiškem okraju, v 11 okrajih je bila prav slaba, v 4 slaba in le v dveh srednja: v dravograjskem in radovljiškem. Tudi breskve, ki jih pridelujejo največ v vmorodnih okrajih, so slabo obrodile. Zato so tudi zdaj uvožene Iz južnih krajev, sicer lepo blago, še tem dražje. Breskve niso dobro obrodile v nobenem okraju, srednja letina je pa bila ocenjena samo v dravograjskem in slovenjgrajskem okraju. V 7 okrajih je prav slaba letina in v 9 slaba, V Ljubljani in okolici letos breskev ni. Kaže, da bodo tudi orehi letos precej dražji kakor lani. Prav slaba letina bo celo v 14 okrajih, med njimi tudi v črnomelj-skem, odkoder Ljubljana prejema največ orehovih jedrc. Slaba letina bo v 6 okrajih, med njimi tudi v obeh mariborskih, srednja pa v slovenjgraškem in škofjelo- no dobrega pridelka si pa ne smemo obetati nikdar v deževnem letu. V začetku avgusta ocena vinogradov še ni bila tako slaba, sedanje deževje pa grozdju nedvomno ne more koristiti. Dobra letina se je obetala v mariborskem okraju levi breg, v vseh drugih vinorodnih — v poštev jih pride 12 — pa srednja, enako na Štajerskem kakor Dolenjskem. Kakor vse, tudi grozdje letos počasneje zori, česar se vinogradniki ne vesele, kajti pri daljšem zorenju je nevarnost bolezni in škode mnogo večja. Iz Trbovelj — Poroka, V soboto sta se v Zagrebu poročila gdč". Dragica Tomanova, sestra zhanega tukajšnjega trgovca g. Vili-balda, in g. Dominik Rode, veterinar, po rođu iz Dev. Mar. v Polja. G. Rode jc iz ugledne napredne in sokolske rodbine. Je zabaven družabnik in tudi vnet lovec. — Mlademu paru izrekamo iskrene čestitke in mu želimo mnogo sreče. — Nov grob. V torek je umrl med prevozom v bolnico po hudi bolezni v najlepši dobi 45 let naš dolgoletni naročnik, rudar g. Ivan K r m e 1 j. — Pokojniku bodi ohranjen blag spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! — Sklad za obrambo prod Ictalskind napadi. Banska uprava dravske banovine je S. t. m. odobrila pravilnik o ustanovi.vi, uporabljanju in upravljanju sklada za obrambo pred letalskimi napadi. Da krije izdatke za obrambo pred letalskimi napadi, je sklenil občinski odbor občine Trbovlje na podstavi zakona o občinah, da se ustanovi pri občini Trbovlje po.-cben sklad za protiletalsko obrambo. Sklad upravlja občinska uprava. O njega stanju se vodi poseben blagajniški dnevnik, o imovini pa poseben inventarni zapisnik. Dohodki sklada se bodo stekali iz zato določenih prispevkov občine iz vsakoletnega občinskega proračuna, prav tako iz prispevkov države in banovine, kakor tudi iz prosto /o jnih prispevkov in daril. Ako bi ie sklad ukinil, pripade vsa preostala imovina občini. — Delavcem in delavkam! Tukajšnja občina je prejela obvestilo, da se lahko zaposli več delavcev in delavk iz Trbovelj pri obiranju hmelja v Savinjski dolini. Zaposlitev se dobi takoj. Vsi, ki žele nastopiti delo, naj se zglasijo pri tamkajšnjem podžupanu g. šventnerju. Plača znaša 2 din 75 par na uro brez hrane, s hrano pa po 1 din 75 par na uro. — Športni dan SK Amaterja, V nedeljo 25. t. m. bo imel SK Amater svoj 14. športni dan. Program prireditve je precej pester. Za dopoldne je Amater razpisal krasen pokal. Na turnirju sodelujejo: SK Radeče, SK Retje, Dask in Amater II. Vsa ta moštva so si dokaj enakovredna, edino o SK Retje moremo reči, da je najresnejši kandidat, da si pokal pribori. Tudi za popoldne je program precej zanimiv. V pred-tekmi se srečata za finale zmagovalca iz dopoldanskih tekem. Ta se prične ob 3.30. Za glavno tekmo je pa Amater v razgovorih s SK Concordio iz Zagreba. Prijatelji nogometa so vsi vabljeni, da pridejo v nedeljo na športni dan Amaterja, ki se bo vršil ob vsakem vremenu. — Teeaj o kapunjentu. Kmečko nadaljevalna šola v Trbovljah priredi v nedeljo 25. t. m. ob 15. pri posestniku g. Dominiku Kolencu, p. d. Borini, v Gaberskem tečaj o kapunjenju petelinčkov. Petelinčki naj bodo stari 3 mesece, Štajerske rjave pasme, ter 24 ur brez hrane in vode. Vabljeni so vsi perutnina rji, da prineso petelinčke h kapunjenju. — Podpore popi a vijencem. Rdeči križ v Trbovljah je podelil doslej podpore 11 po-plavljencem in sicer v zneskih po 500 din in po 100 din. Podpore so deležni samo tisti prosilci, katerih življenjski obstoj je postal ogrožen zaradi poplave. — Pustošenje Trbovljščlce. Trboveljska dolina je bila pred dnevi zopet močno opustošena. Potok, ki ga je ob suhih dnevih komaj opaziti, je nenadoma postal deroč hudournik, ki je daleč naokrog opustošil zlasti gornji kot našega trga. Jemal je trate in njive s seboj. Za njimi je ostala le široka struga, polna kamenja in izkoreninjenih dreves. Vestni gasilci so takoj stopili v akcijo, da so obvarovali prebivalstvo večje škode. Po takih elementarnih nezgodah stopi vedno v ospredje vprašanje reguliranja potoka, ki ga bo treba izvesti. — GospodarsKo predavanje, v četrtek, dne 29. t. m. priredi Društvo hišnih in zemljiških posestnikov v Trbovljah zanimivo in potrebno gospodarsko predavanje o znižanju obrestne mere, o novih gospodarskih uredbah ter o akciji za regulira- škem. Dober pridelek se obeta le v kamni- I nje trboveljskega hudournika, ki je že to-škem okraju. i likokrat povzročil posestnikom ogromno Vinska trta včasih obrodi dobro tudi, ko škodo. Stran 6 >SLOV£NSKl NARODi, sobota, 94. arsust* 1940. Stcv. 193 S hitrostjo svetlobe v vseitiirje Kako daleč so od nas najbližji svetovi — 300 milijonov solne v Mlečni poti Ze dolgo sanja človek, o tem, da bi zapustil zemljo, o možnosti dvigniti se v vse-mirje, ogle ati si od blizu daljne svetove in iskati življenje na njih. Mislimo s raketo, ki bi mogla premagati privlačnost naše zemlje. Ali bi nam res prinesla nova dognanja? Ali pa bi bili razočarani v svojem pričakovanju ? Poskusimo dati letalu največjo možno hitrost. Imamo razlog omejiti jo na premikanje svetlobe. Ne kaže nam biti hitrejši. Naša raketa bi morala imeti neskončno gmoto in debelost enako ničli. Saj si že tako hitrost svetlobe ne moremo mistiti. ker znaša 300.000 km v sekundi. V eni sekundi bi bili že daleč onstran luno, v osmih minutah bi dosegli solnce. še 12 minut pa bi bili pri Merkurju, Veneri in Marsu. V petih urah bi zdr- veli mimo sveta malih planetov, p.-^peii bi do Jupitra, Saturna, Urana, Neptuna in Pluta. Nismo sicer še na meji solnčnega sistema, pač smo pa že tam, kamor prihajajo kometi. Na našo raketo padajo ves čas z ogromno hitrostjo delci snovi, ki jih vidimo na zemlji kot meteorje. Smo v meJzvezd-nem prostoru, navidez praznem in vendar napolnjenem z gmoto. Na vsakih nekaj kubičnih centimetrov pride tu en neznaten atom. V daljavi žari kot jasna zvezda Solnce in v njegovem siju se skrivajo Venera, Mars, in Merkur. Ozremo se na nebo. Ista sozvezdja, kakor da nismo skoraj 6 milijard km od zemlje. Pot nas vodi naprej. Dobra štiri leta bi rabili, da bi prišli do najbližje stanice, do Ilichela^ ova nesmrtna ubica Ko mu je bilo 60 let, se je zaljubil v lepo vsTovo pavijskega vojskovodje Fcvzanta Avalesa i V nasprotju z Beethovnom je bil slavni kipar, slikar, graditelj in pesnik toliko srečnejši, da je mogel svojo veliko ljubezen do ženske polno doživljati in da mu je bila ljubezen vračana. Michelangelo se je seznanii leta 1536 z ženo slavnega pavijskega vojskovodje Fer ranta d'Avalosa Viktorijo Collana. Po nesrečni moževi smrti leta je hotela Viktorija stopiti v samostan, toda sam papež ni dovolil, da bi ta krasna žer.ska lepota ugašala med samostanskimi stenami. Michelangelu je bilo že 60 let, ko je Viktorijo prvič videl. Njena očarljiva lepota je tako vplivala nanj, da je povDem podlegel čarom te žene. Izraz njegovega očaranja so bili najprej i soneti, iz katerih veje čista in vroča ljubezen. Viktorijine pesmi so izšle prvič leta 1538 in po vsej Italiji so jih z navdušenjem ; brali. Iz teh globoko občutenih pesmi odmeva harmonija, pa tudi njena ljubezen do Michelangela, mojstra, ki je Viktorijo prav tako očaral s svojih duhom, kakoi je ona njega s svojo lepoto. Jesen Michel-angelovega življenja je bila tako pozlačena z duhovno družbo z ženo. ki je našla svoj izraz še v novi poglobitvi umetniškega navdahnjenja tega velikega genija. Viktoriiina smrt leta 1547 je globoko posegla v Miche^angelovo življenje. Slavni mož nikoli ni mogel pozabiti te ženske. V njegovih delih naletimo tudi pozneje pogosto na spomine na »njegovo nesmrtno ljubico«, ki je nosil Michelangelo njeno podobo v srcu do svoje smrti. ZDRAVJE JE PRVO ~™~" Ravnatelj kaznilnice: Ker boste jutri obešeni, vam dovolim danes kaditi, Obsojenec: Hvala, gospod ravnatelj, ka-ja nikoli ni koristila mojemu zdravju. Le malo velikih umetnikov je bilo, ki bi v njihovem življenju in umetnosti ženska ne imela vloge. Znana je ganljiva zgodba Beethovnove ljubezni do ženske in znano je, kakšen pečat je pritisnila njegovim delom lepote in večno živih motivov. Skoraj podoben raj ljubezni je doživel tudi mojster vseh vekov Michelangelo Buonarroti. medlo svetlikajoče se Proadme Centauri kmalu potem pa tudi Alfe Kentaura okrog katere se Proxima suče. Alfa Kentaura je zvezani pritlikavec, velik približno tako kakor solnce. Takih zvezd bi srečali na svoji poti več. Do prve velike stanice do jasno belega Siria bi prispeli šele čez 9 let. Mimo Wege tad zdrveli šele po 25 letih, mimo Arktura pa po 40. Pot bi nas pa de vedno vodila skozi oblak, kjer je razmeroma mnogo zvezd. Rili bi v lokalnem sistemu kakršnih je v mlečni poti zelo mnogo. Solnce je oddaljeno 300 svetlobnih let od njenega središča. črim bi pa zapustili to oblast, bi sreča-vali zelo malo zvezd. Potrebovali bi pa cela tisočletja, da bi jih pustih za seboj, žarek, ki je zapustil našo zemljo ob Kristusovem rojstvu se šele zdaj bliža njihovi mejL Po 20 tisoč letih pride ta žarek na rob mlečne poti. Ozrimo se nazaj na svet. ležeč za nami. Vidimo, da ima obliko leče. To je ogromna spirala, ki se suče zelo hitro in vendar rabi za en obrat nad en milijon let. Sto tisoč let bi rabila naša raketa, da bi preletela ob tej leči. Celo večnost bi pa rabili za polet od ene stanice do druge. A v Mlečni poti jih je 300 milijonov. čez nekaj deset tisoč let bi bili na meji našega velesistema. Na nebu se je bistveno jzpremeniia razporeditev zvezd. Zdaj vidimo le malo raztresenih zvezd, druge so v meglenih skupinah. Takih meglovin, toda večinoma zelo majhnih, vidimo okrog sebe mnogo. In vendar poznamo že vse z zemlje. To so daljne Mlečne poti, katerih svetloba rabi pogosto več sto milijonov svetlobnih let, da pride do nas. Pred takimi razdaljami je cela naša pot skozi svetovje prava ničla. Najbližja taka meglovina je oddaljena od nas nad 700.000 svetlobnih let. Z zemlje amo jo videli v sozvezdju Trikotnika, in blizu nje je druga velika meglovina v AjKiromedi. Ta je oddaljena od solnca 8 trilijonov km. Od Mlečne poti se skoraj ne razlikuje. Primerjamo obe spirali. Tudi ta obsega 300 do 400 milijonov solne, enako kakor vsaka izmed teh komaj vidnih meglenih peg, ki jih je na nebu raztresenih nad tisoče. Vračamo se z romanja, z 8 trilijonov km dolge poti, ki nas leči od zemlje, od velike meglovine v AncromedL Milijone solne smo srečali na svoji poti. Morda bi našli tudi svetove, na katerih kipi življenje. In vendar kaže pogled na spirale, da nismo bili nad zvezdami dalje, nego na zemlji. Niti za ped se nismo približali mejam končnega vsemirja. In čeprav se tega zavedamo, ne zmanjša to nič našega hrepenenja spoznati od blizu te daljne svetove. Človek navzlic vsemu hrepeni po tem, da bi spoznal vsaj najbližje svetove našega solnčnega sistema, da bi se mogel dvigniti z medzvezdnim letalom v vsemirje. Čudne navade Japoncev Poleti pritiska včasih na Japonskem tako huda vročina, da se ljudje skrivajo pred njo, kamor le morejo. Tudi potnikom na železnicah ne prizanese. Ljudje si pomagajo, kakor vedo in znajo. V vlakih ne odlože samo klobukov in čevljev, temveč tudi obleko, tako da se vozijo mnogi v samem perilu in nogavicah. Evropci se seveda temu čudijo, kajti na evropskih železnicah bi potnika kaj hitro pognali iz vlaka, če bi se v njem slekel. Zanimivo je tudi gledati Japonce, kako jedo. Cmokajo namreč tako navdušeno, da se sliši daleč naokrog. S tem izražajo svoje zadovoljstvo z jedjo. Tudi pijačo požirajo tako. da se sliši vsak požirek. To je neke vrste vljudnost, ki se zahteva prav tr.ko, kakor mora Japonec med pogovorom rkozi zobe. da bi pokazal, da se od same vljudnosti kar duši. Pilctk?, ki ne zna letati Med poletom nad ameriškim mestom Utica se je obrnila k pilotu ženska srednjih let s presenetljivim vprašanjem: — Ali mi dovolite nekaj časa pilotirati? Presenečeni pilot je zajecljal: — Gospa Jamesova, kaj pa vi veste o letanju ? Na to mu Jamesova ni odgovorila. Lahko bi mu bila rekla, da je letala, ko je bila skoraj še otrok in da je bila prva ženska na svetu, ki je letala na VViightovem dvo-krilniku. Odgovorila mu pa ni, temveč je mirno sprejela opazko, da sim letati samo kdor ima dovoljenje od v.ade. Anna Jamesova, ijiaika, pisateljica in bivša letal-ka, ki je hotela pred leti zapustiti gledališče m se posvetiti letalstvu, je dejala na koncu poleta smeje, »da je lepo tudi za navadnega potnika'-«. Prvič je letela preci 27 leti. Leta 1912 je dosegla ženski vztraj-noetni rekord s poletom, ki je trajal 37 Mihail Zoščenko: Peč Peč imamo zelo slabo. Kar je res je res. Vsa moja družina se duši in zastruplja z ogljenim plinom. In ta stari vrag, predsednik stanovanjske komisije, ie noče in noče popraviti. Varču.ie. Nedavno so si našo peč ogledali. Zapahce v dimniku so pregledali, vsako malenkost so si ogledali, celo glavo so vtaknili v samo peč. — Nič ji ne manjka — so dejali. — Tu se da stanovati. — Tovariši. ~~ sem dejal. — Sram vas bodi, da tako govorite. »Tu se da stanovati « Nam se pa dela vsem slabo od teh vaših peči. Včeraj je postalo slabo celo mački, bruhala je v če-ber. Vi pa trdite: Tu se da stanovati. Ta stari hudič pa pravi: No, bomo pa poskusili, če se iz vaše peči kadi ali ne. Če nam postane slabo — vaša sreča — pustimo peč popravit-' ce nam pa nič ne bo. izvolite oprosti'.: da smo se pri vas pogreli. Zakurili smo v peči. Sedli smo okrog nje. Sedimo in vohamo. K samemu dimniku je sedel predsednik, kraj njega tajnik Gribojedov, na mojo posteljo pa blagajnik Kmalu se je jela soba po'niti z dimom. Predsednik voha. voha in pravi: — Ne, ničesar ne čutim Diši po toplem zraku in to je vse. In ta cigan blagajnik mu pritrjuje: iuje: — Cisto dobra atmosfera. Dobro se tu d ha V glavi se človeku od tega ne vrti. Jaz imam v • stanovanju slabši zrak. pa vendar ne godrniam no nepotrebnem. Tu je pa povsem čist zrak. — Kako to. čist zrak. prosim vas. — pravim, — le poglejte, kako uhaja plin. Predsednik predlaga: — Pokličite mr.čko. Če bo mačka mirno sedela, je to dokaz, da ie reč v redu 2ival je vedno v tak:h stvareh pravična. Na mačko se lahko zanesemo. Pride mačka Sede na posteljo. Sedi sedi in nič ne reče Čžs*o mirna je No seveda, malo se je temu že privadila. — Peč je dobra. — ie dejal predsed nik. — jprostite. Kar je jel blagajnik mencati. — Nujno delo tmarn veste, mudi se mi. se izgovarja Srm pa ie ves zelen komaj še vzdrži na negah. Predsedn k pravi: — Tako? poidemo vsi — In že odh; ti k oknu V §r*r»riie diha Vlečem k ^ hn° — IH'«4VPo-litiken«, češ da je preneslo pomladni ekvinokcij iz marca na april. Začelo ml je šumeti v ušesih in slabo mi je postajalo. Moje dobro ime in moj dober glas sta bila izgubljena, moja novinarska kariera se je končala naglo in sramotno, še preden se je bila prav za prav začela. Odšel sem k glavnemu uredniku. Nekaj časa me je z zanimanjem poslušal, potem me je pa nenadoma prekinil rekoč: Oprostite mladi gospod, saj ne vem o čem prav za prav govorite. Jecljaje sem ponovil svoje priznanje. — Dobro, vi ste tisti, ki je napisal, da je pomladni ekvinokcij v aprilu. — Malo je pomislil, potlej je pa nadaljeval: Ne spoznam se toliko na podrobnosti, vendar bi se pa lahko postavil na stališče, da je po vašem mnenju ekvinokcij na severnem tečaju v aprilu. — Odgovoril sem mu ves potrt, da to ne gre. — Nikar si ne belite glave dragi moj — je nadaljeval glavni urednik, saj to je golo naključje, da se izmenuje ta mesec marec in ne april. Sicer pa kaj pomeni en mesec v primeri z odkritjem severnega tečaja? Potem je pa priznal, da mu moje Izmišljotine z ekvinokcijem ugajajo. Od tistega dne sem bil stalen sotrudnik »Politiken«. Uredništvo je počastilo vse tuje novinarje s sijajno gostijo, med katero je prišla brzojavka, da se je admiral Peary vrnil s severnega tečaja in da zavrača vse Cookove trditve. Nastala je velika zmeda. Uredništvo »Politiken« je seveda moralo zagovarjati dr. Cooka dokler je le moglo, ker bi se bilo sicer samo osmešilo ln tako ga je zagovarjalo, dokler sleparija v celoti nI prišla na dan. Fordov muzej v D ea bornu Muzej, ki ga je ustanovil v Deobornu v državi Michigan ameriški avtomobilski kralj Henry Ford, je na prvi pogled zelo zanimivo in veliko poslopje, saj zavzema 32.500 kv. m površine. Njegov temelj je zmes iz treh zgodovinskih poslopij Amerike, napravi pa prijeten vtis. V splošnem ima enako kulturno nalogo kakor nemški muzej v Miinchenu, da namreč prikaže tehnične pridobitve v službi humanosti. Tu je prikazana vsa zgodovina poljedelstva, industrijske proizvodnje, prometa in obrti Od primitivnih plugov do modernega električnega traktorja, od prvega Fordovega avtomobila do njegove 25milijon-skega je tu lepo v redu razstavljenih. V muzeju so tudi celi vlaki in letalske eska-drile. V parku stoje rekonstruirana nekatera zgodovinska ameriška poslopja. V muzej so prenesli tudi Edisonov prvi laboratorij in njegovo stanovanje v Menlo-Parku, kajti Ford je bil velik občudovalec tega slavnega izumitelja, Rast dreves Japonski učenjak Hirokihi Nakšima je skrbno proučil splošno domnevo, da rasto drevesa samo poleti, pozimi pa da utrjujejo svoje korenine. Prišel je do zaključka, da rast dreves ni tako enostavna, kakor bi človek na prvi pogled mislil. Drevesa ne rasto skozi vse leto, temveč samo do prve polovice julija, zato pa izkoristijo ta čas temeljito. Ne rasto pa redno samo v tem času. Kakor si razdeli človek dan na ure dela in počitka, tako rasto tudi drevesa samo ob določenih urah. Drevesa rasto proti večeru, ko se rast naglo nadaljuj«. Froti jutru pa začne pojemati, in čim vzide solnce rast povsem oreneha. Ob solnčnem vzhodu nastane nekakšna reakcija. Ob solnčnih dneh rasto drevesa mnogo hitreje, kakor če je oblačno Solnce torej odločilno vpliva na rast Hreves. Nedelja, 25. avgusta. 8: Jutrnji pozdrav. — 8.15: Citraški iueti (Mezgoiits, Peklar). — 9: Napovedi. poro-Mla. — 9.45: Verski govor (dr. Vilko Fajdga). — 10: Za krajši čas (plošče). — 10.15: Samsspevi Mare Petrč, pri klavirju prof. Llpevšek. — 11: Prenos promenadnega kencerta vojaške godbe — 12: Naši pevci (plošče). — 12.30: Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 17* Kmet. ura: Zaščita kmečke posesti in zadružništvo (dr. Jože Basaj). — 17.30: Veseli godci, vmes balalajke in mandoline (plcšče). — 17: Napovedi, poročila. 19.20 Nac onalna ura: Problem karikature v najem nacionalnem življenju (Niko Pirnat) Ljubljana. — 19.40: Objave. — 20: Mojstri violine (pioSBe). — 20.30: Pevski in orkestralni koncert. Sodelujejo: Anton Orel, prrf. L povžek < spremljava) in ra dijski orkester. — 22- Napovedi, poročila — 22.15: Zvoki za ples (plošče). ponedeljek, 26. avgusta. 7: Jutrnji ppžSrav. - 7.05. Mapoved-poiocila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Charlie Kunz Igra šlagerje (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. 19.20: Nac. ura: Dramski element v naših narodnih pesmih, (dr. Vinko Vitezica Bgd). — 19.40: Objave. — 20: O šahovskem turnirju v Celju poroča Mirko Kragelj. — 20.10: 2idje v minulih stoletjih, (prof. LeQ Pettauer). — 20.30: Pevski in orkestralni koncert slovanske glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos z restavracijskega vrta »Zvezde«. Tort«k, 27. avgusta. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročala. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Pisana šara (plošče). — 12.30: Poročia, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Kako je Jelačič postal ban (dr. Nikola Lalić iz Zagreba). — 19.40: Objave. — 20: Deset minut zabave (Fran Lf-pah). — 20.10: Vulkanska gibala človeške duše (prof. Etbin Boje). — 20.30: Pevski zbor »Cankar«. — 21.15: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Wurliške orgle in havajske kitare (plošče). Sreda, 28. avgusta. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, porodila, — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Operne uverture (ploSce).— 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Cimermanov kvartet. — 14: Poročila. — 18.30: Mladinska ura: Simboli v delih Ivana Cankarja (prof. Fr. Vodnik). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Nušič in narodno gledališče v Skopi ju (prof. Petar Mitropan). — 19.40: Objave. — 20.10: Delavčevo domoljubje in gospodarsko vprašanje (Milan Valant). — 20.30: Pevski koncert Borisa Popova. — 21.15: Citraški trio »Vesna«. — 22: Napovedi, poročila, — 22.15: Sladkarije (plošče). Četrtek, 29. avgusta. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Bolgarska glasba (plosce). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. _ 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Kje vse so bile seje Narodne skupščine v Beogradu (Dimitrije Djordjevic iz Beograda. — 19.40: Objave. — 20: Deset minut zabave. — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 20.30: Veseli trio. — 21.15: Reproduciran koncert. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dobro voljo (radijski orkester). Petek, SO. avgusta. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Nase pesmi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert jugoslovanske glasbe (radijski orkester). — 14: Poročila. — 14.10: Tedenski pregled Tujsko-prometne zveze. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Naši ljudje doma in v Ameriki (Branko Stražičič iz Zagreba). — 19.40: Objave. — 20: Za planince. — 20.10: Vzgojna posvetovalnica (Vida Per-šuh). — 20.30: Pevski in orkestralni koncert. Sodeluje: Akademski pevski in orkestralni orkester. — 22: Napoved4, poročila. — 22.15: Samospevi Valči Smer-koljeve, pri klavirju prof. Lipovšek. Sobota, si. avgusta. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15- Pisan »venček veselih zvokov. — 10: Prenos otvoritve ljubljanskega velesejma. — 12: Malo na gosli in malo na bas. pa še trobenta, da kraiši bo čas (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Malo na gosli, malo na bas. pa še trobenta da krajši bo čas (plošče) — 14: Poročila. — 17: Otroška ura (Mileva Ukrnar-Boltarjeva). — 17.30: Od bajke do bajke (plošče). 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Ob lOOletnici božje poti Sv. Križ pri Belih vodah (Boris Orel). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Zračni promet v 1. 1940. 'dr. Mih Smimov iz Beograda). — 19.40: Obiave — 20: Zunanie nolitlčn' preerled (dr. A Kuhar). — 20.30.: »Smo skuhali iovtipov zmes. natresli godbe. pesmi vmes«. Pisan večer 9 petjem. gc**x> ln šalami. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za *-esel konec tedna igra rad*j*.ki orkester. Btev. 1Q3 > SLOVENSKI NAROD«, sobota, 24. avgusta 1940. Stran 7 n Preureditev ljubljanske železniške postaje Delo, razdeljeno na več etap, so že začeli — Stroški bodo znašali okrog 4 milijone — Preureditev, čeprav začasna, nujno potrebna zaradi živahnega potniškega prometa Ljubljana, 24. avgusta Potniki sami so že lahko opazili, kako silno je narasel potniški promet na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Ob neki priliki je bilo ugotovljeno, da je na našem kolodvoru celo živahnejši promet kako na beograjskem. Dovolj so tudi že pisali strokovnjaki in laiki o zastarelosti železniških naprav na naši postaji, zlasti v zvezi z načrti o celotni in definitivni preureditvi ljubljanskega železniškega prometa. Javnost sama je pa bila nekaj časa vendar napačno poučena o bistvu preureditve železniškega prometa v Ljubljani, ker so nekateri prikazovali razne zamisli kakor da gre n. pr. samo za ureditev križišč železnice s cestami. V resnici je treba razumeti pod ureditvijo železniškega prometa v Ljubljani cel kompleks tehničnih del, ki so vsa med seboj v tesni zvezi. Pri tem se moramo zavedati, da so postale nekatere preureditve tako nujne, da jih več ne morejo odlagati, če hočejo promet sploh še vzdrževati. VELIKE PROMETNE TE2AVE NA POSTAJI Laikom je težko opisati, kako velike težave morajo premagovati železničarji na glavnem kolodvoru, da se promet še sploh odvija. Vedeti moramo, da se naša postaja ni mnogo spremnila v stoletju, odkar je bil pri nas uveden železniški promet (1.1849). Kako naj tirne naprave služijo sedanjemu izredno živahnemu prometu, če so ustrezale le začetnemu razvoju, ko je vozilo le po en par mešanih in potniških vlakov, med tem ko jih zdaj vozi do 14 parov brzih in 40 potniških na dan? Nad 100 rednih osebnih vlakov mora sprejeti ljubljanska postaja na dan in železničarji jih morajo odpremiti na petih kratkih tirih, od 150 do 300 m dolgih. Ti tiri so oddaljeni med seboj le po 4.75 m. Potniki so pogosto v smrtni nevarnosti pri vstopanju in izstopanju z vlakov, ko si iščejo pot med labirintom vagonov, saj ni nobenega med-tirnega perona, človek se vprašuje, kako je sploh mogoče, da ni večjih prometnih nesreč in da vlake odpremljajo brez posebnih zamud. Posebne težave se pojavljajo zlasti ob nedeljah, ko skoraj neprestano, ves dan valove množice potnikov na postaji. Da je dohod do vlakov in od njih na peron sploh mogoč, morajo vlake, ki hkrati stoje na postaji, razvrščati v različnih razdaljah, včasih celo prav daleč od kolodvora, kar promet zopet komplicira. DRAGO OBRATOVANJE Zastarele, pretesne železniške naprave na postaji zelo podražujejo obratovanje, kar že samo izpodbuja k preureditvam. V tem primeru jc varčevanje lahko samo škodljivo: odlaganje dela samo povečuje od dne do dne škodo. Razumljivo je, da bodo preureditve zahtevale velike stroške, toda pri tem je treba upoštevati tudi, da je škoda še mnogo večja, če delo odlagajo. Stroške za investicije lahko krijejo že v nekaj letih s prihranki na bolj ekonomičnem obratovanju. Strokovnjaki ^e seveda tega dobro zavedajo. Zato je tudi končno prišlo do preureditvnih del. PREUREDIT V K IMAJO VENDAR ZAČASNI ZNAČAJ Ne smete pa misliti, da so se lotili že definitivnih preureditev, ki bodo potrebne v zvezi z ureditvami vsega železniškega prometa, to se pravi z ureditvami križišč s cestami, zidave novega postajnega poslopja, prilagoditev železniških prog in železniških naprav (kurilnice itd.) naravnemu razvoju mosta itd. Teh velikih del se pa seveda letos še ne bodo lotili. Najprej marajo biti gotovi in odobreni vsi načrti, potem pa seveda tudi preskrbljeni krediti. Na železniški direkciji so prišli do prepričanja, da ne kaže več Čakati ter da je treba železniške naprave na postaji takoj preurediti, ne glede na to. kdaj se bodo začela definitivna dela. Zato bodo sedanje preureditve služile svojemu namenu samo tako dolgo, dokler pač ne bo boljših, definitivno ustrezajočih rešitev. PROGRAM SEDANJIH DEL S sedanjimi preureditvami bodo odpravili najhujše pomankljivosti, ki ovirajo promet na postaji in ki podražujejo obratovanje. Prostor, ki je zelo tesen, je treba tem bolj ekonomično izrabiti. Doslej nedvomno ni bil posebno racionalno izrabljen. Tako je bilo, zlasti za kolodvorom, na severni strani, mnogo večjih in manjših poslopij, ki so imela sicer začasni značaj — niso bila niti dovolj varna pred ognjem — vendar so se zdela kot nedotakljiva. V resnici jih niso mogli kratkomalo prodreti samo zaradi tega, ker so bila grda in ker so ovirala preureditev tirnih naprav, saj so služila prepotrebnim skladiščem, delavnicam itd Preden so sploh začeli razmišljati o preureditvah na postaji, je bilo treba pripraviti teren zanje in najti prostor za delavnice in skladišča drugje. Ko so lani sezidali precej veliko pritlično poslopje, ki obsega okrog 1.100 m-* zazidane ploskve, v Zeleni jami, so lahko začeli čistiti prostor za posajo. V novo poslopje so se preselile sekcijske delavnice, službena mesta nadzornika proge, krajevno skladišče sekcijskega skladišča itd. V zvezi s pripravami za preureditve so že lani tudi kupili zemljišče na severovzhodni strani od tvrdke Bartol. Na tem zemljišču so uredili lopo za les in skladišča za premog. Ob Tvrševi cesti so podrli eno večjo in več manjših izpraznjenih zasilnih poslopij. To pa še niso preureditvena dela sama na sebi. Program preureditev v glavnem obsega: razširitev tirnih naprav proti severu, da pridobe prostor pred postajnim poslopjem za ureditev medtimih peronov. V zvezi s tem bo seveda treba preurediti vse tirne naprave s številnimi kretnicami na postaji, kar nikakor ni manjhno delo. TRI KURILNICE NA POSTAJI Zdaj so na postaji tri kurilnice. Tako zvana južna kurilnica stoji oiizu postajnega poslopja in je ena največjih ovir razširitve in preureditve tirnih naprav; stoji približno na sredi prostora, ki bi naj ob postajnem poslopju služil tirnemu omrežju. V načrtu preureditev so zato morah južno kurilnico obsoditi, da jo podro. Toda potrebujejo dva kurilniška poslopja, sama tako zvana severna kurilnica, ki je umaknjena mnogo bolj proti Vilharjevi cesti, ni dovolj. Zato so preuredili staro lopo, ki je služila prej kot skladišče za drva in premog na severo zahodni strani, v kurilnico. Tako so zdaj tri kurilnice na kolodvoru: ena stara, ki bo služila tudi nadalje svojemu namenu (severna), južna, ki jo bodo podrli, in nova, ki je še ne uporabljajo. Med pripravljalna dela je treba prištevati še odstranitev lesenih lop krajevnega skladišča na vzhodni strani novega, pokritega perona. Podrli so 2 večji in 2 manjši lopi. TRI MEDTIRNE PERONE DOBIMO V program preureditvenih del na postaji spada prav za prav tudi razširitev pokritega perona pred leti. To pa ni medtirni peron in potnike varuje le pred dežjem, ne morejo jim pa olajšati dohode do vlakov, ki stoje na zunanjih tirih. če hočejo urediti medtime perone, morajo predvsem pridobiti prostor za nje. Tiri na postaji so položeni v navadni razdalji, to se pravi, da med njimi ni prostora za ureditev peronov. Zato določa načrt preureditev, da bodo odstranili v smeri od postaje proti Vilharjevi cesti vsak tretji tir ter tako pridobili prostor za med-tirne perone. Začasno so projektirani trije medtirni peroni, tako da bi bili skupno štirje peroni s sedanjim prvim, ki je zunaj tirov, če bi pozneje še pridobili prostor za razširitev tirnih naprav, bi uredili še temu primerno več peronov. Toda velika olajšava bodo že trije peroni. Prvotno se je zdelo, da bodo lahko uredili samo dva perona in je bil velik uspeh, da so pridobili prostor še za en peron. DOHOD NA PERONE PO PREDORU Sami peroni bi pa še vedno ne služili primerno svojemu namenu, če bi bil dohod na nje čez tire 1n ko bi bili potniki še vedno ogroženi ob prehodu ter oviran promet. Zato bodo peroni zvezani s postajnim poslopjem, odsoosno nastopiščem pred postajo, po podzemeljskem hodniku, predoru pod tiri. Hodnik bo seveda dovolj prostoren, da promet v njem ne bo zastajal in da bo vsak potnik prišel neovirano ter hitro na peron -k svojemu viaku. VSA DELA PRIHODNJE LETO 2E KONČANA Preureditvena/ dela bi lahko hitro napredovala, ko b\ med njuni ne bilo treba vzdrževati rednega prometa na postaji. Prav zaradi tega, ker imajo tako velike težave s prometom na postaji, bo preure-jevanje še tem težje in delo bodo lahko opravili le postopno. Velike težave bodo morali premagali, preden bodo preuredili vse kretnice in preložili tire. V prvi etapi del. ki bo končana ob koncu prihodnjega meseca, bodo preuredili tirne nrprave ob severni kurilnici. Potem bodo lahko delo nadaljevali v smeri proti peronu. Računajo, da bo letos končana tudi žc druga etapa *del, in sicer odstranitev tretiega tira (v smeri od perona proti Vilharjevi cesti), tako da bodo že pridobili prostor za prvi medtirni peron. Spomladi se nameravajo lotiti dela pri predoru. Prihodnje leto bi delo že tako napredovalo, da bi bilo v glavnem do konca leta že končano. PRENOSNICA LOKOMOTIV Preureditev tirnih naprav je zvezana še s posebnimi težavami, ker na zahodni strani, to se pravi v smeri od postaje proti prehodu na Tvrševi cesti, nimajo dovolj prostora (premala dolžina) za kretnice, da bi lahko tire dovolj zvezali med seboj. V tem delu, na severno zahodni strani, je zdaj nova kurilnica, ki so jo preuredili, kakor rečeno, iz starega poslopja. Kako naj postavljajo iz kurilnice lokomotive na posamezne tire, brez zamudnega premikanja ter ovir, ko na eni strani ni niti kretnic? Rešiti je bilo treba tudi to vprašanje, ki nedvomno ni bilo najlažje. Odločili so se za tako zvano prenosnico lokomotiv, strojno napravo, ki se premika v smeri pravokotno na tire, ter prenaša lokomotive na poljubni tir. Prenosnica bo urejena ob novi kurilnici, na zahodni strani, ter bo povsem odtehtala kretnice. Dokler ne bo prenosnice, ne bodo mogli uporabljati tudi nove kurilnice. Kmalu bodo razpisali oddajo del za izdelavo prenosnice, ki jo bo izdelala ena izmed naših železarn. Izdelava takšne naprave ni malenkost, zlasti še v teh časih, ko primankuje materiala. Pre-nosnica bo veljala 700.000 din. To bo prva prenosnica lokomotiv na področju ljubljanske železniške direkcije. V Mariboru Imajo sicer prenosnico. a samo za vagone, to se pravi napravo, ki ne prenese večje obremenitve. PREUREDITEV BO VELJALA OKROG 4 MILIJONE DIN Stroški bodo precej visoki, kar je razumljivo, saj so že. same kretniške naprave zelo drage. V zalogi imajo sicer precej materiala, da. bodo laDJce precej prihranili pri dobavah, vendar f>o*5o stroški znašali S.5 milijona din. če ne celo 4 milijono. Sicer je pa težko proračunati vse stroške za tako komnb'e'irnna dela, ki bodo zvezana še z raznimi nepričakovanimi težavami. v nam- noinico Kaj vse vidiš in slišiš, če te zanese bolezen tja Ljubljana. 24. avgusta Ce te bolezen prižene v splošno bolnico, boš doživel mars.kaj, s Čimer se eUv. ku izven nje niti ne imanja. Pra.ijo. da ie to hiša trpljenja. Pa ie res! Ne le bolniku, tudi zdravemu spremljevalcu P stane tesno pri srcu, ko stopi v bolnico in naorei po tesnih hodnikih. Ce si bolnik, ti da vratar že pri vstopu zaporedno številko in ti pokaže na klop pred sobo dežurnog a zdravnika Ker iih ie pred teboi že leno število, ie navadno kLu s stoli vred 7amedena. Zato se prične čakanie in če po vseh težavah srečno prijadraš na določeni oddelek, opaziš tam beeanje sem in tia i o hodnikih iz sobe v sobo Boln ke vodiio i.eš ali na vozičkih v operaciiske sobe ali Dre-iskovalnico Opazuješ to vrveMe in n hČe te ne vpraša, kai želiš Takoi ueaneš da si v napotie strežniškemu osebju in drugim bolnikom Ko se po doleem čisu naveliča? s1_id niič le vprašaš usmilienko kako b'^ ka' s teboi in s tvoiim sprejemom N ivadno dobiš odeovor da bo treba »še oar trenutkov« počakati ker so zdravniku ravni o i operaciji. Po operaciji, da bodo rre^^edali Še druge bolnike ki žele v bohrco In res se to zgodi, če imaš srečo v dobri ari Re vež si. če si hujše bolan C? te ko ak a zdravnik res spozna za bolnega In n?ee v bolnici potrebnega, ti napišejo na listek, da te sprejmejo. S tem listkom te doš.,eio zopet k dežurnemu zdravniku. PotrcKrzlj vo šepaš spet nazai čez vrt k vratarju in zdravniku. Zdaj te sojt obi:\e groza kn opaziš pred ordinacijskd sobo m.iožico bolnikov, ki so se nabrali med tem ko si sam čakal na oddelku. Slednjič si spet na vrsti in zdravnik te vpis* v knjigo, in na liste': Z listkom odideš v čakalnico kier čak i i že tudi drugi sprejuJL: bolnik: Navadno iih je polna s oba Gneča ie velika Služitelju. ki bi rad napravi] red. se to ne Dosieči. čeprav opozarja na napis na vratih. »Vstopajte po vrstnem redu!* Posebno ženske so bojevite in skušajo nod razl'ćn mi pretve-zami prehilt-ti pred niim: dešle bolnike. Tu imaš priliko sli ati laziične popove e Neki možak, ki ima obvezan: glavo t ri-p uvedi: je. da ie prišel s hribo. ti ure do žeiezn.škc oosta.e sedai oa č-ka v s razbit na oost^lio v bolnici Drusi pove da ie prinese, bo ne^3 sina s h ibov »t. p ramo«, ker ni prevoznih are ts:ev. Naka kmetica drži v naročju otrjka ki se ie p ne-srečil Otrok joka od Bolečin zasoan i: n 'aJ^n. M~ti k-v^aj pct?ia"' ot o' a oa ve zajoka drugi ctrok' ki ea b L oč Trna v kotu vM;š celo dryžino: oleta mater in tri otroke, ki se norre-.n^o ura . Ni treba, da ti povedo, da imaio aaris ali k ko- sami pravijo srbečico. Vsa vas nekje na Dolenjskem ie okužena s srbečico, pa si bolezen prikrivajo, ker jih je sram in se tako bolezen širi od hiše do hiše. Menda je ta vas v občini Videm-Dobreoolje. Med bolniki v čakalnici vidiš tudi različne uniform i rance: stražnika, ki ie pripeljal deklino, prijeto pri zadnji raciji, kaznil-niškeea paznika, ki ima ood nadzorstvom arestanta. ki si je poškodoval prste pri žaganju drv itd. Tako imaš okrog sebe polno ljudi, ki vsi nervozno čakajo na sprejem V pisarni pa hite popisovati bolnika, ki je tako srečen, da je že smel vstopiti in mu pripravljajo sprejemnico. Uradovanje je pa zelo natančno in zamudno. Popišejo bolnika in vse njegovo sorodstvo, kakor da bi bilo tudi bolno Bolniki, ki večkrat prihajajo v bolnico trdijo, da ie biio včasih v pisarni po več uradnikov, ki so opravljali to delo in ki je šlo tudi hitreje cd rok. Uprava, naj napravi red. kajti trpljenje bolnikov ie preveliko, da bi odgovorni činitelji še nadalie zatiskali ušesa! Kriza v pohištvenem mizarstvu? Položaj mizarske stroke v št. Vidu — Predpisane bodo mezde za mizarsko delavstvo v vsej banovini Ljubljana. 24. avgusta Letos so se nekaj časa širile govorice, da je nastopila v našem pohištvenem mizarstvu, ki je najbolj razvito v St Vidu in v okoliških vaseh, huda kriza. Za fino pohištvo baje ni bilo več odjemalcev in številni mojstri so morali skoraj povsem opustiti delo, ker jc občutno primanjkovalo de-ilovnih moći. Nekateri pesimisti so celo razlagali znake krize kot posebno usodne ter napovedovali, da pomenijo pravo katastrofo za naše pohištveno mizarstvo. Takoj lahko povemo, da kriza nikakor ni bila tako huda. če že sploh lahko govorimo o nji. Zaradi pomanjkanja delovnih moči je delo v resnici zastalo pri mnogih manjših podjetjih, ki so zaposlovala le po nekaj pomočnikov ali celo samo enega. Tudi nekateri mojstri sami so billi poklicani na orožne vaje in je zato delo nekoliko počivalo V resnici je bilo tudi od lanske jeseni nekoliko manj povpraševanja po dražjem pohištvu, tako da so imela mizarska podjetja precej izdelkov v zalogi, druga pa, ki ne delajo za zaloge, temveč samo po naročiilih, so imela manj naročil. Nekateri omalovažujejo ljubljanski vele-sejem. a letos se je izkazalo, ko ni bilo spomladnega velesejma. da ima posebno velik pomen za pospeševanje domače delavnosti; mojstri, k' sc prejšnje čase razstavljali pohištvo na vel esej mu. so navadno razprodali vsaj razstavljene izdelke, Če že niso prejeli po več naročili za izdelavo pohištva Letos se je to zelo poznalo, pohištva je bilo prodanega mnogo mani. Zadnja leta prirejajo Šentviški mizarji vsako leto pohištveno razstavo v šentviški šoli. Ker ni bilo spomladnega velesejma. je bilo za letošnjo pohištveno razstavo v St Vidu večje zanimanje. Prav zaradi tega je bilo tudi sklenjenih več kupčij kakor prejšnja leta Po -številnih sklenjenih kupčijah je letošnja razstava baje dosegla celo rekord, a vsekakor je bilo kupčij precej. To kaže, da so ljudje začeli zopet nekoli ko bolj kupovati pohištvo ter da je popustila psihoza ki je zavladala lani jeseni med ljudmi Velik razvoj pohištvene obrti v §t. Vidu in okolici ima nedvomno zdravo podlago. Izdelki nagega pohištvenega mizarstva so si pridobili lep sloves in že za*o se nam ni treba bati, da bi prišlo nenadno do ostre krize: vsaj nekaj naročil bodo solidne tvrdke prejemale vedno Šentviško mizarsko združenje šteje nad 60 članov. V njem so včlanjeni mojstri, k" imajo svoje delavnice v Dravljah na Trati, v V žmaHu in vaseh pod š'marno goro ter v samem Št. Vidu. Večjih obrato\ je malo Le 10 podjetij zaposluje po več kakor 10 pomočnikov. Skupno je zaposlenih nad 100 p< močnikov, kar nekoliko preseneča spričo tako številnih podjetij. Upoštevati pa moramo, da je zaposlenih še okrog 00 vajencev Večina vajencev sc uči po 3 in pol leta. Nadaljevalno šolo obiskujeio v St. Vidu Nekateri mojstri delajo tudi brez pomočnikov. LJgotov4 j eno jc, da sc mezde večine pomočnikov gibljejo od 3 do 6 din na uro. Pomočniki, ki zaslužijo po 7 din na uro. so izjema Delovni čas tra5a v večini obratov 10 ur na dan Večina članov združenja je pohištvenih mizarjev. k; izdelujejo pohištva no naročilih, le nekaj jih izdeluje tudi na zalogo. Med člani sta tudi dva tanetnika in 3 plesi ar ji. Podjetja zaposTujejo res najboljše delavce, kur p:ič tudi pričajo izdelki ki jih s p n -m razstavljajo. Razumljivo je, da dobri delavci tudi ne morejo biti za.lo-vo jni z nizkimi mezdami. Mizarsko delavstvo ie v več tki vcč:ni organizirano v svo-; jih strokovnih organizacijah. Organizirano delavstvo s: prizadeva že več let. da bi pri-• šlo <:<> ureditve delovnih odnose* s podjetji ! s sic ' nrtvijo kolektivne pogodbe. Nedavno s*) priš'a ta prizadevanja v nov razvoj. Delavstvo jc nastopil.- s'ožno z zahtevo po sklenitvi kolektivne pogodbe z veljavnostjo za vso banovino Svojo zahteve j je med drugim utemeljevalo, da bi enotna kr.cktivna pogodba preprečila nelojal- no konkurenco med mizarskimi podjetji na račun delavskih mezd V banovini je 51 združenj mizarskih podjetij, a 27 združenj med njimi nasprotuje sklenitvi kolektivne pogodbe, med njimi tudi šentviško združenje. Le 4 združenja so za sklenitev kolektivne pogodbe, med njimi tudi podjetja, ki so včlanjena v Zvezi iiulustnjcev, to se pravi pohištvena industrija Banska uprava je pozvala strokovne delavske organizacije in delodajalska združenja, naj bi do včeraj {20. avgusta) sklenili kolektivno pog<"»dK> za VSO banovino. Rečeno je bilo. da bo ban predpisal tarifno lestvico, če do tegfl roka ne bi prišlo do sporazuma med delavstvom in delodajalci. Kok je minil, ne da bi prišlo do pogajanj za kolektivni, pogodbo. Delavske strokovne organizacije ne ugovarjajo uradni določitvi mezd. a zahtevale so, na' hi ban prej zaslišal njihcte zastopnike, preden bo predpisal tarifno lestvico. Zdi se, da bodo mezde kmalu predpisane; to bo prvi primer pri na» da bo oblast doUn;ila mezde ia\ posarrezr.« stroko. Revija naših krajev Ljubljano. 24. avgusta Te dn»: je izšla nova Številka ^Turizma«, revije za propagando turizma banovine Hrvatske in Slovenije, ki jo tiska Narodna tiskarna d. d. v Ljubljani, urejuje pa že osmo leto novinar Vladimir Regullv. Tudi nova številka tc nase najlepše revije za propagando lepot naših krajev je urejena res skrbno, krasi pa jo vrsta izbranih slik Krka, Splita, Logarske doline, Solčave, Robanovega keta, ribelova na morju, Dobrne, Pougore pri Makarski, Martulikove skupine, Kranjske gore. Kamnika. Laškega, Oguina, Dubrovnika, Hvara, Bleda in dragih naših krajev. Nova Številka »Turizma« je tudi vsebinsko skrbno urejena. Objavlja članke prof. Frana Violiča Najprej zaščita, potem pa sanacija hotelirstva«, »Gorski Kotar in avtobusni promet« in "Ogulin mora postati turistični kraj«, prispevke urednika Vla-dimirja Regallvja >S poti mimo Celja proti Logarski dolini <, Ob zdravilnih podzemeljskih vrelcih v Dobrni«, ^Važna turistična pridobitev našega Kamnika« In »Na obisku v GostUničarski pivovarni v Laškem«, posebno zanimiv članek prof. Josipa Perišiča o »Svojevrstni romantiki Po-Ijičke riviere«', razpravo o novoosnovani Tujskoprometni zvezr: v Šibeniku, statistične podatke o lanskem tujskem prometu v naši državi pod naslovom 3 Nekaj številk o našem tujskem prometu v lanskem letu«, poročilo o otvoritvi nove pohorske ceste do Sv. Areha in dru tre zanimive prispevke. Za madžarsko številko »Turizma«, ki je nedavno izšla in ki je povsod naletela na najlepše priznanje, napoveduje zdaj revija »Turizem« novo posebno številko, ki bo izšla jeseni pod naslovom »Slovenija za svoj tujski promet« in ki bo nekakšen zgodovinski almanah slovenskega tujsko-prometnega dela cd Zedinjonja do danes. Ta posebna štev lka -Turizma^', ki bo obsegala nad 100 strani, bo .gotovo naletela pri vseh naših turističnih krogih na veliko zanimanje, saj bo to piva edicija te vrete v na*ih krajih. Revijo »Tu:' zem«, ki je naša najboljša revija v tej stroki, toplo priporočamo zlasti vsem turističnim interesentom in gostinskim podjetjem. Naroča se pri upravi v Liub1;ar/. Knaflj^n*a ulica 5, letm naročnina pa stane samo 100 din, čeravno je tiskana na pravem umetniškem papirju. Kako daleč se vidi luč? V zvezi z zatemnitvenimi ukrepi marsikdo ne ve. kako daleč seže svetloba naših vsakdanjih svetil. Piamcnček vžiealice. kakor se zdi neznaten in majhen, se vidi cel kilometer daleč. Svetloba navadne svetilke, kakršno uporabljamo ori domačih delih, seže že sedem km daleč, dečim ie videti razsvetljeno okno še v daljavi 20 km. Žaromet avtomobila ie še pošastneJSi. Nicgova svetloba doseže daljavo 50 kilometrov... Danici Lesueur rinka t 172 ljubezni Njegova kretnja je pokazala, da ne more več ostati tu. — Pardon... Še nekaj podatkov o tej stvari, če ste že prerezali vrv. Kakšna muka! S starim Piu in zidarjem je bilo treba pod groznim mrtvaškim pogledom te zabuhle glavo pobrati razmetano pohištvo. Tu je ležala prevrnjena miza. Escaldas je bil potegnil svojo posteljo na sredo sobe, da bi mogel postaviti to mizo pod žebelj. Toda da bi ga dosegel in pritrdil nanj konec modre vrvice — saj policijski komisar je bil o tem prepričan — je postavil na mizo še ne posebno visok stol. Ta stol je ležal malo dalje na tleh. Jedi, ki mu jih je bila pripravila hišnica Piu, so ležale na tleh. Escaldas se jih je bil komaj dotaknil. Najmanj jc bil pa razumljiv čuden način, kako se je samomorilec poslovil od življenja. Vsako, še tako nizkotno bitje, naveličano življenja, najde rv sebi vsaj iskrico samozavesti in : ^štovanja do samega sebe že v samem dejstvu, da odhaja na oni svet. Trden sklep ga povzdigne v njegovih lastnih očeh. Redki so. ki si končajo življenj? brez trohice komedijantstva in brez vsakega zunanjega leska. Će že nič drugega, poskrbe vsaj za nekaj ceremonij Toda nered v sobi, razmetano pohištvo, jedi na tleh. misel na tega moža, ki se je obesil pri še tor.lem krožniku in še topli steklenici brez iskrice otorrnosti ali melanholije, vse to je vzbujalo videz naglice v smrti, hipne duševne zmedenosti. — Taka naglica bi se dala pojasniti samo, če bi ta smrt ne bila posledica samomora, — je menil policijski komisar. Gilbert je zacMitcl. Če je imel kdo interes odstranili Kscaidasa, je moral biti ta »nekdo t samo en mož in potem takem? Osnova domnev je bila zavržena. Dokazi, hi iih jo najbrže imel Bolivijec proti temu možu, so bili zelo tehtni. — Ali bi dopustili možnost umora? — je vprašal princ z izpremenjenim glasom. — Težko, — je odgovoril komisar. — Sicer pa, če se opira to naziranje na dejanski položaj, ga ni mogoče jemati resno. Ta položaj se je preveč izpre-menil, tu v sobi je bilo preveč ljudi, $sl bi mogla sodna preiskava to upoštevati. — To se pravi, — je pomislil Gairlance sam pri sebi, da bo moj človeški nagib, moje prizadevanje, da bi rešil tega nesrečneža, krivo, da njegova smrt nikoli ne bo pojasnjena. Ni mislil veo na odhod, kajti upal je, da bi utegnila ta ali ona okolnost ali pričevanje izpremeniti položaj in dokazati, da si Escaldas ni končal življenje, temveč da je bil umorjen. Njegov pogled se je ustavil na tem strašnem na veke on. melem truplu. Mrlič je imel še vedno isti stekleni pogled in jezik mu je še vedno visel iz ust. Posmeh vihravega naključja ... še strašnejši zato, ker je res skrival tajno! Skoraj prepletene noge so bile le vedno kakor da plešejo. Čemu se je rogalo v grozo to strašilo, ki je bilo morda žrtev? Mar ga ic sodba r»ekla obsodila na to obličje roganja pred talno slenarijo njegove smrti? Ostuden pogled. Gilbert se je obrnil proč. Tedaj ie pa zaslišal vpraranja, zastavljena hišnici in sosedom iz istega nadstropja. Noben neznanec ni bil prestopil hišnega praga popoldne razen ga-lantnega Rosa lin din ega gosta, kakor je sama zatr-ievnla. Že prejšnji dan ji je sledil, očaran po njenih čanh. Deklina se je trkala na prsi, govoreč o svojem plenu. Ona edina je videla »svojega« moža. Toda po podrobnih okolnostih, ki jih je bila naštela v uri, prebiti v niegovi družbi, kar se jedalo sklepati zlasti po hvaležnem navdušenju, ki ga je kazala za njegovo ognjevito ljubezen, je bilo treba zavreči vsak sum, da bi bil ta mož udeležen pri zločinu. Lllaco dekle iz istega družabnega sloja kakor Ro-salinda, stanujoče v istem nadstropju, se je najprej spomnilo, potem je bilo pa takoj pripravljeno priseči, da je slišalo čuden ropot v Escaldasovi sobi v trenutku, ko je slišalo pogovor pri Rosalindi. — No, — je priznavala deklina s svojo čudno poklicno sramežljivostjo, — pomislila sem, Rosalinda se dobro spozna na svojo obrt, ona že zna sprejemati goste ob tej uri. — Kar je zaropotalo in poskočila sem, tako sem se ustrašila ropota padajoče mize. Ko je dvakrat ponovila svoje besede, ponosna, da more pričevati v tej drami, bi deklina za vse na svetu ne bila preklicala niti besedice. Da je vse obrnila, ne da bi sama hotela, da je slišala pred padcem mize pogovor pri Escaldasu, ne pa pri Rosalindi, tega se ni mogla več spomniti. Hišnica je pa ponovila, da je bil Escaldas prekršil svojo navado, ko si je dal prinesti obed v sobo — ocvrte možgane s koščkom kruha in steklenico vina. Dejala je, da je bil nekam čuden in da je hotel na vsak način ostati doma, ker je nekoga pričakoval. — Kaj mislite s tem »čuden«, — jo je vprašal komisar. — Kaj? Tako mračen je bil, — je odvrnila hišnica, — in pa nestrpen, top ... Nikjer mu ni bilo obstanka. Vprašala sem ga celo, da-li se ni morda napil živega srebra. — Kaj takega ne boste trdili čez nekaj ur, gospa Piu, ker bom že čisto miren. — Ah, — sta vzkliknila komisar in Gilbert na en glas. štev. ig3 Izbiranje Izredno nadarjenih učencev Predavanje Univ. prof. dr. Ozvalda ob zaključku pedagoškega tedna — Pravega služabnika pedagoške znanosti veže velika prisega: „Sveto služimo domovini44 Ljubljana, 24. avgusta Izredno je bilo zan n»>»nje za predavanje O izbiranju izredno nadarjenih učencev, s katerim je univ. prof. IlingeT pravi, da edino veljavna legitimacija za srednješolski študij bi smela biti — nadarjenost, in sicer nadarjenost svoje vrste INTELIGENTNOST NI NADARJENOST A kje vzeti tako natančen separator. ki bi točno ločil zrno od plev ter zlasti še mogel poiskati izredno nadarjene glavice? V novejšem času sc tudi izbiranja te vrste loteva psihotehnika in v to svrho preizkuša inteligentnost otroka s pomočjo testov. Toda inteligentnost ne smemo zamenjavati z nadarjenostjo! Inteligentnost se sicer vsikdar udejstvuje. ko kdo v srednji šoli in vsaki šoli nedvomno očituje nadarjenost Odnos med tem kar otrok zmore v soli, in pa med tem, kar sicer zmore na osnovi svoje inteligentnosti, ni tako trden, da bi dober učenec hkrati moral biti nadpovprečno inteligenten. Šolski uspeh ne zavisi samo od učenčeve inteligentnosti, ampak še od drugih činiteljev, ki se jih poleg :nteJigentnost» udejstvuje kar daljša vrsta: lobcr pomnež. zanimanje, pažnja, pridnost, vestnost, čut dolžnosti. «mise zx socialno livrstitev, reden šolski obisk trdno zdravje urcien dom in mords še kaj Ob ve'či in previdni ^b' «e da « testov-no metodo tudi ugotavljati bolj približno, na kakšni stopnji razvrja se glede svoje razumnosti nahaja otrok A čim bolj zapleten je ta ali oni duševn; proces, v čim večji meri to ali ono d'hovno znv>gljivost označuje kakovostna in ne količinska plat. tem težje se da s testom dojet; in oceniti. Eksaktno določevati se tore: dado le posamezne duševne sposobnosti nikar pa ne tudi človečka osebnos* v celoti, ki izkazuje preveč koncev in krajev da bi jo biio mogoče obseči z eno sam*1 formulo. KAJ MORE DOSEČI PSIHOTEHNIKA To, kar preizkušnja inteligentnosti lahko res dobrega rodi. je diagnoza, ne pa prognoza. Intcl-gcntnos^ne preizkušnje imajo le bolj »trenutno« vrednost, nikdar pa ne povedo, kako se bo ta in ta nadarjenost v resnici dalje razvijala. Življenje pa ne vpraša, kaj je kdo prinesel s seboj na svet, ampak — kaj *e iz tega napravil. Inteli-gentnostna preizkušnja tudi ne pokaže povsem, kakšna je moč, obseg in medsebojna pomešanost preizkuševančevih dispozicij, a še manj, kakšen je notrami ustroj njegovega čustvovanja. hotenja, značaja. Pri izbiranju nadpovprečnih učencev pa se mora upoštevati tud; vse to' Zato eksperimentalna metoda ne zadostuje, temveč mora testovnemu proučevanju se stopiti ob s/ran dobro opazovanje, kakor ga lahko s pridom vršita le psihološko izšolani učitelj in učiteljica. Kar sveta resnobnost se glasi iz Zollin-gerjevih besed: Najodločneje pa mora šola zavrniti psihotehnika, če si lasti pravico, da bi s svoiimi sredstvi dajal veljavno sodbo o značaju preizkuševanca. CILJI SO VSAJ TAKO VAŽNI KAKOR POTA DO NJIH Lani je »Kronika slovenskih mest« v 3. številki objavila članek upravnika ljubljanske poklicne s\e+ova'lnice dr Vlada Schmid ta o inteligentnosti, šolskih uspehih in družbenem izvoru dijakov ljubljanskih srednjih in meščanskih šol. Pisec zelo naglasa, da je njegova metoda eksperm cntalna. da se izogiba vsakega »duhoslovr.ega razglabljanja« in da omenja le zaključke, k1" neposredno izvirajo iz »sta t'stično* dognan ;h dejstev. Miselno jedro Schmidtovih besed je: Roke proč od šole vse nepoklicani, se pravi pač tisti, ki se ne obotavljajo seči po du-hoslovnem razglabljanju, kadar gre za ukvarjanje z vprašanji šole in dijakov. Pa je piškavo to miselno jedro. Kajti stvarno se ukvarjati z vprašanji šole in dijakov, pripravljati ukrepe za zboljšanje šole, skrbeti, da se dvigne inteligentnostna raven bodoče slovenske inteligence: vse to se vendar ne pravi drugega, nego si dajati opravka s pedagoškimi vprašanji, naj jih že rešuje šolski praktik ali pedagoški teoretik aili kulturni politik ali praktični psiholog ali kdorkoli. Toda edinole no eksperimentalni metodi bi se ta vprašanja dala samo tedaj uspešno reševati, če bi vsa pedagogika bila tisto. Ko pridete iz vode, ne pustite, da hi Vas sonce posušilo! Vsaka kaplja vode deluje kot žerjavica. Zato si naprej dobro posušite kožo, nato pa jo namažite s KREMO NIVEA ali z OLJEM-NIVEA! Šele tedaj je zmanjšana nevarnost sončnih opeklin in koža Vam bo hitro in lepo porjavela. Ne podcemujte sonca! 2» NAJLEPŠE ČTIVO! Ravljen Ktabund piotr - Rasputin Ravljen: ^fpg VOffia Thompson Sj^f§€0 Majerjeoa. Rudarska balada Broširana knjiga; din 10.-Vezana knjiga. din 15.- ZALOŽBA .CESTA LJUBLJANA KNAFUEVA ULICA 0 kar eks Deri men talna oedasogika. ki niti ni Dosebna nanosa pedagogike, amoak samo reševanje nekaterih pedasoških vprašani po eksperimentalni metodi. Eksperimentalno se v pedagogiki s pridem rešujejo samo taki problemi, ki zadevajo pedagoške noti in sredstva za pedagoške smotre, največ metodična in didaktična sredstva, nikar na tudi ne pedaaoški cilji. In komur je duša res prešini ena s pedagoškim erosom. njemu so pedagoški cilji vsa i tako važna zadeva kakor nota do ciljev. Spranser ie to temeljno resnico iz pedagoškesa sveta izrazil takole: Laneno predivo lahko nredeš. četudi ne veš. odkod prihaja lan in čemu služi predivo Toda vzernianie ni tovarniško delo. ODLOČILNA JE TUDI DUHOSLOVNA PSIHOLOGIJA Pedagogika je pač v neverjetno veliki meri »kulturna« pedagogika se oravi. da ima nalcao. mladeea človeka živo seznanjati s kulturo niesove dobe ter si prizadevati, da v nJem vzklije zaniman e za pomen in smisel raznovrstnin kulturnih dobrin in vrednot. Sele ob duhoslvni psihologiji bo moeoče raziskovati, kako se v otroku razvija znanie kot funkcija duševne celote. Dr. Schmidt poudarja, da v svojem spisu omenja le zaključke, ki neposredno sledijo iz statističnih dognanih dejstev, a dijake orvesia razreda ljubljanskih simnazii in meščanskih šol preizkuša s tes.i. ki so le jako rahla revizija ameriških testov, s katerimi so v svetovni vojni pred 20 leti clede na njihovo inteligentnost preizkušali ameriške vojake in častnike. Ali ni vpričo tega eksaktnost ljubljanskega določevanja mlade inteligentnosti le — navidezna eksaktnost? Pedagoška znanost ima v svojem najglobljem iedru čudovito leoo nalogo, da si s svoiimi spoznavami prizadeva premagovati ali vsaj omilievati težave človeškega življenja Kajti ne politika, kot ie dejal Napoleon, tudi ne gospodarstvo, kot ie mislil Walter Rathenau. marveč vzgoja je usoda, se pravi usoda poedinca in usoda narodov. Zato pa pravega služabnika pedagoške znanosti veže velika prisega: Sveto služimo sveti domovini! SOKOL — Sokol v štepanji vasi priredi v nedeljo dne 1. septembra svoj letošnji javni telova ni nastop. Društvo se je pripravilo za nastop že v mesecu juniju, ki je pa radi nastalih razmer doslej izostal. Vabimo že sedaj vsa bratska ljubljanska in okoliška društva ter njih članstvo, kakor tudi vse prijatelje društva, da ta dan pohitijo v prijazno Štepanjo vas. ALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej Preklici, izjave Deseda din 1.— davek posebej. Ć& pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. Za weekend KUPITE NAJCENEJŠE ZLOŽLJIVE VRTNE FOTELJE. ROZASTE KRETON IN KLOT ODEJE, PRIMERNE ZAVESE V RAZNIH VZORCIH PRI SE VEK — MAKU IN TRG t V POPRAVILO VZAMEMO TUDI STARE ODEJE ! raz no Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din 50, SI LAHKO BBEZ08VEZN0 OGLEDATE PO i IGN.VOK FJ.KARMAH v LJUBLJANI OBISKE SPREJEMA OD 9-12,3-7 URE v HOTELU,SOČA* SV. PETRA CESTA MREŽE za postelje dobite najceneje v Komenskega ul. 34. Zaloga posteljnih žičnih vložkov. 1930 Posložite se tnalih oglasov v »Slov. Narodu« ki so najcenejši! FOTO-AMATERSKA DELA Izvršuje strokovno, hitro in poceni foto-atelje Mancini, Ljub-ljana-Vič. 1765 ZA VSAKO PRILIKO aajboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri P K E S K L K Sv. Petra cesta 14 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaioga perja po 7.— din. >Julijana«, Gosposvetska c. 12 fn Frančiškanska ul. 3. 4. L. ZA WEEKBND ležalne stole, otomane m drugo praktično opremo najceneje pri tapetništvu Egon Zakrajšek LJUBLJANA Miklošičeva 34 — Telefon 48-70 AVTO-GIME vseh dimenzij dobite pri Jugo-promet, Golob Ivan, Celje, Krekova 11. 1963 JUTRI NA KOMARJEVO NEDELJO vsi v staro znano gostilno KOLENC v Spodnji Šiški. Janševa ul. 3. Prvovrstna pijača, na ražnju pečen prašiček in razni prigrizki. Vrtni koncert. 19S0 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din ŠIVALNI STROJ kolo ali otroški voziček najbolje kupite, prodate ali zamenjate v trgovini J. Uršič, Celje, Narodni dom. 36 L. SREBRO. DRAGE KAMNE In vsakovrstno ZlatO kupuje po najvišjih cenah Jos. EBERLE LJUBLJANA — Tvrševa 2 (palača hotela >Slon«) Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek H.— din JESENOVE SADIKE proda vsako množino graščina Boštanj, p. Boštanj. 1951 MEDICA barva ustne in lica! Dobite jo v MEDARNl Ljubljana, Židovska ulica 6 POZOR! Kupujem in prodajam rabljene čevlje, moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. Klavžer, Vošnjakova 4. 1955 ABONENTI! NOVO MOŠKO ŠTRAPACNO in žensko kolo prodam. ZORC, Marenčičeva 3, Moste. 1977 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din TRGOVSKEGA POMOČNIKA hitrega, točnega, veščega občevanja s strankami, išče foto-trgovina. Lastnoročne obširne ponudbe z navedbo plače dostaviti na: pošt. fah 788, Beograd 1962 FRIZERKO za damsko stroko, veščo trajne in vodne ondulacije. iščem. Naslov: Avgust Radič. Slov. Konjice. 1975 KOVAŠKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Vsa oskrba v hiši. Juvan Filip, kovač, Vače pri Litiji. 1978 IŠČEM VAJENCA za pečarsko obrt, marljivega, starosti 15 let. Horn, Črnuče 129. 1972 DOPISI Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din STAREJŠI MOŠKI sprejme isto tako starejšo damo v skupno gospodinjstvo zaradi draginje Brez oprave, stanovanje prosto, lepo. Pošljite naslov pod »Draginja« na »Slov. Naroda«. 1968 IŠČEM PRIJATELJICO Katera gospa čedne postave ni v svojem zakonu zadovoljna, naj pošlje svoj polni naslov in sliko. Brez naslova ne odgovarjam. Samo pod pogojem stroge tajnosti. — Ponudbe na upravo nSI. Naroda« pod šifro »Avgust 1940«. 1970 DIJAKI! MIZARSKE STROJE vseh vrst, priznano prvovrstnih znamk »Teichert«, Festo« itd. kaker tudi kokovostno strojno orodje, skobeljne nože, krožne in gaterske liste naročite najbolj ugodno na velesejmu. Specialna trgovina Dovžan Ivan, Ljubljana, Frančiškanska ul. 4, tel. 45-42. 38. L. GOSTDL.NIŠKE STOLE in popravila stolov izvršuje Nekovar Franc, stolar, Vodnikova c. 5. 1979 ZA KOMARJEVO NEDELJO v Šiški točimo naravno vino z bojanskega vrha, liter din 10.— Topli in mrzli prigrizki na razpolago. Vsi vljudno vabljeni. Skaza, Bufet pri vinski trti — Gasilska ul. 15. 1983 Nizke cene prehrane! Kdor želi pri nas hrano, ni obvezan jemati pijač. Za abonente in dijake je na razpolago posebna soba. Dijake aboniramo pod zelo ugodnimi pogoji. Za študente z dežele vzamemo v račun ali odkupimo vsako množino poljskih pridelkov po dnevnih cenah. Kosilo in večerja z mesom.....din 13.—, 16.— Kosilo in večerja brez mesa .... din 10.— Ob vsakem času golaš, vampi, jetrca, hrenovke, klobase, ocvrti piščanci itd. Ob petkih kuhani sirovi štruklji, razna močnata jedila, ribe. — Palačinke din 2.— Kuhamo tudi bolniško hrano po zdravniških navodilih. Gostilna Pri lovcu Cesta 29. oktobra (Rimska) št« 24 Ekspres kava! Brezalkoholne pijače! Sladoled! RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE! Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4 ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega sožalja, \m sem jih prejela ob težki izgubi mojega gospodarja, gospoda Mihaela Dolžana posestnika in prevoznika kakor za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujem. Posebno zahvalo izrekam če. duhovščini, pevcem za lepo žalno petje in godbi »Sloga« za žalne koračnice, vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nepozabnega pokojnika V tako častnem število spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. , . . __ Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 26. t m. ob 8. uri v farni cerkvi sv. Frančiška v Šiški. LJUBLJANA, dne 24. avgusta 1940. Žalujoča Pepa Abunar Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran 11 Za upravo in inseratm del lista Oton Christof // Vsi s Ljubi jam* Itor. 103 »SLOVENSKI If A R O D c, sobota, 84. avgusta 1940. Stran 3 25 letnica mučeniške smrti Janeza Brenceta, ki je bil 24« avgusta I9I5 na Suhem bajerju pri Ljubljani ustreljen Ljubljana, 24. avgusta a J . » > - . tako je med svetovno vojno poleg drugih tudi t Janez Brence plačal svoje odkrito izražanje s smrtjo. Avstrijski vojaSki nagli sod je dne 24. avgusta 1915. 1. na smrt obsodil 59 let starega Janeza Brenceta, uglednega gostilničarja in vzornega posestnika z Dovjega, ki je bil še isti dan ustreljen na Suhem bajerju na Golovcu. Nesrečnik je ves čas sodbe zatrjeval, da je nedolžen, vojni preki sod pa tega ni upošteval in je napravil križ čez njegovo življenje. V smrtnih sragah se je Janez Brence Se toliko zavedal, da je izrazil željo, naj njegovih zemskih ostankov ne puste trohneti na >Puh"m bajerju«. Vojni kurat piSe pokojnikovi ženi V rokah imamo oiiginalno pismo, ki ga je pisal vojni kurat Ivan Kogovšek pokojnikovi ženi Ani. rojeni Demšar iz Železnikov, kjer pravi: Velespoštovana gospa! Sporočiti Vam imam žalostno vest. ki Vam je pač že znana. V torek je bil obsojen Vaš mož na smrt in ob treh popoldne ustreljen na vojaškem strelišču v Ljubljeni. Ker sem z njim preživel zadnje trenutke njegovega življenja in ga spremil tudi v smrt. Vam po njegovem naročilu sporočam še nekaj stvari. Pred vsem bodite mirni in potolaženif Prav lepo se je spravil z Bogom, opravil spoved, prejel sv. obhajilo, papežev blagoslov in popolnoma vdano sprejel smrt iz božjih rok. Lahko Vam rečem, da mu je bil Bog milosten sodnik in mu je na onem svetu prizanesel z vsem trpljenjem Naročil mi je, naj Vam sporočim vsem njegov zadnii pozdrav in obenem prosil, da opravite po njem mrtvaško opra\-i/o Tudi me je prosil, naj sporočim gor, da odpušča vsem vse in ptosi tudi sam vse odpuščanja, če bi bil kdaj koga kaj razžalil. Naj Vam še nakratko opišem njegove zadnje ure. Ko je bila obsodba razglašena in potrjena, sem šel z njim skupaj v ječo. Tu sem ga previ del t *v z&k ramen t i in ostal pri njem ves čas Čez dve uri, ob pol treh, so ga odvedli na strelišče, kamor sva šla skupaj. Bil je zelo miren in vdan. 1'es čas sva se pogovarjala Ko pridemo na določeno mesto, sem mu dal se enkrat sv. odvezo, poljubil ie križ in ovit si ie okrog roke sv. rožni venec Prebrali so mu še enkrat ob kratkem smrtno obsodbo, nakar so mu zavezali oči. Ko je pokleknit, je zakli-cal na ves glas trikrat- »Jezus, Marija, sv. Jožef, usmilite se me, pomagajte mi!« Nazadnje je še zavpil x,C*ospođ kutat!« V tistem trenutku je počilo (Dva strele v glavo, tri v prsi), hi bd je v trenutku mrtev. Čutil in trpet ni popolnoma mč Smrt je bila čisto lahka. Srato sem 11 upio blagoslovil in pokopal kot vsakega drucega kristjana Zame samega je bilo to opravilo nekaj strašnega, saj si 'ahko mislite Še danes sem ves proč. iako me je razburilo. Ne vem, če bi mogel prenesti še drogi slučaj. Vendar pa se mi dobro zd>. da sent ga mogel tolažiti m spremljati, da se jt tako lepo pripravljen in vdan podat v smrt, da bolje ni bilo mogoče Bodite tore / lepo mirni in molite zanj, če še kaj potrebuje. Goto\x> pa ie bilo trpljenje, ki g* je imel ne duš zadnje ure in smrt pred Bogom kot popotno zadoščenje za vse. kar bi b't imet še trpeti na onem svetu. Tudi jaz se ga spominjam v molitvi in sveti maši S spoštovanjem Vas pozdravljam vse v imenu ranjkega Ivan Kogovšek, c. ki. vojni kurat.«: Pet let pozneje so štiri hčerke pokojnega Janeza Brenceta zaprosile. za obnovitev kazenskega postopanja, ki je bilo pred sodiščem dovoljeno, in je bil pokojni mučenik pri ponovni temeljiti razpravi vsake obtožbe oproščen. Bil je torej PO NEDOLŽNEM USMRĆEN Njegovi sorodniki so se nato več let trudili, da bi ustregli pokojnikovi zadnji želji, in <1& ne bodo njegove kosti trohnele v »Suhem bajerju«. Nazadnje so vendarle dosegli, da so res dne 3. oktobra 1. 1921. VZDIGNILI NJEGOVE ZEMSKE OSTANKE IN JIH SLOVESNO PREPELJALI ob spremljevanju vojaške godbe v Bren-cetov rojstni kraj Dovje nad Jesenicami Nevenljive zasluge za mučenikov brezplačni pogreb si je stekel g. Ivan Hribar, takratni pokrajinski namestnik v Sloveniji in bivši dolgoletni ljubljanski župan. Kar se prej ni posrečilo nobeni vladi, to je dosegel on. ki je bridko občutil vojno internacijo tudi sam na sebi. Ljubljana je tedaj priredila temu mučeniku VELIČASTEN POGREB, čigar stroške je prevzelo preesedništvo pokrajinske vlade. Na čelu izprevoda je korakala sokolska konjenica, za njo godba dravske divizije, nato pa sokolstvo z zastavo. Dvovprežni mrtvaški voz je spremljala častna sokolska straža na konjih. Za krsto so stopali najbližji sorodniki in po-pokojnikovi znanci z Dovjega, zastopniki pokrajinski uprave, načelniki vseh državnih uradov, oficirski zbor in številna odposlanstva raznih narodnih društev in de-putacij. Od strelišča na Dolenjski cesti tja do kolodvora v Šiški je stal na obeh straneh gost špalir tisočev občinstva. Zamolkli in turobni glasovi ljubljanskih zvonov po vseh cerkvah so spremljali izprevod po vsej poti do šišenskega kolodvora, kjer so krsto naložili v vagon, ki je oddrdral ž njo proti Gorenjski na Dovje. Ondi so ga POLOŽILI V GROB POLEG NJEGOVE 2ENE, ki je že par let po pokojnikovi smrti na tragičen način šla za njim. Moralna propalica, ki ima Brenceta na vesti, je imela drzno čelo, da je vkljub odločni prepovedi čez par let prišla v Brencetovo gostilno. Pokojnikova žena Ana se je vsled tega tako RAZBURILA, DA JO JE ZADELA KAP na možgane. Stara je bila 59 let, kakor njen pokojni mož. Oba zakonca Janez in Ana Brence sta bila torej žrtev podlega denuncianta, Ljubljana je tedaj mučeniku Janezu Brencetu izkazala svoje veliko spoštovanje še nobenega slovenskega kmeta zemskih ostankov niso pokopali na tako slovesen način kot njega. Ljubljana je vrnila čast Janezu Brencetu in njegovim štirim hčerkam. Naj v miru počiva, ta poštena a nesrečna slovenska grča! II! Vaško učiteljstvo se zaveda svojih dolžnosti do naroda Temeljito poznavanje vaške strukture je predpogoj za zdravljenje spođarsko in moralno pohabljenega podeželja - Sodobni učitelj dela za potrebe vasi in vaške mladine Ljubljana, 24. avgusta V usodnih časih živimo! Tega se vsi več ali manj zavedamo. Posebno pa čuti to podeželsko učiteljstvo, ki v stalnem, neposrednem in pristnem stiku z nenormalnim ritmom utripanja vaškega življenja, izredno močno in zavestno doživlja vso krizo in težo današnjih kaotičnih razmer. Bolj kot katera koli druga narodna skupina se zaveda danes slovensko učiteljstvo, da je naš narod zalotil veliki zgodovinski trenutek na tistem usodnem razpotju, ko se ima izvršiti usodno preoblikovanje sveta in življenja, Vsi vemo in v izvajanjih docenta drja Zvvitterja smo dobili nove dokaze, da so nas doslej še vsi važnejši družbeni pretresi našli zmedene, preplašene in nepripravljene. Zato je prav, da se je slovensko učiteljstvo tokrat zavedlo z vso potrebno stvarnostjo resnega trenutka ter se je v tihem naporu vseh svojih sil podalo na delo v hotenju, da bi naš narod pri tem preoblikovanju zavzel tak položaj, ki bo najbolj odgovarjal njegovim resničnim potrebam in zahtevam. Res je, da je v okvirju novo nastale resničnosti usoda naroda v največji meri odvisna od njegove notranje moči in pripravljenosti. Kar pa velja za ves narod, velja tudi za poedince in skupine, torej tudi za naše učiteljstvo. Ko se mnogih polašča apatija in depresija zbeganosti iz lastne nemoči, poglablja naše učiteljstvo mrzlično svojo samoizob-razbo, da bi tako doseglo čim jasnejšo in pogumnejšo orientacijo v današnjem, razbitem času na našem usodnem življenjskem prostoru. Pedagoške tedne, katere prirejajo naši pedagogi ob velikih osebnih materialnih žrtvah, žrtvujoč tudi Čas svojega rednega dopusta, predstavljajo hotenje celotnega vzgojiteljskega stanu vseh vrst in stopenj šol, da se v nekaki duhovni in poklicni obnovi preporodi in pripravi samega sebe za usodno delo narodne bodočnosti. V duhu tovariško - demokratičnega pojmovanja ter resnega hotenja vseh naših pedagogov predstavljajo pedagoški tedni pravo svobodno tribuno, kjer ima vsakdo pravico iznesti svoje poglede, svoje ugotovitve ter izkušnje. Po vsestranskem Informiranju o aktualnih narodnih, socialnih, gospodarskih, kulturnih in moralnih problemih, si lahko vsak učitelj s pomočjo svojega zdravega kriterija poišče najpra- vilnejšo usmerjenost dela, Prenehuje doba, ko je bilo učiteljstvo izkoriščevano za politično mlsijonarstvo v korist malih, osebno *- strankarskih asp i racij raznih oblastnih kraljev na Betajnovi. Nas narod je narod kočarjev in bajtarjev In učitelj nastopa kot zastopnik teh ve- činskih predstavnikov naroda za resnično urejeno in pravično življenjsko občestvo. Kot zastopnik dražbe in države se pojavlja vaški učitelj kot dejanski zaščitnik vse vaške mladine in narodnih interesov, v smeri poglobitve narodna zavesti ter pravilnega usmerjanja njegovih političnih, gospodarskih in kulturnih sil. Na podlagi dognanih socialno-ekonom-akih in mladinoslovnih dejstev Učiteljskega pokreta želi ustvariti slovensko učiteljstvo konkretni slovenski, nacionalni pedagoški ter ga tako globoko fundirati v resničnih narodnih potrebah. S tem bo naše učiteljstvo prispevalo svoj del k vseslovenskemu socialnemu, ekonomskemu, kulturnemu in higienskemu programu, ki bo združil vse naše slovenske pozitivne sile v skupnem, velikem narodnem hotenju. Slovensko učiteljstvo ne dela za danes, ampak za veliki jutri. Pri tem se zaveda, da bo naš narod znal ceniti njegove žrtve in napore, zato gre mimo vseh demagoških krivic in klevet konzervativnih elementov na narodni periferiji. Naš znani psihotehnik dr. Schmidt je predaval o poklicni vzgoji. Na podlagi triletnih izkušenj iz Banovinske poklicne posvetovalnice je iznesel razna konkretna vprašanja iz naše poklicne problematike. Naši fantje žele biti mehanikarji, ključavničarji, piloti, mornarji, uradniki itd., deklice pa šivilje, trgovske sotrudnice, frizerke in uradnice. Vsi silijo preveč v uradniške poklice, saj gre v Ljubljani le 9%, v celotni Sloveniji pa le 20% absolventov meščanskih šol v poklice, d očim ostali nadaljujejo študije. Vidiki za izbiro poklicev so pri nas zgrešeni. Zgrešen poklic pomeni zgrešeno življenje in nezadovoljstvo, ker ne absorbira vseh sposobnosti. Pravi poklic mora biti življenjsko važno opravilo onega dela, ki človeškim sposobnostim odgovarja. Učitelji naj vzgajajo za poklic, t. j. del celotne vzgoje, ki naj iztrga otroka iz za-krnjenosti in utesnjenosti ter jo naj vzgaja v življenjskem optimizmu in pogumu za resne delovne napore v raznih novih poklicih. Banovinska prelzkuševalnica poklicev bi naj vršila tudi nujno preizkušnjo za sprejem učiteljskih kandidatov, kajti na ljubljanski učiteljski šoli leži baje preko 300 prošenj za sprejem in res ne gre. da bo kot kriterij in merilo služilo prej strankarsko mišljenje kandidatovih staršev kot pa stvarni in objektivni motiv sposobnosti za ta poklic Profesorica ljubljanske učiteljske šole. znana pedagoginja. A. Cernejeva je podala z Iskreno, čustveno doživetostjo svoje lene in tople misli o občem kultiviranju učitelja. Besedo kultura rabimo Često v statičnem ali predmetnem in zgodovinskem pomenu za celokupnost stvaritev človeškega duha. Govorimo o kulturi kakega naroda ter O njegovi kulturni stopnji misleč pri tem na kakovost in množino njegovih kulturnih del. V dinamičnem in psihološkem smislu pomeni pojem kulture živo kulturnost ljudi In občestva. Civilizacija gre preko kulturnosti in enkratnih kulturnih stvaritev do praktične primenitve in tako do posplošTotega teatra*. Križanka I Feliks Stare | Ljubljana, 24. avgusta j Na Rupcrč vrhu je včeraj zjutraj umrl j eden najodličheiših članov stare ugledne slovenske rodovine. Feliks Stare. Iz Stareto-ve rodovine je izšlo že več uglednih mož. Feliks Stare je do'aka' visoko starost, saj je letos januarja obhaja1 svojo OOlctni-co. Kot graščak na Ko ovcu in industrijec v Jaršah, je bM v naši javnost dobro znan. Pokojni ie bil gospodarsko temeljito izobražen mož in njegove sposobnosti so vsi zelo cenili. Kot najmlajš: izmed bratov Sta-retov je šel že zgodaj v mladost: v svet izpolnjevat svoje strokovno znanje. Posvetil se je usnjarski stroki. Potoval je zelo mnogo in si povsod nabiral bogate skušnje. Prepotoval je Rusijo. Balkan, Dansko Nemčijo. Po očetovi smrti je prevzel graščino na Kolovcu. Kmalu se je izkazal kot umen gospodar, zlasti v gozdarstvu. Svoje sposobnosti je pokazal tudi z ustanovitvijo velikega industrijskega podjetja lesne stroke v Jaršah. Pomen besed Vodoravno: l. egipčanski bog, 4. pripadnik zapadnoevropskega naroda, 7. gorska gmota na Sedmograškem, 9. glasbena nota, 11. planina v Srbiji, 12. kemični znak za prvino, 13. jugoslovenski otok, 15. števnik, 16. poljedelec, 18. prislov, 19. država v USA, 21. turško orožje, 22. del hiše, 23. strateško premikanje čet, 25. svetopisemska oseba, 27. pogojni veznik, 28. predlog, 29. desni pritok Drine. 31. glasbena nota, 32. mesto v Besarabiji, 34. predstojnik menihov, 35. običaj, navada. Navpično: l. mesto v Siriji, 2. predlog, 3. srbsko mesto, 4. gozdno drevo, 5. ploskovna mera, 6. žensko oblačilo, 8. bosanska gostima, 10. mesto v Bosni, 12. p*-i-rodopisna veda, 14. poslopje, shramba za vozila, 15. srednjeameriška država, 17. mesto v ruski Aziji, 18. bivši albanski kralj, 20. predlog, 22. Časovni prislov, 24. srbsko moško ime. 26. morska žival. 29. francoska reka, 30. glodavec, 32. kratica za površinsko mero, 33. kemični znak za prvino. Rešitev križanke objavljene danes teden Vodoravno: 1. Krim, 4. okop, 7. bilka, 8. kvar, 10. Amor, 12. Osram. 14. ena, 15. ti, 16. muslin, 18. nafta, 19. Sparta, 21. on, 23. lov, 24. Irena, 26. elan, 2S. Izak, 29. davno, 30. Arad, 31. apno. Navpično: 1. kokot, 2. Ibar, 3. Mira-mar, 4. Oka, 5. kamela, 6. Piran. 9. vsi, 11. oni, 13. mufti, 17. starina, 18. navada, 19. šleva, 20. pol, 21. ona, 22. Naklo, 25. Ezop, 27. nad. F. T. Karmah v Ljubljani Eksperimentalni psihografolog P. T. Karmah je postal v kratkem času znan širom sveta. Analize tega sposobnega Slovenca so žele v največjih mestih našega kontinenta odkrita priznanja. Karmah je j pred kratkim izdal tudi knjigo: »Grafolo-: gija«, katera nas seznanja s tako malo raziskanimi in skritimi problemi človeškega življenja. G. F. Karmah se bo zadržal samo kratek čas v Ljubljani v hotelu ^-Soča«, kjer bo sprejemal stranke in jim izdeloval analize rokopisa in roke. (—) Iz Ljutomera — Sokolska tombola. Sokolska tombola v Strigovi bo 1. septembra za Sokolskim domom, ob slabem vremenu pa bo tombola 8. septembra. — Sokolski kino začne redno s predvajanjem 31. avgusta zvečer. — Odstrel jerebic S 1. avgustom je nastopil lovopust za poljske jerebice, ki jih je letos pri nas zelo malo. Tako je lovski paznik obširnega lovišča občine Razkrižje pri svojih obhodih videl letos v vsem rajonu le dve jerebici, kar potrjuje splošno sodbo, da je letos malo jerebic. Jerebice je vzdla huda zima, zato so se tudi zakupniki lovišč odločili, da letos ne bodo streljali jerebic. Posledice hude zime se bodo pri divjačini občutile še več let — Cena dobra robe malo. Pred dnevi so bili tu natovorjeni prvi vagoni letošnjih boi j ranih jabolk. Kupci so plačali po 2.25 dm za kg, kar je zelo lepa cena, žal, da jc jabolk detos pri nos zelo malo, skoraj nič. K problemu regulacije Drave Dravsko obrežje ob Ruški cesti se močno pogreza Maribor, 23. avgrista Naslov ali podpis bi se prav lahko glasil tudi na splošno, na oba dravska bregova recimo od Fale navzdol preko vsega Ptujskega polja, kjer je trajno izpodjeda-nje Drave pogoltnilo že neštete kubike rodovitne slovenske zemlje, na katere obsegu bi bili med tem prav lahko postavili novo in večje vrtno mesto kakor je Maribor s svojo okolico. Pa ker pravijo, da se to ne bo več godilo, ker da so že v polnem teku regulacijska in melioracijska dela, se omejujem samo na en del desnega dravskega obrežja. In sicer še to samo na del ob Ruški cesti, v kolikor še sploh spada pod mestno občino. Baš na začetku tega mestnega obrežja je nasproti mestni deški šoli pred kratkim nastal zelo obsežen in nevaren vgrez cestne obrobne meje. Ta vgrez se vsled trajnega deževja vidoma pomika navzdol po itak že razrvanem, strmo propadajočem bregu. Ta proces še pospešuje voda, ki prihaja .izpod zemlje in je veliki sklad tega vgreza že izluknjala in mestoma tudi že razdrobila. Vgrez se je izvršil tako tik pod cestnim robom, da obstoja vkljub ograji nevarnost, da če kdo stopi na rob, že leč si ta vgrez ogledati, se lahko zruši zemlja pod nogami in bi bila rešitev težavna, če ne sploh nemogoča. Zato je umestno in nujno priporočljivo, da se stari napis mestne občine, ki na tem mestu prepoveduje odlaganje smeti, nadomesti s svarilom sploh prestopa, preko (na spodnjem delu odprte) cestne ograje. Ker pa iz sku-šen vem, kako je v resnici s sličnimi javnimi svarili, je še bolj potrebno, da se ves ta prostor takoj primerno zavaruje. Ali vse to — tudi v najlepšem redu izvršeno, bi bilo na vse zadnje le — bagatelna »flikarijac. Celo obrežje ob tej cesti — torej tudi oni del spadajoč pod občino Studenci — že leta in leta javno in glasno vpije po temeljiti regulaciji celega obrežja. A ta delna regulacija zopet vpije po spojitvi s celim problemom regulacije Drave od Izvira pa tja do izliva — torej gre tu za važen mednarodni, odnosno sosedno državni problem, katerega glavno breme pada seveda na našo državo. Razni tekom let že storjeni poskusi le lokalne regulacije so pokazali, da je škoda vsakega dinarja, če takemu delu ne služijo pravi temelji, ki pa so možni le spodaj v Dravi sami oz. ob njenem spodnjem nabrežju, še le čim bi bili od spodaj postavljeni trdni fundamenti, ki služijo obenem kot rečeno, celotnemu problemu regulacije Drave, bo še le možno z uspehom misUti tudi na temeljito regulacijo celega obrežja ob Ruški cesti. S tem bi se napravil obenem tudi eden najlepših sprehodov ob Dravi in bi bil pogled z državnega mostu na ta tako v oči padajoči del obrežja, eden najhvalež-nejših. Na to prepotrebno delo kl i če ta pred vsem javna varnost cestnega prometa! čestitke najstarejšemu Mariborčanu čestitali so mu gasilci, mestni župsn, ljubljanska zdravniška zbornica in rektor graške univerze Maribor. 23. avgusta Danes praznuje svoj stoti rdjstnJ dail . Mariboru in drugod znani fcdravnjfa in zdravstveni svetnik dr. Urbaczek Josip. Dočakal je to visoko starost, ker je večino nesebično in požrtvovalno opravljal svoje dolžnosti in gotovo je malo manbui skin meščanov, ki bi mogli s takim zadovoljstvom gledati v svojo življenjsko preteklost. Dr. Urbaczek se je rodil 23. 8. 1>10 v Brnu v sedanjem Ceškomoravskem pioc^K-toralu. že kot 29 letni zdravnik je po končanih študijah na graški univerzi in opravljeni zdravniški praksi prišel leta la69 v Maribor, kjer je bil imenovan za železniškega zdravnika. V tistih letih se je po oritvi obeh železniških prog ter kurilnice in delavnice naselilo v Mariboru mnogo železničarjev z dru2.1naml, ki so niu;;i:i imeti po takratnih predpisih primerno zdravniško oskrbo, zato je južna železnica ravno na predlog dr. Urbaczeka uredi.a prvotno ambulančno zdravniško oskrbo, pozneje pa tudi splošno in posebno boln oskrbo železničarjev. Bolniško oskrbo N lezniČarjc'V je dr. Urbaczek deloma po ln ni zamisli, deloma po veljavnih predpi. 1 organiziral do velike popolnosti. Gotovo ji tudi njegova zasluga, da se je v Iff&fitttru ravno radi bolnišniške oskrbe že ' • povečala splošna bolnišnica. Leta 1872 jo bil dr. Urbaczek I pri mestni občini za komunalnega nika in jc v tem svojstvu do leta 191~ ; ! mnogo prilike, da je ubožno zdravni oskrbo v mestu Mariboru izborno o: nizlral. Mestna oskrbnišnica In drugi mt ni zavodi, ki jih je mestna občina imela lo leta 1919, so v veliki meri njegovo delo. Organizacija zdravstvene službe je b v mestu od početka zadevne zakonodaje pa do leta 1919 za takratne prilike vzorno urejena in vodena. Nič ni čudnega, če je dr. Urbaczek kmalu uvidel potrebo posebne reševalne službe v mestu Mariboru že okoli 1. 1900 je poizkušal ustanoviti posebno reševalno društvo, vendar se mu vsled splošnega nerazumevanja, pa tudi nerazumevanja ha merodajnih mestih ni posrečilo. Ko je 1. 1908 ustanovil v okviru takratne požarne brambe poseben reševalni oddelek, je pač mislil predvsem na to, kako bi se ponesrečencem in bolnikom revežem v prvi sili hitro pomoglo. Kako potreben je bil ta reševalni oddelek, so pokazala poznejša leta in se zadnja leta kaže vedno bolj in bolj. saj je ta oddelek nudil tekom svojega obstoja v 32 letih več ko 100.000 ponesrečencem najnujnejšo pomoč. Ko so bili slovenski fantje 1. 1878 v Bosni in Hercegovini, so vojaška oblastva tudi v Mariboru uredila bolnišnico za ranjene in bolne vojake, v kateri je tudi delal z vso t ažrtvovalnostjo dr. Urbaczek. Za Basa svetovne vojne od 1.1914 do 1918 je poii i "laczekovim nadzorstvom od nje-u. iieni rešilni oddelek prepeljal k i \j 11 OuO ranjenih in bolnih vojakov .i narodnosti v mariborske bolnišnice in iz njih Sam dr. Urbaczek je bil noč in dan na delu ter je mnogim lajšal bolečine in jim tudi rešil življenje. Poleg raznih časti, ki jih je bil deležen ......i življenju (odlikovanja Rdečega .< avstrijska in jugoslovanska odliko-[s bil 1.1907 izvoljen za častnega mariborske gasilske čete. se je podala k dr. Urbaozeku po-iepiltacija gasilske čete in reševalne ■ i'\ i'< sta jo vodila četin zdravnik ktilfi in poveljnik Kramberger. De-liii je izročila dr. Urbaczeku lep šo-r'včih nageljnov ter mu k rojstnemu i čestitalft.. Dr. Urbaczek je kljub svo-n 100 letom deputacijo osebno sprejel, ?e s člani razgovarjal in obujal spomine. Spomnil se je raznih malenkosti iz svojega dolgega življenja in z veseljem je pripovedoval krajše anekdote. Dr. Urbaczek je duševno in telesno zdrav in mu 100-let-nega bremena ni videti. Ob 100 letnici je dr. Urbaczeku Čestitalo mnogo meščanov, pa tudi odličnih korpo-racij. Med čestitkami je najbolj zanimiva ona, ki sta jo poslala rektor graške univerze in dekan medicinske fakultete, ki se s toplimi besedami spominjata dijaka In doktoranda te univerze. Zdarvniška zbor. v Ljubljani je svojemu najstarejšemu članu izrekla najprisrčnejše čestitke, mestna občina mariborska je pa po g. županu dr. Juvanu čestitala svojemu odličnemu meščanu in uslužbencu. Konec paspi dni Težke posledice čudnega vremena na polju in v vinogradih Maribor, 24. avgusta Enomesečna doba ali perioda takozv. pasjih dni se bliža koncu. Kritično, kakor se je (pred enim mesecem) pričela, se tudi zaključuje. Razlika je le v temperaturi: zaključek je še bolj hladen kakor je bil začetek. Včeraj smo imeli najvišjo temperaturo 12 C, proti večeru seveda še manj. 2e v četrtek je bil ves dan podoben pozno jesenskemu dnevu, takole pred Vsemi Sveti. Ta nenavaden hlad je prinašal od jugovzhoda takozv. ? katastrof ni veter«, to je veter, ki je tudi v sicer vročem poletju do kosti segajoč hladen, ker prihaja redno kot posledica večjih elementarnih katastrof. To pot gre najbrž kar za dvoje (če ne še več) takih izrednih dogodkov: na jugovzhodu (Balkan - Italija) In na severovzhodu. Te dni smo opozarjali, da bo nadaljnje vreme do prihodnje lunino spremembe (26. t. m.) odločil prvi večer po polni luni. In ta je bila v nedeljski noči za opazovalce zelo zanimivo. Pa tudi drugi dan se je solnce ponašalo z zanimivim, velikim obročem — vselej točnem oznanje-valcu izrednih elementarnih katastrof na njih (od nas oddaljenih) središčih. Ker se za zadnji krajec 126 avgusta) in za mlaj (2. septembra) obeta dež. že danes lahko rečemo, da je poletja že konec, še pravilneje, da ga letos sploh nismo še imeli, će bi tu šlo le za letoviiCarje in počitničarje, bi že naj bilo. Ampak letos nam gre prav vsem za živež preko zime in zgodnje spomladi. Zadevno je slika na celem našem obmejnem ozemlju (iz-vzemši zelo redke slučaje) vsaj še danes — obupna. 2e v dozorevanja sadja, sadežev in grozdja. Poglei nazaj v letošnjo dobo »pasiih dni« -- torej v dobo viška poletne vročine. nas sp< nja. da smo imeli v celem tem času k ^.aj 4 (štiri) dni prave poletne vročine. To je bil: 26. julij (na solncu 40. še opri-1' ' 25 C). 8. avgust (41 C), slično 9. avgust, a višek je bil 10. avgusta na solncu C pri nas dan vročega jugovzhndrv!-i Vse. kar je bilo vmes. smo še dan^s veseli, če ni bilo ali neviht ali padavine ali sploh neugodno vreme. Mariborske in ok«*H§?te n*v"ce — Enoletni trgovski tečaj »Hermes«, Maribor, Zrinjskega trg 1, sprejema ustne in pismene prijave dnevno. Prospekti zastonj! Soliden strokovni pouk! Pravica javnosti. 41-M. — Iz državne učiteljske šole. Popravni Izpiti bodo v ponedeljek 2. septembra ob osnih. Vpisovanje bo v četrtek 5. septembra od 9. do 12. Predložiti je treba prejšnje izpričevalo, prijavnico, kolkovano s kolkom za 50 din, davčno potrdilo, potrdilo uradnega zdravnika, da v družini, kjer učenec stanuje, nima nihče odprte tuberkuloze ali kake druge nevarne nalezljive bolezni. Plačati je treba šolnino po lestvici, za zdravstveni fond 20 din, za dijaško knjižnico in tiskovine 10 din. Glede zdravja in posluha se bodo pregledali prosilci v sredo 28. avgusta. Absolventi meščanskih šol bodo opravljali sprejemni izpit iz slovenščine 29. avgusta (pismenoj, 31. avgu- sta ustno, iz matematike 30. avgusta (ustno). — Na vadnici naj se prijavijo učenci 5. septembra med 9. in 11. uro v svojih razredih, kjer jim bodo razredni učitelji dali navodila za novo šolsko leto. — O. državna realna gimnazija. Popravni in razredni izpiti bodo od 26. do 31. avgusta. Vpisovanje za TV.f V. in VI. razred bo 2. septembra od 8. do 10., za U. in m. razred 3. septembra od 8. do 10., za I. razred 4. septembra od 8. do 11. Pri vpisu v V. razred ne sme biti učenec starejši od 17 let. K vpisovanju morajo prinesti učenci lansko izpričevalo, za vpis v V. razred je potrebno izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu, potrdilo pristojne davčne uprave o višini neposrednega davka staršev in učenca. Potrdilo o davku mora biti kolkovano s kolkom za 20 din, overjen prepis pa s kolkom za 10 din. Razen tega je treba prinesti s seboj šolnino, ki je določena po lestvici, ter potrdilo, da v družini, kjer učenec stanuje, ni nobenega primera odprte tuberkuloze. Tega potrdila ni treba učencem, ki stanujejo pri starših ali v kakem zavodu. Kolkovin in šolnine so oproščeni otroci, katerih očetje so odlikovani s Karadjordjevo zvezdo z meči, in otroci, katerih očetje so zaščiteni z uredbo o vojnih invalidih in vojnih žrtvah. K vpisu morajo prinesti dokazilo o tem. — Nov grob. V Beograjski ulici 20 je umrl trgovec in hišni pos&srtnik Jakob Žagar, star 68 let. — Žalujočim svojcem naše globoko sožalje! — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12. tel. 28-12, in Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33. tel. 22-13. — Na II. državni deški meščanski šoli v Mariboru (magdalenski) bodo završni popravni izpiti 30., ostali popravni izpiti 31. avgusta, redno vpisovanje pa 1., 2. in 3. septembra, vsak dan od 9. do 12. V to šolo se vpisujejo otroci, ki stanujejo v petem mestnem okraju in v okoliških občinah na desnem bregu Drave, ako se ne vozijo z vlakom. Pri vpisu morajo predložiti: zadnje šolsko izpričevalo, davčno potrdilo, novinci krstni list in izvenmariborski učenci še potrdilo občinskega urada, iz katerega bo razvidno, v kateri občini stanujejo njih starši. Brez zgoraj navedenih listin ne more biti nihče vpisan. Ostalo je razvidno na oglasni deski. — K»7>-Stava karikatur. Od 8. do 15. septembra razstavlja znani karikaturist g. Re-migi j B r a t u š številne karikature znanih Mariborčanov in Mariborčank. Razstava bo v Sokolskem domu. — Zdravniška dežurna služba. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč Članom in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega zdravnika v nedeljo 25. avgusta g. dr. Ivan T u r i n, Maribor, Linhartova ulica št. 12. — K°lekt;vn5 prospekt za Pohorje. Tuj-skoprometna zveza »Putnik« v Mariboru je te dni izdala prva kolektivni turistično propagandni prospekt za naše Pohorje. Prospekt ima obliko 6-delnega folderja ter je tiskan v enobarvnem bakrotisku v ze-lekastem tonu: tiskala ga je Mariborska tiskarna. Naslovna stran prospekta kaže motiv z nove pohorske avtoceste in s kažipotom do posameznih planinskih turističnih postojank na vzhodnem Pohorju. Zanimiva posebnost prospekta je polrelief-na karta Pohorja, prva te vrste, ki nudi bežen vtis in splošen pregled posameznih planmsko turistični postojank na Pohoriu ter važnejših pohorskih in pod pohorskih turističnih krajev. Ostalo slikovno gradivo prikazuje ginvne planinske domove na Pohorju ln nekatera pohorska letovišča, drugi posnetki pa kažejo splošne, značilne motive z nagega Pohorja. V tem prospektu je posebno poudarjena nova pohorska avtocesta do Sv. Areha—Ruške koče, ki je bila letos otvorlena In ki predstavlja za naše Pohorje novo učinkovito privlačnost ter bo gotovo mnogo doprinesla nadaljnjemu razvoju tujskega prometa na Pohorju. — Prospekt je izdan v nakladi 20.000 izvodov. V prospektu samem ni besedila, pač pa je besedilo, in sicer v slovenskem, srbohrvaškem in nemškem jeziku, ločeno tiskano na posebnem vložku kot priloga prospektu. V tem l>e*FS* dilu je podana splošna karakteristika Pohorja, posebni del pa vsebuje za turista n letoviščarja petrebne podatke o vseh planinskih postojankah na Pohorju in o jrlnv-nih turističnih k?"jvh v območju Pohorja. Z izdalo teua prvega kolektivnega prospekta za Ponor je ie blfl tapotajena občutna vrzel v n^ši tu; ;st'"n: propagandi ker so interesenti za obisk Pohorja že dolgo pogrešali primeren pro-ne^tni material za ta lepi turistični r»re<7el na5e imovne. — Kolektivni prospekt za Pcboiie ie intere-sentom na razpo^eo pri Tulskonrcmetni zveri rPvtr'k* v M°ri>oru, l'^lror t M pri vseh ostrih ur*d'h »Putnika« v r1rf"! curino se. da niso smatran fzčtefatelji 7a primerno, da ^e v prospektu objavi reT~^-na slika Srk'Vc-Vp^n ničnihslce^rfl doma k; je ena na^-oderneje opremljenih pohorskih postojank. — Zaščitno eepJ:^n:e «^trop n-n'i davvi, star h od 2 do 12 let. stalno bivaV,*Jh v Mariboru, se bo vi žilo ponovno od 26. do 31. avgusta 1040. Kraj cepljenja: te'cvad-n*>p vk":~kp m.exčr»n~V*» 5oT" t v ^Tr^-b^-nr. Slomškov trg 17. ftas fcep^rfeirja: dnevno od 8. no 10 in Dd fS do 17. ure s?-vzem^i sobote dn^ 31. t m., ko sa Vrsi cepljenje le predočivan K temu ce^Menni morajo prit1 vsi uiffUUf, ki so b:li prvič ^en-lieni v času od 5. do 10. t. m. in vat otroci, ki se prvo0''1 cepi telila zar**7-' bolezni ali or1sotnc«ti n:so mogTl udeležiti, "Dvakratno ceni'en-'e ie obvezno, ker s°mo enkratno cepljenje ne zaščti pred obolenjem za davico. — Drevi v maJi Beograd: Orevi je v naših prijaznih in zavednih Rušah prva ponovitev lepe narodne igre Matija Gubeca. Trudi ob prilki druge nočne predstave je oskrbel »Putnik« poseben nočni vlak, ki odhaja iz Maribora ob 19. uri in se vrača ob 24. uri. — Sladkor in brusnice. Preieli smo od naročnika našega lista: »Gotovo si. gospod urednik, ne boste mosli predstavljati, kakšna zveza je med sladkorjem in brusrucam" izvzemši ono snlošno znano, da ie ori vku-havaniu brusnic treba tudi sladkoria. No. v Mariboru se ooaža v zadniem času tudi neka druga zveza, ki ima svoje komercial- i postlano ■^jr^Na cvetiu češke komedije • Zapletem dogodki se sučejo okoli brezposelnega doktorja, hčerke bogate trgovke z zelenjavo in nesolidnega bankirja, — V glavnih vlogah nastopajo Lida Baarova, M. Tauberova, Jiri Plachy, Karel Slegl itd. Predstave danes ob 16., 19. in 21. url, jutri v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri. KINO UNION — Tel. 22-21 _ no. t. i. kuočijsko ozadje. O tem nas prepričuje sledeči resnični dogodek, ki sem ga sam doživel. Ker mi ie moja žena pripovedovala, da ne more skorai nikjer dobiti sladkoria. ki bi ea ootrebovala za vku-havanie brusnic, sem se zadeve kar sam lotil, pa sem vstopil v bližnjo trgovino. Vprašal sem nriiazno. če dobim lahko kaj sladkorja. Odgovorili so mi, da iim je žal zmanikal in da mi trenutno ne morejo ustreči. Ze sem se hotel posloviti, ko sem opazil za pultom brusnice. Kar sama od sebe ie prišla na dan orioomba z moie strani: Skoda, tako leoe brusnice, rad bi iih človek vkuhal. tako lepe so. Pa kai. ko ni sladkoria. Tako dobre in sočne so do zimi. ko se človeku zahoče soremembe. Ze sem bil pri vratih. r>a čuiem izza nulta glas. ki mi pravi: »Ja. če kupite brusnice, potem pa imate lahko na razpolaeo tudi sladkor« Čudil sem se temu odgovoru, oa sem vseeno vprašal, koliko sladkoria bi n. pr. dobil, če bi kupil kg brusnic »Na kg brusnic ks sladkoria.* Tako se je glasil odgovor. Moie za čuden i e ie bilo še večje. Zagnusila se mi ie ta kupčiia I sladkorjem. Ne. tako ne bi smelo biti. Sladkor torei ie. toda le za tiste, ki kuDiio tudi brusnice. Zelo mi ie žal. da se nisem spomnil, da bi bil vprašal, po čem daio brusnice. Stvari nisem seveda mogel zadržati zase. Vsem. ki iih poznam, sem povedal svoj doživljaja., vsi so bili ogorčeni zaradi tesa čudnega pojava, ki ie takšne vrste, da bodo morali voditi o niem evidenco vsi. ki so poklicani, da pazijo na to. da se raz-Doloženie prebivalstva ne vznemirja in ne razburia.« __ — FKdgovi mestne občine in Me«min podjetij so znašali v letu 1938-39 76.4 milijona dinarjev. Zagrebška mestna občina pa ima 181 milijonov dinarjev dolgov. Prebivalstva ima mesto Maribor nekaj nad 34 tisoč, Zagreb pa 185.000 V primeri z Zagrebom je torej naša občina precej bolj zadolčena. (Del. pol.) — Čigava sta rad'jska aparata. Pri te-zenskih orožn;kih dobijo lastniki dveh radijskih aparatov, ki sta bila ukradena svoja aparata nazaj. Orožniki so storilca zajeli, ki pa noče izpovedati, kje je dobil oba aparata. — Zagrebški prijatelj mariborskih pla-ščev. V prvovrstni kavarni sedi boljši gospod od carine. Ker je bilo ob zaključku pasjih dni zelo hladno, si je vzel s seboj svoj boljši plašč in ga v kavarni obesil na kljuko. Pri odhodu pa je opazil, da je njegov plašč izginil. Ne da bi bil, kakor se to večkrat pomotoma zgodi, zamenjan. Spomnil pa se je gospod na nekega gosta, ki se mu je zdel tudi sicer sumljiv. Prijavil je ta primer na stražnici. Rano jutro po tej noči pa zapazi stražnik na cesti človeka, katerega vnanjost je ustrezala opisu sumljive osebe. Riskiral je In na stražnici se je izkazalo, da je se ni zmotil. Neznanec na videz ni imel na sebi pogrešanega plašča, marveč svojega (ali pa koga drugega). Pač pa je ta plašč pokrival onega drugega iz kavarne. Kljub temu je tajil tatvino, češ da je zaradi mraza pač oblekel oba svoja plašča, šele ko je okradeni svoj plašč spoznal in uzmoviču v obraz povedal, kar mu gre, je priznal, da je plašč »vzel«, toda le v sili zaradi pomanjkanja denarja za povratek v Zagreb, kjer je trgovski potnik znanega češkega podjetja. On sam se je izdal za Miroslava Kvapila. Ker pa je mož tudi sicer sumljiv, so ga kar obdržali v Mariboru. — Živahen »promet« tudi s kolesi. V Mariboru v zadnjem času ne cvete le promet s posestvi (hišami, zemljišči itd. i. temveč se najbrž še bolj razvija »promet< z dvokolesi. Tudi zakl jen jena kolesa, pu-ščena brez nadzorstva na ulici pred trgovinami in hišami, niso več varna, če bo 31o tako naprej, bodo morali na policiji otvoriti poseben oddelek za »promet z dvo-kolesis*. Mi pa se preko imen okradenib in kraja tatvine omejimo le na navedbo številk koles. Ukradeno je bilo moško kolo »Velo A. J. S. spezialc z evid. St. 2-2124S in tov. št. 4249. Kolo je črno pleskano, z belimi lisami, prednji obroč ima zeleno in rumeno črto, zadnji pa bele, športno krmilo. _ Drugo, tudi moško dvokolo znamke »Neger« z evid. št. 2-25833-2 in tov. št. 5436. skoraj novo, črno pleskano, krmilo ravno, z dinamo-lučjo. Vrednost 1500 din. — Dan prej Ribičevi ukradeno kolo »Welt-flieger« pa se je medtem že našlo, in sicer z odtrgano pnevmatiko in vrženo v gramoznico. (Najbrž je bil »prijatelj« tega kolesa zasačen pri >delu^ demontaže.) — Dve štorklji na strehi HochmUler-jeve oljarne sta v petek popoldne opozarjali po državnem mostu idoče občinstvo na svojo Izrednost v Mariboru. Vse je obstalo in gledalo na streho. Ena se je spravila celo na vrb dimnika, a druga na skrajni rob strehe, kakor da se hočeta tudi onidve pozabavati z radovednim občinstvom, štorklji pa nista priStorkljali bog ve od kod iz daljne tujine, marveč, kakor doznavamo, sta dve po Mariboru že znani »po-tepenki«. last trgovca Sluge s Tržaške ceste. Ko se jima zahoče, pa se gresta sprehajat po strehah tudi na levem bregu Drave, a vedno jo ^pihneta" po isti poti zopet nazaj. Hišam pa. katere obiščeta, prinašata — srečo. _ Matična glasbena šola v novih prostorih. Glasbena šola Glasbene Matice se bo preselila v hišo Pokojninskega zavoda v Kopališki ulici 11 odnosno v Frančiškanski ulici 12. Tukaj se bo pričelo novo šolsko leto. Vpisovanje v matično glasbeno šolo bo 2. in 3. septembra od 8. do 12. in Od 15. do 18. v novih šolskih prostorih. Redni pouk se prične v četrtek 5. septembra. — SeJmSke novice. Na mariborski svinjski sejem 23. avgusta so prignali okoliški kmetje 209 svinj, prodali so jih 95. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stare po 80 do 110 din. 7 do 9 tednov 115 do 160 din, 3 do 4 mesce 170 do 300 din. 5 do 7 mescev 320 do 410. 8 do 10 mescev po 450 do 560 din. eno leto 700 do 900 din. Kilogram žive teže po S do 10.50 din, kilogram mrtve teže po 12 do 15 din. — Iz profesorske službe. Premeščeni so bili prof. Franc Dobrovoljc s klasične gimnazije v Mariboru v Ljubljano, Leon E?-žcn iz Virovitice na mariborsko II. realno gimnazijo, Jelka Cerarjeva iz Ljubljane na n. mariborsko realno gimnazijo, dr. P. Gu-stinčič z n. realne gimnazije v Mariboru v Novo mesto, Josip Kocmur iz Prizrena na TJ. realno gimnazijo v Mariboru. S'av-ko Vimpolšek iz Banjaluke na klasično gimnazijo v Mariboru. — Dve domačiji sta pogoreli pri Sv. Marjeti pri Racah. Ogenj je nastal pri posestniku Antonu Marčiču. ki mu je zgorelo gospodarsko in stanovaniPko poslopje. Požar se je nato razširil tudi na sosedno dmačijo Ivana Lenarta, ki mu Jo tudi vse pogorelo in ima okrag 50.000 din škode. Pesnica je četrtič poplavila vso dolino Regulacija Pesnice bodi med prvimi gospodar* sitimi reformami naše meje Maribor, 24. avgusta. Grozen je zdaj pogled na našo pesniško dolino ob srednjem toku Pesnice. Skoraj od vznožja do vznožja vseh okoliških hribov sega voda, ki so jo povzročili nalivi predzadnje noči in včerajšnjega dne. Po travnikih se kotalijo celi kupi otave, po dolinskih poljih gleda iz vode le visoka koruza, ostali sadeži so pod vodo. Voda je rjava od blata, s katerim zapira dostop zraka v zemljo ter bo tako poblatila vsa zemljišča v dolini in onemogočila tudi živinsko pašo. Strniščni sadeži, tako ajda, proso, repa i dr. morajo shirati. Tu in tam bi bilo ^reba zanje še orati, a je to v tem dolinskem bl3tu nemogoče. Letos vso pesniško dolino hudo tepe usoda. V zimi mraz. snomladi istotako pozen mraz poleti nalivi, nevihte, povodnji in toča K^kor da se je nebo zaklelo zoper tukajšnje 1 udi ki že vsa in tolika leta prenašajo grozne posledice neregulirane Pesnice v njenem srednjem toku. Letošnje vremenske prilike so izpraznile sadonosnike in vinograde. Edin up je bilo polje in travniki. Na poljih je vse bridko razočarala slaba žitna žetev, na travnikih je pač bilo še nekaj sena, otava pa je le v začetku bujno pognala, nato pa ji je rast zaustavilo deževje, ki je zgornjo zemljo dobesedno zbilo in zamašilo ter tako ustavilo nadaljnji razvoj otave, na katero je zdaj povrh prišla poplava z blatno vodo. Kakor lani grozi pomanjkanje krme. Grozi pa tudi pomanjkanje človeških živil, saj edini naš up je še bila koruza in krompir. Oba pa že zdaj vidno odmirata, okopavine pa pričenjajo že zdai gniti. S strahom se vprašujemo: kaj bo ? Smo pred velikimi gospodarskimi reformami. Z meje kličemo našim gospodom reformatorjem: Regulacijo Pesnice stavite med prve gospodarske reforme v naši obmejni Sloveniji! Športne vesti Kazpis kobkoasic Iskega tekmovanji*, ki priredi športni klub ^železničar« dne 8. septembra 1910 ob pol 9. uri na svojem stadionu ob Tržaški cesti. Vr»tni red in Mehe tekmovanja: 1. 100 m predteki, 2. met kopja, 3. met krogle, 4. 100 m finale, 5. 800 m, 6. 5000 m, 7. skok s palico, 8. 100 m predteki, 9. skok v višino z zaletom, 10. met diska, 11. skok v daljavo, 12. 400 m finale, 13. met kladiva, 14. 1500 m, 15. štafeta 4x100 m. Prijave je poslati na nasiov: SK Železničarja, Maribor, Tržaška cesta, najpozneje do 5. septembra 1940 ob 12. uri. Prijavnine in nagrad ni. Tekaiišče je dol30 431 m, ima dva nedvig-njona zavoja in je posuto z ugaski. Pravico starta imajo le verificirani atleti klubov, ki so včlanjeni v SAZ, oziroma VASKJ. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAS-a. Razpis medklubeke kolesarske dirke, ki se vrši v nedeljo dne 1. septembra 1940 v prireditvi SK železničarja na progi Maribor—Marenberg in obratno. Dolžina proge 80 km. Start ob 8. uri prt km kamnu štev. 1 na Koroški cesti. Obratna točka v Marenbergu pri km kamnu Štev. 40. Cilj na Koroški cesti pri km kamnu štev. 1. Prijave je poslati na naslov SK železničarja. Maribor, Tržaška cesta najpozneje do 28. avgusta 1940. Prijave se sprejemajo na startu — pol ure pred startom — proti dvojni prijavnini. Prijavnina znaša din 10 za dirkača. Nagrade: I. H. ITI. in IV. plasirani prejmejo darilo, V. In VX kolajno. Razdelitev nagrad se vrši 1 uro po končani dirki na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti. — Splošna določila. Pravico starta imajo vsi dirkači, verificirani in včlanjeni v klubih, ki so člani Slov. koles, zveze ali VKSKJ ter so v posesti licence za leto 1940. Vsak vozač vozi na lastno odgovornost po pravilih KSKJ ter cestno policijskem redu. Eventualne proteste je vložiti 15 minut po prihodu na cilj z zneskom din 30.—, ki se v primeru ugodne rešitve protesta vrne. Protest je vložiti pri vodstvu dirke. Prireditelj si pridržuje pravico eventualne spremembe razpisa. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Iz Celja —c Pri prenosu mrtveca si je zl°mli nO- go. Ko je pomagal 17. t. m. spravljati Iz Ojstrice samomorilca Valiča iz Zagreba, je tako nerodno padel 361etni drvar iz Solčave Peter Stebe, da si je zlomil nogo. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. —c Z nOiem ga je ranil. V šmartnem v Rožni dolini so imeli mlačvo. Pri tej sta sodelovala tudi 271etni Ivan Borčnik, dninar iz Slatine in Viktor Počivalnik iz šmartnega. Po končanem delu sta se sprla ter v prepiru je Počivalnik potegnil nož in zabodel Borčnlka v glavo in levo roko, da so ga morali prepeljati v bolnico. —c Športni dan bo imel SK Olimp v nedeljo L (septembra a nogometno tekmo z Amaterjem iz Trbovelj. Dopoldne bo pro daja znakov in cvetlic.