AiiERi$K/t Domovi ima
- &aa S/i —
!%' HM' E it tg~/%	l-l O JVt E
iMMSWMf umUAMOWS
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 16, 1970
fLOVCNUM
MOQMNft NfWiPAMi
.:JCT:
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
V Siriji državni udar
Obrambni minister Asad je dal prijeti vodnike Baath stranke, ki so ga hoteli od-staviti.
BEIRUT\ Lib. — Kongres Baath stranke je pod vodstvom Salaha Jadida, pomožnega glavnega strankinega tajnika, pretekli četrtek sklenil vzeti o-brambnemu ministru, letalskemu maršalu Hafezu Al-Asadu vse njegove službene položaje, prav tako njegovemu ožjemu sodelavcu in somišljeniku gen. Mustafi Tlasu, načelniku glavnega stana oboroženih sil. Pred-no so se strankini vodniki dobro obrnili, jih je dal Asad prijeti in prevzel vso oblast v Siriji.
Salad Jadid je vodnik marksističnega krila v sirijski Baath (socialistični) stranki. Asad ga je dolžil, da je pri zasledovanju marsističnih ciljev puščal v nemar, če ne že kar naravnost škodoval koristim Sirije. Ko je vlada v preteklem septembru poslala palestinskim gverilcem v Jordanijo na pomoč dve tankovski brigadi, jima Asad ni hotel dati letalske podpore pri njunih operacijah, ker se je bal, da bi v tem slučaju poseglo v boj izraelsko letalstvo. Sirijski tankovski brigadi sta bili poraženi in sta se s hudimi izgubami umaknili preko meje.
Ta poraz je povzročil notra-bje trenje v vladi in v stranki, določeno je bilo, da naj spor reši strankin kongres. V tega je znal spraviti svojo večino Šalah Jadid in hotel z njo odstraniti obrambnega ministra Asada in njegove prijatelje. Pri tem je bil premalo previden in se je nenadno znašel v zaporu. Asad je preko svojih zaupnikov pravočasno zvedel za sklep strankinega kongresa in izvedel svoj udar, predno je kongres mogel svoje sklepe sploh objaviti.
Asad je politično zmernejši °d Salaha Jadida, pa je ostrej ši in bojevitejši napram Izraelu.
Novi grobovi
Joseph Jalovec
V	petek zjutraj so našli na njegovem domu na 1106 E. 64 St, mrtvega 77 let starega Josepha Jalovca, rojenega v vasi Malo Mraševo pri Sv. Križu, od koder je prišel v ZDA 1. 1920, moža Marije, roj. Verhovšek, očeta Josepha in Vinka (Jug.), 6-krat starega očeta, brata pokojnih Johna, Louisa, Frances, Therese in Mary Presečen. Pokojnik je bil član Društva Najsv. Imena pri Sv. Vidu, Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in Društva Kras št. 8 ADZ. Več let je bil pokojnik šolski stražar otrok pri prehodu na St. Clair Avenue in Norwood Rd. Pogreb je danes ob devetih iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
Anton Novak
V	Holy Family Home v Parmi je umrl 81 let stari Anton Novak
1000 Creekview Drive, mož Antonije, roj. Zadnik, oče Mary Petrič in Olge Campbell, preje Jelercic, 8-krat stari oče, 8-krat praoče, brat Johna (Fla.), Frances Kotnik, Rose Omahen (Sti-mac). Pokojnik je bil rojen na Kamnem vrhu v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA pred 60 leti. Do upokojitve pred leti je bil zaposlen kot strojnik. Bil je član Društva Blejsko jezero št. 27 ADZ, Društva Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeti, Marijine legije in Kluba slov. upokojencev na Waterloo Rd. V Evropi zapušča pokojnik sestre Johano, Frančiško, Rozo, Alojzijo, Manco, Antonijo, Angelo, Karolino in Pepco ter brata Franka, brat Jože in sestra Marija Kastelic Hočevar sta umrla pred njim. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.15, v cerkev Marije Vne-bovzete ob 9., nato na Kalvarijo. Družina priporoča namesto vencev darove za Holy Family Home.
Joseph Koss
Laird svaril Hanoi
Obrambni tajnik ZDA je posvaril Hanoi, da utegnejo ZDA odgovoriti znova na napade na svoja izvidni-ška letala nad Severnim Vtetnamom.
WASHINGTON, D.C. — Pre-
IM ne bodo napadle Kube, če la ne postane oporišče Sovjetske zveze
WASHINGTON, D.C. — Bela hiša in državno tajništvo sta priznala, da so ZDA obljubile ZSSR, da ne bodo napadle Kube, dokler ne bo Sovjetska zve-
tekli petek so rdeči setrelili ne-fza poskušala tam ustvariti voja-
oboroženo ameriško izvidniško letalo kakih 12 milj južno od Vinha v Severnem Vietnamu, pri čemer sta bila oba pilota letala mrtva. Nekaj Ur po objavi te vesti je obrambni tajnik M. R. Laird izjavil, da utegnejo ZDA odgovoriti na take napade z napadi na protiletalske baterije v Severnem Vietnamu, ki so streljale na ameriško letalo. V preteklosti se je to ponovno zgodilo.
Rdeča protiletalska obramba je sestrelila s tal ameriško izvidniško letalo RV4 z dvema članoma posadke, ko je krožilo nad južnim delom Severnega Vietnama, kjer zbirajo rdeči zaloge vojnih potrebščin za pošiljanje na jug po Hočiminhovih potih. Zdi se, da ameriške letalske sile na sestrelitev tega letala niso odgovorile tako, kot je bilo to običajno v preteklosti.
Obrambni tajnik M. R. Laird je izjavil; “Mi smo pripravljeni , na primeren odgovor” na vsako streljanje na neoborožena ameriška letala tekom njihovih poletov nad Severnim Vietnamom, na vsak poskus prodora skozi Demilitarizirano cono in na vsako streljanje na mesta v Južnem Vietnamu. Laird je govoril pred zastopniki Sveta za mednarodne zadeve iz vse dežele. Očitno je svojo izjavo opiral na dogovor med ZDA in Severnim Vietnamom, sklenjen pred dvemi leti, na temelju katerega je bilo ustavljeno vse letalsko napadanje Severnega Vietnama. ZDA so ponovno o-menjale obstoj takega dogovora, ki pa ga Hanoi gladko taji.
ška oporišča ali namestiti na o-toku ofenzivno orožje. Doslej so ZDA trdile, da niso dale ZSSR
STRASEN CIKLON POKONČALI V PAKISTANU DESET TISOČE
Po doslej zbranih podatkih je uradno ugotovljenih 41,000 mrtvih, boje se med tem, da bo število žrtev strašnega ciklona pres'eglo 100,000, nekateri govore celo o 300,00 mrtvih in izginulilb. Oblasti za enkrat štejejo preživele namesto mrtve in pogrešane. Ves svet nudi Pakistanu pomoč ob strahotni nesreči.
DAKA, Pšk. — Vihar s silo
.eta 1962 nobene take obljube. | jlurj)tana jn 0gr0mni morski va-To verjetno v strogo formalni
obliki drži, dejansko pa je bilo očitno, da ZDA Kube ne bodo storile, ker se “jim to ne zdi potrebno”.
Ko je v septembru prišla v svet vest o gradnji sovjetskega podmorniškega oporišča v Cien-fuego na Kubi, je Washington opozoril Moskvo na obveznosti iz leta 1962, nakar je ta izjavila, da jih bo držala, dokler bodo to storile ZDA. Ko so se v zadnjem tednu zopet pojavile sovjetske ladje pred pristaniščem Cienfuegos, je Washington znova povprašal v Moskvi, kaj naj to pomeni.
Kong. Blatnik je zavrnil prispevek
WASHINGTON, D.C. — Kong. John A. Blatnik iz Minnesote, slovenski rojak, načelnik Domo-vega odbora za javna dela, je odklonil prispevek $5,000 v njegov volivni sklad od odbora za podpiranje g r a d nje avtovele-cest.
Očitna je zveza med darovalci in položajem, ki ga bo J. A. Blatnik zavzemal v novem Kongresu. Z zavrnitvijo daru je kongresnik pokazal jasno, kaj misli o takih darovih in njihovi dopustnosti.
Dr. G. Habash bo ostal na čelu OF Palestine
BEIRUT, Lib. — Dr. George Habash, 45 let stari zdravnik, zagrizen palestinski nacionalist,
DELEŽ SLOVENIJE
Po podatkih, ki jih je prinesla beograjska “Ekonomska politika” o največjih jugoslovanskih Proizvodnih, trgovinskih in bančnih organizacijah, je delež Slovenije naslednji: med dese-timi naj večjimi proizvodnimi °rganizacijami je na tretjem ^estu združeno podjetje ‘Iskra’ v Kranju; med največjimi trgovinskimi podjetji je na četrtem ^estu ljubljanska ‘Metalka’, na ^estem ljubljanski ‘Jugotekstil-inapex’, na sedmem ‘Slovenija-les’, na devetem mestu pa ‘Prebrana’, Ljubljana; pri desetih bankah pa je na petem mestu Kreditna banka in hranilnica
Ljubljana.
Za pripravo hrane
CHICAGO, 111. — Povprečna ameriška žena in gospodinja po-rabi nekako eno tretjino dne za Pripravo hrane za družino.
V Geneva Medicare Nursing Delibert (Brunswick, Maine) in Je bil ponovno izvoljen za vod Center je umrl 92 let stari Jo- Diane Camfield Lee (Cincinna-1 nika Osvobodilne fronte Pale-seph Koss z 19760 Locherie ti), praoče. Pokojnik je bil rojen j stine, ki je v preteklem septem Avenue, Euclid, Ohio, vdovec v stari Avstro-Ogrski, od koder po 1. 1958 umrli ženi Frances, je prišel v ZDA 1. 1903. Več let roj. Cugel, oče Jessie Koss, pok. je imel trgovino s čevlji, nato Frances Darling, pok. Marion pa je bil zaposlen pri Oliver Rushworth, pok. Josepha Q. Corporation, dokler ni šel v Koss in Patricie Camfield, stari pokoj. Pogreb bo iz Želetovega oče Karen Mathews Kroner pogrebnega zavoda na E. 152 St.
(Seattle), Kim Rushworth jutri, v torek, ob dveh popoldne (Chagrin Falls), Gail Darling na Lakeview pokopališče.
lovi, ki so udarili pb breg Bengalskega zaliva, so pokončali na 10,000 ljudi pretekli petek. Tisoče ljudi naj bi valovi, ki so bili 30 čevljev visoki, odnesli s seboj. Vihar je trajal 4 ure in povzročil velikansko uničenje.
Ciklon, kot imenujejo v Indijskem oceanu hurikane, je udaril na kopno z brzino preko 150 milj in gnal nanjo 30 čevljev visoke valove. Ti so preplavili nižinb vzdolž vzhodnega Bengalskega zaliva, ki je ponekod bila zaščitena pred morjem s slabimi in nizkimi nasipi. Nekateri otoki s 100,000 in več prebivalci so bili enostavno zaliti in so ostali pod vodo več ur, nekatere je morje enostavno uničilo, izginili so v besnem vodovju. Največje število mrtvih je na otokih v delti Gangesa in Bramaputre, ki so zelo nizki, pa gosto naseljeni.
Koliko je število žrtev, še nihče ne ve. Uradno so jih do danes zjutraj ugotovili 41,000, pa niso pregledali niti dela celotnega področja uničenja. Na otokih Hatia, Ramagati, Cha-rjabbar in Bhola v rokavih reke Gangesa okoli 60 milj južno od Dake, glavnega mesta vzhodnega Pakistana, štejejo preživele, da bi mogli dognati število mrtvih. Na teh otokih naj bi živelo okoli 1,400,000 ljudi. Na enem izmed omenjenih štirih otokov po vladnih poročilih sploh ni nobenih preživelih. Oblasti cenijo število umrtvih med 100,000 in 300,000. Minilo bo brez dvoma več dni, predno bo mogoče približno točno dognati število mrtvih.
Predsednik Pakistana Mohamed Yahya je bil v času nesreče še na Kitajskem, kamor je šel
bru ugrabila 4 potniška jet letala in jih razstrelila.
Pri soglasni izvolitvi so mu na uradni obisk. Ko se je vrnil,
Predsednik Nixon je izrazil svojo žalost predsedniku in ljudstvu Pakistana ob strahotni nesreči in ponudil pomoč ZDA. Papež Ravel VI. je poslal izraze “brezmejne žalosti”. Izraže žalosti nad strahotno nesrečo, ki je zadela Pakistan, so poslali vodniki tudi drugih držav in večina od njih je ponudila svojo pomoč. Celo Indija, ki je s Pakistanom v sporu, je začela včeraj organizirati obsežno pomoč preživelim.
Svobodna Evropa hoče sredstva za obrambo
Posebni skupni program naj bi bil začetek in osnova za izgradnjo lastnega o-brambnega sistema zahodne Evrope.
BRUXELLES, Belg. — Pretekli teden so se zbrali tu o-brambni ministri 10 držav zahodne Evrope, da se pogovore o skupni obrambi v okviru NATO in o tem, kako razbremeniti ZDA pri vzdrževanju njihovih oboroženih sil v Evropi. Holandski obrambni minister Den Toom je predložil za začetek skupni program v obsegu 560 milijonov dolarjev, ki pa naj bi se pozneje razširil in izpopolnil. Upajo, da bo pri tem programu sodelovala tudi Francija, ki je članica NATO, pa je v času De' Gaulla odpovedala svojo udeležbo pri vojaškem delu te pogodbe.
Združene države izdajo za
Iz Clevelanda in oholice
Sestanek—
Mesečni sestanek St. Clair Business Ass’n. bo jutri, v torek, ob 8. zvečer v Hofbrau House.
Ženo išče—
Stanislav Perusic, 23 let stari Hrvat z Reke, je pred nekako enim letom pobegnil s svoje ladje v Perth Amboy, N.J., in ostal v ZDA. Sedaj je na tem, da ga pošljejo nazaj v Jugoslavijo. Edina možnost, da se tega reši in ostane v ZDA, je, da se v teku dveh tednov poroči s kako ameriško državljanko. Fant, ki se zadržuje v prostorih Ameriško-hrvaškega nogometnega kluba na 5379 St. Clair Avenue, je dobit menda celo vrsto ženitbenih ponudb. Nerodno je, ker se je treba tako naglo odločiti.
Belokranjci so martinovali—
Preteklo soboto zvečer so Belokranjci in njihovi prijatelji častili v Slovenskem domu na Holmes Avenue sv. Martina in pokušali novo vino. Kljub bolj slabemi vremenu se jih je zbralo polno dvorano. Po okusni večerji so postali veseli in živahni ob dobrem vincu in ob prijetni, živi glasbi Veselih Slovencev.
ADZ je praznovala—
Ameriška dobrodelna zveza je v soboto zvečer praznovala s slavnostnim banketom in plesom v SND na St. Clair Avenue 60-letnico svojega obstoja. Na banketu in njemu sledeči zabavi je vladala prijetna slovenska domačnost.
Lep koncert—
Pevski zbor SŽZ (The Dawn Choral Group) je včeraj popoldne pod vodstvom Franka Go-renška podal svoj jesenski koncert pred polno dvorano SDD na Recher Avenue. Spored in podajanje sta občinstvo navdušila. Po koncertu je bil ples.
vzdrževanje preko 315,000 mož Zboru in njegovemu vodji k v Evropi v okviru NATO letno j lepemu uspehu čestitamo in 3 bilijone dolarjev. To je hudo jima želimo še obilo novih, us-breme, ki ga Kongres noče več pešnih nastopov.
podaljševati. Posebno v Senatu	------0------
že dalj časa zahtevajo večje — Svečka v avtomobilskem
zmanjšanje ameriških vojaških motorju se vžge 15-milijonkrat sil v Evropi in pri tem poudar- na 10,000 milj vožnje.
Bogatija bi se zopet rada vgnezdila v politiko
predno je
Vremensb
prerok
pravi:
Dopoldne oblačno z možnostjo Naletavanja snega, nato postop-ha zjasni tev. Naj višja temperatura do 40.
CLEVELAND, O. — Ameriška demokracija je dolga desetletja imela najnevarnejšega nasprotnika v bogataših. Ta nevarnost je začela pojemati šele v začetku tega stoletja. Še takrat je bil na primer naš senat pravi klub bogatih ljudi, ki so bili izvoljeni od državnih zakonodaj. Tega ni več. Senat je postal to, kar je danes, šele potem, ko so senatorje začeli voliti neposredno kot že preje kongresnike.
Kapital ni obupal, je zmeraj našel pota, kako z denarjem vplivati na kandidate. To še danes ni čisto izginilo. V nekaterih državah se pojavljajo še danes poskusi, da bogataši organizirajo prave konzorcije z namenom, da preko njih spravijo do zmage kandidate, ki so jih izbrali in nabrali. Nekaj takega se dogaja na primer od slučaja do slučaja v Kaliforniji. Javnost ni brezbrižna do takih slučajev, toda navadno omaga pri
svojih protestih, dosegla svoj cilj.
Zadnja leta so stroški za kandidiranje hudo narastli. Naraščanje je posledica dveh pojavov:	televizije in dragi-
nje.
Televizija je postala prvo med glavnimi propagandnimi sredstvi. To ni ravno vesel pojav. Dokazuje le, da se volivci vse preveč zanašajo na to, kar vidijo in slišijo na televizijskih nastopih posameznih kandidatov. Ni jim več mar, da bi se poglobili v propagandni tisk, ki vendarle skuša dati poltičnim debatam globlji smisel, posebno v začetku volivne kampanje. Tedne pred volivnim dnem je treba odbiti. Da je moglo nastati to stanje, ki ni vredno nobenega posnemanja, je deloma zakrivil tudi tisk, posebno dnevni. V svoji hitrici ne daje dobrih pregledov o stanju političnih debat. Volivcem se hitro vse zameša in se odmikajo od branja in za-
še posebej naročili, naj “zrevo- je naročil vojski, naj gre reševat lucionira gverilo proti Izraelu”.1 ponesrečence, vzpostavljat zveze Njegova skupina je znana po le- in skrbet za preživele. Dejal je,
vičarstvu, ki išče svoje vzore da je Kitajska ponudila Paki-	da je svobodna Evropa S£.
bolj na Kitajskem kot v Sovje- stanu 200 milijonov dolarjev daj gospodarsko dovolj mc)čna!
|posojia.	da nos- sama stroške za svojo
varnost.
Ta teden bodo o tem vprašanju podrobno razpravljali v Washingtonu, kjer se za sedaj Nixonova vlada še upira zmanjšanju ameriških sil v NATO v Evropi, dokler se mednarodni položaj ne obme na boljše. Če ne bo pri tem dobila primerne podpore od strani članic NATO v sami Evropi s tem, da bodo te j prevzele večji del bremena, pa'
našajo na televizijo, kjer morajo kandidatje vplivati na volivce ne samo z idejami, da ne utonejo v tekmi.
Stroški za propagando na televiziji so bili še pred 6-8 leti znosni. Sedaj jih je draginja pognala tako visoko, da so redki kandidatje, ki jih premorejo iz lastnega žepa. Morajo se nasloniti na pomoč znanih in neznanih dobrotnikov in se za pomoč oddolžiti z uslugami političnega značaja. Kako hudo je to breme, priča na primer izjava nekega komentatorja iz Co-lumbusa, da mora ohajska le-gislatura vsako prvo leto svojega zakonodajnega leta obravnavati v glavnem le take zakonske predloge, ki izvirajo iz obvez napram dobrotnikom iz volivne kampanje.
Protesti proti takemu stanju se množijo. Zato je Kongres tudi izglasoval zakon, ki omejuje pravico do izdatkov za televizijske nastope kandi-
datov na 7 centov na vsakega volivca prejšnjih volitev. Predsednik Nixon je ta zakon vetiral z utemeljitvijo, ki je naletela na slab odmev v naši javnosti. Nasprotniki tega Nixonovega koraka naravnost očitajo Nixonu, da si hoče pridržati prosto roko pri televizijskih stroških, ki jih bo imel 1. 1972 pri kandidaturi za predsednika. To je hud očitek, ki je verjetno vplival tudi na vrednost Ni-xonove propagande pri letošnjih volitvah.
Kongres se znova sestane ta teden. Pred seboj ima Ni-xonov vetirani zakon. Ima možnost, da veto ubije z dvotretjinsko večino. Kritiki Nixonovega veta upajo, da bo Kongres zmagal. Saj je bil zakon, sprejet v Kongresu z večino, ki je obstojala le iz demokratov in republikancev. Glasovanje se bo menda vršilo prav kmalu. Upajmo, da bo uspešno in bo podrlo Nixonov veto.
Zadnje vesti
HUNTINGTON, W. Va. — Letalo DC9, ki se je v soboto ponesrečilo, ko je nosilo 75 potnikov, med njimi nogometno moštvo, njegove vodnike in podpornike z Marshall University, je pristajalo v megli brez pomoči radarja. Nesreča je zaprepastila univerzo, ki ima 8,5(M) slušateljev, pa tudi celo mesto s 73,000 prebivalci.
naj bo že to z večjim denarnim MOSKVA, ZSSR. — Vesaljsko prispevkom ali pa s povečanjem, vozilo Luna 17 je včeraj za-svojih lastnih oboroženih sil, u-
tegnejo ZDA ukrepati na svojo; roko.
Program, ki ga je predložil holandski obrambni minister, je skromen, saj bi naj veljal za pet let, bil pa naj bi dopolnjen s posebnimi prispevki zlasti Zahodne Nemčije in Velike Britanije. Udeleženci posveta so bili prizadeti, ko je obrambni minister Vel. Britanije Carrington dejal, da ta ne more za obrambo Evrope prispevati nič. Nemški obrambni minister H. Schmidt upa še vedno, da mu bo uspelo Britance pregovoriti. V ta namen pojde ta teden v London.
okrožilo okoli Lune in se po nekih vesteh pripravlja danes na pristanek na Lunini površini. V glavnem so dognali, da sc drži poti Lune 16, ki je na Luni pretekli mesec pristala in se z nekaj lunine prsti vrnila na Zemljo.
SAIGON, J. Viet. — Pretekli teden je bilo v spopadih z rdečimi, največ od min in iz zased mrtvih 44 ameriških vojakov, 92 pa ranjenih. Rdeči so zavzeli del mesta Kompong Chain v Kambodži, kjer postaja položaj vladnih čet vedno bolj težaven pod povečanim rdečim vojaškim pritiskom.
Ameriška Domovina
9s
rt-vib B/ic-nv
ein St. Clair Ave. — HEnderson 1-0G28 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
pregovor: “Čim bolj se kaj spreminja, tem manj je spremenjeno!”
Večjega pomena so bile volitve za politiko v posameznih državah. Tam se je demokratom posrečilo iztrgati republikancem 10 guvernerstev. Grobo povedano, razmerje med republikanci in demokrati je postavljeno na glavo; republikanci so imeli do sedaj 32 guvernerjev, demokratje pa 18. Po novem letu bo demokratskih guvernerjev 28, republikanskih pa 22.
To bo sprožilo živahno prerivanje v državnih zakonodajah, ko bodo obravnavale vprašanje novih volivnih okrajev za Kongres. Volivni okraji morajo namreč biti radi letošnjega ljudskega štetja na novo razdeljeni.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18/>0 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
BESEDA IZ NARODA
ste o tem prepričani, potem boste drugo nedeljo prav gotovo počastili njun spomin s svojo u-deležbo pri sv. maši, ki bo zanju darovana ob 8. uri v cerkvi sv. Vida, in pa s svojo in Vaše družine prisotnostjo pri komemoraciji, posvečeni njima, ob treh popoldne v vidovskem šolskem avditoriju.
Janez Sever
Tudi Stavenci v UTinnesofi so praznovali 29. oktober
Koroški in preko meje ter nas vse vabi k slogi, ker le tam je moč in uspeh. Odkar je propadla svoboda na Gosposvetskem polju, smo v obdobju doživeli nov vzpon svobode.
G. Vilko Kuntara nam je po časovnem redu od leta 1848 povedal, kako se je narod bojeval za svojo popolno svobodo in dosegel zmago 29. oktobra 1918. Med celotno razlago smo slišali
stolici Slovenije, je vse to delo dr. Mihe Kreka. L. 1938 je pri državnozborskih voli tvah dne 11. decembra prevzel na listi JRZ (Jugoslovanska Radikalna Zajednica) kandidaturo votivnega okraja Krško in odlično brez sleherne grožnje premagal nasprotnike in povsod zmagal z absolutno večino. Pri tisti volivni borbi se mu je pripetil zelo neljub slučaj, ko so mu nasprot-
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND^ OHIO______
.83	No. 221 Monday, Nov. 16, 1970
, ______
rcmgije in nova tira v Evropo
slovenske pesmi na traku, ki so.niki verjetno nehote — ubili se prepevale v tistem času. Za-'dne 8. decembra zvečer v Bu-nimivo je bilo poslušati njego- seči vasi njegovega pristaša-va lastna doživetja, katerih se'delavca zidarja g. Hribarja An-GILBERT, Minn. — V nede- Še spominja iz dneva manifesta-j tona. Nasprotniki, precej vinje-Ijo, 25. oktobra 1970, smo se cij in proglasitve neodvisnosti v ni, so metali na slepo kamenje Slovenci zbrali na domu dru- Celju. Ta dan je bil resnični na- in Hribar Anton je postal žrtev jnjepisa, katera izide v prihod-gtvenega predsednika g. Pavla rodni praznik, praznik svobode'divjanja. V soboto, 10. decem
.njih tednih pri Družbi sv. Mo-
Bajda, da praznujemo 52-letni-
horja v Celovcu. Odstavek ]e^e0 narodne osvoboditve 29. ok vzet iz dela knjige, ki govori o tok™ 1918.
Predsednik je otvoril prosla-
vo z molitvijo za pokojne slovenske voditelje in narodne mučence. Spomnil nas je na tež-
CLEVELAND, O. — Že ne-^'Duhovni podobi velike oseb-kajkrat smo v zadnjih letih ro- nosti na prelomnici časa”. Z ob-mali in napravili 'ture po Evro- javo tega odlomka, ki vsebuje pi. Za prihodnje leto (1971) je del govora rajnkega škofa Rož-
potniška pisarna Hollander o- mana ob priliki blagoslovitve okoliščine, v katerih so teda-znanila v AD posebno triteden- kostnice na pokopališču pri Sv. sko romaje in povsem novo tu- Križu v Ljubljani, bi radi poro po Evropi v juniju, z odho- vabili rojake h komemorativni	^	^__________ _____________ ^____________
dom zadnje dni v maju. Za to prireditvi v počastitev spomina pomagali podreti staro Av- le. Njegovo kraljestvo bo ostalo prebivalstvu okraja Krško. V
potovanje so izrazili željo neka- škofa Rožmana in dr. M. Kreka
strijsko monarhijo. Osvobodili na veke. Izvajanja g. V. Kun-
so slovenski narod nadtisočlet-nega tujega robstva. Ohranimo
jih za vse čase v hvaležnem spominu. Prav tako tudi tiste, ki so
ja življenja, da bi nekoč narod to svobodo spet pridobil. Slava jim!
Zvon od Gospe Svete na Koroškem se je oglasil z magnetofonskega traka in povzel je besedo g. Vilko Kuntara. Tisti glas
te in bil priča starodavne svobode Slovena. Še doni po naši
Po kongresnih volitvah
Seveda trdita obe stranki, republikanska in demokratska, da sta zmagali. Pri tem ima vsaka po svoje prav.
Republikanci se sklicujejo na to, da so svojo stranko ideološko okrepili in ustalili. Kaj kdo razume pod “ideološko”, je njegova stvar. Republikanci niso namreč opisali, teri potniki naših prejšnjih ro-jdrugo nedeljo, 29. novembra, kaj pod tem mislijo. Da se vsi dobro ne počutijo, to se pa manj. ce Bog da, bom potava^popoldne ob treh v dvorani pri tudi ne da tajiti. Morda to izvira iz tega, da so vodilni re-'^ voc}ii podpisani.	|Sv. Vidu. Odlomek se takole
publikanski politiki postavili previsoke cilje, pri tem pa šej -p0 romanje in zlet bo v ne- glasi:
preveč ciljev.	j kem oziru drugačno od prejš-| “Požar druge svetovpe vojske
V tem pogledu nosi glavno odgovornost predsednik njih. To pot bomo obiskali vsa se je že širil po Evropi, samo na-Nixon. Hotel je za svojo Stranko doseči večino vsaj v se- tri največja romarska središčarše domovine njegovi zublji še natu, pa se mu to ni posrečilo. Ta svoj poskus je drago pla- Fatima, Lurd in Rim. Prejšnja^niso objeli, ko je slovenski na-čal. Nagovoril je namreč nekaj republikanskih kongresni- ieta sm0 mogli na vsakem poto-’rod v svojem glavnem mestu kov S sigurnimi mandati v svojih volivnih okrajih, da SO vaiju Videti samo dvoje od njih|zgradil kostnico, v katero je kandidirali za senatorje in pri tem zgubili bitke. Tako so ; radi zelo neprikladnih letal-1shranil kosti 6,000 vojakov raz-ostali brez mandatov, Nixon pa brez dobrih politikov v sijih zvez. Drugače bo na tem nih narodnosti, ki so padli v
predstavniškem domu. Nixon tudi ni imel sreče pri izbiri r0manju tudi to, da se bomo prvi svetovni vojski. Da se je______o_______________ ____o
gradiva za svoja agitacijska potovanja. Obral je VSO deže- na vseh ustavili nekoliko dalje narod zelo pozno oddolžil tem zvona) ki se razlega v tem pro-lo. Ne pomni sedanji rod predsednika, ki bi se bil tako časa. Pri dosedanjih romanjih žrtvam, omenja škof Rožman že storU) je donel iz lin Gospe Sve-gnal za kongresne volitve, kot se je ravno on. Pri tem je je bilo po mnenju potnikov ne- v začeku svojega govora, ki ga premalo'pazd na to, da pri kongresnih volitvah prevladu- koliko prekratko.	ije imel po blagoslovu kostnice:
jejo pri volivcih lokalne želje, ki diktirajo specializirane | p0 avdijenci pri sv. očetu v “Dolgo smo odlašali, da smo se politične cilje. Ponekod tare volivce najbolj draginja, dru- Rimu bodo nekateri potniki že-:oddolžili junakom, katerih smrt god brezposelnost, pomanjkanje javne varnosti, nemiri in igR napraviti obisk svojcev v nam je rodila svobodo, že se je izgredi. Nixonovi 'svetovalci niso dosti pazili na vse to. Za- Jugoslaviji, za kar bodo imeli znova začela rušiti v Evropi to je Nixon izbiral gradivo za svoje govore bolj po občut- skoraj 14 dni časa. Ostali del stavba miru in svobode, ko smo ku kot po preudarku. Njegovi govori SO zato pogosto udar- skupine ostane nekaj dni več v mi žrtvam svetovne vojske šele jali v prazno in niso imeli primernega učinka.	iRimu. Nato še podajo na po-pripravili počivališče, v trdnem
Nixon je hotel pri teh volitvah postaviti temelj za SVO- vsem novo turo, kakor je dose-1zaupanju v Boga, ki nam je kot io kandidaturo V 1. 1972. To se mu najbrže ni posrečilo. Bo daj nismo imeli. Leti v zlatojsad na bojnih poljanah strtih moral misliti na nov načrt. Kako bo nanj reagirala dežela? Prago, ki je že stoletja znana [življenj milostno naklonil svo-. , ,	.	. ,	, v, .	~	kot slovanski Rim. Iz Prage z bodo in neodvisnost in mir, da
Republikanci SO se ideo os o us a 11. i	s‘. busom v slavni Velehrad, neda- nam bo te največje darove, ki
s tem, da so našli primerno obl.ko za odpor prot, pošenja-	na sv Meto_
nju nove levice in podobnih lev,carskih podvigov. To ,e da	^ slova.
deloma res, res pa je tudi, da se je javnost začela levičar. Bratlslav0 v Budimpešt0i ski taktiki upirati tudi sama po sebi brez ozira na repub i- glavno mesto Madžarske. Mad-kance. Saj je zadnje čase ravno med demokrati bilo dosti _ rad. ijo. „Izven Mad_ zelo ostrih kritik našega levičarstva kar je na voditelje le-	življenja, če pa
vice napravilo večji vtis kot republikanske grožnje Če od- _e je ^ tako kot macižar. mislimo ideološko podporo, ki naj jo da stranka Nixonu, sko „ Ciganska glasba je tipična kje mu še lahko pomaga pri kandidiranju.	za to deželo En dan si 0gleda-
Demokrate so volitve opozorile, da jim grozi političen mo ravnino med Donavo in Tiso mrtvoud, ako se vrhovi ne bodo držali bolj discplinirano. s čredami konjev pod vodstvom Res so imeli pri zadnjih volitvah nekaj lepih uspehov, toda jahačev čikošev. To je posebna to ni bila zmeraj njihova zasluga. K uspehom so jim veli- privlačnost na Ogrskem. Tu bo-ko pripomogle republikanske napake, kot na primer v O- mo razumeli, zakaj je imela hiu. Ako bodo na to pozabili, jim bo kmalu zopet grozilo jahačev čikošev. To je imela razsulo. V svoji stranki imajo dosti struj, ki so večkrat po- Ogrska slavno vojaško konje-zabile, da morajo poznati tudi strankarsko solidarnost, če nico huzarjev. hočejo obdržati stranko na površini.	1 Torej res nekaj povsem nove-
Značilno za letošnje kongresne volitve je dejstvo, da Sa za slovenske romarje m tu-niso dosti spremenile ne senata ne predstavniškega doma. jjiste- Kdor se nam zeh pridnf Vse dosedanje politične zvezde prvega razreda na kongres- ^ltl’ nal ^”gl^sl1g(.pics,arn^1 °' nem nebu so našle svojo pot nazaj na Kapitol. Posebno ne ande* (f8i9 J-	Cleye'
manjka v senatu in v domu nekdanjih stebrov konservativ- land’ *el'531'1082.)- G e3 Ata" ne koalicije, ki dejansko vlada v Kongresu, naj bo v Beli dl na Kollandrove oglase v A . hiši ta ali oni predsednik. Kar je novih obrazov med kon- Ker bodo letalske cene za ma-gresniki in senatorji, nimajo namena, da bi začeli prepire lenkost prihodnje leto povišane s “sistemom”. Zato se razmerje političnih sil na Kapitelu Pn yseh letalskih družbah m ne bo nič spremenilo. Veljavo bodo imeli isti kongresniki ker m odgovora od hote ov in senatorji kot doslej, seveda vsak v svojem delovnem ob- za nasa prenočišča, tenu no se močju. Nixon si lahko že sedaj izračuna, koliko mu bo m bilo.mogoče sestaviti končne Kongres pomagal pri predsedniški kadidaturi 1. 1972.
Volitve so dalje pokazale določeno stabilnost političnih sil med republikanci in demokrati. Demokratje so po	, 0 _	,
tradiciji računali kot opozicija na večje uspehe, pa jih ni rfSIOili) ki Ob	$3510
bilo, deloma radi pomanjkanja discipline med njimi, delo-1	irvr^ma
ma pa radi republikanske odpornosti. Zato so republikanci	* n .	* ’	h*. ,,
zgubili — in demokratje dobili na njihov račun v Pred- 0!ir3Hj3 Bog !W §3 V3niJ0
stavniškem domu le 8-9 novih zastopnikov. Če bi obveljala1	---
tradicija, bi bili morali republikanci zgubiti 25-30 manda-j CLEVELAND, O. — Vno-
tOV. Nixon je seveda to naslikal kot	zmago republikancev,	vembru se spominjamo svojih	iz njune	besede, posnete	na
kar je v nekem oziru tudi res.	dragih, ki njih trupla počivajo	trak, iz	petja,	deklamacij in	re-
Z ozirom na male spremembe v	Kongresu je umestno	na božji njivi in tam čakajo	citacij	in	iz	govora pisatelja
vprašanje, ali se je res splačalo, da	je politični svet zabil	večnega vstajenja. Dne 16. no-
toliko dela in denarja v volitve. Nixon sam je agitiral v 22	vembra bo minilo 11 let, odkar
slovenske domovine.	|bra, je bil velik pogreb pokojni-
In danes, kam plovemo? Sata- ka, katerega se je udeležil tudi nove sile in demoni so danes po [g- Krek, mu govoril ob grobu, vsem svetu na pohodu oznanju-1 P0t°lažil ženo-vdovo in 4 mla-joč mir in svobodo. V resnici, doletne otroke. Vse je finančno doživljamo neslogo, krivice in-podprl in kakor sem pozneje uboje. Odgovor na to dobimo v! slišal, odpustil vsem, ki so v pi-Sv. pismu. Ko bo Kristusovo [ janosti naredili neljubo dejanje nji voditelji priborili svobodo kraljestvo, ki je v nebesih, za-; in s tem si osvojil srca nasprot-svojemu narodu. Znana so nam j vladalo tudi na zemlji, bo zdro-'nikov. Radi odlične zmage je o-imena tistih mož, ki so pred 52 bilo vse satanove in podobne si-j stal do smrti zvest in hvaležen
tara so navzoči odobravali z dolgim ploskanjem. G. Vilko Kun-
tara je zaveden kulturni delavec med rudarji na Železnem
dobrih 25 let kasneje v boju za okrožju v Minnesoti. Vodi šejstov> obnova vinogradništva, obrambo svobode darovali svo-
načrtu je imel izvesti mnogo del v korist prebivalstvu tega okraja. Obširna regulacija Krke, i z s u š evanje močvirnih krajev, izboljšanje cest in mo-
vedno od leta 1955 slovenski j obnova živinoreje itd. Komaj je moški zbor z javnimi nastopi in začel z delom, pa so zagrnili vso
radijskim sporedom vsako prvo
Evropo črni oblaki, kateri so
nedeljo v mesecu ob enih popol- j ^ez en0 3et° sipali na zemljo de na radio WERE Eveleth. Za|smrt in razdejanje.
naš narodni praznik so zadonele med drugim tudi pesmi “Hej Slovenci” in “Lepa naša domovina” preko te postaje.
S tem je bila zaključena naša letošnja narodna proslava.
Za odbor A. P.
IHalo sponinov na dr, ilha Kreka
cene.
Rev. J. Godina
jih more narod doseči, prav tako milostno ohranil.”
Zatem je škof povedal, kaj mora narod storiti, da si bo o-hranil svobodo, ki so mu jo padli junaki z žrtvijo svojega življenja zaslužili: “Bog nam je za ceno toliko in toliko življenj naklonil svobodo in mirno neodvisnost. Ohranil nam bo oboje, ako smo tega vredni. Bog vsakemu narodu dodeli posebno nalogo, ki naj jo izvrši v dobi, od Boga določeni, in na zemlji, katero mu je dal za bivanje. Narod, ki to od Boga dano nalogo izvršuje, tega ohranja Bog in ga varuje.”
Svoj govor je škof končal s pozivom:	“Zato	hočemo dom
svoj, življenje v njem in medsebojne odnose tako urediti v duhu božjih zahtev, da nam bo Vsemogočni naklonjeno ohranil svobodo in mir.”
Te besede je trpin slovenskega naroda škof Rožman govoril v svitu vojnega ognja. Če narod hoče živeti, naj svoje življenje uredi po božjih zapovedih. Če pa bo božje zahteve v zasebnem, družinskem in javnem življenju zavrgel, je obsojen na smrt.
Program komemorativne prireditve je skrbno izbran in tudi pripravljen. Obstaja iz slik, vzetih iz življenja obeh rajnkih, škofa Rožmana in dr. M. Kreka;
ABERDARE, Vel. Brit. — Pisati o velikih možeh, o njih vrlinah, delih in zaslugah je izobražencem težka zadeva, meni, navadnemu delavcu, pa še mnogo težje. Pri dr. Kreku se mi zdi vse to veliko lažje, saj je bil blagi pokojnik vse dni dela v javnosti v stari Jugoslaviji in pozneje v emigraciji tesno povezan z narodom doma in v tujini in mu sleherni trenutek lajšal gorje in bolečine. Da vse to ni mogel doseči, ni njegova krivda. Razmere, v katerih smo mi in on živeli, so zahtevale vse
težka ekonomska kriza. Vsega je bilo v izobilju, le zaslužka in beliča bore malo in razumljivo, da ljudje za šalo niso bili preveč navdušeni. Ko so bile ob 2h	peljal v avdijenco k pred-
popoldne v cerkvi slovesne li-|sedniku angleške vlade g. Win
V aprilu 1941 je g. Krek prijel za potni kovček in z drugimi predstavniki našega naroda odšel v tujino, da tam pri zmagovalcih doseže čast in vse dobro v korist našega naroda. Težke ure je mož preživljal tam. Pokojni dr. Kuhar je o tem tako pripovedoval: “Miha, ko je prišel v inozemstvo, ni znal niti besedice angleščine. Takoj si je kupil besednjak in se' marljivo oprijel študija angleščine in v teku 3 mesecev je kar dobro obvladal ta jezik, tako da sem ga
tanije z blagoslovom, kjer je! pokojnik preje četrt ure pobožno poklenil in molil pred milostno podobo pod korom, so bili preprosti, v srcih pošteni ljudje, o njem popolnoma drugačnega mišljenja ter odšli na domove z naj lepšimi vtisi o njem.
L. 1935, v dneh od 28. do 30.
stonu Churchillu. Precej ne-zaupno ga je mož sprejel in prvo vprašanje je bilo: “Ali je duhovnik?” Ko mu odgovorim, da ne, je bil prijaznejši. Čez pol leta nato je Miha radi poštenega, nesebičnega dela užival vse zaupanje in priznanje pri vseh vrhovih Velike Britanije in so ga imenovali mali, marljivi, ne-sebičnj, pošteni Dolfuss.
Takrat je mož doživel novo gorje ob novici, da so v novembru 1. 1941 Nemci preselili nje-
to. Bodoči rodovi bodo, vsaj ta- junija, ob priliki mogočnega in ko upam, uživali sad vsega tega res lepega evharističnega kon-in znali bolj ceniti in spoštovati. gresa v Ljubljani, sem pokojni-vse to kot sodobnost.	j ka videl, ko je v spremstvu šte-
Pokojnika sem videl osebno: vilne duhovščine in tisočev	zveste volivce okraja
prvič na Trški gori pri Novem;nega ljudstva pripeljal z Brezij mestu. Na tretjo nedeljo v av- v ljubljansko stolnico milostno gustu 1. 1933 je bil tam shod Ka- podobo Marije Pomagaj in dru-toliške akcije za vso okolico No-jgi dan še slovesneje na Stadion, vega mesta in krasno poletno j kjer se je 3 dni vršila evhari-
i^	11 /-» >-% o/-J DADD
vreme je privabilo nad 3000 ro- stična pobožnost in slovesnost, marjev vseh poklicev in slojev j Tretjo nedeljo v septembru
tistega časa na prijazno goro. V romarski cerkvi je bila ob lOh dopoldne sv. maša, katero je o-pravil takratni prošt Karel Čerin iz Novega mesta, danes že pokojni. Pod lipami pred cerkvijo je imel prošt slavnostni
1. 1936 se je dopoldne ob lih na glavnem trgu Novega mesta vršil ljudski tabor za vso Dolenjsko. K tej slavnosti se je zbralo nad 5000 ljudi iz vseh predelov Dolenjske. Kljub 0-ogromnemu številu ljudstva
cerkveni govor. Tako glasnih in ljudje niso bili preveč navduše-obenem tudi globokih po vsebi- ni za vse ideje in za misli tabo-
ni, kakršen je bil ta, sedanji čas pozna bore malo. Brez slehernih zvočnikov in mikrofonov je
ra. Na govorniški oder je poleg ostalih govornikov in predstavnikov naroda (župan Brulc, dr.
njegov silni glas obvladal vso(Weble, senator Smodej) stopil okolico. Po moči glasu ga je, dr. Krek in nad 40 minut imel morda prekašal pokojni vladika1 zanimiv govor. V pravi luči je
Vovk Anton iz Ljubljane.
jmkazal svetovne razmere, po-
Karla Mauserja.
Po končani pridigi in maši je dal točno sliko dogodkov doma, bilo pred cerkvijo na prostem zamisel, delo in napore dr. Ko-Ijudsko zborovanje, kjer so go^rošca in takratne vlade v korist vorili bivši župan Šmihel-Stbpi-j in dobro vseh narodov Jugosla-če g. Brulc Franc (1. 1942 prav j vije, posebno še Slovenije, mučeniško dal življenje za na- Ljudstvo je pazljivo sledilo be-rod in vero), takratni študent, sedam govornika in mu dajalo Trške gore (danes živi v Cleve- veliko priznanje in zaupanje.
Rojakinje in rojaki, mar nista landu) Stanko Lužar, prof. Fab-f Takrat je bil maž šef kabineta državah, podpredsednik Agnew pa v 35. Trud in delo obeh je umrl ljubljanski škof dr. škof Rožman in dr. M. Krek jan iz Ljubljane. Dr. Krek je notranjega ministra dr. Koroš-politikov eotovo nista v skladu z uspehi.	Gregorij Rožman; 18. pa leto konec koncev darovala svojih bil glavni govornik. V šaljivem‘ca. Kmalu zatem je postal grad-
Volitve SO končno pokazale, da dežela nima smisla za dni, odkar je umrl dr. Miha življenj za našo	versko in na-	tonu je prikazal	nevarnost ča-	beni minister. Da ima Ljublja-
ekstremne programe, ideje, načrte, da se najrajse drži Krek. V naslednjem objavljamo rodno svobodo,	podobno kot o-	sov, smernice za pomoč in delo	na veliko moderno ljudsko
sredine, da pa tega ne obeša na veliki zvon. Politična pre- odstavek, ki govori o spominu nih 6,000, katerih zemski ostan-	v korist dobremu.	Povem odkri-	k n j i ž n i c o, velike prostorne
tiravanja SC tudi letos niso obnesla, pa tudi boj proti njim mrtvim in o tolažbi živim in ki ki so shranjeni v slovenski na- to, da mož ni žel preveč odobra-1 stavbe in učilnice z vsemi mo-ni rodil nobenih pravih uspehov.	je vzet iz II. knjige dr. J. Kola-[rodni kostnici	na pokopališču	vanja. Takrat je	vladala doma	dernimi pripomočki za študij;
Morda SO letošnje • olitve upravičile znani francoski ričevega R o ž m anovega živi je-'pri Sv. Križu v	Ljubljani? Če	in sploh po vsem	svetu izredno	vseh fakultet univerze v pre-
Krško. V juniju 1. 1941 je pred mikrofonom radia Kairo po zaslugi dr. Kuharja v slovenščini in nemščini rotil in prosil Nemce, naj prenehajo z mučenjem nedolžnega naroda in jih opominjal na posledice, katere jih čakajo, in čez 4 leta nato se je vse to nad Nemci točno spolnilo. Do 1. 1944 je uižival pri Anglo-Američanih ugled poštenega, iskrenega, nesebičnega diplomata, državnika in to spoštovanje užival vse do smrti. O tem ni treba dosti govoriti, o tem pričajo številni dokumenti. Da bi preprečil tragedijo Vetri-nja in ostalo gorje, se je silno prizadeval vsepovsod, pri Američanih, Angležih, v Parizu, Vatikanu. Zadnja dva sta bila v nemoči, veliki zavezniki so pa slepo sledili nasvetom Stalina in njegovih sodelavcev. Vetrinjski dogodki in novo nasilje v Jugoslaviji so ga mnogo bolj boleli nego nas same. V Rimu je prav ljubeznivo sprejemal slehernega begunca, marsikateremu izposloval pri zaveznikih zaposlitev, vsakdanje potrebščine, marsikaterega rešil neprijetnosti od strani zavezniške o-blasti. Koliko jih je z njegovim podpisom na osebni legitimaciji svobodno potovalo po Italiji, to ve samo Bog. Da ni mogel od demarkacijske črte, tj. od Vidma (Udine) proti Avstriji, Go-(Dalje na 3. strani)
FRAN ERJAVEC:
IZBRANI SPISI
SPOMINU TEŽKE IZGUBE LJUBLJENEGA PASTIRJA, VELIKEGA ŠKOFA
DR. GREGORIJA ROŽMANA
Na strijčevem, domu
Pozno na večer je prišel strijc, in ko je Jakop izpregel in spravil konja, šli smo zopet kadit in škropit po vseh hramih, kakor na sveti večer.
Ta noč mi je te praznike bila zadnja v strijčevi hiši. Drugega dne po južini me je Jakob odvel zopet na šolsko klop.
Novega leta dan sem imel po maši še mnoga dela. Sveti Trije kralji niso bili več daleč, treba je bilo zatorej novih letnic, novih črk in novih križev. To je bila že nekaj let meni skrb. Res, da so se mi smilile lepe črke, katere sem lani osevre s tolikim trudom narisal. Lahko bi jih bil sicer pustil, ali jih samo prenovil in letnico popravil, no vest mi ni dala. Vse je moralo biti pobrisano in znova napisano. Imel sem dela do poludne, ker Vsaka deska po vseh strijčevih suhotah, ki je bila samo nekoliko vratom podobna, morala je nositi črke Sv. Treh kraljev in novo letnico. Največ, truda mi je zadala črka M, bodisi da mi je bila roka okornejša mimo drugih let, bodisi da se mi je nkus usovršil ter da mi ni bila vsaka po godu. Tudi križi so se mi stavili po robu, dolgo je tre-balo, predno so stali lepo po konci, kakor pristaje pravim svetokraljskim križem.
Po južini sem se poslovil od vseh. Seli smo na dvoje sani, jedne so se obrnile proti cerkvi, na drugih sva pa z Jakopom dričala proti beli Ljubljani.
II.
O veliki noči.
Prošli so dnevi, pretekli so *edni, minil je tudi predpust, ki Je bil onega leta posebno dolg, in tudi post je bil na izmaku. Vsak dan mi je bila pratika v roki, vsak dan sem štel, koliko je še do cvetne sobote. Dan je rasel vidno, sneg je že skopnel, samo po osojinah je še ležal, pa tudi ondu je ginil na očigled. Popje na drevji se je napenjalo, Usehla trava je zopet zelenela in okoli cvetočega drena so se zibali beli zvončki med rmeni-mi jagleci. Bili so prekrasni dnevi in nestrpljivo sem čakal "velikonočnih praznikov. S strij-čevega doma sem doznaval dbogo malo, niti Marijce niti Mine ves čas ni bilo v mesto, 'lakop je sicer prihajal, no nje-mu se je vedno mudilo, ali o Marijci in o tem, kar bi bil jaz rad doznal od njega, ni hotel nikoli govoriti z menoj.
Naposled je vendar prikimala ze zdavna zaželena cvetna sobota. Pričakoval sem Jakopa kakor po navadi. Čakam in čakam, ali ni ga bilo učakati. Šel sem v gostilno, kjer se je navadno s konjem ustavljal. Na Puli me sreča naš stari učitelj.
“Prav, da te vidim, že sem kotel Lojza pote poslati. Danes s° bodeš vozil z menoj, Jakop ni mogel-z doma, vozijo namreč kamen za nov župnijski dvorec. ■^er sem imel nekaj silnega °Pravka, prišel sem sam po kojza, in strijc me je naprosil, da privzamem tudi tebe na voz. °Pravi hitro, kar imaš, za pol nre pojdemo, da bodemo do nmaka doma. Konja imam pri Bahovci.”
S to novico mi ni bilo ni dosti n* malo ustreženo. Z vsakim drugim človekom bi se bil rajši v°zil, nego ž njim, celo peš bi bii rajši hodil. Ni mi se dalo drugače, kadar sem ga ugledal, °bšla me je neka plahota. Nisem sr ga mogel drugače misliti, nego s lobačnico v roki in z dolgo Mezovko pod pazduho hodečega P° šoli ter švrkajočega nas bose Puglavce po golih mečih. Kakor Solnce obseva vredne in nevredne, tako je on vrednim in ne-Vredim — vsaj takrat sem tako
sodil — dajal pokušati slast brezove masti. Mož se je sicer silno izpremenil od onega časa, kar me je izpod svojih perut odpustil v mestne šole. Bil je namreč od sile prijazen, časi je celo kako smešno povedal, no •vendar mu nisem mogel prav upati. Na vozu sem sel k hlapcu; čim dalje sem bil od učitelja, tem ljubše mi je bilo, ker sem se vedno bal, da bi se mož ne spozabil in bi ne segel zopet v lase, kakor njega dni. Tudi z Lojzom, njega sinom, nisva bila prijatelja, dasi mi je bil součenec. Nikdar mu nisem mogel pozabiti, da sem moral klečati na ajdovem zrnji, ko sem ga nekdaj zarad neznosne prevzetnosti nekoliko pretrdo potipal. Jezilo me je tudi, da je on na veliko soboto pri vstajenji nosil kadilnico, jaz pa le kadilo, dasi je bil on manjši od mene.
Župnikov hlapec, ki nas je ivozil, razkladal mi je, kdo je po novem letu umrl, koga so vzeli v vojake, pravil mi je tudi o novem župnijskem dvorci, koliko voz kamenja in peska že imajo in koliko denarja še primanjkuje. Oče in sin sta pa zadaj imela svoje pogovore. Na kolikor sem jih mogel umeti, vrteli so se okoli šole, kar je meni bilo neznansko zoperno, zlasti o počitnicah.
Privozili smo do cerkve. Učitelj in sin sta bila doma, a meni je bilo še dobre pol ure hoditi do strijčevega doma. Prtljago sem dal župnikovemu hlapcu, da jo vroči Jakopu, sam pa sem zvižgaje ubral pot pod noge. Pri “studenci” sem urezal nekaj vrbovih šib in poskušal sem piščalke viti, pa se ni dalo, les še ni bil dovolj mužen, vsaka cev mi je počila.
Iti mi je bilo skozi smrekov gozdič, ki se na jedni strani razprostira do pokopališča. Sredi gozda preteče mi pot lepa črna veverica s košatim repom. Kakor blisek skoči na bližnjo smreko in z vrha objestno gleda name, kakor bi se mi htela posmehovati. Poberem nekaj kamenja, in četudi sem vedel, da je ne dobim, podil sem jo od drevesa do drevesa. Pri tem sem se tako ugrel, da nisem opazil, da grem nazaj proti cerkvi. Sto-prav, kadar sem ugledal skozi smrečje pokopališča nizki zid, ustavila se mi je noga, kamen mi je padel iz roke, in kakor bi me kdo podil, bežal sem na cesto in iz gozda.
Spomnil sem se namreč obljube, katero sem pred nekoliko leti storil babici, da ne bodem nikoli trapil nobene živali. Prav v tem gozdu sem namreč pred leti našel gnezdo, iz katerega je baš smuknila veverica. Takoj se mi je dozdevalo, da ima živalca tu svoje mlade. Splezam na drevo in res najdem v gnezdu tri mlade veverice, jedno lepšo oa druge. Starka je boječe po drevesi skakala in cvilila, ali lepih živalec vender nisem mogel pustiti, četudi me je matere bilo žal. Mislil sem sam v sebi: ‘ako ne jaz, vzame vas drug, ki vas ne bode tako skrbno gojil, kakor jaz. Z gnezdom vred jih kladem v klobuk in bežim ž njima domov. Na skednji jim izberem topel in varen kotiček, in da bi jih ne zeblo, zagatim vse okoli njih s predivom. Vsak čas sem jih hodil gledat in sem jim nosil mleka, ali piti niso htele. Zaskrbelo me je, kaj bode ž njimi, zlasti, ker sem drugi dan opazil, da se od mraza tresejo, pa naj sem jih še tako brižno v predivo zavijal, ogreti se vender niso mogle. Sam v sebi sem dejal: ‘še jedno poskusim, ako i to ne pomore, ponesem jih drugo jutro nanaj.’
(Dalje prihodnjič)
ob enajsti obletnici smrti
Umrl v Clevelandu 16. novembra 1959.
PASTIR NAŠ!
Nismo pozabili,
da si nas ljubil z vso svojo plemenito dušo,
ljubil iskreno in resnično —	v
da si nas vodil skozi poljane cvetja in grmovje trnja — da si nas učil, bodril in tolažil —
da si nam naročal, naj ljubimo svoj narod, naj se ljubimo med seboj— da si ljubil slovensko mladino nadvse in tej naši mladini hočemo vedno znova predočiti tvoj spomin!
o
Ko se danes zopet spominjamo tvoje prerane smrti, ti izpovedujemo našo ljubezen in zvestobo tudi preko grob#. Priporočamo se tvojemu nadaljnemu varstvu. Blagoslavljaj nas z nebes, čuvaj nas. Saj veš, Prevzvišeni, da je zemski križ težak, Ti si ga pogumno,nosil, uživaj zanj večno plačilo pri Gospodu.
NOVEMBER
l&HPPWv
f :l i
KOLEDAR
društvenih
prireditev
NOVEMBER
21. — Bazar mladine v cerkveni dvorani sv. Vida pod cerkvijo od 1.00 do 6.00.
21. — Kokošja pečenka v sve-tovidskem avditoriju od 5. do 8.
21.	— Ples pri pogrnjenih mizah
v avditoriju sv. Vida.
22.	—Kulturna prireditev fare
sv. Vida na farnem odru ob 3:30 pop.
22. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 2. pop. do 9. zvečer.
28.	— Slov. telovadna zveza priredi praznovanje 20-letnice obstoja s telovadnim nastopom, večerjo in s plesom v avditoriju pri Sv. Vidu.
29.	— Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop.
DECEMBER
FEBRUAR
6 — “Roaring 20V’ v Slov. nar.
domu na St- Clair Ave.
7. — Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi večerjo in ples v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
14.	— Klub slov. upokojencev v
Euclidu slavi svojo 10-letnico z večerjo, družabno zabavo in plesom v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 3.30.
15.	— Letna konferenca delničarjev Slovenskega narodnega doma na St. Clairju. Začetek ob osmih zvečer.
20. — Lilija priredi “maškaradni ples” v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Van-drovci”.
28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi kosilo v dobrobit vzdrževanja šole.
MAREC
6 — Večerja in ples kluba
upokojencev na Waterloo Rd.
5.	— Krožek št. 77 SNPJ priredi
svoj prvi koncert v Slovenskem narodnem domu na 4583 W. 130 St. Začetek ob 7. zvečer. Po koncertu zabava.
6.	— Miklavžev prihod v Slovensko šolo k Sv. Vidu ob 3. popoldne.
6. — Pevski zbor Planina poda
koncert v SND na Maple Heights, Ohio. Začetek ob 4. uri popoldne.
13. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima božičnico v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob treh popoldne.
20. Lilija poda božični misterij “HENRIK GOBAVI VITEZ” v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
JANUAR
16. — Slov. športni klub priredi
svoj letni ples.
23. — Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo Veseli Slovenci.
7. — Jadran poda koncert ob
3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd.
21.—Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu nudi v avditoriju od 8. dop. do 1.30 popoldne zajtrk s klobasicami in palačinkami.
21. — Federacija slovenskih narodnih domov priredi banket v počastitev “moža leta” v Slov. nar. domu na St. Clairju.
28.— Glasbena Matica poda svoj
pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
APRIL
17. — DSPB TABOR priredi
spomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue.
MAJ
2.—Pevski zbor Triglav poda
svoj 24. letni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
9. — Materinska proslava Slovenske šole pri Sv. Vidu.
15- — Pevski zbor Korotan
praznuje 20-letnico v S.N.D. na St. Clair Ave. Pričetek koncerta ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci.
JUNIJ
27. — Piknik Slovenske šole pri
Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
AUGUST
I.	— Federacija KSKJ društev
priredi letni Ohio KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd.
SEPTEMBER
II.	-12.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo obhajalo 50-let-nico svojega obstoja.
NOVEMBER
7.—Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
21. — Jadran poda koncert ob
3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd-
zbralo skupaj pod vod- sanji. Bo vesel, da izglasuje najnujnejšo zakonodajo in gre potem v — večni mir in pokoj. Njegov naslednik se zanj ne bo nič menil. Taka je pač pri nas politična tradicija.
jih je
stvom generala Damjanoviča. Naš slovenski pevski zbor pod vodstvom poročnika g. Saveli Emila je zapel par pesmi, nato stopi na govorniški oder zelo toplo pozdravljen dr. Krek in nad pol ure v srbohrvaščini govori zbranemu oficirskemu zboru. Zelo je grajal razne nepotrebne spore, sebičnosti, nesoglasja in pozival vse k slogi in skupnemu delu. “Le tako bomo delali čast in lep ugled domovi ni in njenemu prebivalstvu.” Po končanem govoru se je nekaj časa prijazno razgovarjal z oficirji, nato pa prišel k nam Slov encem, ponudil vsakemu cigareto in prav ljubeznivo vprašal: “Kako je kaj, fantje?” Prav dobro je razumel našo bedo, skušal in želel vsem v taborišču pomagati, a bil je brez beliča in sleherne moči in z nami
Bonn in Varšava bosta potrdila doseženi sporazum v sredo
VARŠAVA, Polj. — Po 11 dneh razgovorov in pogajanj sta Varšava in Bonn pretekli teden dosegla sporazum o besedilu pogodbe, ki bo končala njune spore in vzpostavila med njima redne diplomatske odnose. Ti naj privedejo do dobrega sosedstva in razširitve vseh vrst stikov.
Glavno določilo je priznanje Nise in Odre za stalno nemško-
___^	PMJsh0 mejo, urejena pa bodo v
vred prenašal križ in trpljenje j	^ucb vsa ostaIa sporna
begunstva. Drugi dan, v nedeljo ^^rasa'njj". b>0S°^ho bodo v sre-dopoldne, ob 10. uri je bil prijd° Potrdlli z začetnicami imen sv. maši, katera je bila v neki ° e zunanRh ministrov, podpi-
MALO SPOMINOV NA DR. MIHA KREKA
(Nadaljevanje s 2. strani)
rici, Trstu, to je lahko vsakemu mano. Ko je bil 1. 1946 v svo-Dodnem Tržaškem ozemlju, mji ie takratni vojaški zavezniški Doveljnik v prijaznem tonu sve-;oval, naj v teku 24 ur zapusti Prst in sploh vso okupacijsko :ono A, katera je obsegala o-:emlje Udine-Gorica-Trst. Kajo rad bi obiskal vse naše Ijud-li v Avstriji, toda oblasti mu liso dale dovoljenja za pot tja. 3ovsod pri svetni in, cerkveni iblasti je zastavil dobro besedo / korist našega naroda in rotil, laj pomagajo in rešujejo, koli-ior morejo. Da ni uspel, ni njegova krivda.
Po taboriščih Italije je obi-ikal in tolažil vse narodnosti Jugoslavije, ne samo Slovence, unpak tudi Hrvate, Srbe, ba-iatske Nemce itd. in vsem pri zaveznikih,	dušnih Polja-
rih in nad vse radodarnemu in razumevajočemu Vatikanu dosegel pomoč in zagotovilo za varnost življenja. Na rojstni lan kralja Petra — dne 6. sep-sembra 1945, je obiskal taborišče Forli, v katerem sem bival uidi jaz, z okrog 600 Slovenci, večinoma pripadniki primorskega domobranstva, Zmagoslavo-vi četniki in četniki ljubljanske pokrajine. Z nami je okrog 2000 srbskih dobrovoljcev, čeprav v zelo skromnih in primitivnih razmerah, živelo res v lepi bratski slogi.
V	spremstvu generala Andre-
ja in majorja Debelaka Jankota je prišel med nas Slovence. Vroče poletno sonce je kar žarelo vso toplino na nas, ko smo na prostem poslušali njegove dobrote besede. Kako lepo je na nas vplival njegov glas:	“Bodi
dober, pošten Slovenec. Le tisti Slovenec, kateri je dober Slovenec, je tudi dober Jugoslovan. Isto je pri Srbih in Hrvatih.” Nato je nadaljeval: “Pred 100 leti je bila prižgana luč zedinjenja vseh Slovencev, kateri so živeli pod Madžarsko, Itali jo, in vse, kar je takrat živelo pod krono in žezlom Habsburžanov. Ta blaga zamisel je bila v preteklosti večkrat teptana in oskrunjena, ni pa nikdar bila in ne sme biti uničena in vsaj naj nosi živo plamenico, da se ta zamisel uresniči.” Potem se je skoraj razjokal kakor nekdaj prerok Jeremija, z besedami “Kaj je še ostalo od nekdaj tako dobrega in vernega slovenskega naroda? Odgovorite mi. Zato a-peliram na vas vse, ostanite verni, dobri, pošteni in marljivi v vseh poklicih in s tem pripomorete k obnovi naše tako u-ničene domovine in našega naroda.”
V	novembru istega leta nas je ponovno obiskal v spremstvu p. Godina v taborišču oljčnega vrta Eboli. V soboto zvečer je v veliki dvorani taborišča govoril vsem častnikom kraljeve jugoslovanske vojske. Nad 300 se
veliki vojaški baraki, in po maši govoril preprostemu prebivalstvu in ponovil isto kot prejšnji večer oficirskemu zboru. Tisti dan so bile dorna v Jugoslaviji volitve in odkrito je povedal, da bo vlada doma dobila 100%-večino. Pač komunistična metoda. Vzpodbujal je nas, da vsled tega ne smemo obupati in vztrajati naprej na poti marljivosti, poštenosti, v zvestobi Bogu in narodu ter namignil na emigracijo, kar se je čez dve leti začelo vse to izvrševati. Nato ga ni bilo več k nam. Finančne razmere, emigracijsko in drugo ogromno delo v Rimu mu ni dopuščalo potovanje po Italiji, pa tudi previdnost mu je narekovala, ker njegov obisk po taboriščih bi delal neprijetnost zavezniški vojaški oblasti in taboriščnikom pa večje nepotrebne šikane. Anglo-Američani so priznali Titovo vlado.
Peter Selak
(Dalje sledi)
Nixonova okolica o gospodarski politiki
Predsednik Nixon posluša razprave svoje okolice o gospodarski politiki v zvezi z volitvami 1972, pa še molči o svojih odločitvah.
WASHINGTON, D.C. — Volitve so se že ‘toliko odmaknile od nas, da lahko brez strasti sodimo, kje tiči vzrok za slabe republikanske uspehe. Vsi jih vidijo v naraščanju brezposelnosti in draginje. Ugovori proti temu stališču hitro pojemajo. Nixonova okolica že računa s tem, da je res, da sta brezposelnost in draginja najbolj škodovala republikancem pri volitvah. Treba je torej odpraviti brezposelnost in draginjo, do tega zaključka prihaja Nixonova okolica.
Duhovi se ločijo, ko pride debata na vprašanje, kako to doseči. V tej debati se pojavljajo sledeče struje: nekateri mislijo, da se ni treba prenagliti. Prihodnje predsedniške volitve bodo šele čez dve leti, med tem se pa na gospodarskem področju zgodi samo po sebi marsikaj, kar bo pobijalo tako brezposelnost kot draginjo. Nekateri zo-
sat pa jo bo prišel v imenu Zahodne Nemčije v Varšavo kasneje sam kancler W. Brandt.
2enske dobijo delo
Iščemo gospodinjo
za 5 dni na teden, lažja opravila in varstvo treh otrok, v South Euclidu. Lastna soba, dobri pogoji. Mora razumeti angleško. Kličite: 692-1835.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
E. 185 in Lake Shore okolica, enodružinska lesena hiša, 3 spalnice, zgotovljena klet, velika razvedrilna soba, dvojna garaža. $21.500. Lastnik 531-3894.
(221)
Stanovanje oddajo
Štirisobno stanovanje s kopalnico in ogrevom oddajo. Kličite po 4. popoldne tel. 432-3193.
(223)
V najem
4-sobno neopremljeno stanovanje se odda odraslim na 1163 E. 71 St. zgoraj, prebarvano. Vprašajte v stanovanju št. 2 ali kličite HE 1-9299 ali KE 1-2637.
—(221)
V najem
3-sobno opremljeno stanovanje na 1007 E. 64 St. Vprašajte spodaj, zadaj ali kličite 881-5440 ali KE 1-2637.
—(221)
Soba sc odda
Čista, prebarvana, opremljena soba se odda moškemu na 2549 St. Clair Avenue. Oglasite se osebno na tem naslovu.
(222)
V najem
Oddamo 5 sob, spodaj, na 1012 E. 143 St. Kličite 333-6742. Tudi garaža, vse prebarvano.
—(224)
Hiša naprodaj v Euclidu
Lep bungalow, 2 spalnice, na Lloyd Rd. Se lahko razširi na drugem. Polna klet. Priključena garaža. Velik lep lot.
Fara sv. Kristine
$26,900
Dobro zgrajen bungalow, 3 spalnice, obita rekreacijska soba, garaža. 15 let star. Odličen.
Dohodninski bungalow
Pri E. 200 St., 2 spalnici spodaj, ena na drugem; nova dvojna pet mislijo, da je treba boj proti garaža. Posamezni vhod. Zni-
brezposelnosti in draginji začeti že sedaj, kajti boj ne bo pokazal svojega dobrega učinka kar v par mesecih. Nekatere skrbi, kakšen naj bo načrt za ta boj.
Predsednik Nixon zaenkrat posluša in ne pove, kaj misli napraviti.
Na teh podrobnostih je zainteresiran tudi Kongres. Tudi na Kapitolu bodo morali začeti misliti, kaj vse je vplivalo na izid zadnjih volitev, in tudi debatirati o tem. Do prave debate bo
Žano na $22,900.
U P S 0 H
499 E. 26« St. Realtor KE 1-107« UMLS
(222)
Naprodaj
Bendix Duomatic pralni stroj in sušilnik v dobrem stanju. Kličite po 5. uri 944-1359.
(223)
Prijaters Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA
prišlo šele prihodnje leto, kaj ti i RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO sedanji Kongres bo kazal malo	ZA OSTARELE
\eselja, da se peča s tem vpra-iSt< Clail. Ave> & 6gth stt. 361.4lla

“Gospod,” pravi nadzornik, “božja previdnost je k sreči preprečila to silno nakano, katero vi odobravate, če se ne motim.”
“To je jedino sredstvo, napraviti iz Italije močno, neodvisno in srečno državo,” odvrne abbe.
“To je mogoče,” odvrne nadzornik, “vendar nisem prišel, da bi se pogovarjal z vami o italijanski politiki, ampak, da vas, kakor sem vam že povedal, vprašam, če se nimate morda pritožiti zoper svojo hrano in stanovanje.”
“Hrana,” odvrne abbe, “je zelo slaba kakor po vseh ječah. Kar se tiče stanovanja, vidite, da je vlažno in nezdravo, ali vendar za ječo dovolj dostojno. O vsem tem zdaj ni govora, ampak o zelo važnih in pomenljivih razkritjih, katera imam podati vladi.”
“Tu ga imamo,” pravi guverner tiho nadzorniku.
“Zato sem tako vesel, da vas vidim,” nadaljuje abbe, “dasi me motite v zelo važnih računih, ki pobijejo morda, če se mi posrečijo, Newtonov planetni sistem. Ali mi morete izkazati toliko prijaznost in govoriti z menoj na samem?”
“Ali čujete? Kaj sem rekel?” pravi tiho guverner nadzorniku.
“Vi poznate svoje ljudi,” pravi ta smehljaje.
Nato se obrne k abbeju.
“Gospod,” pravi, “to je nemogoče.”
“Toda, gospod,” odvrne abbe, “če bi šlo za to, da dobi vlada od mene velikansko vsoto, recimo na primer vsoto petih milijonov?”
“Pri moji duši,” pravi nadzornik, obrnivši se h guvernerju, “povedali ste mi celo pravo svoto.”
■, “Ciyte,” pravi abbe, opazivši, da hoče nadzornik oditi, “saj ni treba, da ostaneva čisto sama. Gospod guverner je lahko prisoten.”
“Moj ljubi gospod,” pravi guverner, “k nesreči nama je zna-
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
TRAILER MECHANICS Experienced only. Steady work. 40 hours. Call Ben or Roy at 247-2990
(222)
REAL ESTATE FOR SALE
BRICK octagon front bung. At 2814 N. Long. 6 Ige. rms. on 1st fir. Cptd. drapes thruout. 2 air cond. High bsmt. w-sep wine cellar and side ent. Fin. attic. 2c brk. gar. w-auto. dr. opener. Imm. occpy. $31,900. By Owner. 964-7733 Eves. & Wkends.
(221)
WISCONSIN — BY OWNER 2 bdrm. hse. just compl. on 40 acres. Fireplace, gas ht., garage. Organic soil. $19,000. Exc. hunting. Also wooded 10 ac. plots. $16,000 ea. (715) 349-2831 C.B. Lindsey, Siren, Wise.	(221)
ROSEMONT — BY OWNER Better than new. Corner brk. 6 flat. 1% yrs., newly dec. 3-2 bdrms., 3-1 bdrm. apts. Yrly inc. $12,300 w-coin op. washer-dryer. Extras. See to appreciate. $88,000.
I By appt. call 298-2869 r	(221)
BUSINESS OPPORTUNITY
MACHINE SHOP — Small well establ. business. Excellent equip. & stock. Priced to sell by owner. 629-1682
no že naprej in veva na pamet, kaj nama hočete povedati. Gre za vaše zaklade, ali ni res?” Faria pogleda tega rogajočega se mu človeka z očmi, v katerih bi bil videl nepristranski opazovalec, da se sveti v njih sij razuma in resnice.
“Gotovo,” pravi; “o Čem naj pa govorim, če ne o tem?” “Gospod nadzornik,” nadaljuje guverner, “to stvar vam povem jaz prav tako lahko kakor abbe sam, kajti tekom štirih ali petih let sem jo slišal tolikokrat, da me že bolijo ušesa.”
“To kaže, gospod guverner,” pravi abbe, “da ste kakor oni ljudje, o katerih pravi sveto pismo: “Oči imajo, a ne vidijo, ušesa imajo, a ne slišijo.”
“Moj ljubi gospod,” pravi nadzornik, “vlada je bogata in — ; hvala Bogu — ne potrebuje vaših zakladov: ohranite si jih torej za tedaj, ko zapustite ječo.”
Abbejeve oči potemne; zgra-bivši nadzornikovo roko, pravi: “Toda če nikdar ne pridem iz ječe, če me kljub vsi pravici puste v ječi, če umrem v nji, ne da bi poveril komu svojo skrivnost, ali naj bode potem ta zaklad izgubljen? Ali ni boljše, da ima od tega dobiček vlada in jaz? Na šest milijonov povišam svoto, gospod, da, šest milijonov žrtvujem in sam se zadovoljim, če se mi vrne prostost, z ostankom.”
“Pri moji duši,” pravi nadzornik polglasno, “če bi človek ne vedel, da je ta mož blazen ... Govori tako prepričevalno, da bi človek menil, da je to resnica.”
“Jaz nisem blazen, gospod, in samo preveč govorim resnico,” odvrne Faria, katerega uho, poostreno v ječi, ni preslišalo nadzornikovih besed. “To zaklad, o katerem vam pripovedujem, eksistira resnično, in predlagam vam, da skleneva pogodbo, po kateri me spremite vi na dotično mesto; v najini prisotnosti razkopljejo zemljo, in če lažem, če ničesar ne najdeva, tedaj sem blazen, kakor ste rekli. No, potem me popeljete nazaj v to ječo in potem umrem, ne da bi še kaj zahteval ali želel bodisi od vas, bodisi od koga drugega.”
Guverner se prične smejati. “In je li vaš zaklad daleč od tod?” vpraša.
“Kakih sto milj od tukaj pravi Faira.
“Stvar ni izmišljena slabo,” pravi guverner; “če bi si dovolili vsi jetniki to šalo ter hoteli vesti svoje stražnike sto milj daleč na izprehod, in če bi stražniki v to privolili, bi bilo to krasna priložnost, ubežati pri prvi ugodni priliki, ki bi se ponudila, in na tako dolgem potu bi se ponudila prilika čisto gotovo.”
“To je znano sredstvo,” pravi nadzornik, “in gospodu ne pripada niti zasluga, da bi jo bil iznašel.”
Nato se obrne k abbeju. “Vprašal sem vas,” pravi, “če ste zadovoljnin s svojo hrano.” “Gospod,” odvrne Faria, “pri-sezite mi pri Kristusu, da mi vrnete prostost, če sem govoril resnico, in hočem povedati za kraj, kjer je zakopan zaklad.” “Ali ste zadovoljni s svojo 'hrano?” ponovi nadzornik.
“Gospod, vi s tem ne riskirate ničesar in pač vidite, da ne nameravam ubežati, ker ostanem v ječi, dokler se ne prepričate o resničnosti mojih besed.”
“Vi ne odgovarjate na moje vprašanje,” odvrne nadzornik nestrpno.
“In vi ne na mojo ponudbo,” vsklikne abbe. “Bodite torej prekleti kakor drugi neumneži, ki mi niso hoteli verjeti! Vi ne marate mojega zlata, torej si je obdržim; vi mi nočete dati pro-, stosti, a da mi jo Bog. Pojdite,: ničesar več vam nimam povedati!”
In abbe vrže s sebe svojo odejo, vzame kos apna, sede v svoj krog ter riše svoje črte in piše svoje številke naprej.
“Kaj dela tukaj?” vpraša nadzornik pri odhodu.
“Svoje zaklade sešteva,” od-! vrne guverner.
Faria odgovori na to opazko
s pogledom, polnim najglobo-kejšega preziranja.
Nadzornik in guverner odideta. Jetničar zapre za njima.
“Morda je imel kdaj res v svojih rokah zaklade,” pravi nadzornik, ko gresta po stopnicah.
“Ali pa se mu je sanjalo* da jih ima,” odvrne guverner, “in drugo jutro se je zbudil blazen.”
“Res,” pravi nadzornik' z naivnostjo korupcije; “če bi bil res kdaj bogat, bi ne bil prišel v ječo.”
(Dolje prihodnjič)
------o-------
Oglašajte v “Amer. Doniovmi*’
Imenik raznih društev
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIBA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Joseph Baškovič. Nadzor-'liki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John f. Polž. Za pregledovanje novega ilanstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 'večer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 30. Stu J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko m booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo ne-Jfcijo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80, cesti. — Spre-ema članstvo od rojstva do 60 let tarosti. Bolniški asesment 65c na nesec in plačuje $7.00 bolniško podpore na teden, če je član bolan et dni ali več. Rojaki v Newbur-'hu, pristopite v društvo sv. Lov enca.
»UUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica France? Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St: Frances Lindich in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDA LENE, ŠT. 162 KSKJ
Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Macerol, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Josephine Ambrosic, Dorothy Strniša, in Anna Godlar. Reditoljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure tudi spodnjih prostorih šole sv. Vida.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 1K9 KSKJ
Častni duhovni vodja Re”. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. Častni predsednik John Habat, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St, tel. 531-7131; pomožni tajnik J os. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Frances Stariha, Mary Okicki. Vratar: Frank Supa-nick. Zdravniki: Dr. L. Perme, Dr. Raymond Stasny, Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. — Seje se vršijo vsak tretji
četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo. od 7, do 8. ure ter 25. V mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 45 leta orez zdravniške preiskave ter od rasle do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA
JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103. telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, zapisnikarica Ljudmila Glavan. Nadzorni odbor, Josephine Weiss, John Hosta in Ljudmila Glavan. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St., Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St, ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako četrto nedeljo na 1129 Addison Rd. ob 10. uri dopoldne.
Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati življenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1129 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 881-7670.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; oredsednik: Anton Tekavec; pod-oredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave.. tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec: zapisnikarica Ana Debeljak: nadzorniki- John Bradač. Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič, Jacob Gustinčič. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Rev. Jos. F a 1 e ž, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grear, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska in angleška poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND ir. delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki.—Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Predsednica Anna Markovich. 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Marj- Komidar; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren.— Seje se vršijo vsake tri mesece na drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ST. U SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Mary Iskra, Antonia Ipavec Meklan, zastop. za SDD na Recher Ave., Rose Mickovic, Mary Iskra, Mary Stražišar. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Antonia Stokar; podpredsednica Marie Papijan; tajnica Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric; zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Jennie Zupančič, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Antonia Stokar in Frances Novak. — Seje so vsak drugi torek vsak drugi mesec ob 2:00 pop. v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Silva Mihevc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Sylvia Mihevc; redi-teljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida ob 1:30 uri pop. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 32
SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Duhovni vodja Rev. Joseph Celesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Ann Cooke; tajnica Josephine Comenshek, 924 E. 223 St., 731-8698; blagajničarka Molly Sodja, zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Mary Drobnič, Mary Batič. — Seje prvi torek v mesecu v šolski dvorani sv. Kristine ob 7. uri zvečer, izvzemši feb., julij, avg., in nov.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc predsednica Mary Debevec, podpredsednica Rose Pujzdar, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. 481-6248; blagajničarka Rose Pujzdar; zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Yerak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 2:00 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 6.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary S h o 1 a r, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stella Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na 4. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SDD, 10814 Prince Ave.
Ameriška
Dobrodelna Zveza •
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Ersie. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn ih Marie Telic. Redi-teljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DKUŠTVO VAPREnvt SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ
Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., IV 1-7554; blagajničarka Mary Koliat zapisnikarica Ann Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Ivanka Hrvatin, John Gerl, John Burjak. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Avenue, ob 8. uri zvečer.
DRUŠTVO GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ
Predsednik Joseph Lausin, podpredsednik Louis Erste, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.: IV 1-6437, blagajnik Robert Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni odbor: Franic Ahlin, John Orazem, Rudolph Hočevar; reditelj Florijan Mocilnikar, zastopnik za Slov. nad. dom. Frank Ches-nik, poročevalci za Glas, v slovenščini Louis Erste, v angleščini Gertrude Menart; za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 9. uri dopoldan v starem poslopju.
zapisnikarica Frances Zakrajšek. Nadzornici:	Lillian M. Marinček,
Josephine Levstick. Diuštveni zdravniki: vsi slovenski. — Sejo se vršijo vsak 2. torek v mesecu v vsakem drugem mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje, soba št. 2.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik Joseph Okorn, podpredsednik Matt Martinčič, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 163 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor:	Rudolph
Kozan, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom na Recher Avenue, Louis Lustig, Joseph Post in Fanny Modic, Za-Slov. Nar. Čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Frances Modic. — Seje so vsak drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 3 SND na St. Clair Ave.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 2i ADZ
Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Ma 'V Filipovič, tajnica Alice Arko. 3562 E. 80 St.. 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice:	Josephine Winter, Mary
Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsak tretji ponedeljek v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettle Zariuck, pod-oredsednica Anna Zalar, tajnica in blagajničarka Mary Jeraj, 6816 Edna Ave., 391-5341, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni cdbor: Mary Otoničar, Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsednica Josephine Centa; podpredsednica Anna Boncha; tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679;
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Ptedsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., 486-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzerniki: A. lice Grosel, Jacx Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mar-. Malovrh. Zdravniki; vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer Slovenskem domu na Holmes Ave v spod. dvorani.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Antonia Stokar, podpredsednica Josephine Lea, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 587-4230; blag. Antonia Dolinar Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, Christine Szendel, Stanley Pervanje. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki: za SND na 80 St. Antonia Stokar in Stanley Pervanje za SDD na Prince Ave. Jennie Pu-J gely; za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na v S.N. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
eišci
Ct imate prijatelje ali sorodnike v Evropi, ali bi ne bilo lepo presenetiti jih z obiskom?
Samo vzemite svoj telefon, pa se boste lahko takoj pogovarjali s svojimi domačimi. Cene med tednom za prve tri minute od osebe — do osebe so za večino Evrope samo $12 (pa federalni davek). In znižane cene veljajo za klice na mnogo krajev ob gotovih nočnih urah in nedeljah. Operatorica Vam bo dala vse podrobnosti.
Klicati čez morje je lahko, samo zavrtite “OPERATOR”, vse drugo bo že ona napravila.
Imejte vesel obisk s svojimi doma!
Ohio Bell
a

NAZNANILO IN ZAHVALA
Ž žalostjo v srcu naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša dobra in plemenita sestta in teta
Mary Kolar
Rojena je bila v Clevelandu. Več kot dvajset let je preživela v bolnišnicah. Vzdrževala je vrt z različnimi cvetlicami. Z rožami je okrasila oltar v bolnišnici, kjer so se brale sv. maše vsako nedeljo. Z rokami je bila vedno zaposlena z ročnimi deli; prtove, nogavice, rokavice itd. Vse je oddala sorodnikom in pa revnim otrokom.
Iskreno se zahvalimo Father Faležu za obiske v bolnišnici; za molitev v pogrebnem zavodu in za spremstvo na pokopališče. Ravno tako za daritev sv. maše.
Topla zahvala dr. sv. Ane št. 4 ADZ za molitev ob krsti in spremstvo na pokopališče.
Zahvala tudi Grdinovemu pogrebnem zavodu, ki so nam ljubeznivo in skrbno uredili pogrebne priprave in odlično vodili pogrebni sprevod.
Bog povrni vsem, ki so dali za sv. maše, vsem, ki so poklonili cvetje in vence, in tistim, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Iz vsega srca se zahvalimo vsem, ki so prišli kropit, bili pri pogrebni sv. maši ali spremljali našo sestro na pokopališče.
Posebej hvala dr. Najsvetejšemu Imenu in dr. Krščanskih Mater, ki so skupno molili sv. rožni venec ob krsti.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem. če bi kdo posebne zahvale ne bi dobil, lepo prosimo naj nam oprosti in sprejmite to našo skupno javno zahvalo.
Preljuba sestra in teta, počivaj v miru v blagoslovljeni zemlji. V hvaležnem spominu Te bomo ohranili do konca naših dni.
Žalujoči:
ANNE LARKO, sestra z družino.
MICHAEL KOLAR, brat z družino NEČAKI IN NEČAKINJE in ostalo sorodstvo.
Cleveland, Ohio 16. nov. 1970.