PARTIJA NA BOBNU
15.marca je umrl zadet od srčne kapi MošaPIJADE, eden najožjih sodelavcev komunističnega diktatorja Josipa Broza-Tita. Smrt ga je dohitela v Parizu na dan povratka iz Velike Britanije, katero je obiskal na čelu jugoslovanske parlamen = tarne delegacije.
Pijade je bil po poklicu slikar in novinar, ki je v predvojni Jugoslaviji Presedel štirinajst let v ječi zaradi ilegalnega komunističnega delovanja. Areti ran je bil v zvezi z odkritjem ilegalne tiskarne leta 1925. in obsojen na dvanajst Let ječe, ki jih je prebil v kaznilnici v Sremski Mitroviči, kjer danes sedi Mi= lovan Djilas. V tej dobi je za rešetkami prevedel Marxov Kapital v srbščino, ki je izšel v Beogradu pod psevdonimom "Porobič,n, in vzpostavil komunistično organi zacijo med političnimi zaporniki, za kar je bil naknadno obsojen še na dve leti ječe. Po izpustitvi leta 1939. ni ostal dolgo na svobodi. V zadnjih dveh letih Pred razpadom Jugoslavije je bil dvakrat aretiran in zaprt po nekaj mesecev. Med Vojno je bil v glavnem stanu Titove "osvobodilne vojske" in organiziral zaseda = nje prvega in drugega AVNOJ-a, partizanskega parlamenta, ki je kot poznano vzpo= stavil državo v državi in postavil novo vlado "na terenu", s katero se je morala kasneje pogajati kraljevska jugoslovanska vlada v Londonu. Pred svojo smrtjo je Lil Pijade predsednik jugoslovanske skupščine in "siva eminenca" Titovega režima.
Jugoslovanska komunistična partija ni bila nikdar posebno številna. Pred voj no so jo razjedali notranji spori, v katerih se je ena frakcija borila proti dru gi bodisi za naklonjenost Moskve bodisi za uveljavljanje te ali one "linije", po kateri naj bi se delavski razred v Jugoslaviji boril za "osvoboditev od kapitali stičnih izžemalcev". Večina komunističnih voditeljev je preživela dolga leta v tujini, kjer se je udeleževala akcij tujih komunistov - zlasti v španski držav = Ljanski vojni - ali pa se šolala za podtalno revolucionarno delovanje v Sovjetski zvezi. Državljanska vojna, ki so jo komunisti vodili za časa zadnje vojne v Jugo slaviji, je nadalje zmanjšala število starih veteranov, medtem ko je spor z Mo = skvo leta 19RÖ. privedel jugoslovansko komunistično partijo v skoro anarhično sta nje. 0 monolitnosti sedanje Zveze Komunistov Jugoslavije ni govora. Frakcionaštvo, čeprav ne tako očitno zaradi skupne želje, da se obdrži v rokah oblast, cvete na veliko. Delitev na one, ki so ostali zvesti Titu in one, ki na tihem želijo po = Vratek v naročje Kremlja, pa onih, ki žele ostati neodvisni od Moskve in istoča= sno prekiniti zveze z Zapadom, in onih, ki se žele nasloniti na Zapad in celo do Pustiti tudi drugim političnim silam, da v gotovi meri delujejo v javnem življe= n0U, je dejstvo, ki Zvezi Komunistov ne daje veliko upanje na lepšo bodočnost.
V takem stanju je smrt starih veteranov več kot usodna. Na žalni seji zvez= nega izvršnega sveta je Broz-Tito jasno pokazal na rak-rano, ki razjeda njegov re žim: "Tovariši, v kratkem času smo, razen mnogih drugih tovarišev, izgubili dva naša velika revolucionarja. Tudi onkrat, ko smo spremili pokojnega tovariša Ki = driča k njegovemu večnemu počitku, smo govorili, da moramo bolj paziti na naše tovariše, na naše kadre, na zdravje naših tovarišev. Tu bi vas rad še enkrat po= 2val, da mislimo na to, da vrste naših starih revolucionarjev niso posebno šte = vilne in da je treba zelo čuvati zdravje in življenje tistih kadrov, ki so šli skozi vse viharje in ki imajo zelo mnogo izkušenj. Naj nam bo smrt dragega tova= niša Moše Pijada nauk, da bomo v tem oziru nekoliko resnejši."
Toda koliko večjo "resnost" si lahko privoščijo jugoslovanski komunisti?Ako Li imeli na razpolago nove kadre, ki bi mogli zagotoviti nemoten in trajen obstoj sedanjega režima in kontinuiteto Titove "linije", potem bi veterani verjetno lah ko odšli v pokoj in preživeli svoja stara leta v ooujanju svoje burne preteklosti
ob črni kavi in slivovki. Toda takih kadrov ni. Ni jih, ker ni ničesar, kar bi mladino lahko navduševalo, da bi stopala po stopinjah sedanjih komunističnih vo= diteljev. Preteklost, na katero se Tito in njegovi sodelavci sklicujejo, ne pome ni mladim ljudem prav ničesar. Oni lahko cenijo in sodijo samo sedanjost, v kate ri so zrasli, In to lahko starim kadrom povzroča raje glavobol kot pa upanje. Se danjost bo tista, ki bo odločala o bodočnosti, enako kot je preteklost odločala o sedanjosti. Ni čudno, ako je zato stara komunistična garda vznemirjena. Nobene ga vzroka ni, zakaj naj bi ravno Jugoslavija bila v tem pogledu izjema.
"Odmiranje partije"
Janez Vipotnik piše v "Priročniku za mlade komunistične aktiviste" med dru= gim tudi tole :	.
"Statistični podatki o socialnem in starostnem sestavu Zveze komunistov v ljubljanskem okraju nas že nekaj časa najresneje opozarjajo na dvoje perečih vpra sanj: prvič, Zveza komunistov se je s povprečno starostjo članstva nevarno pri = bližala štiridesetim letom, in drugič, v njej je samo 35 odstotkov delavcev, če= prav je v tem okraju dokaj močna industrija.
"Med objektivne okoliščine sodijo do neke mere življenski pogoji posamezni= ka. Drži, da se nam danes glede tega problema kaže nekoliko svetlejša prihodnost, drži pa tudi, da se je nekaj let nazaj skoroda iz meseca v mesec nipal življen = ski standard in da je zaradi tega bilo iz meseca v mesec večje nerapoloženje pri ljudeh.
"Biti komunist je v teh razmerah za marsikoga postalo nezaželeno in celo ne kateri člani Zveze komunistov so se prestrašili, pobegnili iz borbenih vrst in se prenehali boriti za tiste ideale, ki so jih pripeljali v Zvezo komunistov. Spri= čo takšnih razmer skoroda deset let in še več po osvoboditvi idejno jedro socia= lističnega razvoja ni moglo biti za ljudi posebno privlačno, saj se je Zveza ko= munistov kdaj pa kdaj znašla v kaj zamotanem položaju in je težko vskladila svo= ja stališča z željami ljudi po boljšem kosu kruha.
"Svojevrsten pojav objektivnega značaja je bila tudi situacija, ki je nasta la po VI.kongresu Zveze komunistov. Spremenjena vloga in mesto organizacije v dru žbi je na določeno število članov naše organizacije vplivalo skoroda demoralizi= rajoče. Ko je prenehalo komandiranje, ko je bila Zvezi vzeta iz rok odločujoča o= blast, ko se je bilo treba preusmeriti na prepričevanje, je marsikoga zaneslo na rob-, v mrtvi kot, in je tam tudi ostal.
"Toda praktično življenje v organizacijah Zveze komunistov, predvsem pa nji hov odnos do sprejemanja mladih ljudi v Zvezo sta največkrat pravo nasprotje te= ga, kar bi moralo biti. Statistični podatki ljubljanskega okraja nam povedo, da je veliko organizacij, ki že leta in leta niso sprejele nobenega mladega člove= ka, da imamo druge organizacije, kjer mesece in mesece razpravljajo o tem,alinaj sprejmejo tega ali onega mladega človeka medse ali ne, in da je le malo organiza cij, ki se s primerno resnostjo zavedajo, da je treba vzgajati podmladek in mu za upati.
"Najprej je tu kriterij za sprejem. Človek ima včasih vtis, kakor da smo še vedno v enainštiridesetem letu ali pa v najboljšem primeru v petinštiridesetem.V razpravi o sprejemu mladega človeka se namreč načenjajo vprašanja, ki so imela svoj globoki pomen v ilegalni partiji, ne pa danes, ko nam dorašča generacija, ki ve o starih predvojnih in vojnih časih skoroda samo še iz pripovedi. Kaj je delal med vojno? Kako so se med vojno obnašali njegovi starši, bratje in sestre,kaj je že napravil za socializem in podobno. Takšna vprašanja... takšno in podobno vpra ševanje po preteklosti, ki naj odloča o današnjem kandidatu, je okorelo in sekta ško.
"Ali pa na primer drugi kriterij: ne bomo ga sprejeli v Zvezo komunistov,ker njegova mati hodi v cerkev! Kakor da bi mater sprejemali.
"Sklicevanje na disciplino organizacije in na njen statut pri sklepih,ki so v diametralnem nasprotju z naprednim hotenjem ljudi, nevarno odmika organizacijo od množice. To pa lahko predstavlja po nedavni praksi v naši soseščini zelo tvega ne poskuse. Socialistična demokracija v besedi, v praksi pa birokratski, koman = dantski odnos in vsiljevanje svoje volje, ki ni v skladu z naprednimi hotenji, Iju di seveda odbija. Zato ni nič čudnega, če mlad delavec, član delavskega sveta,od kloni vstop v organizacijo Zveze komunistov, katera v kolektivu birokratsko na = stopa, odkloni zato, da ga v delavskem svetu pri sprejemanju sklepov ne bodo ti= ščali in usmerjali enostranski in birokratski sklepi osnovne organizacije.
"če bo osnovna organizacija vzgajala v naprednem hotenju svoje člane, to na predno hotenje krepila in spodbujala, ga idejno usmerjala in hkrati zaupala v dru
S te v. 210.
%--------
žbeno zavest posameznika, se bo ta pravilno znašel v vsaki situaciji, ne da bi mu bilo treba dati recept za vsak. trenutek njegovega dela in njegovega življe- = nja. In mladi ljudje bodo vstopali v organizacijo Zveze komunistov brez strahu, da bi jim kdo dušil nove in demokratične revolucionarne težnje, ki iščejo zme= rom širše uveljavitve na današnji stopnji našega razvoja.
"Naj njihova prizadevanja po napredku, ki so že sama po sebi atribut mlado sti, prihajajo do polnega ustvarjalnega izraza v organizacijah, naj' se spopade= jo z birokratskimi zahtevami posameznikovki--vleče j o nazaj, naj vodijo'bitko za višji, kvalitetnejši nivo organizacij skupno z ostalimi najbolj naprednimi čla= ni, daleč proč od poravnavanja osebnih razprtij in brezprincipielnih sporov."
Tako pravi Janez Vipotniki .Toda "spopad z birokratskimi zahtevami posamez= nlkov" je nevarna stvar,- ki jo niti Hruščev ,ni predvideval, ko: je sprožil taspo pad na zadnjem kongresu sovjetske kompartije. Dogodki v vzhodni Evropi, to nazor no potrjujejo. Zato ni čudno, ako se tudi obstoječi kadri jugoslovanske kompar= tije upirajo kritiki svojega početja in sklicujejo na partijsko disciplino. Saj je sam Tito uvidel - in tudi povedal da je treba disciplino v partiji poostri ti zaradi vse večjega vpliva zapadnih šeg in navad na mladino v Jugoslaviji,ako naj partija docela ne zvodeni. Toda pred jugoslovanskimi komunisti zijata samo dva prepada, v katera se lahko zvrne j o: ali da zaprejo vrata in ohranijo seda = njo "čistost", ali pa da odpro vrata na.štežaj kot predlaga Vipotnik in na smrt Prehladijo Zvezo Komunistov. Eno kot drugo je pogubno. Doktrinär Kardelj, - ki je še živ -, je svoje čase veliko-govoril o "odmiranju države pod komunizmom". Pred-kratkim je rekel, da ni nujno, da je na oblasti komunistična partija, pack se sprbvede socializem. Mogoče/v■kratkem prišel do prepričanja, da je tudi "od= hiranje partije v pogojih komunistične.diktature" nujna stvar.
■	Ure dnik
SOLA V HIŠI ZAROTNIKOV
(Topot objavljamo vsebino zadnjega predavanja iz cikla "The New Look in Ea= Stern Europe" - Nova smer v Vzhodni Evropi' - s seminar ja FABIAN SOCIETY. Prva tri predavanja so bila obdelana v KT štev.20S. in 209«)
Zadnji predavatelj je bil RICHARD L0WENTHAL, diplomatski dopisnik angleškega tednika OBSERVER, ki je govoril o mednarodnih posledicah dogodkov v Vzhodni Evro. Pi. Nedavno je tudi obiskal zahodno Nemčijo in skušal najti odgovor na vprašanje, kakšno konkretno stališče naj zavzamejo zahodne velesile, da bi dosegle združitev razdeljene Nemčije in osvoboditev vzhodnoevropskih narodov.
Sovjeti so-verovali, da bo prišlo na podlagi pobotanja s Titom do poživitve komunističnega ..gibanj a na Zapadu in do ekspanzije na Srednjem Vzhodu in jugovzhod. ni Aziji. V ta namen sta Bulgarin in Hruščev tudi obiskala Indijo' in Burmo. Toda to verovanje se je razblinilo, ko je prišlo do dogodkov na Poljskem in Madžarskan, Namesto poživitve je komunistično gibanje doživelo celo vrsto porazov. Satelit .=■' ske armade so preko noči izgubile svoje pomen in potrebno jih je bilo zmanjšati stopnjo milice. Gospodarski plani, ki so bili. dotlej zelo stremljivi, so šemo rali prilagoditi trenutnim potrebam, tj. onemu, kar se more doseči v kratkem raz dobju, puščajoč dolgoročne načrte za kasneje, ako bi se.pogoji izboljšali.
Politika-, koeksistence je doživela krepke udarce s poljskimi in madžarskimi dogodki, ki sc Sovjete najbolj prizadeli v.Aziji. Medtem ko so azijski socialisti dotlej polagali zelo malo ali nobene važnosti na razvoj v Vzhodni Evropi,so po teh dogodkih pričeli pozorneje študirati &ovjetski.sistem in vpliv v Aziji. Ni dvoma, da so azijski socialisti s temi dogodki veliko pridobili na svojih izkušnjah in da so te dogodke krepko izkoristili v svoji lastni propagandi.
Na ideološkem področju je treba zabeležiti, da. je Hruščev z vso resnost jo sku šal doseči sporazum s Titom in da je bilo .vse, kar je bilo v tej smeri dosežene^ zopet podrto z madžarskim uporom. Čeprav je. .bila opozicija Stalinu osnovana predvsem na leninizmu, je postalo' jasno, da. so posledice te opozicije prekoračile meje leninizma samega, in da so n.pr. poljski komunisti"pričeli misliti v smislu Politične demokracije, čeprav na socialistični in ne buržoazni osnovi; Isti pro= ces je bilo možno opaziti pri italijanskih komunistih, medtem ko je. v slučaju ju goslovanskih komunistov postalo jasno, da so se ti s svojimi poskusi decentrali^ 2&cije, upostavljanja delavskih svetov, itd., odmaknili od leninizma in celo pri 2nali, da je v kapitalističnih državah možno priti, do socializma po svojstvenih Potih. Kardelj je izjavil, da v visoko razvitih industrijskih deželah ni nujno,da ki prišla na oblast komunistična partija, da bi se upostavil socializem. To novo
(Dalje na 7«str.)
Štev.210, ------->
CLEVELANDSKO PISMO
(Od našega severno-ameriškega dopisnika)
Dve stvari zanimajo vsakega Slovenca v emigraciji, kadar premišljuje o svojih rojakih kje na drugih kontinentih- koliko jih je In nato brezdvoma, (o, slovenska zaplankanost') kakšni ljudje so to^kakšnl politični struji pripadajo» Tako se govori o klerikalcih v Argentini, o Stražarjih v Torontu, pa o liberalcih v Angliji. Kar se Clevelanda tiče, bi lahko rekli, da vsebuje tukajšnja slovenska novonaseljenska grupa nekaj ''eksemplarjev" vseh omenjenih In neomenjenih skupin.
Bilo bi preenostavno, če bi se zadovoljili samo z delitvijo na "stare In nove naseljence", ali če bi jih opredelili kot naprednjake In take, ki hodijo v cerkev. Najbolj žalostno dejstvo je gotovo to, da protikomunistični tabor odn.grupa, ki se nahaja v Clevelandu In ki se v ogromni večini prišteva h krščanskemu svetovnemu nazoru In še več:	k
praktičnemu katollčanstvu, ni zmožna enotnega delovanja In sodelovanja niti na enem polju.
če se ozremo na stanje v največji slovenski župniji pri sv.Vldt kot nekakemu prototipu, moramo ugotoviti, da je od vsega početka obstajal nekak razdor med starimi In novimi naseljenci, da so se že zgodaj začull glasovi med starimi, da hočejo novi biti nekaka "župnija v župniji" ter da se ta razdor tekom let ni v ničemer zmanjšal, kvečjemu povečal. Slišali so se celo glasovi o ustanovitvi nekakšne ločene KATOLIŠKE AKCIJE, sestoječe Iz samih "novih", brez vednosti župnika,o nekem časopisu, ki naj bi ga ta grupa Izdajata alt nameravata Izdajati; dalje celo da je moral potem'vso zadevo škof sam nekako opravičevati ali pojasnjevati pred pristojnimi cerkvenimi oblastmi. NI seveda nlkakega zunanjega potrdila alt dokaza, da se je kaj takega v resnici zgodilo, a dejstvo, da so se talci glasovi sploh mogli pojaviti, gotovo nekako Ilustrira situacijo kot tako. Zdi se ml, da je tudi župnija sama nekoliko zakrivila, da je prišlo do takega stanja. Farno življenje v Ameriki je zgrajeno na popolnoma drugačnih osnovah, kot je bilo pri nas doma. Ml nismo biti navajeni farnih banketov, purmansklh sejmov tn letnih karnevalov, ki so tukaj bistven del cerkvenega dohodka. Večina novih je zato stala ob strani, mnogi so tako delovanje tudi kritizirali, spet drugi so od sodelovanja izostali iz enostavnih jezikovnih razlogov, /se to je župnija morda tolmačila kot nepripravljenost za sodelovanje ali podobno. Ko je bil potem še prestavljen kaplan-begunec, je prišlo do odkritega godrnjanja novih, češ, da bi se prestavitev mogla preprečiti, ako bi bilo- merodajnim zadostno obrazloženo, kakšno vlogo je ta duhovnik opravljat pri vživljanju novih naseljencev v tukajšnje razmere.
Položaj se je še poslabšal, ko je SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, skupno menda z mladinskim društvom KRES, kupila svojo hišo, jo krstila za BARAGOV DOM ter s tem odprla nekalc "center" slovenskega novonasel jenskega življenja v Clevelandu, če bi se to zgodilo pred dvema letoma ali prej, bi stvar gotovo izgledata popolnoma sprejemljiva. Toda v teku je zidava nove šolske dvorane pri sv.Vidu, ki bo služila tudi za vse gledališke in zabavne prireditve slovenskega življa v fari. Trditev, da bo BARAGOV DOM služil predvsem za sestanke in manjše prireditve je več.ati manj iz trte izvita. Z otvoritvijo nove dvorane bi bila na razpolago še stara šolska dvorana, poteg tega je itak že obstojala t.zv. SLOVENSKA PISARNA, ki je dajala prostor vsem mogočim sestankom, pevskim vajam itd.
V kolikor ni imela najprijaznejšega izgteda, bi se dala z malenkostnimi stroški modernizirati in urediti v prijeten klubski prostor. Pametnejša in umestnejša pot bi torej bila, če bi se razčistilo razmerje z župnijo, kot pa se dokončno, fizično točiti, pa naj bodo razlogi zato še tako "umestni".
Vest o nakupu BARAGOVEGA DOMA se je šušljala po Clevelandu dolgo prej kot je prišlo do uradnega obvestila, in dasi je bita pozvana vsa^javnost, naj kupuje delnice, je bila vsa kampanja čudovito tiha, brez kakršnega hrupa, tako, da je, istočasno uganka, pa tudi popolnoma jasno, kdo je delnice kupil ter založil potrebno "aro" za $ 25,000 ,

kolikor je baje znašala kupnina« Drugo vprašanje pa je seveda tudij, kako se bo dolg odplačeval, kakšen bo dohodek, odkod se bodo vzele dividende itd« To vse je seveda na tem mestu popolnoma hipotetično in je razmišljanje o tem pač treba prepustiti odboru BARAGOVEGA DOMA.
Tako stoji -v Clevelandu nekako na sredi pota med naprednim NARODNIM DOMOM in novo dvorano pri sv.Vidu, BARAGOV DOM, kot simbol slovenske razcepljenosti, kot simbol spora v katoliškem taboru med "pravovernimi in tavajočimi", med "starimi .in mladimi" ter med "Akcijo in Stražo". Senca te nove "stvaritve" ^slovenske' kratkovidnosti pa bo gotovo padla tudi na vse bodoče poskuse sodelovanja,' da: na samo iskanje poti za kakršnokoli sodelovanje.
Sodeč po sedanj ih'naših- potih, moramo priznati, da nam je dokončen polom v emigraciji žasiguran pa tudi zaslužen ter da nas dogodki v svetu in odgovorni činitelji upravičeno ignorirajo.
RAZGLEDI :
NIKOLA PASIC.- Lanskega decembra se je vršila v Londonu žalna slovesnost in komemorativna akademija ob priliki ti-idesetletnice smrti Nikole Rašica, ki ju je Priredila NARODNA RADIKALNA STRANKA V IZGNANSTVU, kateri naoeljuje g.Stevan Tri= vunac. Govori-z, akademije so bili oojavljeni v strankinem organu RADIKALU.
Govori so zanimivi in mnogi med nami bi se lahko strinjali s številnimi iz= raženimi mislimi govornikov. Z nekaterimi mnenji pa se najbrž ne bi mogli stri = njati. Glavni cilj vseh govornikov je bil predstaviti Rašica v kar najboljši lu= Si, kar je docela razumljivo z ozirom' na to., da se ti govorniki smatrajo za pri= staše "nesmrtnega Nikole Rašica". G.Trivunac je govoril v imenu radikalov in ooe ležil 'njihovo stališče, s katerim se bodo mnogi med nami strinjali, namreč: "Za nas r sedanja-pokolon j y. ■ (Jugoslavije), se ne postavlja vprašanje, ali naj se skup ni dom poruši, marveč da ga je treba preurediti ;in prezidati tako, da bo vsako =. ftur to, kar- si želi - domače ognjišče. Pa naj takoj preciziramo: mi ne priznamo Hrvatov državno pravo, ker je/abstraktna mednarodna znanost, toda priznavamo jim pravico, katero priznavamo vsem narodom pod nebeškim svodom - ‘da imajo s--:last-, no samostojno državo, ako to želijo'. Toda-to, kar jim ne priznavamo in kar jim nikdar ne bomo. priznali, je, da bi to svojo' državo gradili iz spbskih dežel in z našim srbskim življem. Pa tudi ne priznavamo niti hrvatski emigraciji, niti ka ki drugi, pravico, da iz emigracije - brez jasno in svobodno izražene volje svo= jega lastnega naroda - rušijo našo skupno državo' Jugoslavijo. Mi izpovedujemo glo boko vero, da ni in da ne bo svobode niti za en njen narod zase vse dokler ne bo Jugoslavija postala svobodna kot celota. Najprej, svoboda za celo Jugoslavijo, a potem naj v tej svobodi narod svobodno pove, kaj hoče!"
V nekem drugem delu svojega govora pa g.Trivunac trdi tole: "... v prvi vr= sti sta dve dejanski tragediji skupne države: 1.- hrvatska politična mentaliteta dveh meril - enega zase in drugega za ostale; 2.- nesposobnost in nedoraslost hr vatskega političnega vodstva..."Takšna trditev g.Trivunca lahko tudi pomeni, da so Srbi in Slovenci politično žreli in da je srbsko ih slovensko politično vod= stvo sposobno in odraslo. 0 tem bi se, seveda, dalo razpravljati. Kar/^mene oseb = fto tiče, se mi ne zdi, kljub temu.da slovenska politična mentaliteta morda ni e= naka hrvatski, da je slovensko politično vodstvo (kot tudi ne srbsko) bolj spo = Sobno ali odraslo od hrvatskega. Vsekakor postaja že preveč neumna bahavost Sr = bov, da so oni herojski narod (po g.Trivuncu tudi politično zreli narod); Hrva = tov, da so visoko-kulturni, ter Slovencev, da smo "fejst fantje". Človeku, ki je domišljav, se smeje vsak, a domišljavosti naroda se baje ne smemo smejati - jema ti jo je treba kot nekaj samo po sebi umevnega.
Na gornjo trditev g.Trivunca je reagirala zboraška HRVATSKA ZORA v svoji fe bruarski številki takole: "Postalo je že karakteristično, da g.Trivunac pri izbe ri raznih dejsbvr, Pašicevih in o Pašidu, daje zelo malo prostora poznanemu tele gramu Nikole Rašica srbski vladi na Krfu po podpisu "Ženevske deklaracije"; tele gramu, ki morda najbolj verno karakterizira Nikolo Rašica, njegovo mentaliteto in stališče napram skupni državi. Aludirajoč na stališče Ante Trumbica in ostalih članov tedanjega Jugoslovanskega Odbora, Rašič. je v tem telegramu rekel med dru= gim tudi tole: 'V strahu pred svojimi brati, da ne bi kasneje imeli odločilen vpliv v bodoči državi... dela sedaj vse, da prepreči naraven tok poslov, da bi Srbija bodila politične zadeve, enako kot je vodila vojaške.' Zdi se nam, da ravno v čak
šnera pojmovanju, ki iz kateregakoli razloga smatra, da je Srbija sama poklicana, da vodi skupne posle, leži naj stvarnejša in osnovna tragedija Jugoslavije!"
Nemški esejist, kritik, novinar, socialni demokrat Hermann Wendel takole o= pisuje Pasica v svoji obširni študiji DIKTATURA V JUGOSLAVIJI (Harrap & Co.Ltd., 1930.): "... dokler je bil stari Pag!c živ, so morali vsi, ki so se radi.šalili .z idejo diktature, držati jezik za zobmi. Ta okreten in sposoben mož je v toku svoje dolge karijere polagoma okostenel v reakcionarja. Odvrgel je vse sledove svojih'študentovskih dni v Zurichu, kr je začutil na svoji rami Bukuninovo roko in slišal njegove besede "'Ta človek je rojen revolucionar!" Edino, kar je obdr = žal do svojega-poslednjega dne, je bilo ukoreninjeno nasprotovanje vsem nenadzir Ijivim in neodgovornim sugestijam o možnosti drugačnega načina vlade." Toda med= tem ko je Pašic predstavljal oviro, da bi kralj Aleksander že preje upostavil dik taturo, sam ni bil sposo-ben, da bi razumel potrebe Jugoslavije. Karkoli naj se že danes želi natveziti, dejstvo je, da Srbi iz Srbije in srbska vlada niso imeli za cilj ustvaritve Jugoslavije. Wendel pravi: "Cilj, ki so ga zasledovali za časa vojne, je bil zaokrožiti Srbijo s tem, da bi ji dodali pokrajine, ki so bile po večini naseljene s pravoslavnimi Srbijanci - to je, Orno goro, Bosno, Hercegovi= na' in dele Vojvodine. Toda ko je na razvalinah Habsburškega imperija vstal na me sto tega Južnoslovanski narod kot celota, razen Bolgarov, je bilo tem okostene = lin možganom težko izpremeniti svojo idejo o tem, kako naj bi izglodala nova dr= žava. Stari Pašić’, ki je imel navado govoriti o "trodelnem srbskem narodu", je pri vatno pretakal solze iz žalosti, ko je pomislil, da bodo morali Srbi živeti pove zani s Hrvati in Slovenci, katere je smatral za tako zoprne."
Pašic je bil nedvomno velik srbski politik in državnik. Naša tragedij a je mor da, da smo imeli in še imamo srbske, hrvatske in slovenske politike in državnike* a nismo imeli in še nimamo jugoslovanske demokratične politike in državnike, lju di s širšim obzorjem kot je ozkogruden nacionalizem. V kolikor smo jih ali jih imamo, je škoda, da ti niso mogli in ne morejo priti do izraza.
B.SIMONIČ
PISMA UREDNIKU
SIMONIČ V.:P.- G.urednik! Daši ste neko= liko zašli vstran od bistva mojega pisma in na koncu brez potrebe govorili o "pri siljevanju" koga, da bi mu razpravljanje "ugajalo", me vendar veseli, da branite osnovno načelo Klica Triglava. Ob vsem bi seveda lahko še omenili, da ste tudi Vi sodelovali (KT 200) v razpravi med me. noj in g.Simoničem.- Nič ne bi imel pro= ti objavi MT-jevega pisma, v kolikor se pisec ne bi strinjal bilo s Simoničevim, Vašim ali mojim stališčem. Motilo me je, da ste kot urednik molče dopustili,da mo rejo bralci gledati razpravljanje, o ka= terikoli zadevi še, z zornega kota "zbra nosti na sodni dan". Daši jim tega seve= da ne morete preprečiti, pa vsekakor ni bilo prav nič treba, da jih v takem sta= lišču podpira Klic Triglava, ko objavlja tako pismo brez primernega nauka. Mislim, da ta pot vodi v grob svobodne razprave v tem listu, ker je vendetr lahko vsak članek cinično zavrniti s "sodnim dnevom',' če že to kdo hoče početi.	D.P.
Op.ur. : Kot je g.DP-ju poznano, Pisma U= redniku ne predstavljajo stališča Klica Triglava. Zato tudi ne smatram za svojo dolžnost, da izražena mnenja popravljam s svojimi nauki. Vendar pa se mi zdi,da je g.MT- bolj kritiziral dolžino same razprave, kot pa njeno vsebino. Pri tem ni izrazil nikakega mišljenja, ali se je
strinjal s Simoničem, DP-jem ali menoj. Ako svobodna razprava ne prenese tudi "ciničnih" opomb, potem pač ni svobodna. S tem je razprava o tem predmetu zaklju čena.,
"Novi ljudje",- G.urednik! Vsem trem pi scem pisem uredniku bi rad postavil ne= kaj vprašanj, ki jih bodo mora prisili= la k razmišljanju, kajti zdi se mi, da je njihovo stališče napram "starim" 0= snovano na gotovih predsodkih.
Ali ni posploševanje v politiki dema= gogija, navada otrok in totalitarcev?A= li je demokrat človek, ki trdi, da so vsi Hrvati ustaši zato, ker so ustaši nekateri Hrvati? Ali je demokratično tr diti, da se s "starimi ne da delati",sa mo zato, ker se n.pr. ni dalo sodelova= ti z g.dr.Krekom? Ako se ni dalo in se ne da sodelovati z g.dr.Krekom in še nekaterimi drugimi "starimi", ali zato pa da krivda samo na "stare" in na vsakega "starega" enako? Ali ne bi bilo bolj pra vično, bolj demokratično, da nekdo, ki je neodvisen (narod?) razsodi, na komu je krivda: na "starih" ali na "mladih", ali na obojih? In ali ne bi bilo pravil nejše, da se čuvamo prenagljenih obsodb dokler ta neodvisni ne izreče svojo sod bo. Kako gg.L.D., S.A. in D.Zvan tolma= čijo naslednji stavek uvodničarja, ki sem ga kritiziral (KT 208): "Ti naši
(Dalje na 8.str.)
ŠOLA V HIŠI ZAROTNIKOV (Dalje s 3»strani)
dogmo so Sovjeti takoj napadli in s tem še bolj oslabili svoje pozicije in mož = nost, da bi prišlo do solidnega komunističnega gibanja. Pri tem so.se ideološko celo začeli ozirati nazaj in spet hvaliti Stalina ter iskati zaveznikov pri Ki = tajcih, kot da bi upali, da bo .sedaj .Kitajcem uspelo, vzpostaviti ravnotežje v ko Nunističnem taboru. A ker je za dosego monolitnosti v tem taboru' potreben pred = vsem nek sovražnik, ki bi ogrožal vse enako, so ponovno dvignili gonjo proti "im perialistično-kapitalistični zaroti", pri čemer jim je intervencija v Suezu pri= šla kot nalašč.
Posledica vsega tega je bila, da so se znova poslabšali odnošaji med Vzho = dom in Zahodom in da-se je obnovila taktika hladne vojne. Sovjeti so razposlali celo serijo diplomatskih not, v katerih so grozili desno in levo, kar je dajalo vtis, da jih položaj v lastnem taboru tako skrbi, da bi ga radi razčistili s tem, da bi prestrašili vse,- ki se nahajajo izven njega.
Toda vprašanje je, če je Sovjetom možno vzpostaviti staro ravnotežje? Sate= liti predstavljajo danes za Sovjete večje breme kot pa korist. Satelitske vojske so postale brez pomena, a vzdrževanje številnih sovjetskih čet v teh deželah pred stavlja visoke stroške, medtem ko je zelo dvomljivo, da bi imeli Sovjeti 0'i svo= jih satelitov kako gospodarsko.korist. Ravno nasprotno: za vzdrževanje relativne ga miru, bi ti potrebovali znatno sovjetsko gospodarsko pomoč, ki pa zavisi od sposobnosti Rusov, tj. od notranjih prilik v Sovjetski zvezi. Vse to bi dalo mi= šiiti, da bi bilo Sovjetom lažje, ako ne bi imeli satelitov okrog vratu.
Kljub temu pa je umik sovjetskih čet neverjeten, ker smatrajo Sovjeti sate= lite za nekak obrambni pas, ki jim zagotavlja varnost lastnih meja. To je točka, kateri bi morale zapadne sile graditi svojo politiko v Evropi. Rusom je po = trebno zagotoviti varnost in jih prepričati, da jih nihče ne- ogroža. Konkretno bi jim recimo' lahko predlagali ustanovitev nevtralnega pasu, ki bi obsegal vse seda nje satelite in združeno Nemčijo. Umik sovjetskih čet naj bi se izvršil istoca = sno z umikom anglo-ameriških sil s kontinenta, kar bi za Zapad ne imelo nobenih negativnih posledic. Računati je namreč treba, da bi komunistični..režimi po umi= ku sovjetskih čet skoro verjetno padli in znjimi vred tudi varšavski pakt. Adenau -erju sicer ni všeč ideja o nevtralnosti Nemčije, toda zdi se, da je to najboljša Pot,za dosego združitve obeh.Nemčij in za nadaljno razširitev območja svobode na Vzhod. Ako računamo, da Zapad ne more pomagati vzhodnoevropskim narodom vojaškim potom, potem je jasno, da je treba iskati izhoda na političnem in diploaatskem po dročju. Prednji predlog morda Sovjetom ne bo všeč, toda gotovo je, da ga bodo mo rali resno proučiti v luči pritiska ekonomskih faktorjev, ki bodo igrali vse več jo vlogo, ako ostane pri sedanjem stanju.
Razprava
Na vprašanje, kako je možno zagotoviti nevtralnost držav v predlaganem nev= bralnem pasu z ozirom na sovraštvo, ki ga prizadeti narodi goje napram Sovjetom, je g.Löwenthal odgovoril, da je čustveno sovraštvo nemogoče zagotoviti. Možno pa je zagotoviti vojaško nevtralnost, ki je jedro tega problema. Za primer lahko vza fflemo Finsko in Avstrijo, ki sta že v tem položaju. Finci so n.pr. vzpostavili do bre gospodarske odnose z Rusi in na Finskem ni nobenih proti-sovjetskih oporišč.
Najbolj zapleteno je prav za prav vprašanje sprovajanja garancij, ki bi jih morali v tem slučaju dati tako Sovjeti kot zapadne sile. Predvsem je jasno,da bi umik anglo-ameriških čet s kontinenta ne pomenil odpravo ameriških oporišč v Ve= liki Britaniji, ki bi morala ostati za zagotovitev sprovajanja garancij. Vpraša= uje pa je - in to je še vedno predmet podrobnega študija - kaj bi se zgodilo, če bi se Sovjeti ne držali sporazuma in bi n.pr. lepega dne vkorakali v enega izmed svojih bivših satelitov? Ali bi v tem slučaju Amerikanci in mi bili pripravljeni vreči hidrogensko bombo na Rusijo in s tem povzročili represalije?
Na vprašanje, kako si zamišlja združitev Nemčije in vprašanje nemško-polj = skih meja, je g.Lowenthal odgovoril, da niti Poljaki niti Nemci danes niso v tem Pogledu radikalni. Dejstvo je, da so bili vzhodno-nemški begunci tako učinkovito vključeni v zahodno-nemško gospodarstvo, da je politični pritisk teh beguncev ze lo majhen., medtem ko so odnosi med Poljaki in Menci vse prej kot pa slabi. Po = Ijaki smatrajo vprašanje nemško-poljske meje za manj važno, ako združena Nemčija Ue bo igrala vloge kake militarističho-revanžistične sile. Kar se tiče usode ■vzhod uo-nemškega gospodarskega sistema, je jasno, da mora to vprašanje rešiti nemški Parlament sam. Pri tem je treba zabeležiti, da bodo socialni demokrati nasproto=
vali kakršnemukoli poskusu, da bi gotove podržavljene industrije zopet prešle v privatne roke. Isto velja za večja zemljiška posestva, medtem ko je gotovo,da bo do poljedeljski kolektivi odpravljeni. Eno stvar ni možno dopustiti: namreč, da bi vzhodno-nemška vlada poskušala postavljati ohranitev sedanjega gospodarskega sistema za pogoj združitve, zlasti še ne, ker ta vlada 'ni bila svobodno izvolje na in bi priznanje pravice, da postavlja kakršnekoli pogoje, bilo proti demokrat tičnim načelom.
Na vprašanje, ali more evropska skupnost, ki se sedaj kuje, postati nekakšna sila, ki bo držala ravnotežje med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami, je g.Lo wenthal menil, da do tega ne bo prišlo vse dotlej, dokler obstojajo sateliti in komunistični režim v Rusiji. Zapadna Evropa se bo vse dotlej povezovala z Združe nimi državami že z načelnega stališča.
Proti koncu razprave sem vprašal predavatelja, če se strinja z ugotovitvami prejšnjih predavateljev na tem seminarju, ki so tešile za tem, da prikažejo vpliv razdora med Moskvo in Titom na mišljenje komunistov v satelitskih deželah in dogo dke na Poljskem in Madžarskem kot malenkosten? Dobil sem namreč vtis, da sta ta= ko Paul Ignotus kot Lucjan Blit“hotela prikazati, kako so n.pr. poljski komunisti in madžarski intelektualci prišli do novih pogledov ob istočasnem preziranju Tita. G.Lowenthal je odgovoril, da je Titov spor z Moskvo vplival na dogodke v sateli= stičnih deželah tako v ideološkem kot v političnem pogledu. Medtem ko je bil v ideološkem pogledu neprecenljiv, je v političnem pogledu izgubil na jakosti z ozi rom na jugoslovansko, stališče v madžarskem primeru. Dejstvo, da se. je jugoslovan ska kompartija uprla Stalinu in da so se Rusi nato Titu opravičili, je bilo ogrom nega značaja za komuniste v satelitskih deželah.
,„ , I.Stanič (Op.ur.:
Vodja britanske laburistične, opozicije Gaitskell je nedavno 'zagovarjal po= dobno rešitev nemškega vprašanja in umik sovjetskih in angloameriških Set v svojem govoru v 'Berlinu.)
PISMA UREDNIKU (Dalje s 6.strani.:)
stari politiki, ako hočejo napraviti stva ri svobode največjo uslugo, bi storili najboljše, ako bi se umaknili in odstopi li svoja mesta mlajšim, živahnejšim si= lam, ki gledajo na stvari bolj realistič no...?" Od kod in kam naj bi se "stari" umaknili? Ali se "stari!1 nahajajo na ne = kakšnem prestolu, katerega naj bi odsto= pili mlajšim silam (sicl)? Kakšne dokaze, razen svojega mnenja, imajo "mlajše sile za trditev, da gledajo na stvari bolj re alistično kot pa "stari"? Meni vse to,g. urednik, smrdi po fašizmu.
Nočem zahgati v analizo odnošajev med nekaterimi "starimi" in nekaterimi "mla= dimi" v slovenski emigraciji. 'Napake so se morda delale na obeh straneh, toda re zultat vsega tega stanja je, da je zra= sla danes v emigraciji skupina "mladih", ki so se iznebili "sinovskega kompleksa", ki ne rabijo voditeljev in ki delajo (in zelo uspešno) ter bodo delali po svojih močeh še naprej - sami. To je pozitivna stran in dobra stvar. Toda če želijo ti "mladi" postati še uspešnejši, naj puste "stare" pri miru, ker si ne bodo pridobi li na ugledu, Se bodo napadali "stare"na nedemokratični način - brez izjeme. V de
mokratičnih deželah vzgajajo običajno stare politične generacije mlajše.V na= ši emigraciji pa so se morali nekateri "mladi" sami politično vzgajati. Ta iz= kušnja jim bo nekoč nedvomno dobro kori stila. Nedvomno bodo v boljšem položaju kot pa oni emigranti, katere so politic no vzgajali stari emigranti in ki so po njih podedovali tudi veliko njihovih predsodkov.Toda naj za božjo voljo ne dovolijo, da bi jim jeza preprečila, da bi mislili demokratično, t.j. varujejo naj se grdih navad vseh totalitarcev: posploševanja, subjektivnosti in nepru= vičnosti!
SOCIALNI SKLAD
Obračunsko poročilo Socialnega sklada za leto 1956.
V preteklem letu je bilo:
dohodkov £A2. 3« 5 izdatkov 20. A. 1]4 Stanje imovine 31.'12.56.	21.19.	31/6
Izdatki so predstavljali:
-pomoč v darilih	17.17.	9
-poštni stroški	1.12.	V/z
-prenos denarja(krito
pod dohodki)	____14. 3
Skupaj torej	£20. 4. 1;£
........... . .....................................—------------------------^ ;
KLIC TRIGLAVA izdaja SLOVENSKA PRAVDA. Njeno mišljenje predstavljajo'samo oni pri 1 spevki, ki so podpisani od Izvršnega odbora. Naslov časopisa je: BM/TRIGLAV, Lon^ J don, W.C.I. (brez oznake"Klic Triglava"). Izhaja vsako prvo in tretjo soboto v me seču. Naročnina znaša letno 24/-; četrtletno 6/- odn. protivrednost v drugem denarju]/