FEBRUAR
IS S Airnbns
14	N' 1. postna
15	P Ft ustih
16	T Juiijana
17	S Kv.-Beg v Egipt
18	č Simon, ikof
19	P Kv. - Gnbinus +
20	S Kv. - Vilfrik
21	N 2. postha
22	P Washing, roj.
23	T Peter Dam.
24	S Sv. Matija +
25	č Tarazij	g
26	P Aleksander +
27_S_Baldoml r_
28 N 3r'po8»na.
Predsednik priporočal ustanovitev žitnega zavarovanja za farmarje. — Za določeno letno premijo v žitu bi prejel farmar v slabih letih odškodnino. — Za predsednikov predlog o preuredbi vrhovnega sodišča se zavzelo delavstvo.	___
OČE DOMOVINE'
IZOLACIJA
SMRT ODLIČNEGA DUHOVNIKA
Raztrgan žep povzročil v Splošni stavbeni družbi na Tez-nu pri Mariboru veliko nesrečo, ki je zahtevala življenje marljivega delavca. — Tovorni vlak je povozil progovnega delavca. — Novice in vesti.
Evropske države nameravajo Španijo popolnoma zapreti proti dotoku tujezemcev.
Pariz, Francija. — V soglasju s sporazumom, ki se je sklenil v Londonu v mednarodnem nevtralnostnem odboru, se fran- d coska vlada pripravlja, da bo r zaprla mejo med Francijo n in Španijo in preprečila vsak ]< dotok prostovoljcev za špansko r, armado. Zatvoritev meje stopi F v veljavo to soboto opolnoči. j V Londonu pa se med tem iz- j deluje načrt za blokado celokup- j nega španskega obrežja, da tudi j po morju ne bo mogoče dospeti { prostovoljcem v Španijo. V to ^ svrho se nameravajo uporabiti j številne bojne ladje, ki jih ima- p jo razne države točasno ob ^ španskem obrežju. Preglavico J dela točasno edino še Portugal-1 ^ ska, ki ni pri volji, da bi dopu- ^ stila zatvoritev svoje meje proti Španiji od mednarodnih čet. j Ako bo ostala trdovratna, je . možno, da se bo odločila bloka- 1 da tudi njenega obrežja s špan- ( skim vred.	1
-o--1
PROBLEM UVAŽANJA TU- f JEZEMSKIH ARTISTOV Washington. D. C. — V
<
imigracijskem odboru poslanske zbornice se je razmotrival zakon, po katerem bi bilo prepovedano uvažati pevsko in igralsko osobje iz tujezem-stva, češ, da je v Ameriki dovolj zmožnih moči. Proti temu : zakonskemu predlogu pa so preteklo sredo pri zasliševanju
■	vehementno nastopili pred-; vsem ugledne osebnosti rav-• no iz pevskih in igralskih vrst.
■	Povdarjali so, da je že zdaj l težko dobiti dobre moči in pri l tem pobijali trditev, da bi bili i ameriški artisti brez dela, češ, > da tisti, ki so se morali zateči
k WPA, niso uporabni.
Opat čeških benediktincev umrl na svoj rojstni dan.
Chicago. 111. — V tukajšnji aolnici sv. Antona je v četrtek pobrala smrt enega najodličnej-lih tukajšnjih cerkvenih dostojanstvenikov, namreč Rt. Rev. Val. Kohn Kohlbecka, opata češkega benediktinskega reda. Slučaj je hotel, da je pokojni izdihnil ravno na svoj 78. rojstni dan. Pokojni je bil daleč naokrog poznana osebnost in med svoje osebne prijatelje je štel tudi kardinala Mundeleina. Rojen je bil na Čehoslovaškem od koder je prispel semkaj v starosti 10 let.	;
-o--;
ZAGONETEN NAPAD i
s
Kenosha, Wis. — Policija se trudi, da ugotovi podrobnosti , zagonetnega napada, ki se je izvršil v noči med torkom in 1 sredo v hiši ffm. Bennetta. V hiši so našli težko ranjenega očeta in njegovega 14 letnega ■ sina, z razbitimi glavami, kakih 150 čevljev daleč od hiše pa je ležala Mrs. Caudill, ki je služila v hiši kot gospodinja, s prerezanim vratom in zapestjem. Kljub težkim ranam so še vsi trije pri življenju. Ženska je dala policiji pojasnila o napadu nekih moških, toda tako zmedeno, da se ne more nič jasnosti dobiti iz njih.
-o-
NA OBISK PRIŠLA RAVNO PRAVI ČAS
Chicago, 111. — Ravno še pravočasno je prišla Milton Hubbard na obisk k svoji svakinji, Mrs. F. Metcalf,. na 705 W. 61st st. Našla je namreč njo in njenega moža one-sveščena od plinov, uhajajočih iz peči. Poklicana požarne bramba ju je spravila k zavesti.
- v
ŽIGOSAL JAPONSKO V? ADO t
------ p
V parlamentu se žigosal voja- 3 ški pakt z Nemčijo.	j
\
Tokio, Japonska. — Eden š najbolj vplivnih poslancev v ^ japonskem parlamentu, Y. Oza- i ki, je preteklo sredo strahovito c udrihal proti vladi in njeni mi- I litaristični politiki. Povdarjal c je med drugim zlasti to, da je i vlada napravila veliko pomoto, l ko je sklenila vojaški pakt z j Nemčijo, ter omenil, da bi bilo 1 7.a Japonsko veliko bolj ugodno, ako bi se prijateljsko zvezala z ! Rusijo, Kitajsko in Zed. državami. Dejal je, da je v Nemči- , ji kljub nazijskemu pritisku več . kotnunistov kakor v kateri koli ■ drugi državi, namreč do šest , milijonov.
---o-
PRESKRBELI PLAČO ZA UČITELJSTVO
Chicago, Tli. — Vsled pomanjkanja denarja v skladu šolskega odbora ni tukajšnje učiteljstvo na publičnih šolah dobilo svojih plač že od 15. januarja. Z zadevo pa se je v sredo baviila državna zakonodaja, ki je določila sredstva, da bo šolski odbor prejel znesek 45 milijonov dolarjev za poravnavo svojega dolga šolskemu osobju in za druge izdatke. Na ta način bo omogočeno, da bo 6. marca dobilo učiteljstvo svojo redno in tudi vso zaostalo plačo.
--n--
POLICIJA RAZBILA KLUB SAMOMORILCEV Tokio, Japonska. — Tukajšnja policiija je imela preteklo sredo razburljivo delo, da je polovila in preprečila samo-umor več članom neke samomorilske zveze, ki je nosila ime "Umrimo liga." Štirje člani te lige so ravno nameravali izvršiti takozvani hara-kiri, namreč, da si preparajo trebuh, a so policisti pravočasno priskočili, da si samomorilci še niso zadali usodne rane, dasi so si že zasadili bodala v trebuh, in sicer so to storili kleče na cesti pred vladnimi poslop-' ji. Policija je nato vdrla še v urad lige, kjer je aretirala tri 1 dekleta in nekega moškega '. ter pozneje še eno dekle. Skup-1 no je imel klub 14 članov in , ostale zdaj Še iščejo.
-o-
J IZ ŠALE POSTALA RESNICA South Bend, Ind. — Ko se j je Albert T. Stover v sredo ] peljal na cestni kari na delo, je neki njegov prijatelj v šali a dejal, da je slišal, da je njego-va hiša zgorela. Ko Pa je Alfi bert prišel na delo, so mu tam povedali, da je njegova hiša v I- ognju in da je pri tem tudi ,. njegova žena dobila poškodbe. ). ——————i——————
l- dila tudi delavska nestrankar-5- ska liga, ki je bila ustanovljen« med volilno kampanjo.
Amerikanski Slovenec	|sl
JVL.JL 7 jsa- A ^ * ^ ■ '	SLOVENSKI
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI	združenih
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnieo — od boja do zmage!	državah
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V	AMEriških. j
CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, COLOl, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.	J
(Official Organ of four Slovenian Organizations)	«===
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 20. FEBRUARJA — SATURDAY, FEBRUARY 20. 1937 __LETNiK (VOL.) XLV.-
= ■ ■ 1 —---
ŠTEV. (NO.) 36.
Nova poslanica za farmarje - Frani zapre mejo
Washington, D. C. — Kakor se zdi, je predsednik Roosevelt posvetil ta teden predvsem proučevanju farmarske-ga vprašanja, kajti kar dve tozadevni spomenici je poslal kongresu v upoštevanje. Prva spomenica, katera je bila pre-čitana v torek in o kateri se je na tem mestu poročalo, se je nanašala na splošno izboljšanje farmarskega položaja. V drugi spomenici, ki je bila predložena kongresu v četrtek, pa je predsednik priporočal ustanovitev takozvane žetvene zavarovalnine za farmarje.
Sedanja predsednikova spomenica, temelji na poročilu, ki mu ga je predložila posebna komisija, katero je predsednik imenoval, da prouči to zadevo, meseca septembra. Načrt ima za cilj, da se ohranijo dohodki farmarja na približno enaki višini leto za letom. Dozdaj je vladala za farmarje -skrajna negotovost. V letih dobre žetve, ko je pridelal dosti žita, so cene navadno tako padle, da mu velika količina pridelka ni dosti koristila. Nasprotno pa v letih, ko je pridelke uničila suša, ali kaka druga ne-prilika,. in so cene žitu poskočile, ne le, da ni imel kaj prodati, marveč je še cel0 sam trpel pomanjkanje. Z zavarovanjem, ki ga je zdaj predlagal predsednik, bi se temu v veliki meri odpomoglo.
Načrt bi bil nekaj podobnega, kakor je znana bolniška zavarovalnina, in v kratkem določa, da farmar vsako leto plača v žitu. ali pa enakovredni znesek v denarju določeno količino kot zavarovalninsko premijo. Kot odškodnino za to bi v letu, ko bi mu suša, kobilice ali podobna nezgoda uničila pridelek, dobil od vlade v žitu tri četrtine tiste množine, ki ob navadnih letih zraste na pokončanem kosu zemlje. Žito, ki bi ga vlada dobila kot premijo,, bi imela spravljeno \ posebnih skladiščih. Prodsed-nik je povdaril, da se more ta načrt izvesti le v okviru cele dežela kot enote in ne v posameznih državah.
DoČim priporoča predsednil kongresu razne zakonske pred loge, o katerih ve, da ne bode naleteli na kak poseben odpor kakor ravno gori omenjen predlog, se pa nasprotno sliši jo govorice, da ne bo posla kongresu nikake poslanice, ki b obravnavala kake kočljivpjši zadeve, kakor na pr. določite minimalnih delavskih plač ii delovnih ur, dokler ne bo im« zagotovila, da bo njegov pred log glede vrhovnega sodišč odobren. V tej zadevi se še v« dno nadaljuje ljut bolj na obe straneh. Zelo dobro znamenj« vda bo predsednik prodrl s prec logom, je to, ker se je zanj zt vzelo organizirano delavstv« Odločno se je postavila na prec sednikovo stran ameriška d« lavska federacija in tej je si
Prihodnji ponedeljek praznuje Amerika rojstni dan svojega največjega državnika in prvega boritelja za svobodo n demokracijo, George Washingtona, ici je po dosegi zmage nad Anglijo postal prvi predsednik Zed. držav. Rojen je bil leta 1732 in umrl je 1. 1799.
KRIŽEM SVETA
—	Cape TowhjmWužna Afrika. — te portuga >.&& Vthodne Afrike prihajajo poročila o strahoviti povodnji, v kateri je našlo smrt okrog 2000 oseb. Povoden j je bila povzročena od več dni trajajočega deževja, vsled katerega ste se dve reki razlili preko bregov.
—	Vatikan. — Papež Pij se skoraj vsak dan vežba v hoji, da zopet zadobi kontrolo nad svojimi nogami. Vzdržati pa more pri tem le par stopinj. Tako je preteklo sredo ob ro* ki svojega pomočnika zopet napravil šest korakov.
NAZNANILO NAROČNIKOM
Cen j. naročniki naj blagovolijo všteti na znanje, da bo izostala torkova številka našega lista, in sicer zaradi narodnega praznika, Wasftingtonovega rojstnega dne, ki ga obhajamo v ponedeljek.
Strašna nesreča v tovarni
Maribor. 28. jan. — Danes lopoldne se je pripetila v ob-; •atu Splošne stavbene družbe ia Teznu strahovita nesreča, i <i je zahtevala življenje pridnega delavca. Nesreča se je . pripetila pri stroju za valjanje pločevine, pri katerem so zaposleni štirje delavci, vodil jih je pa preddelavec Ivan Tikvič. Bil je eden najboljših delavcev v podjetju ter je služboval v tovarni že nad 12 let. Star je bil sedaj že 50 let, stanoval ja je na Teznu v Krekovi ulici št. 18. z ženo in 18 letnim sinom. Tikvič se je dopoldne okrog pol 11 grel pri peči, medtem ko je njegova skupina pripravljala stroj za pogon. Ko so bile priprave končane, je dakTikvič^delavcu povelje, da spravi stroj zopet v pogon, med tem časom pa je stopil od peči mimo stroja na svoje mesto. Stroj za valjanje pločevine obstoja iz treh valjarjev, iz vsakega valja Pa moli podaljšana os. Ko je šel Tikvič mimo stroja, ga je nenadoma zagrabil ta podaljšek osi za obleko. Tikvič je namreč imel na suknjiču raztrgan žep, kar je bilo zanj usodno. Železo se je na tem raztrganem mestu ovi-lo okrog obleke in ga v naslednjem hipu navilo okrog osi kakor vrbovo šibo. Stroj se je nahajal v polnem pogonu, pa je vrtel nesrečneža z blazno naglico ter udarjal z njim z vso silo po železju. Uboga žrtev je samo enkrat presunlji. vo kriknila, potem pa se je ču lo samo še zamolklo udarjanje telesa ob stroj, dokler ga preplašeni delavci niso ustavili Nudil se jim je strahovit pri zor. Okrog osi je bilo navit< telo nesrečnega Tikviča, po polnoma slečeno in tudi čevlj< mu je sezulo. Bilo je strahovi to zmrcvarjeno,, vse kosti po lomljene, glava pa ena sanij zmaličena krvava masa. Trdi delavce je strahovit prizor raz mesarjenega tovariša tako pre vzel, da so se nekateri one sveščali. Vodstvo tovarne j dalo takoj ustaviti ves obra ter je za danes odpustilo vs delavce domov.
-o--
Na progi je obležal
Borovnica, 23. jan. — Dn 19. t. m. jena progi pri Boro\ niči povozil tovorni vlak pr< govnega delavca Petriča Jož< fa, ki se je pripeljal z veče nim potniškim vlakom iz Ljul ljane,, kjer je zaposlen pri I sekcitji, in ki se je napotil pr ko borovniške viadukta pro čuvajnici št. 655, kjer je st; I noval s svojo družino. Kal • je prišlo do nesreče, ni znan j domneva pa se, da je Petrii I spodrsnilo na pragu, vsled č j I sar je padel znak na tračnii J)ter nezavesten obležal v tir
V	času, ko je privozil vlak bi bil moral biti ponesrečenec sicer že doma, kajti od vlaka je krenil naravnost proti dom«. Stroj vlaka je vlekel nezavestnega delavca še kakih 30 m po progi, kjer je truplo vse razkosano obležalo. Pokojni je bil star šele 31 let ter zapušča vdovo s tremi nedoraslimi otročiči.
-o-
Nesreča s puško Ko je 23 letni posestniški sin Milan Centrih iz Dobjega pri [Planini v gozdu v bližini doma |polnil lovsko puško, se je ta ne-jnadno sprožila in strel se mu je zaril v nogo, da je moral iskati pomoči v celjski bolnici.
----o-
Smrtna kosa V Kostanjevici na Dolenjskem je umrla Magdalena Likar, mati ikostanjeviškega župana Jožeta I Likarja. — V St. Jerneju je u-'mrl Janez Krhin, posestnik. —
V	ljubljanski bolnici je umrl Andrej Podlesnik, dolgoletni vrtnar v uršulinskem samostanu star 84 let. — V St. Iliju v Slov. goricah je umrla Ana Sorko, vdova po nadučitelju.
Nesrečen padec
Poledica je bila vzrok nesrečnega padca občinskega svetnika Jožeta Dolenca v Mariboru, ki se je pri padcu nevarno poškodoval da so ga morali oddati v sanatorij.
Otrok pri stroju
Ivanu Počkaju, 10 letnemu sinu železničarja iz Čret pri Te-harjih je doma slamoreznica zmečkala nekaj prstov desne : roke in so ga odpravili v celjsko bolnico.
-o-
Smrt pod vozom
I	Iz Prevalj poročajo, da je ne-" kega večera peljal 54 letni Ma-! ti j a Lobe j težko naložen voz po " brezniški cesti. Po nesreči je - prišel pod voz, kolo mu je šlo i čez prsa in mu zdrobilo prsni 5 koš.
-o-
Vas v nevarnosti
Vasi Dubravici, ki je del j skradinske občine v Dalmaciji,
II	preti velika nevarnost da se b jpogrezne. Pod vasjo se namreč
I nahajajo rovi premogokopa Dubravice, ki pa ne obratujejo več, a mnoge hiše v vasi se pogrezajo in rušijo. Oblasti so e ugotovile, da je v veliki nevarnosti 23 hiš. Ljudstvo je prepla-šeno in se boji, da ne bi našlo konca pod razvalinami lastnih r" hiš.
)-	-o-
I-	Otroka je napadel
J- V Smledniku onstran Šmar-ti ne gore je neki pijanec navalil z nožem na 12 letnega Franceta :o Barba in 10 letnega Ivana Kon-o. jarja. Prvega je precej ranil v iu nogo in roko, drugemu je pa e- zarinil nož v hrbet. Fantiča so io I morali oddati v bolnico, nasilne-u. Jža so pa prijeli orožniki.
DNEVI KATOLIŠKEGA TISKA
Po slov. naselbinah
Jutri v nedeljo 21. FEBRUARJA ob 3. uri popoldne se vrši veliki shod vseh prijateljev in somišljenikov katol. tiska v JOLIETU, ILLINOIS,
v Slovenija dvorani nasproti slov. cerkve
Vsi Slovenci v Jolietu in okolici so prijazno vabljeni k obilni udeležbi. Vsi, ki to citate ste prošeni, da to vest razglasite naprej svojim prijateljem in znancem in pripeljite jih seboj na shod.
V	Milwaukee in West Allisu, Wis.
se vršita shoda prihodnjo nedeljo DNE 28. FEBRUARJA.
V	Milwaukee, se bo vršil shod točno ob 3. uri popoldne v znani TAMŠETOVI DVORANI "National Club House Garden" na 739 WEST NATIONAL AVE.
V West Allisu, se vrši isti dan 28. febr. ob 7. uri zvečer v prostorih MR. EDWARDANEMANICHA, na 5812 WEST BURNHAM STREET, WEST
ALLIS, WIS.
Natančni program za obe naselbini sledi prihodnji teden v tem listu in v "Glasilu K. S. K. Jednote".
Priiatelji agitirajte vsepovsod za čimvečjo udeležbo!
Hran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 20. februarja 1937
Amerikanski Slovenec
Frvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto Za pol leta
..$5.00 .. 2.50
Za četrt leta_____________________________ 1-50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto______________$6.00
Za pol leta________________3.00
Za četrt leta______________________________ 1-75
Posamezna številka _________________ 3c
Tlu first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year __________________
For half a year
_______$5.00
___2.50
For three months ------------------ 1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year __________________________$6.00
For half a year_______________3.00
"or three months _________________ 1-75
Single copy _____________________ 3c
SOCIJALWA PRAV.
IN SOCIJALIZEiM
Johnstown, Pa.
Mnogo smo v zadnjih letih slišali o socijalni pravičnosti. Državni predstavniki, kakor tudi druge vodilne osebnosti delujejo, da bi sc bogastvo de
. -d .a taka je tudi jved. Tudi katoliška
« L
Curkev ne prepoveduje delavskih, organizacij, pač pa jih priporoča, ker ve, da le združeno delavstvo si lahko pribori svoj pošteni delež.
Socijalizem pozna le delavca, zato ne more deliti pravice. Soci-
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	_
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _
Ob obletnici George Washingtona
Washington se je rodil na očetovi plantaži v Westmoreland County v Virginiji, dne 22. februarja 1732. Družina je spadala k stanu veleposestnikov. Washington je bil deležen običajnega šolanja virginijskega gospoda, pri čemur je učenje vojaške taktike in orožnih predpisov igralo znatno vlogo. Po smrti očeta je bil v starosti 16 let zaposlen kot zemljemerec. Prvi vojaški čin je dobil v starosti 19 let. L. 1753 je poveljeval trupam virginijske kolonije v takozvani francoski in indijanski vojni.^
Revolucionarno gibanje v kolonijah je končalo mirno življenje upravitelja plantaže. Borba je že od začetka za-dobila značaj bratomorne vojne. Večina bogatinov, veleposestnikov, uradnikov in duhovnikov se je pridružila Torijem, ki so naglašali zvestobo napram kralju in "stari domovini". Na drugi strani, revolucij onarne skupine, ki so si nadevali ime "Sinovi svobode", so se povsod pojavljale, na stotine malih tajnih skupin, drznih in dostikrat nerednih.
Ne da bi obotavljal za trenotek, se je Washington pridružil stranki revolucije. Ko so kolonisti proglasili odprti upor in razcep od Angleške, je Washington sprejel poziv, da vodi Kontinentalno vojsko.
Revolucionarna vojna ostane znamenit dogodek v svetovni zgodovini. Ob začetku se je zdelo povsem brezupno, da bi slabo organizirane poljedelske kolonije, katerih premnogi vodilni možje so bili na strani sovražnika, mogle premagati pritisk angleških vojsk. Več kot 25,000 ameriških "lojalistov" se je bilo pridružilo angleški vojski — nekateri izmed najboljših angleških regimentov je bilo rekrutiranih v Ameriki. Kasneje so Angleži prevozili sem kakih 30,000 nemških plačancev iz Hesije in IIanove: ranske, ubogih kmečkih sinov, prodanih v vojake od svojih vladarjev.
Proti vsem tem je Washington imel začetkoma le revno oborožena krdela prostovoljcev iz ameriških farm. Ako je bil v stanu nadaljevati vojno za šest dolgih let in končno doseči, da se je poglavitna angleška vojska podala, ni bila le zasluga odličnega požrtvovalnega duha njegovih vojakov, marveč tudi blagodejne pomoči, ki so jo ameriške kolonije dobile od inozemstva.
Francoska pomoč je bila brez dvoma najbolj izdatna, ker je ameriško vojno preskrbela z vojnimi potrebščinami. Mladostni Marquis de Lafayette je bil prvi, ki je ponudil svojo službo Washingtonu. Kasneje je Francija priposla-la mogočno brodovje pod admiralom D'Estaing in še drugo pod admiralom De Grasse s tisočinami vojakov vred.
Ameriška revolucija je vsepovsod vzbudila nade za osvoboditev človeštva in svobodoljubni vojskovodje iz vseh delov sveta so prihiteli v Novi svet.
Mnogi so prišli iz Nemčije in poglavitni izmed njih je bil baron Von Steuben, veteran Sedmoletne vojne. Pridružil se je Washingtonu v Valley Forge v najbolj črni uri revolucije in izvežbal je Washingtonove vojake v pravcato vojsko. De Kalb je bil drugi Nemec, ki je vodil ameriške trupe. Umrl je vsled ran v bitki pri Camdenu.
Iz poljskih pokrajin so prišli slavni Tadeus Kosciusz-ko, ki je zgradil nepremagljiva taborišča za ameriške vojske, nadalje viteški Kazimir Pulaski, ki je poveljeval proslavljeni Pulaskega legiji, ki je skoraj popolnoma obstojala iz inozemskih prostovol jcev. Po dveh letih neprestanega vojskovanja je bil Pulaski smrtno ranjen v bitki pri Savannah. Drugi odlični Poljaki, ki so pomagali borbi za ameriško neodvisnost, so bili Beniowski, Zielinski, Bogov-ski in Litomski.	/
Precejšnje-število švedskih in danskih častnikov je bilo v revolucijonarni vojski, zlasti Raab, grof Fersen in grof Stedingk. Izmed drugih odličnih inozemskih častnikov naj navedemo Mihajla Kovač, ki se je baje rodil na Ogrskem in je padel v bitki pri Charleston v marcu 1.1779.
Število tujerodcev v revolucijonarni vojski je bilo zjiatnp tudi med moštvom. Vojaški prostovoljci iz Penn-sy Ivani jo so bili večinoma nemškega, irskega ali škotskega rodu ali izvora. Nemški prostovoljci so takoj začeli
privabljati Hesijance, ki so služili pod angleško zastavo. Obetali so jim ameriško državljanstvo, svobodo in petdeset akrov zemlje, ako se pridružijo kolonijalcem.
V Charlestonu je kapetan Lushington organiziral stotnijo, obstoječo v glavnem od ameriških Zidov.
Proti koncu vojne, ko je britansko brodovje ogrožalo ameriške ladije, je John Paul Jones, Škot po rodu, zaslovel
.	,..	. i . ■, -...	t	.i unujvju, »» "v ------ — i z, o, tu ne muit; uenti ijičtvice. ouci-
po svojih drznih napadih proti angleškim ladijam ob samih žele bolj pravično razdelilo, to |jalizem želi zapieniti. podržaviti
angleških obalih in je postal pravcat strah angleškega	- .....
brodovja.
Konec vojne* je našel trinajstorico ameriških kolonij v jako žalostnem položaju. Zakladnica kongresa je bila ta-korekoč prazna. Oblast kongresa je bila malenkostna. Obstojala je nevarnost, da bi kolonije utegnile degenerirati v število neznatnih, kregavih in sovražnih državic, ki bi potem prav lahko padle nazaj v kremplje Angležev.
Po ratifikaciji Konstitucije je bil Washington izvoljen za prvega predsednika Združenih držav. Tedaj je Washington ravnal z notranjimi problemi z isto odločnostjo in dalekovidnostjo, ki jo je pokazal kot zastavonoša revolucije. Aleksander Hamilton in Thomas Jefferson sta tedaj zastopala skrajne ideje političnega naziranja one dobe. — Prvi je zagovarjal največjo centralizacijo in jako federalno oblast; drugi je poudarjal decentralizacijo in ljudske pravice. Vendarle je Washington poklical oba v svoj prvi kabinet, ker je bil prepričan, da sta oba koristna za razvoj ameriške vlade. Organizirali so se federalni departmen-ti; federalna sodišča so začela delovati. Ustanovljena je bila podlaga za razvoj ameriških industrij in za sistem federalnih davkov in financ — v glavnem po načrtih Hamil-tona. Na drugi strani je bila Jeffersona zasluga, da je bila Ustavi dodana prva desetorica amendmentov, ki tvorijo takozvani Bill of Rights in jamčijo politično in versko svobodo ljudstva.
Načela ameriške diplomacije, ki bazirajo na "svobodo od vmešavajočih zavezništev" z evropskimi velesilami, je izdelal Washington v njegovi drugi predsedniški dobi. Vzlic vpitju nasprotnikov ni dopustil, da bi se Amerika vmešala v novo vojno. Vojaški genij revolucijonarne vojne je postal apostol miru in izdal slovesna svarila proti duhu militarizma. Bila je doba vzhajanja Napoleona in Washington se je izkazal resničnim prorokom.
Ko je Washington odbil ponudbo, da bi vtretič služil kot predsednik, in spisal proslavljeno slovesno poslanico, so bile Združene države trdno ustanovljene. Ni bilo več strahu, da bi dežela mogla pasti v zmedo, kakršna je bila, ko je prevzel vlado.
Živel je še tri leta potem, ko sc je umaknil iz javnega življenja, in umrl na svojem posestvu "'-Mount Vernon, Virginia, ki je od tedaj naprej postalo naroden spomenik.
je, da bi vsaka oseba dobila za svoje pošteno delo tudi pošteno plačo; da oni, ki imajo nekaj več, od svojega profita popustijo v obliki mezd in da skrajšajo delovni čas, da pride tako več ljudi do zaslužka. To je pa tudi res edino prava pot, ki vodi d0 blagostanja naroda. V tem smislu vodi ameriško vlado sedanji predsednik Franklin Delano Roosevelt, zato je med narodom tudi vedno bolj priljubljen.
Socijalisti in njihovi listi imajo nasprotne doktrine o socijalni pravici. Ker pa socijalizem več dobro ne vleče, so se zavili v demokracijo in delavsko fronto. Španska civilna vojna jim prinaša demokracijo in ljubezen do delavstva. Po svojem časopisju in po svojih agentih apelira na
vse premoženje. Mar mislite da bi v tem slučaju delavstvo pridobilo? Pridobili bi pač oni, ki bi bili na vladi, kateri pa najbrže nikdar niso opravljali poštenega dela. Delavstvo kot tako bi pa bilo na slabšem. Zakaj, vam povem. — Neka navdušena komu-nistinja je šla v Rusijo polna veselja, da bo vendar enkra živela v raju tega sveta. — Oprostite, komunisti imajo samo ta svet. — Vrnila se je razočarana, vendar ozdravljena, v Ameriko. Izrazila se je, da v Rusiji ni komunizma, pač pa državni kapita-g0]j lizem, ki je slabši od privatnega. Kako to da bi bil slabši? Privatni, zasebni kapital, ako ni druge-poti, organizirano delavstvo prisili s stavko do izboljšanja mezd, za boljši kos kruha. Tudi država včasih stopi kot posredovalec in podpre delavstvo. Pa naj si drzne zastavkati delavstvo v komuni-
vt
1m!

za vi? Pomislite! Uporniki, izdajalci, fašisti! — Država ima tu-
delavce, naj vendar posežejo gtični državi_ Pobili ga bodo kot globoko v žepe in pomagajo tropo p0(jgan. Stavkati proti dr-delavcem Španije, katere ho-' čejo jezuiti in fašisti iztrebiti s sveta; ker ta španski delavec tako junaško brani in umira za demokracijo. Posrečilo se jim je, da so nekatere prepričali, da, kakor hitro posta ne Španija komunistična provinca Rusije bo zavladalo svetovno blagostanje. V nasprotnem slučaju Pa seveda fašizem,, fašizem in socijalizem. — To je vprašanje dneva.
Žal, da naši ljudje tako radi nasedejo in to celo taki, ki bi jim človek prisodil nekoliko več vpogleda v svetovni položaj, ako le površno čitajo ameriško časopisje. Delavec, demokracija, — te dve besedi ga
Dolžnost me veže, da se na tem mestu zahvalim cerkvenemu pevskemu zboru, ker so mi prišli zapeti podoknico za moj 60 rojstni dan in pa za podoknico moji soprogi za njen godovni dan. Srčna hvala za darove ki ste jih nama darovali. Iz srca me veseli, ko vidim, da imava toliko dobrih prijateljev. Tudi midva bova gledala, da bova vredna vašega prijateljstva in vaše naklonjenosti. Še enkrat najlepša hvala vsem skupaj.
Mr. in Mrs. John Karbar -o--
SREBRNI JUBILEJ POROKE
Barberton, O-
Srebrni jubilej zakonskega življenja sta praznovala Mr. in Mrs. Caserman v krogu svoje družine štirih sinov, pet hčera in številnih sorodnikov ter prijateljev. Za ta dan sta bila deležna lepega suprajz party j a, katerega so jima priredili slovenski rojaki dne 13. februarja v društveni dvorani na 14 cesti. Kako globoko sta bila slavljenca ganjena med številnimi prijatelji, ki so jima voščili še mnogo srečnih in zadovoljnih dni zakonskega življenja in pa da bi zdrava in vesela dočakalo tudi zlatega jubileja. — Trnjeva je bila pot zadnjih 25 let zakonskega življenja, zlasti pa še za leta
kaj ves narod. Delavec je zasuž- brezdelja in skrbi polno živ-
njen pod rdečo vlado. Življenja so poceni v komunistični državi. Kjer ni vere v Boga in njegove zapovedi, ni človečanstva. Kjer ječi delavec in narod pod terorjem par oseb, ki soi prišle s pomočjo laži-obljub do moči. Te ljudi, iz nižin življenja je vzdignil narod v svoji zaslepljenosti na diktatorski stol, sedaj ti drže ta narod v težkih verigah, da ne more nazaj. Izsesan na duši in na telesu pada globlje V temo brezverstva in sovraštva do soljudi. To je raj, kamor nas hočejo naši sociji peljati. Napredni prosvetljeni ljudje vas hoče-.. . ,. v , , jo zasužnjiti pod krinko svobode,
itd. Delavec! slad-ka beseda. Sodrug! Drag mu je
ZAHVALA
Vsem, ki so tako velikodušno pomagali in sodelovali, bodisi na katerikoli način, da je dan katoliškega tiska v Chiea-gi dne 14. februarja tako sijajno izpadel, bodi na tem mestu izrečena iskrena in prisrčna zahvala. Posebno zahvalo pa občinstvu, ki se je odzvalo s tako številno udeležbo. Iskrena hvala prav vsem! "Am. Slovenec" in 'Ave Maria'
"PAPEŽ KLIČE!"
Tako se imenuje tretja bro-šurica, ki jo je izdala Obrambna knjižnica "Naša Straža" v Lemontu. Brošurica je zelo zanimiva pojasni stališče sv. Očeta in katoliške Cerkve do raznih težavnih vprašanj, ki težijo svet. Knjižice se dobijo pri zastopnikih "Ave Maria"
in pri slovenskih župnikih po naselbinah. Naroči se pa lahko tudi direktno iz Lemonta od
I Uprave Maria. Preskrbite si jo, zanimiva je. Posamezen komad 5c.
—■—o-
PRILJUBLJENEMU DUHOVNIKU V SLOVO
So. Chicago, 111.
Častiti Father Pius, Ti Pri nas priljubljeni. Pri nas si bival leto dni. Učil, popeval si. A zdaj nas moraš zapustit', Pokoren višjim moraš bit'. Določen drugam si učit', Za večni dobrobit. Bog živi Te, Bog spremljaj Te, Nevarnosti vseh varuj Te. Farani pa tako žele.. Nazaj Te Bog pripelji še.
John Novak
sem, moram delavcu pomaga ti. Ali je pa res delavec in če je res potreben pomoči ali ne, za to ni časa razmišljati. — Mar more socijalizem, katerega je le sovraštvo do obstoječega razreda človeške družbe uposta-viti socijalno pravico? Jaz pravim da ne! Kaj lahko pričakuješ od mrtvega sovražnika ki se ne čuti odgovornega Bogu? Preganjanje, mučenje smrt! In to vrši komunizem v polni meri, kjer le ima dovolj moči. Po cocijalistič-nih dogmah pride nepravica samo v druge roke, ki so še bolj krivične kot prve. — Delavstvo je upravičeno do poštene plače. Nikakor pa ni upravičeno do vseh produktov ali do celega podjetja. Enako je upravičeno vodstvo podjetja do primernega dobička, pa tudi oni, ki imajo v podjetju vložen svoj denar, so upravičeni do zmernih obresti. Vsi trije faktorji so v tesni zvezi med seboj. Kapital za nabavo potrebnih surovin, vodstvo more iskati trgov za produkte, kajti ako ni trga, delavstvo ne more prodati svoje energije. — Vsi ljudje smo delavci, pa naj bo te ali one vrste, drug drugemu potrebni, kakor udje telesu. Zato, ako smo pravični, bomo priznali
tvoj denar, slovenski delavec, od katerega hoče udobno živeti. Odet s frazo svobode ima lahko delo, za katero mastno plačuješ, misleč da si napreden, pa si le — slep.
K.
KAKO SE IMAJO ROJAKI V MINNESOTI
Chishoim, Minn.
O delavskih razmerah ne bom poročal, ker so bolj slabe kot dobre. Vendar nas to ne zadržuje, da bi se od časa do časa ne razveselili in se pozabavali. Tako smo praznovali 25 letnico zakonskega življenja tukaj dobro znanega in spoštovanega rojaka Mr. in Mrs. Anton Pustoslemška, kjer smo se prav izvrstno zabavali pozno v noč. Komaj smo si nekoliko odpočili, smo bili povabljeni na 40 letnico zakonskega življenja dobroznanemu in priljubljenemu rojaku Mr. in Mrs. John Lovšin, kjer smo imeli nad vse dovolj zabave. — Pevski zbor je zapel podoknico rojaku Ignacu Klančniku, k njegovemu godu in rojakinji Mrs. Ignac Zamornik, k njenemu godu. Vsem slavljencem želimo na
vsakemu pravi delež. Tako nas mnoga leta.
1 jen je, kako preskrbeti številno družino. Toda, z božjo pomočjo sta vse prestala in sedaj se zdrava in vesela veselita v krogu svoje družine, sorodnikov in prijateljev. Mr. Caserman se je izrazil, da nikdar ni mislil, da ima toliko prijateljev. Izrekel je besede, da se ne more dovolj zahvaliti v besedi, nosil pa da bo v srcu najlepše spomine na vse navzoče; hvala vsem in vsakemu posebej ter Bog stotero poplačaj barbertonskim Slavč-kom ter članicam Ženske, zveze, ki so zapeli več lepih komadov v počast slavljencema.
Z.
•-o-
VESTI IZ MINNESOTE
Eveleth, Minn.
Geslo Amerikanskega Slovenca je: Vsaj en dopis na teden iz vsake naselbine. Ha, seveda, to je samo na papirju. Dosedaj je bilo to geslo le bolj malo upoštevano, kar jP pa gotovo vzrok ta, da vsak pač raje bere kot pa piše in jaz nisem nič boljši.
Kaj posebnega ravno nimam poročati in to že menda vsak ve, da imamo zimo tukaj pri nas precej debelo. Sneži skoj-o vsaki drugi dan. Pokrajina izgleda tako, da pri nekaterih bolj pritličnih hišah, samo še dimniki mole iz debele snežene odeje. Tem boljše, vsaj mraz ni tako hud kot je po navadi v Minnesoti. Letošnjo zimo se je še samo parkrat živo srebro stisnilo pod zero.
O delu se da tudi nekaj napisati. Po novem letu so se delavske razmere tu pri nas zdat-no izboljšale. Rudniki obratujejo s polno paro in veliko starih bivših delavcev je bilo poklicanih nazaj na delo, kal.or (Dalje na 3. strani)
"TARZANOVA DVOJNIKA"
(Metropolitan Newspaper Service)	Napisal: Edgar Rice Burroughs
Ko se je poglavar Gala Gala dečkov nagledal, je zopet zapoved«''- da so ju odpeljali v temno kolibo na koncu naselja. Vsa bolj potrta in žalostno sta odhajala nazaj v svojo ječo; in po resnici povedano, tako potrta in brez upa na rešitev, Sc nista bila, odkar so ju bili divjaki vicli in ju zaprli.
Njuna usoda, tako se jima je zdelo, jc mnogo hujša, kot sta si jo dosedaj predstavljala. Dosedaj namreč niti nista veliko o tem premišljevala, ker sta vedno mislila na Tarzana in na njegovo, pomoč, toda, na koga . naj se scd;ij zaiicseta, ko po zatrdilu črncev ni več njunega vzora, velikega Tarzana!
Tudi to upanje je izginilo. — "Joj", v/dilmc Doc, "želel bi, da bi bila raje midva mrtva, nego.Tarzan!" ;— "Tudi midva mu bova sledila," povzame o-tožno Dick. — Tedaj pa, kot bi se prebudil i z sna, skoči Doc pokom u in krepko udari v pest: "Pogodil sem jo, kako morava ravnati kot Tarzanova dvojnika."
"Nikakor, Ditk, se ne smeva podati brez odpora in brez boja, kajti potem bi bila slaba naslednika našega vzora Tarzana. Boriti sc moramo do zadnjega," je pogumno govoril Doc. — Medtem, ko sta tako drug drugega bodrila, je Gala Gala dajal povelja za ■ lovesuosti ko bosta bela dečka usmr-čena.
Sobota, 20. februarja 1937,
AMERIKANSKI SLOVENEC
KAREL RADEK - SOEELSOHN
Stran 3
n i • .i
Najzanimivejša osebnost, ki je stala med obtoženci zadnje tedne v Moskvi je nedvomno žid Karel Radek. Dasi je ostalih 13 obtožencev bilo obsojenih na smrt, je žid Radek. smrti ušel, baje radi tega, ker ima velike zasluge za sovjetsko državo. Baje P a tudi radi tega, ker kakor pravijo da je spravil preko meje v inozemstvo neke zelo važne dokumente in druga pričevanja, ki bi, če bi usmrtili Radeka prišli na dan in razkrinkali Stalina. To grožnjo je baje dobil Stalin iz inozemstva. Zato pravijo je Radek, ki je bil glavni med obtoženci, ušel smrti.
Kdo pa je žid Radek? Je najzanimivejša osebnost med ruskimi boljševiki. V najtežjih časih je stopil med boljševike in jim je služil z vsemi silami svojega duha. Bil je zagrizen agitator tiste svetovne revolucije, ki se je zarotila proti vsakemu redu, družabnemu in državnemu. Bil je že po svojem rodu in naravi pro-vokater in prekucuh. Boril se je vse svoje življenje za nauk, ki je sejal le sovraštvo in kri, da bo tudi sam poginil v krvi od tistih ljudi, s katerimi je navezoval svojo usodo. Usoda je Radeka postavila na glavo. Med prvimi je bil, ki se je pridružil Leninu, bil je tisti, ki je takoj po izbruhu revolucije stavil vse svoje sile v organizacijo nove sovjetske
postalo organizirano in polno ognja. Nemški narod je bil od vojne utrujen, ponižan v svojem ponosu, zato ni nudil revolucionarjem' nobenega odpora. Takrat je Radek ustanovil tudi organizacijo spartakistov. Ko je bila vstaja spartakistov 1. 1919. zatrta, je prišel tudi Radek v roke pravice in v zapor. Toda imel je veliko prijateljev tudi med nasprotniki revolucije, ki jo je uprizoril, in ti so mu pomagali, da je bil izpuščen in izgnan v Rusijo.
Preizkušeni organizator je bil takoj spet v prvih vrstah med boljševiškimi prvaki. Posvetil se je spet organizaciji sovjetske diplomacije in še bolj časnikarstvu. Bil je glavni sovjetski časnikar in prav za prav službeni tolmač vseh odredb in potov, po katerih je hodila nova Rusija. Njegovi članki v glavnih sovjetskih časopisih so bili vedno izraz vladajoče struje. Toda smrt Lenina je bila tudi njemu v kvar. Kmalu se je proti Radeku pojavilo nezaupanje med vodilnimi boljševiškimi veljaki. Svet ni vedel zakaj, vendar pa se je opazilo, da Radek že 1. 1924. na 13. strankinem kongresu ni bil več izvoljen za člana Politbiroja. Še tri leta so mu pustili, da je vodil "orijentalsko univerzo", v kateri so vzgajali komunistične agitatorje za Kitajsko, ko ga je
države in znal ves tuji svet in jkončno kot pripadnika tako ime-vso diplomacijo prepričevati jnqvane opozicijske skupine dole-prav o nasprotnem, kakor pa se
je v krvavih dneh resnično vršilo v Rusiji.
Po rodu je Radek Žid. Pisal se je Sobelsohn. Rodil se je v Galiciji. Že v rani mladosti se je posvetil politiki ter se že takoj v začetku prerinil med prvake socialno demokratske stranke. Bil je tudi eden tistih, ki so v tej stranki izzvali razpor in povzročili, da se je eno krilo nagnilo v skrajnost. L. 1905. pa so bile v stranici odkrite neke denarne poneverbe. Vodstvo stranke je v
tela ta usoda, da so ga pognali iz vrst komunistične stranke. Radeka je taka obsodba hudo prizadela. Sklenil je pobegniti iz Rusije. Skoraj bi se mu bilo to posrečilo, da ga ni prav na poljski meji prijela Čeka in ga zaprla. Stalin je svojega protivni-ka zaenkrat pomilostil in ga poslal le v prognanstvo v Ural. Tu pa Radek ni naše drugega izhoda, kakor da je napisal svoj "konfiteor", priznal svojo zmoto, se pokesal in zaprosil Stalina za milost. Bilo mu je ustreženo
DOBROHOTNI TRGOVCI

posuj za prst na debelo z nari-banim sirom. Na sir ubij 8 jajč. Na vsako jajce zli j žlico kisle smetane. Smetano prej malo o-soli in dodaj malo naribanega muškatnega oreha. Po smetani potresi spet za prst na debelo naribanega sira, po siru položi tenko narezano sirovo maslo, nato postavi kozo. za četrt ure v precej vročo pečico, da se speče. Ko je pečeno, daj takoj s solato na mizo za večerjo.
Telečja jetrca za oslabele.
Telečja jetrca olupi in jih raz-reži na tenke rezine in jih, preden jih daš na ogenj, potresi z razno, na drobno sesekljano zelenjavo (n. pr. z drobnjakom, koprivami, meto itd-), ki jo po-liješ z belim vinom; povaljaš jetrca v moki; vse skupaj osoliš, popopraš in daš v zarumenelo, razbeljeno presno maslo. Ponev pokriješ in pokrita jetrca z dodatki — dušiš deset minut.
Med stavko avtomobilskega delavstva v Plintu, Mich., je stavkarjem pošel denar, toda trgovci so jim priskočili na pomoč z obljubo, da jim dajo blago na kredit in da bodo zanj plačali, ko se zopet otvori delo. Na gornji sliki se vidi tozadevni razglas na neki trgovini.
lin z ostalimi vred že takrat poslal pred puške, vendar pa je o-stal v ječi. Zavedel se je, da si je za zmerom zapravil Stalinovo zaupanje in da ga bo to stalo življenje. Vešče je GPU znala ple-sti mrežo okrog njega in ostalih "zarotnikov". Vse je šlo tako, kakor je to hotela Stalinova okolica. In Radek je moral kot eden glavnih obtožencev na zatožno klop.
Nekdaj tako slavljen revoluci-jonar je padel v nemilost pri diktatorju Stalinu. Boljševiki so ga postavili v seznam največjih
izdajalcev in protirevolucijonar-jev, med zaveznike Trockega in zarotnike, ki ne smejo niti ne morejo pričakovati nobenega u-smiljenja. Za ves ostali svet pa je Radek to, kar je bil v predvojnem času in za kar je bil dvakrat izključen iz socialno demokratske stranke. Obenem pa spomenik sistema, ki ne izbira nobenega sredstva za uničenje sedanjega reda in za uničenje struj, ki se v vsem ne skladajo z nazori vladajoče plasti. Kake ga raja in svobode med boljševiki ni. Še manj pa je med njimi kake iskrenosti in zvestobe
Radeku odkrilo tatu in ga zaradi ;ter se je že leto nato vrnil v Mos-
tega izključilo iz svoje srede. Od tega časa dalje Radek ni bil član nobene stranke ter se je posvetil le pisanju in študiju. Pisati je začel članke v razne levičarske časopise ter se kot skrajni cinik začel podpisovati z novim imenom K. Radek. (V češkem jeziku pomeni "kradek" — tat.) Toda že leta 1908. je spet stopil aktivno v politiko. Pojavil se je v Nemčiji, kjer ga je sprejela v svoje vrste socialno demokratska stranka. Pripadla mu je spet važna naloga. Prišel je tudi v uredništvo socialno demokratskega časopisa v "Burgerzeitung", zraven pa je pisal tudi v glasilo stranke "Neue Zeit". Do svetovne vojne je Radek za ta časopis napisal okrog petdeset uvodnikov. Toda tudi v tej stranki ga je doletela enaka usoda kakor v Galiciji. Bil je prevelik prijatelj tujega denarja ter ga je zato vodstvo stranke 1. 1912. izključilo.
Prišla je svetovna vojna. Radeka ne najdemo na fronti in v prednjih vrstah, temveč med u-bežniki, ki so se zbirali v Švici. Lenin je bil takrat voditelj gi-
kvo. Skoro vse časti in položaji, ki jih je imel pred svojim izgnanstvom, so mu bila vrnjena. Spet se je znašel v uredništvu polslužbenega glasila sovjetov "Izvestija" kot zunanje politični urednik. V tem delu se je Radek najbolje znašel. Pisal je uvodnike, ki so pomenili v sovjetski
ZA NAŠE GOSPODINJE
SKRBNA GOSPODINJA IN NOGAVICE
Nogavice so stalna in velika skrb gospodinje. Zlasti nogavice, kakoršne nosimo dandanes: tanke in občutljive. Čestokrat se
ako jih že nove ob prstih in na peti s tanko prejico enake barve prešijemo, kakor da • ■> že strgane. Pri otroških, zlasti deških nogavicah napravimo tako posebno na kolenih, kjer se pojavi-
ZDRAVSTVO
SMEH POMAGA K ZDRAVJU
Kar dandanes ta narod in vsak drugi narod na svetu najbolj potrebuje, je prisrčen smeh z vsakim obedom in tudi; par smehljajev vmes. Smejati se je dobro za zdravje in eno izmed poglavitnih zdravil; nasmejati se ne moremo zadosti nikdar. Le o-glejte si okoli in najdete, da človek, ki trpi na kronični dispep-siji, se kislo drži in da se redko-ma smehlja, kamoli pa da bi se zasmejal. Veseljak redkoma trpi na želodcu in je malokdaj bolan.
Zdravonosne učinke smeha u-tegnemo pripisati dejstvu, da podlaga smeha je emocija in da, ko nekak vzbuja naš smeh, naše duševno razpoloženje je radostno. To pa s svoje strani ima u-goden vpliv na večino naših or-*	ganov. Um in živčni sistem ima-
Medena jabolka Srednje ve- ta popolno kontrolo naših tele* lika, kislasta jabolko (ko za ja- zavedno in nezavedno. Kontrola
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani.)
primeri, da imaš nogavice prvi-i jo najprej luknje, krat no nogah, a ko jih sezuješ, Nogavic ne krpajmo s premoč-se pokaže luknja. — Mnoge ško-no prejco, ki trga pletenino vse de napravi nogavicam notra- naokoli. Ne krpajmo pa samo lu-
njost čevljev, ki so čestokrat na podplatih ali ob peti raskavi. Zato je dobro, da vtaknemo v čev-
žurnalistiki vedno dogodek zase. lje tanke podplate iz irhovine ali Prav zaradi tega si je spet pri- 'baršuna ter tudi ob petah na-dobil staro veljavo, tudi Stalin lepimo enako blago.Tako bo noga
je pozabil na njegove grehe. Radek se je ponovno pojavil med
počivala na mehkem in se nogavica ne bo tako hitro strgala. Še
člani Politbiroja. Zdelo se je, da boljši nego vloženi in nalepljeni
mu bo ta slava in ugled ostala do smrti. Ko je Radek praznoval petdesetletnico svojega življenja, mu je uredniški kolektiv napi sal lep pozdrav, v katerem je bilo povdarjeno, da Radek ni bil samo velik mož v delu, temveč tudi velik mož značaja, ki je vsako svojo napako, ki jo je kdaj zagrešil, priznal in takoj popravil. Mož, ki se je znal vedno podrediti koristim stranke in Sovjetske Rusije.
To pa je bila zadnja svetla doba v življenju Karla Radeka. Ni minilo mnogo mesecev, ko je Radek spet padel v nemilost pri
banja, ki je vztrajno in zagrne- Stalinu. Najprej je moral oditi
no pripravljalo prekucijo v Rusiji in s silno vero pričakovalo zrele prilike. Radek je bil glavni pomagač Leninov poleg Trockega. Z Leninom je izdeloval in pripravljal načrte za rusko revolucijo.
L. 1917. jim .jo naklonilo zmago. Ruska revolucija je izbruhnila. Po težkih bojih, po rekah krvi in stotisočih žrtev je Rusija dobila nove oblastnike. Komaj so tamkaj opravili svoje prvo delo, že so mislili podnetiti ogenj revolucije v drugih evropskih državah. Najugodnejša tla so bila nedvomno v Nemčiji. Pora žena država, razsulo vsega reda in vpitje razočaranih mas. To so bila kot nalašč godna tla za revolucijo in za sovjetizacijo Nemčijo. Boljševiki so priliko izrabili in takoj poslali kot voditelja in svetovalca v Nemčijo Karla Radeka. Čim je prestopil nemška tla, je revolucionarno gibanje
iz uredništva "Izvestij". Ko pa je lani avgusta proces proti "tro-ckistoni" razkrinkal tudi Radeka kot simpatizerja in baje tudi kot soudeleženca zarote proti Stalinu, je bilo Radekove kari-jere konec. Stalin ga je dal are-
podplati so tanki nogavičniki svetle barve, ki si jih iz starih nogavic sami prikrojimo in se-šijemo; obujemo jih preko podplatov in prstov na golo nogo in šele nato potegnemo preko njih nogavice. Pri izrezanih čevljih je paziti, da so ti nogavičniki skriti v čevljih. Taki nogavičniki (Fuesshnge — jim imenujejo na Nemškem) zelo varujejo; v Evropi jih prodajajo tudi že narejene. Mnogo škode napravijo na nogavicah tudi zapone, zlasti ako nogavice preveč nategujemo in ne pazimo na to, da zapenjamo nogavice vedno ondi, kjer je rob nogavice dvojnat. Zapona kmalu prereže nitko, napravi se "cesta", ki lahko uniči vso nogavico.
Dalje ni za nogavice vseeno, ali si noge, zlasti nohte skrbno gojimo ali ne. Ostri, koničasti nohtovi ter raskava koža hitro
tirati in poslati v ječo. Prihra- poškoduje nogavice. — Dolgo o-njeno mu je bilo, da bi ga Sta- hranimo nogavice cele in lepe,
SPRETNA KUHARICA
ken j, marveč tudi vsa oguljena mesta, kjer so nitke že tanke in preplezane. Pri krpanju ne nateguj mo niti premočno, le tako zabranimo, da se nogavica poleg zašitega mesta nanovo ne strga. Zelo velikih lukenj ne prešiva-mo, nego jih izrežemo štiriogla-to ali okroglo, podložimo večjo krpico iz enake ali vsaj podobne nogavice, obšijemo na lice in na robe, ne da bi delali kakor-šnekoli robove. Zakrpamo jih torej podobno kakor perilo. Da si moramo tudi zaradi zdravja nogavic, ne samo zaradi našega zdravja, nogavice pogostokrat preobuvati in prati, je splošno znano.
bolčni zavitek!) olupiš, razpolo-c viš, izdolbeš peške in položiš jabolka v posodo, ki jo namažeš s presnim maslom. Na vsako polovico jabolka daš v dolbino žličko medu in polovico orehovega jedrca. Naliješ toliko vode, da jo je v posodi za pol centimetra. Pečeš v pečici približno eno uro!
Sate z 1'racno in pomarančo.
Vmešaj, da dobro naraste, 5 rumenjakov in 6 žlic sladkorja, prilij V/2 cup zavretega vina in sok od pol pomaranče ali limone, postavi na ogenj in mešaj, da se zgosti. Ako hočeš bolj gostega, dodaj jajcem žlico moke ali dva rumenjaka. Tak šato je izvrstna poslaščica za praznike.
-o--
PRAKTIČNI NASVETI
Če so gumasti deli kakršnega predmeta otrdeli, jih zopet napraviš elastične s tem, da jih namočiš v raztopini iz enega dela amoniaka in dveh delov vode. •'fi
Najboljša voda za zalivanje
rož v loncih je tista, ker se nekaj časa močijo jajčje lupine. Lupine potem primešaj zemlji za rože, ker dajo izvrstno gnojilo.
Smrad po cigarah preženeš,
če strešeš na lopatico malo kavi-nega sesedka, vrhu njega pa položiš košček žarečega oglja. Oglje pusti nekaj trenutkov v zakajeni sobi.
Porcelan najboljše ohraniš,
če ne polagaš krožnika na krožnik, ampak med vsak kos porcelana plast tenkega pivnika.
FRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Pečena jajca s sirom. Kozo ali pred ognjem varno skledo dobro pomaži s sirovim maslom in
GLASUJTE za enega ali drugega kampanjskega kand -data, ko pošiljate naročnine za list "Amar. Slovenec."
je zavedna, ko izražamo svojo voljo. Zato gibljemo svoje mišice po svoji volji, hodimo, govorimo, požiramo jed in pijačo, moremo celo za nekoliko časa u-stavljati svoje dihanje. Moremo tudi smejati se in, ako večina izmed nas bi se mogla s smehom iznebiti manjših skrbi, mesto da se vanje zakopamo, bi mi vsi u-živ.ali boljše zdravje.
Smeh provzroča lažje duševno razpoloženje in ravno radi tega smeh ne le razvedruje ves sistem, marveč pomaga našim živ-ljenskim organom izvajati njihovo nalogo. Telo, ki se trese od smeha, mora tudi imeti dušo, ki se tudi smeje. In vsak zdravnik vam pove, da je vaše duševno razpoloženje ono, ki pomaga u-ravnavati vaše zdravje.
Iz tega razloga čas obeda v vsaki družini bi moral biti radosten in srečen dogodek. Dobra porcija smeha med eno jedjo in drugo bolj pomaga prebavi kot vse medicine na svetu. Zato učite se smejati se. Jutranjega mačka odpravite s pršno kopel j o in prikažete se s smehljajem pri zajutrku. Smehljaj je okužljiv in kmalu bo smehljaj v licih vse |družine. Smeh bo nastal sam od sebe.
Pazite na to, da uživate syoje opoldansko kosilo skupaj z vedrim prijateljem, da morete uživati nekaj smeha tekom obeda To vam pomaga za dobro razpoloženje tekom popoldneva.
Večerja, naj bo čas veselja Naj bo polno smehljajev in sme hov pri mizi in kmalu se bo vsa' družinska atmosfera razvedrila. In tudi, ako je jed pičla, smeh bo pomagal.
Zato učite se smeha, ako hočete biti zdravi.
tudi lepo število mladeničev novincev. Po tem bi lahko rekli, da vsaj izgleda, da depresija jemlje slovo, kar je že skrajni čas.
Moj dopis pa ni bil namenjen temu, kar sem zgoraj napisal ; malo že, seveda, vendar je moj cilj vse kaj drugega in sicer ta, da morem nekoliko ošteti dopisovalko v Amerikan-ski Slovenec in znano uganka-rico Mrs. Mary Ušeničnik iz Morgan, Pa. — Da bi vi cenjeni čitateljii vedeli, koliko preglavic« dela meni ta gospa farmarica. Njene uganke ki stavi, so zares trdi orehi _ koščakj. Ampak, priznati pa morem, da je tudi moja, sicer velika "buča," trda. Doslej še nisem rešil nobene teh ugank in morda je tudi ne bom. Vendar sem se za zadnje tri uganke ojunačil in poslal njej rtši-tev teh ugank. Morda bom deležen vsaj obljube za lešnike. V zadnjem dopisu, (Am. Slovencu dne 12. febr.,) je razvidno, da Mrs. Ušeničnik ni Dovsem "mož'' beseda. Stavila je uganke in reševalcem obljubljala lešnike, dala jih pa ni. Ha, seveda, obljubiti pa dati, ha, to je preveč. Po tem bi jaz sodil da mora biti Mrs. Ušerič-nik doma iz "Rajbence." — Torej, Mrs. Ušeničnik, kadar boste dobili mojo dopisnico, oziroma rešitev vaših ugank, kar v vašem dopisu povejte, ali sem prav rešil ali ne. Za ime se lahko posliižite kar s "trdo bučo" iz Minnesote. Pravega imena vam pa ne povem, tudi če mi obljubite sto bušljev lešnikov. Je namreč ime preveč strahotno. Lahko ga pa tudi uganete, saj se moram tudi jaz ubijati z vašimi ugankami.
Ker smo se ravno tega lotili, bi vprašal h koncu dopisa Mrs. Ušeničnik, če mi more povedati, kako tam, kjer je ona doma, pravilno kličejo tistega ptiča ki kokoši pobira in pa tisto zver, ki trga mlada jagnjeta. To niso nobene uganke, ampak le vprašanje, zato tudi nič ne obljubim in še najmanj lešnikov, ki jih pri nas ni. — Za danes naj bo toliko dovolj, kajti res ne vem, če morda ne bo to moje pisanje zdrknilo v — koš.
Evelethčan
V LETOŠNJI kampanj! je določenih nad 150 zelo praktičnih predmetov za kampanjske nagrade za stare in mlade. Poskrbite da dobite čimprej e naš kampanjski katalog.
nova velika kuharska knjiga. — Navodilo, kako sc kuhajo dobra in okusna jedila.
> Vsebuje 248 strani in jc lepa v platno vezana knjiga.
STANE s POŠTNINO VRED
Naročite jo od
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Ccnnak Rd., Chicago, 111.


-

3E
S
DARILA ZA VEUK0N0Č
ki jih bote poslali svojim domačim ali znancem v stari kraj za praznike, bomo odpravili točno in zanesljivo na svoje mesto. Denar se dostavlja prejemnikom brez vsakega odbitka v dinarjih ali ameriških dolarjih, kakor pošiljatelji želijo. Včeraj so bile naše cene:
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75
Dinarji:
Za $ 2.55.................... 100	Din
Za $ 5.00.................... 200	Din
Za $ 7.20.................... 300	Din
Za $ 9.50.................... 400	Din
Za $11.70.................... 500	Din
Za $23.00....................1000	Din
Za	$10.00	pošljite..........$10.85
...Za	$15.00	pošljite..........$16.00
Za	$25.00	pošljite..........$26.10
Za	$40.00	pošljite..........$41.25
Za	$50.00	pošljite..........$51.50
Lire:
7.a $ 3.50................................ 50 lir
Za $ 6.40................................100 lir
Za $29.00................................500 lir
Ker se kurz" večkrat menja, so cene podvržene spremembi.
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN J E RIC H
(V pisarni "Amer. Slovenca")
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois


Širite in priperočajle "Amerikanski Slovenec"!
lisi
HOČETE napraviti veselje vašim hčeram in si-r»ovom? Dobro, tedaj poskrbite, da dobite čimprej e katalog kampanjskih nagrad od Uprave "Amer. Slovenca"!
7 do JUGOSLAVIJE BREMEN-EUROFA
Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremmerhaven zajamči udobno potovanje do LJUBLJANE
Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parniki:
COLUMBUS
HANSAe^BEUTSCHIAND HAMBURG e^ MS2W YORK
Izborile želez, zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga Pomagali vam bomo preskrbeti vizeje za obisk ali preselitev vaših evropskih sorodnikov.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBURG-AMERICAN UME NORTH GERMAN LLOYD

SE-
EM
Želodčno zdravilo iskreno priporočeno
TRINER'S ELISOR m BITTER WINE
Ne bodite sužnji neprebavnosti
— NABOClTK SI ritOSTI VZOREC —
' Ti mer's Bit to. Wine Co.	j
1 544 S. Wells St., Chicago, III. ,
' Pošljite mi brezplačni vzorec. |
! Ime ....................... I
■ Naslov ..................... I.
Strain <4
AMERWC£NSKI
SLOVENEC
Sobota, 20. februarja 1937^
"MATI SKRB"
Spisal Herman Sudermann
ROMAN
Prevedel Mirko Javornik
Zunaj je vse potihnilo — iz daljave je zvenelo žvenketanje steklenih krožnikov in čajnih žličk in od časa do časa se je vmešal pridušen smeh medenj.
Pavel je zadržal dih. Cim dalje je vztrajal v svojem zatišju, tem tesneje mu je bilo pri srcu, končno se je zdel samemu sebi ko šolarček, ki se skrije v strahu pred učiteljevo kaznijo. Vonj divjih rastlin je postajal ostrejši in mučnejši, slab smrad je vstajal od mokre zemlje—kakor medla megla mu je legal pred oči. — Je-klenomodri oblaki so se valili po nebu v višavo, v daljavi je začelo grmeti.
"Temu pravijo torej zabava," je mislil Pavel.
V vejah je vstal šum. Težke kaplje so zašklepetale na listje; tedaj se je Pavel priplazil iz skrivališča, sramežljivo kakor razbojnik.
Z verande ga je sprejel rajajoč smeh. "Tam prihaja Aujust!" je zaklical na lahno eden od gospodov. Ta je bil že v Berlinu in je videl cirkus. In drugi so pritrjevali.
"Spoštovana gospoda," je kričal Leo in plezal na stol, "ta vzornik, imenovan Pavel Meyhofer, se je na najneodgovornejši način odtegnil razsodbi družbe. Ker je s prodornim čutom svoje malenkosti v naprej videl, da bo na svoji nevredni glavi združil največ košar, se je vsega zaničevanja vredni bojazljivosti —"
"Res ne vem, zakaj me delate tako slabega," je dejal Pavel, ki je vse vzel za res.
Odgovorilo mu je novo, silno kroho-tanje.
"Stavim torej predlog, da se mu za njegov zločin prisodi čopasta čepica in da naj se v ta namen sestavi sodišče."
"Prosim — čepico vzamem tudi tako," je odvrnil Pavel razdraženo. — Zdaj mu je bilo treba samo usta odpreti, pa je izzval novo veselost.
Slovesno so ga okronali s spalno čepico. — "Menda moram biti prav smešen na pogled," si je mislil, zakaj vsi so se valjali od smeha. Le sestri se nista smejali, bili sta do ušes rdeči od sramu in zrli v naročje. In Elsbeth ga je gledala v zadregi, kakor da ga hoče prositi oproščenja.
"Aujust," je spet na lahno zadonelo iz
kroga gospodov.
Takoj nato je izbruhnila nevihta.^— V svetlih rojih so se vsi zatekli v hišo. — Mlade dame so spremenile barvo, večina jih je bilo strah grmenja, ena od njih se je celo onesvestila.
Leo je predlagal, naj sklenejo krog, in vsak naj potem pripoveduje povest... komur ne bo nič padlo v glavo, mora dati nekaj v zastavo.
Bili so zadovoljni. Žreb je določal vrsto, in eden od gospodov je začel z zelo veselo študentovsko zgodbo, ki da jo je sam doživel. Nato je prišlo na vrsto nekaj gospodičen, ki so rajši dale zalog in potem so poklicali njega.
Gospodje so zaničljivo pokašljevali, dekleta so se suvala s komolci in hihitala. Sedaj ga je prevzel srd, nabral je čelo in začel kar na slepo srečo:
"Nekoč je bil nekdo, ki je bil tako smešen, da ga je bilo treba samo pogledati, če se je človek hotel do sitega nasmejati. Sam pa ni nič vedel, kako je to prišlo, zakaj
RAZNE ZANIMIVOSTI
nikdar v življenju se še ni smejal."
V krogu se je čisto stišilo in ta in oni se je že zazrl v tla.
"Naprej!" je zaklicala Elsbeth in mu lahno pokimala.
Njega pa je polil sram, da si je drznil pred temi tujimi ljudmi razgaljati svojo najtišjo notranjost.
"Ne vem naprej!" je rekel in vstal. To pot se ni nihče smejal, za čas je vladala tesna tišina, potem je prišla k njemu deklica, ki je bila določena za zakladni-čarko in rekla z vljudnim poklončkom: "Torej morate dati zalog." "Rad," je odvrnil in odpel uro z verižice. "Neprijeten človek," je cul, kako ie dejal nekdo od gospodov svojemu sosedu. Bil je tisti, ki je prvi zaklical smešno ime.
Nato je prišel na vrsto Leo, ki je pripovedoval zelo prešerno zgodbo, a veselje ni hotelo priti več v pravi tek.
Dež ie zamolklo plesketal ob okna . . . črne sence oblakov so polnile sobo .. . bilo je, kakor da plava po zraku siva gospa in z mračno perotjo boža mlade, smejoče se obraze, tako da so bili na pogled stari in resni . . .
Šele, ko je Elsbeth odprla klavir in u-brala vesel ples, se je ostrmela radost spet vzbudila.
Pavel je stal v kotu in gledal vrvenje. Pustili so ga čisto v miru, le zdaj pa zdaj ga je preletel boječ pogled.
Dvojčki sta divjali po plesišču, kodri so jima frfolali in v očeh se jima je vžigalo divje svetlikanje.
"Naj divjata!" je mislil Pavel, "saj bosta morali dovolj zgodaj nazaj v bedo." A cla za nju ni bilo nobene bede, na to ni mislil.
Ko je bila Elsbeth prosta, je stopila k njemu in rekla: "Se zelo dolgočasiš, kajne?"
"Ne preveč," je odvrnil, "saj je zame
vse novo!"
"Vesel bodi" je prosila, "saj samo enkrat živimo."
In ta hip je pridrvel do nje Leo, jo zgrabil okrog pasu in oddirjal z njo. "In vendar ti je tuja," je mislil Pavel. Ko je spet švignila mimo njega, mu je zašepetala: "Pojdi v sobo zraven, nekaj ti bom povedala."
"Kaj ti neki more povedati?" si je mislil, a stopil je, kakor mu je velela.
Napol skrit za zaveso je čakal, a ni prišla. Od minute do minute je više rasla grenkost v njegovi duši. Lepi govori o šoti in o Heinejevi pesmi so mu prišli na misel in zasmehljivo je zmajal z rameni nad lastno neumnostjo. Pri srcu mu je bilo, kakor da je to popoldne postal za leta zrelejši.
In nenadno mu je prišlo na um vprašanje: "Kaj pa naj bi ti tu iskal? Kaj te brigajo veseli ljudje, ki se smejejo, ki se hočejo smejati in drug dragemu ugajati in živeti brez misli iz dneva v dan? Norec, bedak si bil, da si verjel,da imaš tudi pravico biti vesel; da boš tudi ti postal tak, kakršni so oni."
Tla so mu gorela pod nogami. Pri srcu mu je bilo, kakor da se bo pregrešil, če ostane le še minuto na tem prostoru.
(Dalje prih.)
"VOJNI DOLG" PORAVNAN
Washington, D. C. — Ko bi bile evropske države tako vestne, kakor se ie pokazala neka neznana ženska, bi bil njih vojni dolg Ameriki zdaj že poravnan. Zakladniško tajništvo je namreč prejelo v ponedeljek $10, katere je vpisalo v takozvani "sklad vesti," in ženska, ki je denar poslala, je v pismu označila, da je to : povračilo, ko je med vojnim časom večkrat prejela razna živila iz neke vojaške kuhinje.
-o-
DELNA POMILOSTITEV V ITALIJI
Rim, Italija. — Da se zadostno proslavi za Italijo pomembni dogodek, namreč rojstvo drugega prestolonaslednika. sina sedanjega prestolonaslednika Umberto, je Mussolini izdal dalekosežno pomilostitev, po kateri bo zadobilo prostost,. kakor listi trdijo, na de-settisoče kaznjencev. Dočim pa bodo pomilostitve deležni razni zločinci in neznatnejši politični nergači, so iz nje izključeni v prvi vrsti politični kaznjenci, ki so konfinirani v raznih taboriščih,, kakor na pr. na Liparskih otokih, češ, da so "do temelja pokvarjeni
in za nje ni rešenjaDalje so izključeni tisti, ki so izdali kake vojaške tajnosti, kakor tudi špekulatorji in dobičkarji in končno tisti, ki so izvršili "zločin proti plemenu," kakor umore otrok, aborcijo in podobno.
NEMŠKI GOVORNIK POMIRJA EVROPO
Berlin, Nemčija. — Vplivni član nazijske vlade, propagandni minister Goebbels, je v govoru, ki ga je imel pretekli petek, povdarjal, da točasno ni nevarnosti za novo vojno v Evropi. Nemčija, je dejal, nima namena, druge napasti, in drugi se boje Nemčijo napasti, češ, Nemčija je danes tako močna, da so druge države vesele, ako jih pusti pri miru. Sploh, je dejal, se dalles preveč govori o vojni; naj bi ljudje raje govorili o prejšnjih vojnah, namesto novih. Zagrozil pa je istočasno Rusiji, češ, ako se bo ta skušala usidrati v Španiji, bo naletela na odločen odpor Nemčije.
M* i nuno polje
J. M. Trunk
KO OBNAVLJATE naročnine, ali ko pošiljajte nove naročnine ne pozabite obenem omeniti, kateremu kampan j-skemu kandidatu želite nakloniti vaše glasove. N>s pozabite tega!
| CERKVENIM PEVSKIM ZBOROM IN I	DRUGIM
H priporočamo, da si nabavijo novo zbirko lepih slovenskih | cerkvenih pesmi, ki jih je založil te dni č. g. župnik Viktor § Cadež. Ta zbirka cerkvenih pesmi nosi naslov:
| "P® Mariji k Jezusu"
Vsak slovenski cerkveni pevski zbor si naj omisli to no-
i
i i
i
I vo lepo in zanimivo zbirko. Razdeljena je: 2 božični pes- g I mi; 2 obhajilni; 1 postna; 2 šmarnični in 2 splošni Marijini. g
M	&
I S. poštnino vred stane posamezna partitura .............................j.......
Kdor naroči ducat partitur skupaj, 20% popusta, j
Naročila pošljite s potrebnim zneskom na:	|
i
Knjigarna Amerikanski Slovenec
S 1849 W. Cermak Road,
v
Chicago, Illinois M
Ss	§
Anton Grdina in Sinovi
POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM
Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih oenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem.
Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem.
6019 St. Clair Ave.,	1053 East 62nd Str.
CLEVELAND, OHIO
Telefon: Henderson 2088
Zdaj je čas, da si naročite
Mohorjeve knjige
Naročniki jih bodo dobili prihodnjo jesen in sicer naslednje knjige;
1.	KOLEDAR za leto 1938.
2.	VEČERNICE, povest "Izgnani menihi".
3.	DRUŽINSKI MOLITVENIK.
S. ŽIVLJENJE SVETNIKOV, 12 snopič.
4.	BAJTARJI, lepa povest.
Naročnino na Mohorjeve knjige sprejemamo samo DO 6. MARCA 1937. Na poznejša naročila se ne bo mogoče ozirati. Kdor ima namen in želi si naročiti Mohorjeve knjige za leto 1938. naj to stori takoj.
KNJIGE STANEJO $1.25
Naročila za Mohorjeve knjige za Ameriko sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois
FRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN!
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. —- Cene zmerne.
LEPA JE 44
Molek sfiksuje.
Prišli smo pri našem raztno-trivanju o raznih in različnih nazorih v slovenski javnosti v pravo in pravcato — tepčari-jo. Sami tepci frčijo po listih, kjer je borba v prerekanju. Naj izrecno ugotovim, da jaz niti g. Moleka, niti koga drugega nisem označil kot — tepca, tepčka, vaškega tepca, in če se kdo sam tako označuje, mora pač sebe najbolj poznati. Razume se pa, da sem pri taki splošni tepčariji sam označen kot največji tepec, pravi kvadrat tepec, radi česar se Pa naše koloradske gore ne bodo podrle.
Pravim in trdim, da g. Molek "sfiksuje." Vzame nekaj pojmov, ki so nam katoličanom in bi morali biti nam sveti, vzvišeni, in ker vsaj jaz apliciram take pojmo na take, ki so pravi "lcontrapikuši" za take pojme, sem hud tepec in še hinavski tepec, ko nimam nobenega rešpelita pred takimi pojmi, ko govorim o rdečih kapucinarjih, fajmoštrih, rdečih nebesih in tako slično. In pri vsem tem bi roba ne samo na zunaj izgledala tako, namreč da bi bile to le gole besede, goli izrazi, prav na znotraj, da bi bilo tudi tako, in velikost mojih grehov bi bila velika in ogromna in pred vsem' hinavska. Pravi in se pridušuje, da hudo pohujšujemo prav nedolžne ljudi, ki se bodo lahko še na vekomaj'pogubili, ko jih tako pohujšujemo, dasi oni sami ne dajo niti ficka na kako pogubljenje, in niti počenega groša na take pojme, kakršni so kapucinar, fajmošter, papež, škof, nebesa itd.
Rečem in pravim: Glede pravega in potrebnega rešpeh-
ta za take pojme--bogami —
pogostoma utegne biti dosti pomanjkanja, ampak glede tega, da bi se taki pojmi one-častili in bi se n. pr. socialisti, ki nič ne dajo na take pojme, pohujševali, glede tega bom pa vsaj jaz mirno spal in tudi mimo zatisnil nekoč oči, ko pride do tega, ker tako pohuj-šenje se imenuje v naši morali — farizejsko pohujšanje in je vrlo čip roba. Generala jezuitov imenujejo pogostoma črni papež." Kje je — rešpeht pred pa-peštvom? ?
Prepad.
Kakor poroča tudi Proleta-rec, se je "v lanskem razkolu ločila židovska federacija od socialistične stranke in se pridružila social - demokratski federaciji." Menda obsojajo neke socialistične "taktike," drugače pa so popolnoma pri marksističnih načelih. Kot Židje so povabili tudi konver-tita Davida Goldsteina naj se jim pridruži, ker so mislili, da se je njegova spreobrnitev od socializma h katolicizmu po 30 letih omehčala. Goldstein odklanja to povabitev v javnem pismu, in pokazuje na — prepad,, ki je med katoličan-stvom in tudi temi omiljenimi
social — demokrati. Prepad tvori marksistično pojmovanje sveta in življenja, ki izključuje večni moralni zakon in večnega Zakonodajca. Zanika posebno ustvarjenje, svobodno voljo in življenje po smrti. "Vi obsojate diktaturo proletaria-ta v U.S.S.R." pravi Goldstein, "ampak v isti sapi se ne zmenite, da gre marksizem roko v roki s proletarsko diktaturo."
Tudi tu je jasno razvidno, da ne gre morda za kake taktike, za tak ali tak program, za razne socialne zahteve. Prepad je v naziranju in pojmovanju sveta in življenja, v različni filozofiji. Kdo je na pra-
vem? Marksizem ali katoličan-stvo? Ako je na pravem marksizem, je za katoličanstvo že dejano, če pa ni. pa lahko borba traja še tisočletja, podleglo pa katoličanstvo ne bo nikoli,
ker resnica ne more podleži. *
Kakor sem, tako tja.
Poročevalec v Proletarcu • omenja iz Leadvilla, da "do-;mačini pravijo meni "avstrijski" župnik." Kar on potem i pridene, mi je dim. Ne vem, 'čemu rabi ušesca. Ali morda misli tako povedati, da bi bil jaz kak avstrijakant? Upam, da ne. Bi mu tudi povedal precej gorko. Ako je nekaj čudnega na takem nazivu, je krivda popolnoma na strani tistih, ki se prej niso imenovali Slovence, Hrvate...in se zdaj ne imenujejo Jugoslovane, ampak so se in se še imenujejo Austrians. In med temi utegne biti tudi — poročevalec. Naj se potip-lje Po nosu.
•-o-
— Nanking, Kitajska. — Maršalu Čang Hsueh-liangu je popolnoma odpuščena njegova pobuna, ko je pred par meseci ujel diktatorja Kai-šeka. Že prej je bil pomiloščen od 10 letnega zapora, zdaj pa so mu bile vrnjene tudi vse državljanske pravice.
-o-
GLASUJTE za enega «Ji
th-ugega kampanjskega kandidata, ko pošiljate naročnino z* b':t "Amer. Slovenec."
1, HII LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel T.eavitt St.)
Tel. Canal 3817 CHICAGO, ILL.
VELIK
BLAZNIKOV
GORENJSKA
LEPŠEGA KRAJA NI
Knjiga "GORENJSKA" vsebuje nad 310 strani. Ilustrirana z številnimi slikami gorenjskih mest, trgov in vasi, ter številnih znamenitih planinskih in drugih krajev, ki krase lepo Gorenjsko. Naročite si jo radi sebe, da vidite svoj domači kraj v slikah, pa tudi radi svoje mladine, da vidi vaš rojstni kraj. Knjiga stane s pošt- < nino...................................................................
Naroča se od:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, -:- Chicago, Illinois
: lepo Gorenjsko. Na-
$1.50
SLOV. LICENZIRAN ELEKTRIČAR
Prevzemam vsakovrstna večja »n manjša električna dela. — Nabavljam in prodajam vse vrste Električne "Fixtures" po zmerni ceni. Kadar rabite popravila luči, ali drugih električnih predmetov, me samo pokličite na telefon :HAYMARKET 4065
MILAN MEDEN
1823 W. Cermak Rd. Chicago, 111.
PR A TI K
ZA LETO 1937
JE TUKAJ!
Kakor vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote prepozni. Stane s poštnino vred
25 centov
Naroča se od:
Knjigarna
AMER. SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd.
Chicago, 111.