lil JtevlUfl. • UnMjni, v fokMJA IS. menim XUI. iew. „Slovenski Narod4* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: nelo leto.......K 24*— po; leta........ 12 — četrt leta.......n 6'— ca mesec........2 — v upravniitva prejeman: celo leto.......K 22*— pol leta........ 11- četrt leta ....... . 5*50 na mesec........ 1*90 Dopisi naj se irankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knafiova ulica št. 5, (I. nadstropje na levo), telefon št. 34. Izhaja vsak dan zvečer izvzemil nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnlštvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - »samezr.a številka velja 10 - :?v. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve ene se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št. S5. »Slovenski Narod4* velja po pošti: za Avst**o-Ogrsko: celo leto.......K 25*— pol leta........13*— četrt leta........6*50 na mesec........230 za Nemčijo: celo leto....... K 28— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto....... K 30*- Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamk* Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št. 85 Ueta! le gouDrll. Klerikalna stranka je mislila, rta bo napredna Ljubljana kar molče prešla preko njenih zavratnih nakan na svoje davkoplačevalce, mislila je, rla se bodo pustili ljubljanski davkoplačevalci grditi in odirati, kakor se bo ravno zljubilo gotovim Lampetoni in dragim lakim kapacitetam na finančnem polju, ali zmotili so se ti Lampetje i:i še marsikdo: Ljubljana ne molči, ne. pač pa govori tako glasno in lako jasno, tla bodo klerikalcem za vselej minile skomine po vsebini žepov ljubljanskega me-ščanstva. Okraj za okrajem vstaja in jim kliče: dovolj je, do tod je pač šlo, a dalje pa ne već. in če to vse ne bo zadostovalo, bo ljubljansko meščanstvo govorilo še odločnejše. Ne vemo, rdi bodo klerikalci tedaj še imeli po-gunia, da bi kar tako-le po roparsko posegali v tuje žepe. »Politično in gospodarsko društvo za vodmatski okraj« je sklicalo v soboto zvečer svoje člane in somišljenike na javno društveno zborovanje, ki se je vršilo v gostimi g. Pavčka na Martinovi cesti. Koliko ljudi je bilo navzočih, o tem bo itak porodi! »Slovenec«, in rečemo samo, da je bil prostrani salon popolnoma zaleden, in kar moramo prav posebej povdarjati, bilo je navzočega tndi lepo število naprednega ženstva. Zborovanje je otvoril društveni predsednik g. Ivan B i z j a k , ki je na kratko pozdravivši navzoče predstavil vladnega zastopnika g. Linka in takoj podal besedo dež. poslancu dr. Ivanu Oražnu, da poroča o delovanju deželnega zbora. G. poslanec je, živahno pozdravljen, govoril nekako tako-le: Velecenjeni zborovale!! Odkrito priznam, tla so šli poslanci narodno-n a pred ne stranke lansko leto z nekakim navdušenjem v deželni zbor, ker so verjeli zatrjevanjem klerikalne stranke, da bo šla skupaj ž njimi v W>j za pravice slovenskega naroda. Nihče ni mislil tedaj, da bi klerikalci ne držali tistega, kar se je zagotavljalo z najavtentičnejše njihove -1 rani, od njihovega vodje dr. Šuster-Šiča samega, in da bodo delali edino le na to, da bi kolikor mogoče uničili narodno - napredno stranko. Zato pa, ^ kakorsnim zaupanjem so šli narod-no-napredni poslanci v deželno zbornico lani, s tolikim nezaupanjem in skepticizmom so vstopili letos. Pričakovali so marsikaj, ali da bodo kleri- kalci tako nastopali proti svojim kolegom, kakor so v resnici, tega ni pričakoval nihče. Mi smo imeli vzlic temu voljo, hoteli sodelovati, kakor sploh navadno sodeluje manjšina, imeli smo najboljše namene. Toda vse predloge, ki so prišle na dnevni red, so kazale jasen namen: uničenje narodno - napredne stranke. Z vsemi svojimi predlogami so hoteli klerikalci edino-le uničiti nas, ojačiti pa svoje gospostvo v deželi. Gotovo je treba, da se vse predloge, preuuo pridejo pred deželno zbornico, temeljito preštudirajo, ali večinoma ni bilo več časa, kakor *J4 ali ur, v katerem naj bi poslanci poročali celo >tvar, ko je komaj mogoče pre-čitati predlogo, kaj šele, da bi jo človek proučil. Klerikalna večina je pač naročila deželnim uradnikom, da naj sestavijo te predloge. Uradniki so gotovo rabili zato cele mesece, od nas so pa zahtevali, da naj v 24 urah preštudiramo celo stvar in glasujem potem za te izrodke klerikalne večine. Ali vse to nas bi še ne bilo dovodio do takega nastopa v deželnem zboru, nas bi ne bilo đovedlo do ob-strukcije. celo hrupne obstrukeije, da ni deželni glavar, ki je poklican v to, da čuva poslovni]:, na tak nečuven način zlorabljal svoje moči. dasirav-no bi se morai, pa naj bi bil še tak goreč pristaš te rJi one stranke, vendar vsaj na videz kazati pravičnega in nepristranskega. Zaradi njegovega nastopa je prišlo do hrupne obstrukeije. Vsaka manjšina ima pač pravico, da se brani pritiska večine do skrajnosti in ima vso pravico do upo rabe tistih obrambnih sredstev, ki jih ji nudi poslovnik. Saj nismo otroci, saj vemo, da manjšina ne bo vladala večini, ali večina mora pač postiti, da manjšina uporabi v svojo obrambo vse kar more in sme po poslovniku. Deželni glavar pa je poznal poslovnik le tedaj, ko je šlo za svobodo klerikalnih govornikov, ko pa je šlo za svobodo narodno - napred-nih govornikov, -edaj pa je kruto tepla i poslovnik in ni pustil, da bi se bile vršile razprave tako, kakor je dopuščeno po besedilu poslovnika. In ne bi se človek čudil, če bi kaj takega uganjal kak dr. Lampe, o katerem vsak človek ve, da iz dn2 duše sovraži vse, kar le količkaj diši po naprednosti, ali od Šukljetov B€ bi bil pričakoval kaj takega, od tistega Sukjjeta namreč, ki je bil sam strasten liberalec, ki je kot profesor z navdušenimi besedami slavil francosko revolucijo, ki je dijakom v šoli pridigal, da je v rirzavi najvišja oblast edino le ljudska volja, od u j. ga ne bi bil nihče pričakoval, da bo v deželnem zboru nastopal hujše kot birie! In ker se njegovega nasiistva nismo mogli drugače obraniti, smo morali poseči po hrupni obstrukcijl. Toliko sem vam moral povedati, da opravičim hrupno obstrukeijo narodno - naprednih poslancev v deželnem zboru. Preidem pa sedaj k stvarnemu poročilu o delovanju deželnega zbora. Ako hočem na kratko karkteri-zirati to delovanje, storim to z dvema besedama: Ost vsega delovanja klerikalne večine je bila napojena proti meščanstvu in vse delovanje klerikalcev se je izkazalo kot skrajno nedemok rat i čno. Vsi se bodete spominjali na tiste čase, ko je šlo za reformo volilne pravice v deželni zbor. S kabini pompom so tedaj nastopali klerikalci povsod, v časopisju, na shodih, po vsej deželi so pošiljali svoje apostole, ki so oznanjali, da ni na svetu bolj prepričanih pristašev splošne^ in enake volilne pravice, kakor so uasi tvlerikalei. Marsikdo jim je verjel tedaj, da jim je res toliko za sološno in enako volilno pravico, in upravičeno so pričakovali vsi tisti, ki so jim verjeli, da bodo tedaj, ko dobe večino v deželnem zboru, ko bodo lahko sklenili, kar bodo hoteli, da bodo vendar teda"! tudi izpeljali stvar, za katero in s katero so agitirali leta in leta, zaradi katere so več let delali hrupno obstrukeijo, da bodo tedaj, ko pridejo do moči, tudi izvedli obljubljeno splošno in enako volilno pravico. Ali kdor jim je verjel, je bil sedaj bridko razočaran! Klerikalna večina je v deželnem zboru predložila zakonski načrt, po katerem naj bi se izpremenil občinski red in občinski volilni red. Jaz sam sem pričakoval, da bodo vpeljali tu splošno in enako volilno pravico. Ko pa tega niso storili in smo jim mi to predbacivali, so se izgovarjali, da tega ne pripušča državni zakon, da morajo biti v občinskem za,stopu zastopani razredni interesi. Res je, da po državnem okvirnem zakonu ni mogoče vpeljati splošne in enake vo- lilne pravice v občinah, res jo pa tudi, da bi bili klerikalci lahko ustanovili poseben volilski razred za tiste volilce, ki do sedaj niso imeli nobene pravice, za tiste, ki ne plačujejo no-Senih direktnih, pač pa indirektne davke. V tem razredu naj bi prišli ti volilci do veljave. Pač so res rekli klerikalci: mi smo demokratična stranka, zato tudi dajemo dosedanjim voiiicem pravico, aH vso to je bilo edino le pesek v oči! Kaj pomaga tem voiiicem, ako volijo v III. razredu, ko volijo ž njimi tudi vsi volilci I. in II. razreda in jih preglasujejo. Jaz stojim na stališču, da v občinskem gospodarstvu nimajo samo tisti pravice, ki plačujejo direktne davke, temveč tudi tisti, ki plačujejo indirektne! Saj si morajo ravno ti sloji marsikaj odtrgati od svojih ust, ko plačujejo vso silo indirektnih davkov in zato imajo pač tudi pravico, da pri občinskem zastopa povzdignejo svoj glas. Na ta način pa, kakor so si ga izmislili klerikalci, pa ne bodo dosedaj brezpravni sloji prišli nikdar do svoje pravice, vedno jih bodo preglasovali drugi. In kakor so to uredili za deželo, hočejo urediti tudi za Ljubljano. Tudi v Ljubljani nameravajo vpeljati nekako splošno kurijo, ali tudi tu ne bocfo prišli do veljave dosedanji nevoiilei, ker jih bodo tudi tu preglasovali volilci L in II. razreda. Iz teh kratkih besed lahko iz-previdite, da je vse, kar govori klerikalna stranka o svojem demokratiz-mu res le pesek v oči tistim, ki ne poznajo naših klerikalcev. Ali tudi na drug način so pokazali klerikalci, da niso demokratična stranka. Pokazali so to s svojim nasprotovanjem povzdigi ljudskega šolstva. Vsak ve, kakoršna šola, taka je mladina, taka je bodočnost naroda. Če se mladina nauči v šoli, kar je treba za življenje, bodo znali tudi možje pozneje storiti ono, kar odgovarja interesom naroda. Čim več ljudskih šol je, tem boljše za narod. Tisti časi so minili, ko ni bilo treba znati drugega kakor nekoliko čitati in pisati, dandanes je treba znati nekaj več. Kdor pa ne zna niti tega, je izgubljen v današnjem težkem socialnem boju. Tu bi bili klerikalci lahko pokazali svoj demokratizem, tu bi bili lahko storili veliko za povzdigo šolstva s povišanjem učiteljskih plač. Bodimo odkriti: stroški bi bih res veliki, ali prepričan sem, da b; bili izdatki nesli obilne obresti. Vsak je lahko uverjen, da bo učitelj* Btvo, ako je pošteno plačano, ako mu ni treba skrbeti, kaj bo jutri dalo v usta, stori • o mnogo več za šolo, kakor pa oni, ki danes ne ve, kaj bo jutri jedel on in njegova družina. Toda klerikalna stranka je mnogo obljubila s svojim demokratizmom, tu pa je popolnoma pozabila svoja demokratična načela. Ko je namreč poslanec G a n g 1 stavil predlog, da naj bi se učiteljske plače vsaj procentuelno nekoliko zvišale, naj bi se učiteljstvu dovolilo nekako draglnjsko doki ado, so se našli ravno uri klerikalni strani možje, ki so rekli: ne, tega ne moremo dati, in so se izgovarjali s slabimi deželnimi financami. Nekateri so se spozabili tako daleč, da so naravnost trdili neresnico, češ, da je cela zadeva že v odsekih. Ko smo pa vprašali, v katerih odsekih se obravnava stvar, je bil dr. ^usteršič v velikanski zadregi. In tako so prešli klerikalci mirne krvi, popolnoma hladnokrvni preko te tako nujne zadeve na dnevni red. Najbolj žalostno pa je še to, da je klerikalna stranica svoje pristaše, med njimi celo učitelje tako ustrahovala s svojim terorizmom, da je eden teh učiteljev pred glaso« vanjem pobegnil iz zbornice, drugi pa celo našel žalostni pogum, da je sani glasoval proti zboljšanju učiteljskih plač. (Klici: Skandal! Sramota! Fej!«) Res, nerazumljivo jeli a ko more človek sam pljuvati v lastno skledo, kako more delovati proti svojemu lastnemu stanu, kako more sebi iv svojim kolegom pljuvati v obraz. Tak je torej demokratizem klerikalne stranke, vse skupaj ni nič drugega, kakor pest peska, ki ga mečejo svojim pristašem v oči, samo tla je ta pesek nekoliko demokratično pobarvan. Prepričan pa sem, da bo tudi za klerikalno stranko prišel čas, ko se bo ljudstvo naveličalo njenih praznili obljub, prepričan sem, da jo bo isti demokratizem, s katerim se je spravila kvišku, tudi vrgel tjakaj, kamor spada, med reakeijonarne stranke, kakoršna je že bila od svojega poroda! (Odobravanje!) LISTEK. Banani Trst. (Dalje.) Trst je po svoji preteklosti popolnoma trgovsko mesto. Toda novi čas je to bistveno premerili. Poleg trgovine se prav hitro in znatno razvija industrija in razvijala bi se bržkone še hitreje, če bi v Trstu in v njega bližnji okolici ne primanjkovala pripravnega terena. 2e danes je gotovo, da se bo industrija morala polagoma oddaljiti od Trsta v smeri f»roti Furlaniji in da postane danes Se dosti neznatni furlanski Tržič iMonfalcone) sčasoma veliko industrija! no središče. Ce bodo Slovenci tam okoli znali varovati svojo pojest, si bodo v ne predolgem času lahko znatno pomagali. Furlanski Tržič z okolico imata veliko pri hodil j ost. Važen faktor poleg trgovine in industrije je postalo v Trstu tudi u radništvo. Gospodarski proces naše dobe je uničil mnogo malih trgovin in obrtnij in ustvaril poleg armade industrijalnih delavcev tudi armado uradnikov, državnih in privatnih. Kako brezpomembno je bilo uradnici vo v Trstu še pred 30 leti in kaj je daneal Razloček ie velikanski. Svoje dni, ko so bili Italijani še vsegamogočni gospodarji v Trstu in je bila vsa trgovina v njihovih rokah, so na uradništvo gledali s tihim preziranjem. Živo ini je v spominu prizor, ki sem ga doživel pred davnimi leti. Vprašal sem tedaj nekega bogatega trgovca po nekem gospodu, s katerim sta se pozdravila, namreč kdo in kaj da je. Dotični gospod je b*i vladni svetnik, moj trgovec pa mi je prav po tržaško rekel, da je »a eosa — un serivan di governo«. V tem izreku se zrcali vsa ošabnost italijanskega bogataša tiste dobe. Od tedaj so Italijani postali po-nižnejši, veljava uradništva pa je mogočno narasla, politična in socijalna veljava. Po svojem številu bi to uradništvo lahko bilo še veliko mogočnejši faktor, kakor je v resnici, a zadržujeta ga v tem dve okolnosti, da je nacijonalno raznovrstno, mate-rijelno pa silno zadolženo. Nekdaj je bila italijanščina v Trstu edini notranji in zunanji uradni jezik pri vseh oblastnijah. Vsled tega je bilo tudi uradništvo vseskoz italijansko in so bili nemški ali celo slovanski uradniki prave bele vrane. Po 1. 1866., ko je Benečija prišla k Italiji, se je začelo utesnje-vanje italijanskega jezikovnega privilegija v Trstu. Najprej je vlada začela uveljavljati nemški notranji jezik, pozneje ga je začela uporabljati tudi v občevanju s strankami m končno .-e je morala po dolgem kljubovanju ukloniti tudi pritisku Slovencev in pripoznati ravnopravnost slovenskega jezika. Paralelno s tem utesu je vanjem veljave italijanskega jezika se je začel tudi velik proces med uradništvo m, ki bo še precej časa trajal m ki se zna končati prav neprijetno tako za Italijane, kakor za Slovence. Očitna tendenca vlade je, spraviti v Trst kolikor mogoče nemških uradnikov in nemških uslužbencev. Sedanji tržaški namestnik princ Hohenlohe, ki je sicer vseskoz ljubezniv in relativno pravičen mož, pospešuje to prizadevanje tiho, a dosledno. Tekom tridesetih let je število nemških uradnikov v Trstu neverjetno znatno naraslo. Domena itali-janstva je dandanes prav za prav samo še financa, pri drugih vradih so Nemci že zelo močni ali jih imajo celo popolnoma v rokah, pri sodni ji pa pojema italijanski element in napreduje slovenski. Germanizaeijsko gibanje v Trstu je naj vidne je pri državni železnici. Več kot polovica uradništva je nemške narodnosti, potem pridejo po številu Lahi in šele za njimi Slovenci, Hrvatje in Cehi. Najvažnejši referati so v nemskonacijonalnih rokah. Novi ravnatelj Galambos je sicer de precej objektiven Nemec, a kaj ko ima personalni referat v rokah zagrizeni nemški nacijonalec Seemanu, referat o kurilnicah in delavnicah ravnotako zagrizeni Littrow, ko imajo tehtno besedo taki strastni Nemci kakor Koskoschnv in pa Schmidt, katerim se zdaj pridruži še Kordin. Upliv nemštva pri državnih železnicah se pozna na vseh koncih in krajih, zlasti v odrivanju, zapostavljanju in sistematičnem šikaniranju slovenskih uradnikov in uslužbencev. Manj ostro in očitno, a nič manj dosledno dela vlada za import nemških uradnikov in uslužbencev tudi drugod in se povsod čuti upliv nemštva. Ta upliv je tako močan, da že jako mnogo italijanskih uradnikov pošilja svoje otroke v nemške šole. Eklatanten dokaz germaniza-cijskih namenov državne uprave je imenovanje bivšega ministra Derschatte za predsednika tržaškemu »Llovdu«. Doslej je bil »Lloyd« strogo italijanski. Za časa grofa Taaffeja se je Slovencem pač posrečilo, spraviti v upravni odbor »Llovda« goriškega prvaka Tonkli-ja, ki pa ni v tej lastnosti za Slovence ničesar storil, a od tedaj je slovenski element pri »Llovdu« brez upliva. A brez pravega upliva je bil doslej tudi nemški element. Zdaj se bo to hitro predrugačilo. Nemci so že davno delali na to, da bi dobili »Lloyd« v svoje roke in napravili iz njega nemško domeno. Začetek je zdaj storjen. Derschatta je postal prezident prav zato, ker se je kot železniški minster v enem oziru res odlično obnesel. namreč v sistematičnem germanizovanju. Derschatta je lisjak prve vrste. To se spozna že iz tega, kakor je znal sam zase skrbeti. Pred par leti je bil mož še advokat, danes ima 75.000 kron letnih do hodkov. Italijani so se imenovanju dr. Derschatte za »Llovdovega« preži-denta pač upirali na vso moč, toda opravili niso ničesar. Tudi v tem dejstvu se zrcali pojemanje italijanskega upliva. Pred nekaj leti je že večkrat imenovani milijonar baron Reinelt imel sam tako moč, da je strmoglavil takratnega finančnega ravnatelja, ker je ta silil, da se mora Reinelta pravično obdavčiti. Sedaj pa vsa italijanska stranka ni imela toliko moči, da bi bila preprečila imenovanje dr. Derschatte za »Llovdovega prezidenta. Seveda je pri tem mnogo uplivalo škandalozno slabo gospodarstvo Italijanov pri »Llov du«. Nazadovanje Italijanov se jasno kaže tudi v bančni stroki. Italijani so vendar začetniki in vstvaritelji bančnega poslovanja. V davnih časih, ko so drugi narodi še* skoro do vratu tičali v naturalnom gospodarstvu, so Italijani ie imeli razvite banke. Vaa bančna in knjigovodska terminologija po vsem svetu je italijanska. aaauui rjLieriKama stran Ka pa je pokazala tndi drugo ost svojega delovanja, namreč proti meščanstvu. Klerikalci dobro vedo, da imajo edine odkrite in odločne nasprotnike K našem meščanstvu. Ker pa ne morejo zlepa spraviti meščanstva v svoj jarem, ker je izključeno, da bi se meščanstvu poklerikalilo, se hočejo maščevati nad njim s tem, da ga nbdačtjo, kolikor je mogoče. Tako lmi hočejo dati občutiti svojo pest. Čutila pa te pesti ne bo samo Ljubljana, temveč tudi druga mesta in trgi. In zato ravno je treba, da se o tej stvari govori vselej in povsod, da pride to vsakemu davkoplačevalcu v meso in kri! Ljubljanski davkoplačevalec naj nikdar ne pozabi, da plačuje Ljubljana 40 % vseh deželnih doklad! —- Ljubljani! mora sama oskrbovati svoje ceste, plačevati si mora sama svojo upravo, poleg tega pa še toliko dajati deželi; od katere nima skoraj nič. Klerikalci, ki sovražajo mesta, posebno pa še Ljubljano iz dna svojega srca, hočejo z davki zasužniti Ljubljano in jo tako podjarmljeno pripeljati v svoj tabor. Da je njihova nakana res takšna, so najboljši dokaz vsi oni zakonski načrti, ki so jih predložili v zadnjem deželnozbor-skem zasedanju. Eden takih načrtov ie novi cestni zakon. Mnogo se je že govorilo o tej stvari na shodih. aH treba je vedno govoriti o njej, da bodo vsi ljubljanski davkoplačevalci .-poznali da hočejo klerikalci zadati Ljubljani tak udarec, da bo na njem krvavelo bog ve kako dolgo. Do sedaj smo imeli v deželi deželne, okrajne in občinske ceste. Za nove deželne ceste je dosedaj določeval deželni zbor prispevke od slučaja do slučaja, za vzdrževanje pa je polovico prispevala dež'da, polovico pa cestni okraji. Po novem zakonu pa popolnoma odpadejo okrajne ceste I. in II. vrste. Za vzdrževanje vseh teh cest pa naj bi dežela prispevala tri četrtine, cestni okraji pa samo eno četrtino. Za nove ceste naj bi pa dežela prispevala najmanj polovico. Nadalje pa pravi načrt, da da dežela tudi lahko še podpore za razna občinska pota. Kaj vse to pomeni za ljubljanske davkoplačevalce, bodete videli takoj. Do sedaj je dajala dežela za de-felne ceste okrog 147.000 K, odslej pa, ko se okrajne ceste izpremcne v deželne, bo pa dežela plačevala čez 600.000 K. Ljubljana je že od nekdaj, dasiravno nima nič od tega. plačevala za deželne ceste okrog 60.000, če pa ta načrt postane res zakon, bo plačevala za vzdrževanje cest na debeli Ljubljana 250 do 300 tisoč! Imela pa ne bo od tega prav nič. Dežela bo pač vzela toliko iz žepa ljubljanskih davkoplačevalcev. Poleg tega bo pa treba do sedaj jako slabo plačane okrajne cestarje sprejeti v deželno službo in jih boljše plačati, vsled česar se bo ona svota še za mnogo zvišala. Vseh teh stroškov pa mora plačevati Ljubljana 40%, in to bodete občutili že tedaj, ko bodete dobili davek predpisan. Klerikalci se sicer izgovarjajo, češ, da je za Ljubljano koristno, če so po deželi lepe ceste, ker bo kmet lažje pripeljal svoje pridelke na trg, v resnici pa Ljubljana ne bo imela prav nič od tega. kajti kmet ndi danes lahko dovaža svoj«* pridelke v Ljubljano in jih tu dobro prodaja. In bodite prepričani, da imajo klerikalci res namen vse to izvesti, če se jim ne bodo narodno - napredni poslanci, seveda podpirani po svojih volilcih, odločno postavili po robu. Klerikalci pač skušajo dobiti denar. Pred no so dobili večino, so silno agitirali z raznimi obljubami in obetali ljudstvu vodovode, ceste itd. In re» je sedaj že vloženih čez 100 prošenj za uvrstitev okrajnih cest med deželne. Sedaj morajo klerikalci izpolniti vsa i nekaj svojih obljub, ali če jih hočejo izr»^niti, je treba denarja. Vzeli pa bodo ta denar iz vaših meščanskih žepu«--(Konec prihodnjič.; Politični položal. Poljaki. Dunaj, 14. novembra. V včerajšnji seji Poljskega kluba je posl. Stapinski izjavil, da protestira proti sklepu, da se odgodi politična debeta Jasnost v Poljskem klubu je neobhodno potrebna; to je v interesu situacije in Poljakov samih. Na Poljskem klubu ne sme ostati očitanje, da ]>odpira vsenemške tendence. Poljski klub mora izjaviti, da ministrstva v njegovi današnji sestavi ne more podpirati. »Vem, da ves Poljski klub tako misli kakor jaz, toda pomanjkanje jasne izjave omogoča nemškemu tisku, da nam podtika druge namene. Izjavljam, da se stališče Poljske ljudske stranke v tem oziru ne more spremneiti. Mnenja smo, da v Avstriji ni mogoče vladati ne proti Nemcem, ne proti Slovanom, in mi Poljaki tega tudi nikdar ne bomo dovolili. Pripravljeni smo vpora-biti vsa sredstva, da pripomorem o pravici do zmage.« 5 Die Zeit« piše z ozirom na govor Stepinskega, da v opozicijonal-nh krogih vidijo v koraku Stapin-skega javni prehod Poljske ljudske stranke k Slovanom. Ta dogodek je toliko večjega pomena, ker je snano, da je velik del članov kluba, med njimi pred vsem skupina Kozlowskega, s Stapinskim enakega mišljenja. Slo vam računijo danes z novo situacijo in upajo, da slovanski blok ni več daleč. »Slov. Enota« že dela predpriprave za slučaj rekonstrukcije oziroma padca Bienerthovega kabineta. Češki glasovi. Praga, 14. novembra. Vsi češki listi se pečajo z izjavo posl. Sta-pinskega in izražajo upanje, da so vsled tega dnevi Bienerthovega kabineta šteti. Parlamentarci pri cesarju? Praga, 14. novembra. »Den« piše v telefonskem poročilu z Dunaja, da bodo v prihodnjih dneh poklicani k cesarju nekateri odlični parlamentarci, pred vsem: najvišji dež. maršal češki princ Ferdinand Lobko-vic, bivši ministrski predsednik grof Franc Thun in bivši češki minister krajan dr. vit. Randa, dalje nekateri člani gosposke zbornice, voditelji Čehov in Poljakov itd. — List dostavlja, da reproducira to vest z največjo rezervo; ko bi pa to le bilo res, bi bilo iz lega jasno, da cesar čuti, da ni dobro informiran in da se hoče informirati o situaciji neposredno pri čeških in j oljskih politikih. Kriza na Ogrskem. Novo predsedništvo parlamenta. B u d i m p e Š t a , 14. novembra. Ko je bil izvoljen predsednikom Ko-šutovec Gal, je zbornica izvolila podpredsednikoma Navaya in Ra-kovszkega, slednji je bil izvoljen šele v ožji volit vi. Predsednik Gal se je v daljšem govoru zahvalil za zaupanje. Stavil se je nato predlog, da se vladi izreče nezaupanje; predsednik pa tega predloga ni dal na glasovanje, temveč je predlagal sam, naj parlament svoje seje tako dolgo suspendira, da bo kriza rešena. Predlog so sprejme in predsednik se pooblašča, da skliče sejo, kadar se mu bo to zdelo potrebno. Časopisje. B u d i m p e š t a . 14. novembra. Listi ostro napadajo krono in izražajo upanje, da bo vladar popustil. Posebno razdraženi so provincijalni listi, ki govore o »zapreki ustave« in pišejo o ločitvi Norveške 1. 1005. in primerjajo Norveško z Ogrskim. Avdijence. Budi m p e š t a . 14. novembra. Wekerle je odpotoval danes na Dunaj in bo jutri sprejet pri vladarju v avdijenci; Andrassv in Košut odpotujeta na Dunaj jutri, v avdijenci sprejeta bota pa v ponedeljek. Španija« M a d r i d , 14. novembra. Kabinet jo predložil kralju načrt amnestije za vse provzročiteljo zadnjih nemirov. Volitev v drufio skupino obrtnega sodfSCo. »Slovensko obrtniško društvo« priporoča v sporazumu z iz vrše valnim odborom narodno - napredne stranke za volitve v II. skupino obrtnega sodišča, ki voli 10 prisednikov in 6 namestnikov ter dva prisednika vzklicnega sodišča te-le gospode: 1. Tosti Ivan, gostilničar; 2. Škafar Fran, mizar; 3. Pust Ivan, ključavničar; 4. Lenček Alojzij, klepar; 5. Oblak Matej, čevljar; t). Rojina Josip, krojač; 7. Toni Josip, rnesar; 8. Pristau Filip, črkoslikar; 9. Kušar Fran, izvošček; 10. Breskvar Fran, knjigovez. Za namestnike prisednikov pa: 1. Valentič Mate, brivec; 2. Kenda Ivan, restavrater; :>. Krapež Milko, urar; 4. Zaje Ivan, tesar; 0. Pilko Fran, ključavničai & Turna Ferdo, čevljar. Vsklično sodišče: 1. Stare Fr. st., sobni slikar in posestnik; 2. Rcbek Josip, ključavničar. Pozivamo somišljenike, naj na dan volitve složno glasujejo za priporočene kandidate, katerih imena jamčijo, da bodo obrtniški interesi izročeni v prave roke. Volitve qo v torek, dne 16. t. m. od 8.—12. donoldue. (Volišča so: Sole na Ledini, Coj-zovi cesti, »Mestni dom« in telovadnica II. drž. gimnazije.) ■ ti Mucem! Za volitve prisednikov obrtnega sodišča, ki se vrše t torek, dne 16. novembra vam priporoča gremij trgovcev in odbor trgovskega društva »Merkur« za kandidate sledeče gospode ter vas prosi, da pri teh za trgovce tako važnih volitvah združite svoje glasove na sledeče gospode: I. Prisednlki: 1. Čades Cvidon, trgovec v Ljubljani. 2. Golob Valentin* trgovec v Ljubljani. 3. Koli man Robert, trgovec v Ljub. Ijani. 4. Meglic Karol, trgovec v Ljubljani. 5. Mejae Ivan, trgovec v Ljubljani. 4 C. Samec Ivan, trgovski družabnik v Ljubljani. II. Namestniki: 1. Jerančič Alojzij, trgovec v Ljubljani. 2. Kessler Ignacij, trgovec v Ljubljani. 3. Pollak Josip, trgovec v Ljubljani. 4. Soklič Matej, trgovec v Ljubljani. III. Prisednika za vzklicno sodišče: 1. Lil leg Alojzij, trgovec v Ljubljani. 2. Šarabon Andrej, trgovec v Ljubljani. M\\n v obrtni soflUte. Slovenskim podjetnikom, ki imajo volilno pravico v skupini veleobrt«, priporočamo, da volijo v torek na slednjo slovensko listo, da s tem preprečijo, da pridejo Nemci v tej sku pini do cenene zmage. P r i s e d n i k i: 1. Alojzij Ciuha, 2. Andrej Kalan, 3. Ladislav Pečanka, 4 Karel Pollak, 5 Ivan Schrev, 6 Filip Supančič, 7. Josip Vodnik, 8 Avgust Žabkar. Na mestni ki: 1. Ivan Belič, 2. Ivan BračiC, 3 Oroslav Dolenc, 4. Jakob Zalaznik. Vzklicno sodišče: 1. Josip Lavrenčič, 2. Andrej Senekovi6 vsi v Ljubljani. Volite soglasno te kandidate! Dnevne vesti. + Slovenske narodne obrtnike pozivamo, naj se volitve v obrtno sodišče, ki bo jutri, v torek 16. t. m., zanesljivo udeleže in glasujejo za kandidate, ki jih jim priporoča »Slovensko obrtniško društvo«. Le ako naši somišljeniki brez izjeme store svojo dolžnost in pridejo na volišče, i-e zmaga gotova. Ako bodo narodni obrtniki v mestu malomarni in brezbrižni, pa se lahko zgodi, da zmaga pri teh volitvah klerikalna ljubljanska okolica. A to bi bilo za obrtnike v Ljubljani največja sramota. Zato narodni obrtniki, vsi na krov! + Zborovanje obrtnikov. V nedeljo dopoldan se je vršil na Viču v prostori* dobro znane gostilne »pri Oblaku« jako zadovoljivo obiskani shod obrtnikov, ki ga je sklicalo slovensko društvo v Ljubljani v ta namen, da se vrši posvetovanje glede volitev v obrtno sodišče. Otvorivši shod je predsednik g. knjigovez Breskvar pozdravil zbrane obrtnike, jim pojasnil namen obrtniške stanovske organizacije ter naznanil, da je na shod povabil g. Windischerja, da poroča o obrtnem sodišču. G. \Vindi-scher je na to v poljudnih besedah govoril o pomenu obrtnih sodišč, njih sestavi, njih poslovanju in o njih političnem pomenu za obrtnika. Na to je govoril g. Oblak z Viča o pripravah za volitve in pozival z zgovorno besedo navzoče zborovalce, da se polnoštevilno udeleže volitev. Naslednji govornik, g. mizarski mojster Primožič, je z navdušenimi besedami poživljal obrtnike, naj se oklenejo svoje organizacije in naj se zanimajo za javno življenje. V obrtniških stvareh gre obrtnikom samim beseda. Po krepkih zaključilnih besedah predsednika so se razšli zbo-rovalci. -f Cerknica vstaja. Včerajšnji shod narodno-napredne stranke je vzpel nad vse pričakovanje sijajno. Vzlic neugodnemu vremenu in vzlic strastni protiagitaciji klerikalne stranke, ki je priredila celo v zadnjem hipu protishod, zbrala se je ob določeni uri v prostornem salonu našega vrlega pristaša g. 2nmra nad 150 najodličnejMh moi is Cerknice, Begunj in drugih sosednjih vasi in leno število zavednih Sokolov. Shod je otvoril predsednik naprednega političnega In gospodarskega društva sa cerkniški okraj g. I. Meden ml.,ki je pozdravil zlasti odposlanca izvrse-v al nega dobora, deželnega poslanca g. dr. K. Trlllerja (došlega mesto zadržanega g. državnega poslanca Ivana Hribarja) in prof. Juga. Prvi je poročal o delovanju deželnega zbora in o splošnem političnem položaju, drugi pa o organizaciji narodno-napredne stranke. Zborovalci so z napeto pozornostjo sledili obema krasnima, skoro eno in pol ure trajajočima govoroma ter opetovano izraže-vali z navdušenimi klici svoje pritrjevanje. Končno se je na predlog g. Strgulca sprejela soglasno in ob velikanskem navdušenju resolucija, s katero se obsoja klerikalno nasilstvo ter izreka popolno zaupanje narodno - naprednim poslancem. Nato je gosp. predsednik zaključil veličastni shod z vznesenim pozivom na pristop k naprednemu društvu, ki bo v kratkem otvorilo svojo knjižnico ter priredilo tekom zime več poučnih predavanj. Lahko rečemo, da je bil včerajšnji shod velikanskega pomena za politično probujo cerkniške do-liue in bo rodil obilo sadu. Cerknica vstani! + Klerikalna hinavščina. Nič ni tako smešno, kakor če se klerikalci odenejo z narodnim plaščem in če pozivajo narodnjake, kajti s tem kličejo ljudem samo v spomin nešte-vilna narodna izdajstva, ki so jih že storili. Zdaj zopet vpijejo zaradi prodaje Aurove pivovarne.Sokolska zveza je dala stvar st rokovnjaški preiskati in če je Sokolska zveza našla, da je bil dr. Oražen opravičen prodati Aurovo pivovarno, ji sinemo to brezpogojno verjeti. Zadnji pa so klerikalci, ki bi imeli radi te prodaje kaj govoriti, zakaj klerikalci so že hoteli in bi tudi danes še radi prodali mengiško pivovarno ravno istim Nemcem, ki so kupili Aurovo pivovarno. Dr. Šusteršič se je izrecne in brez ovinkov izrekel za to, da se mengiška pivovarna proda Nemcem in vršila so se tudi že pogajanja. Klerikalci pa so zahtevali silno pretirano ceno, katere Nemci niso hoteli plačati. Odtod jeza klerikalcev in da bi Nemce prisilili, da vendar kupijo mengiško pivovarno, zato razsajajo klerikalci po »Slovencu«. S tem je pojasnjeno vse. Omeniti pa moramo še nekaj: dočim naš list ni hotel sprejeti inserata pivovarne »Union«, ga je »Slovenec« z veseljem sprejel in dela propagando za nemško pivo. Za denar se pri »Slovencu« pač vse dobi! + Zagovorniki ljubljanskega škofa opravljajo svojo nalogo prav slabo, vedno vpijejo, da so s vin jar j i tisti, ki so v Zagrebu in v Kranju izdali brošure proti škofovi rdeči knjižici. Kaj pa je v teb brošurah svi-njarskega? Nič drugega, kakor to, kar je spisal škof. Samo škof je spisal svinjarije, spisal jih je tako, kakor bi bil postavljen za apostola nečistosti in kar je v zagrebški in kranjski brošuri pohujšljivega, to so samo škofove besede. + Članek »Tajna pogajanja med Srbijo in Bolgarsko po aneksiji Rosne«, ki smo ga priobčili v našem listu predpreteklo soboto, je v celoti ponatisnila belgradska »Politika«, eden najuglednejših listov v Srbiji. Uredništvo »Politike« je napisalo članku ta - le uvod: »Ljubljanski »Slovenski Narod« objavlja razgovor, ki ga je imel njegov solunski dopisnik z bolgarskim poslanikom v Rimu gosp. Dimitrijem Risovim. Pri tej priliki je gosp. Rizov odkril marsikaj, kar meče novo in močno luč na odnošaje med Srbijo in Bolgarsko po 5. in 7. oktobru lanskega leta. A ta razkritja so v toliko interesant-nejša, ker se je pri nas vso prošlo jesen in zimo in sicer na mestu, ki je dobro informirano, zatrjevalo nekaj, ki je povsem različno od onega, kar je odkril gosp. Rizov . . .« + Volitve v obrtno razsodišče. Včeraj so se vršile volitve v obrtno razsodišče. Udeležba je bila razmeroma dobra. Posebno na volišču v Komenskega ulici je bilo celo dopoldne jako živahno. Oddanih je bilo v I. skupini 1129 veljavnih glasov; absolutne večine, ki znaša torej 565 glasov, ni dobil nikdo. Potrebna je ožja volitev med socijalnimi demokrati, ki so dobili od 134 do 148 glasov in klerikalci, na katere je prišlo od 246 do 248 glasov. — V II. skupini je bilo oddanih 553 veljavnih glasov; tu so zmagali socijalni demokrat je s 355 do 358 glasov; absolutna večina je znašala tu 277 glasov. — V III. skupini je tudi treba ožje volitve med kandidati trgov-stva in klerikalcev. Oddanih je bilo 312 glasov, in znaša torej absolutna večina 157. Dobili so kandidat je tr-govstva od 90 do 108, klerikalci pa od 124 do 127 glasov. — Zanimivo je, da pridejo v ožjo volitev v I. in III. razredu isti klerikalni kandi-datje. — Pri ožji volitvi med socijalnimi demokrati in klerikalci utegnejo biti glasovi narodnega delavstva odločilnega pomena. 4- Avstrijska enakopravnost V Avstriji vlada najpopolnejša enakopravnost med vsemi narodi. Ta enakopravnost se posebno jasno kaže v odnošajik med Slovenci in Nemci. Poleg nebrojnih, že objavljenih dokazov proslule avstrijske enakopravnosti, navajamo danes zopet nov, ne-ovrgljiv dokaz. V celjskem okraju je gotovo ogromna večina prebivalstva slovenske narodnosti. Iz tega bi vsak pameten človek sklepal, da morajo biti pri vseh celjskih uradih vsi uradniki popolnoma zmožni slovenščine. Toda za Slovence to pravilo ne velja: dokaz celjsko okrajno sodišče. Pri kazenskem sodišču sta bila do novejšega časa referenta Slovenca, zdaj so oba nadomestili z Nemcema, ki govorita tako škonda-lozno slovenščino, da je prava sramota za avstrijskega sodnika. Takih, jezikovno tako spakedranih zapisnikov, kakor pri celjskem okrajnem sodišču, menda nikjer na svetu ne poznajo. Da bo zmešnjava še večja, nastavljajo v novejšem času samo nemške avskultante in nemškutar-ske pisarje, ki še nalašč pačijo slovenščino. Slovenskim pravnikom, ki so popolnoma zmožni slovenščine in nemščine, se zapira pot v sodno prakso, nastavlja pa se nemške avskultante, ki nimajo drugega posla, nego da poslušajo in zijajo v slovenske stranke, da se s tem »privadijo« slovenščine. Da izgubi sodišče ob takem poslovanju ves ugled pri slovenskem občinstvu, je pač obsebi umevno. — Vprašamo le, kaj bi rekli Nemci, ako bi se z njim tako postopalo i + Za častnega občana je imeno. vala drž. posl. cir. Ploja velika občina Sv. Rok ob Sotli. Dejstvo je tem pomembnejše, ker leži občina v volilnem okraju dr. Korošca, o katerem še nismo slišali, da bi ga hvaležni volilci kaj posebno odlikovali. + Izid nadomestnih državno-zborskih volitev v III. volilnem okraju v Trstu. Na včerajšnjih nadomestnih državnozborskih volitvah. Ki so se vršile v III. volilnem okraju v Trstu vsled demisije bivšega soe. demokrat, poslanca Pagninija, je bil izvoljen v prvem skrutiniju s kakimi 20 glasovi absolutne večine kandidat laške liberalne stranke dr. Gi-;>rgio Pitacco, ki je dobil 2898 glasov, dočim so dobili: kandidat socijalno demokratične stranke Giacomo Nikolao 1607, slovenski kandidat dr. Ed. Slavik 6*44, kandidat s:oc. dem. desidentov Sil. Pagnini 333, a samostojni kandidat dr. M. Depangher 7f: glasov, kakih 20 glasov je bilo raz-gubljenih. Vsega skupaj je bilo oddanih 5647 glasovnic, med temi 138 belih. -r Premeščeni so notarji, in si eer: Josip Rob rman iz Cerknice v Kostanjevico, Jakob K o g e j iz Loža v Postojno, Hubert Z a v r Š -n i k iz Zužemperka v Cerknico in Gregor Demšar iz Postojne v Lož. — Slovensko deželno gledališče. Opozarjamo na jutrišnjo premij ero Strindbergove tridejanske tragedijo »Oče«, v kateri igra glavno vlogo ritmojstra naš rojak gosp. Ignacij Borštnik iz Zagreba. V obsežnih vlogah nastopajo: ga.B o r š t n i k o -v a kot Lavra, gdč. V i n t r o v a kol Berta, g. S k r b i n š e k kot dr. Ostermark in g. Danilo kot pastor. Predstava se vrši za p a r.-abonente. — Slovensko gledališče. »Umetniška kri« je druga operetna novost v tej sezoni; slišali smo jo prvič v soboto, in ponovili so jo v nedeljo zvečer. Ker je imela prva predstava vsled svoje nedovršenosti bolj značaj generalne skušnje, zato hočem') govoriti o reprizi. — Evslerjeva opereta »Umetniška kri« je, kar se godbe tiče, najlažjega dunajskega žanra, in zato je danes prišla zelo iz mode, in torej je naravno, da se je izgubili tudi k nam. Zamenile so jo druge operete.odlikujoče se po večjem bogastvu melodij, po večji jedrnatosti in umetniški invenciji. Godba v tej opereti je silno priprosta, lahko bi rekli vsakdanja, pO svoji lahki ritmiki prikupljiva in po svojih mehko sentimentalnih melodijah dostopna srcu. Ni brez čuvstva, v njej, se nahajajo mesta umetniške iskrenosti in topline. A kako so melodije v tej opereti letale takorekoč svoj čas po dunajskem zraku, spozna naše občinstvo najlažje, ako se domisli Dolarskih princez, v katerih smo slišali par na las enakih glasbenih konstrukcij. — Vlogo Nelt Lesnikove je dala gdč. Hadrbolčeva z dobrim okusom. Ugajala je njena subretna živahnost, čuvstveno petje, združeno s primerno igro. V drugem dejanju, kjer leži kulminacija in sploh težišče opereto, se je povzpela do prav iskrenih izrazov, ki niso bila samo izvor operetne rutine, ampak umetniškega srca. Komika Torcllija je predstvaljal gospod Povhe. Prvi večer se občinstvo z njegovim nastopom celo ni moglo sprijazniti. Torelli jo uloga, ki zahteva pristne umetniške krvi, drhtečega življenja, polnega obupa in nade. Na Dunaju je igral Girardi to ulogo, ki je tudi bila nalašč zanj pisana. Igral jo je s pravo dunajsko karakterno komiko in subtilno umetnostjo. Go- spod Povhe je bil prvi večer Utrujenega, hripavega glasu, ni bil razpoložen, drugi večer je bil znatno boljši. Vendar šo ne moremo reči, da bi bil njegov nastop srečen. Bila so mesta, kjor je naravnost motil melodramatično muziko. Vsekakor je mestoma tudi precej zadovoljeval. Alfred je bil gospod Iličič. Ako izvzamemo njegov glas, s katerim dobro razpolaga, moramo imenovati njegov nastop — slab. V njegovi igri ni bilo življenja, in kakor da ne bi poznal značaja svoje uloge. Čemu tako strmo strmi v Nelo na cvetličnem večeru, z jezno potezo okoli ust t In potem prizna, da se mu zdi njen nastop — famozen! Majorja Lesnika je igral gospod Bukšek. Podal je krepko izdelano figuro in tudi žel zasluženo priznanje. Gospod Bohuslav je napravil zelo mnogo iz svojega Kozoroga, ki ima ves večer to dolžnost, da molči. Ta uloga bi se sicer pri igralcu, ki ne ve ustvarjati, izgubila; z njegovo, mestoma nekoliko pretirano igro, je prišla do veljave in vzbujala mnogo zabave. Gospa Bukšekova je bila nekoliko prerobata Betulija. Več finoće! Gospod Nučič kot Clusius ni bil enoten. Nastopil je kot prav šarman-ten, priliznjen ljubimec, nakar izvemo, da je pravzaprav boječ in plah oboževalec svoje Mije, ki jo je dala gdč. Thalerjeva jako prikupljivo in simpatično. Ne pozabim tudi gospoda Moika, ki je povoljno igral svojega Jasanca, brez posebne karakteristike. Opereta je doživela pri drugi uprizoritvi znaten uspeh, umetnikom so sredi dejanj parkrat priredili lop<» ovacije, gdč. Hadrbolčeva je dobila oba večera rožne kite. Inscenacija je nc-ajala, zlasti na cvetličnem večeru, sicer pa to ni nikaka zasluga. Baletu _ vsaj to je hotel biti — je manjkalo predpriprav. Orkester, ki ga je vodil £r. Tahch, je bil odličen. — V ne-] Ijo popoldne so uprizorili nekoliko skrajšane »Olimpijske igro«, kjer ima glavno ulogo tr. Verov-ek. Mnogo veselja in zabave nedeljskemu občinstvu je provzročal g. Povhe, g. Danilo, gospa Bukšekova, gdč. Kanti h rova in drugi. — Nabiranje krajepisnih imen. V poslednjem čakem okraju. — »Sokol L« je priredil včeraj v hotelu »Štrukelj« svoj VII. zabavni večer z jako mnogovrstnim sporedom. Poleg preciznega sviranja na klavirju po g. V. Bizjaku je zapel moški zbor, obstoječ iz članov »Sokola I.« »Ilirijo oživljeno« in »Pismo«. Moški zbor je bil popolnoma kos svoji nalogi, zlasti pesem »Pismo« je bila peta zelo dovršeno. Največ zaslug na dobro uspelem večeru ima pač gospod J. Počivalnik. Njegove »Kaj mi prinese dan prihodnji, s spremljeva-vanjem g. Ravnikarja na klavirju, simfonična slika / Puščava« in »Pevčeva kletev« je občinstvo sprejelo z velikim zadovoljstvom. Tudi g. Lu-šin je v komičnem prizoru »Šlapca Damjan« dobro pogodil ljubljanskega Žaneta. Kot .Starinar« je pa izzval pravcat vihar smeha in ploskanja. Ugajalo je občinstvu njegovo Napoleonovo srce in Napoleonov žolč; ugajale so razne starinske zanimivosti iz šentpeterskega predmestja, toda vse skupaj ni bilo nič v pri-•neri s tem, kar je še imelo priti. Z 'eliko »andohtjo« je začel razvijati leko majhno stvar, in ko se je sled-ljič pokazala v njegovi roki zelena knjižica, tedaj je udarilo občinstvo v ničen smeh. Pa to še ni bilo vse. >Starinar« je vzel v roko drugo stvar, povito gotovo z desetimi ovoji. Ko se je po daljšem odstranjevanju teh ovojev slednjič pokazalo najnovejše in najznamenitejše slovensko literarno delo v svojem originalu z rdečimi platnicami, tedaj je budilo občinstvo ▼ tak gromovit amen, da ga je skoro lahko slišal najpopularnejši slovenski pisatelj v Škofijski palači, za pravi um in pamet moleči knez in škof Anton Bonaventura. — Pohvalno moram omeniti tudi gospi-ee Hofmanovo, Črnetovo in Debev-čevo, ki so v korist Sokolskomu domu marljivo prodajale cvetke in razglednice. Po končanem oficijal-nem delu se je razvila neprisiljena domača zabava, vmes pa so se pridno oglašale razne pevske skupine. »Sokol L« naj bi priredil še več tako lepih večerov. — Martinov večer šentjakobsko-trnovske moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda.ki se je bil priredil preteklo soboto v gos rimski h prostorih g. Kavčiča na Privozu, je izvrstno uspel. Obe precej obširni sobi sta bili popolnoma zasedeni po veselo razpoloženem občinstvu. Goste pozdravi v imenu podružnice njen odbornik g. Kocjan, ki prosi navzočega družbenega tajnika g. župnika Berceta, naj bi pojasnil namen in važnost naše obrambne šolske družbe. Burno pozdravljen opisuje nato g. tajnik v daljšem govoru nevarnost, kj preti slovenstvu no vedno bolj pro-dirn jočem nemštvu zlasti v obmejnih krajih; opisuje namen in važnost naše šolske družbe, ter končno poziva k največji narodni požrtvovalnosti. Govoru je sledilo viharno ploskanje in navdušeni živio-klici. — Klavir pod spretnimi prstki gospice Lapajneto-ve in njene prijateljice ter oktet slov. pevskega društva »Slavec« sta nato menjaje se kratila gostom že itak kratko odmerjeni čas. Mnogo zabave je provzročila tudi »Martinova go-ska«, jako lep eksemplar, cigar licitacija je vrgla družbi 44 K 30 vin. Zadnji ponudnik je bil g. Bogataj, ki je ponosno odnesel začudeno gos v svoj kurji stan. Za zabavo je skrbel tudi »Ribničan« g. Šetina, ki je prodajal ribniško »suho robo«. — Bil je prav lep večer, s katerim bo, upamo vsaj, tudi Cirii-Metodova družba zadovoljna. — »Slavcev« Martinov večer je privabil snoči v veliko dvorano Nar. doma« prav številno občinstvo, ki je s svojim obiskom »Slavčeve« prireditve pokazalo, kako zna ceniti to priljubljeno pevsko društvo. Večer je bil prav animiran. Pevske točke društvenega pevskega zbora, komični nastopi in sviranje ljubljanskega seksteta so pričarali v dvorano prav prijetno razpoloženje. Vnovič smo se zopet prepričali o veliki umetniški višini »Slavčevega« pevskega zbora in o resnosti njegovih pevskih ambicij. Ko je bil glasbeni program večera izčrpan, se je razvil ples, ki je trajal pozno v noč. »Slavec« si je s svojim Martinovim večerom na novo utrdil simpatije, ki jih že od nekdaj uživa v ljubljanskem občinstvu. Prepričani smo, da nas bo prav kmalu spet povabil na kako svojo prireditev in mu že zdaj obljubljamo, da se bomo povabilu točno odzvali. — Občni zbor »Akademije« se vrši danes ob 8. zvečer v Tratnikovi restavraciji (posebna soba) na Sv. Petra cesti. — Odbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon« opozarja brate pevec, da se s 16. t. m. naprej vršijo pevske vaje vsak torek in četrtek ob 8. zvečer v društvenih prostorih. — O bančni politiki in o ločitvi avstro-ogrske banke bo predaval v sredo, dne 17. t. m. ob 9. zvečer v prostorih društva »Merkur« v > Nar. domu« g. Rudolf Šega, na kar interesente opozarjamo z vabilom, da se zanimivega predavanja v obilem številu udeleže. Umrl jc v Radovljici 13. t. m. v 72. letu starosti upokojeni sodni sluga g. Franc Prešeren. N. v m. p. Odbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Idriji je nabral pri svojih članicah 54 K mesto venca na krsto prerano umrli članici in bivši zasluženi odbornici blago-rodi gospe Fani Lapajne. Uboj. V Gendorfu na Koroškem sta se kranjska Slovenca Ivan Bertoneelj in Adolf Draži, oba zaposlena pri regulaciji Drave, nekoliko sprla. Ko Bertoneelj že ni več mislil na prepir, ]>ograbil je Draži kuhinjski nož, ter ga s tako silo zasadil Bertonclju v tilnik, da mu je pod brado ven prišel. Bertoneelj je čez nekaj ur umrl. Draži se je pa sam javil orožništvu. Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 24. do 30. oktobra t. 1. Rodilo se je 19 otrok, umrlo je 17 oseb in sicer 2 za jetiko, 2 vsled nezgode, 1 za otročico in 12 za različnimi drugimi boleznimi. Zaklalo se je v mestni klavnici od 24. do 31. oktobra t. 1. 109 volov, 7 krav, 9 bikov, 1 konj, 223 prašičev, 123 telet, 38 košlrunov in 10 kozliće v. U peljalo se je 13 zaklanih prašičev, 29 zaklanih telet, 1 koštrun in 563 kg mesa. Javno nasilstvo. Ko je v soboto zvečer ustavil stražnik na Tržaški cesti nekega kolesarja in ae hotel prepričati o številki, stopil je kolesarjev spremljevalec zidarski pomoč- nik Anton Grear ** Preaerja preo varnostnega organa in ga tako sunil v prsi, da se je opotekel. Ko je nato stražnik Grčarja pozval, da naj se odstrani, je skočil ta zopet vanj ter ga kotel vreči na tla* Ker pa nasilnež stražnika le ni hotel spustiti, je ta potegnil sabljo ter s njo udaril Grčarja po levi roki, kjer ga je pa le neznatno poškodoval. Varnostnemu organu sta morala nato priti na pomoč še dva tovariša, da so spravili silovitega zidarja v zapor.Navedenca so oddali c. kr. deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. Tržna tatica. V soboto dopoldne ao tržni organi v Šolskem drevoredu zasačili neko 401etno žensko, ko je ukradla za 3 K svinjskega mesa. Ženska si je nadela pri legitimova-nju vrhu tega še napačno ime. Po identifikovanju je bila izpuščena. Zagovarjala se bo pred sodiščem. Surovina. Ko je v soboto v Trbovljah 601etna Ana Krajškova v hiši nekoliko pokašljevala, je pritekel rudar Anton Margole ter jo s se-kiričnim ušesom petkrat tako udaril po levi roki, da ji jo je skoraj vso zdrobil, naposled jo je pa še udaril po glavi, kjer jo je istotako teško telesno poškodoval. Ko je prišel domov Krajškove sin in zaradi tega čina Margoleta ostro pokaral, je ta zopet zgrabil za sekirico in še sina, tako pretepel, da ga je tesko telesno poškodoval. Sina so oddali v trboveljsko, mater so pa prepeljali v deželno bolnišnico. Konj se je splašil v soboto zvečer v Slomškovi ulici nekemu vojaku 27. pešpolka. Dirjal je na Reslje-vo cesto, kjer je zadel pri hiši št. 20 v desko za lepake. Potem je dirjal čez Kolodvorsko v Dalmatinovo ulico in na Miklošičevo cesto, kjer so ga ustavili, ne da bi se bila pripetila kaka druga nesreča. — Tudi poštnemu hlapcu se je včeraj na dvorišču v Igriški ulici splašil konj in dirjal s samokolnico do Rimske ceste, kjer je bil ustavljen. Tiče je streljal včeraj neki mizar v Kolezijski ulici s flobert puško, katero mu je policija konfiscirala. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko* 30 Macedoncev in 25 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 50 Slovencev in 50 Hrvatov. V Inomost je šlo 40, v Ileb 35, v Buchs 25, v Meran pa 19 Hrvatov. V Line je šlo 25, na Dunaj pa 19 Koče var je v. Izgubljeno in najdeno. Posestni-ca Marija Rajškova je izgubila denarnico, v kateri je imela 26 K denarja. — Delavec Ivan Bručen je našel dvokolnico, katero dobi lastnik pri magistratu. — Branjevka Marija Gregorinova je izgubila denarnico, v kateri je imela 24 K denarja. — Zasebnica ga. Marija Šolčeva je izgubila denarnico s 14 K denarja. — Pečar Franc Jeunikar je izgubil listnico, v kateri je imel bankovec za 20 K, orožni list in nekaj drugih papirjev. — Zasebnik g. Julij Ben-porat je izgubil zlato ovratno iglo. — Hlapec Ivan Postišek je izgubil 5 K 60 h vreden klobuk. — Izgubljen je bil včeraj v Slomškovi ulici do »Ilirije« zlat prstan z dijamantom. Pošteni najditelj naj ga odda proti nagradi v upravni št vu »Slovenskega Naroda«. Martinova gos. Na včerajšnjem Martinovem večeru je na prvo vlečeno številko zadela Martinovo gos št. 316. Dotičnik, ki je dobil ta dobitek, a se ni zglasil, naj izvoli priti po istega v sredo ali v petek zvečer od 8.-9. ure v »Slavcevili« prostorih v »Narodnem domu«. Zamenjana je bila včeraj man-tiija na Slavčevem Martinovem večeru. Dotična dama se prosi, da jo odda v sredo zvečer ob 8. pri »Slavcu« v »Narodnem domu«, kjer dobi svojo. Pazahijen je bil včeraj v Kri-/ ževniski cerkvi črn svilnat dežnik, vreden 11 K. Najditelj naj ga izvoli proti primerni nagradi oddati pri policiji. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 1 knjigovodja, 2 kontorista, 3 poslovodje, 11 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki železninske stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika galanterijske stroke, 2 blagajničarki, 2 kontoristinje, 11 prodajalk. Službe išče: 1 knjigovodja, 3 kontoristi, 1 poslovodja, 22 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočuik železninske stroke, 12 pomočnikov manufakturne stroke, 10 pomočnikov špecerijske stroke, 11 kontoristinj, 7 blaga jni-čark, 9 prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Uradne vesti. Dne 17. novembra t. 1. dopoldne ob 9. se proda v župni-šču pri sv. Jakobu v Ljubljani na javni dražbi hišna oprava, obleka, perilo, dragocenosti itd._ Sinu! tertjiH! Msmjlt o Tnkufei umi BttZBC tirat. * Ukradeni otroeL V Carigradu je bilo zadnje polletje ukradenih 66 otrok v starosti od 5 do 14 let, o katerih ni ne duha ne sluha. * Nova opera d? Albertova« Komponist »Nižine«, katero smo letos slišali tudi v Ljubljani, je napisal novo opero »Izeyl«, ki je imela pri svoji premijeri dne 6. t. m. v Hamburgu velik uspeh. Umetniški je v vsakem oziru nad »Nižino«. Libreto je napisal Lothar: bramini pošljejo čaro-krasno indsko kurtisano, da zapelje princa, ki se je odločil za askezo. Toda zgodi se, da jo on sam spreobrne k svoji veri. Tajinstveni čar indske-ga bogoslužja je prav dobro izrabil tako libretist kakor tudi komponist. * Lahkoveren Oger. Veleposestnikov 221etni sin Irsik v okolici Budimpešte je nedavno podedoval 300.000 K. Kmalu se je seznanil z nekim Funkom, ki je takoj sklenil, da oslenari mladega Ogra. Pripovedoval je, da je diplomat in najboljši prijatelj avstrijskih in ogrskih ministrov. Pravil je, da se je na Dunaju ustanovila kabinetna banka, katere predsednik j«? cesar Franc Jožef, ravnatelja pa sta cesar Viljem in kralj Edvard, torej osebe, ki jamčijo za popolno varnost njim zaupanega denarja. Irs;ik je res celo svoto izročil Funku, da jo vloži v kabinetno banko. Ko so prišii slepariji na sied, se je Funku »zmešalo«. * Sladkorna kupčija v Crni gori. Do konca leta 1908 je bil znan v Crni gori samo avstrijski sladkor. Odtlej so se razmere popolnoma spremenile. Mesto avstrijskega sladkorja se uvaža izključno francoski in nemški sladkor. Na italijansko trgovsko družbo »Oriente« v Baru je dospelo v septembru 356 stotov sladkorja iz Francije in 230 stotov iz Nemčije. Tako skrbi avstrijska vlada za blagostanje svojih podanikov. * Neverjetno, a resnično! Proti-klerikalni prelat. Vsi rimski listi priobčil je jo vest, da je umrl v Rimu bogat prelat, ki je bil zelo znan med občinstvom. V testamentu je skoraj vse zapustil svojim sorodnikom. V posebnem kodieilu pa 5000 frankov družbi Giordano Bruno, ki je izrazito protiklerikalna in deluje tudi proti klerikalizmu. Vsi so mislili, da se je spomnil prelat v kodieilu papeža-reveža. Žrtev dvoboja. Pred štirimi leti je prišlo v Pragi med nadporočni-kom Sidorovičem in poročnikom Klatzem do nekega prerekanja. Polkovnik je nato Sidoroviču ukazal, da se mora biti s Klatzem. V dvoboju je imel Sidorovič smolo; presekane so mu bile na desni roki kite in žile tako, da je roka popolnoma mrtva. Nadporočnik Sidorovič je bil nato z malim zneskom vpokojen. Vložil je proti vojnemu erarju odškodninsko tožbo, ki pa je bila pri vseh instancah odbita. Nedavno je vložil pri okrožni sodni j i v Mariboru proti bivšemu svojemu polkovniku, general-majorju Gospodarzu, proti vojnemu zapovedniku baronu Czibulki in proti divizijskemu poveljniku Csanadv-ju, ki so ga prisilili v dvoboj, tožbo na plačilo bolniščnine v znesku 50.000 K, na plačilo stroškov za zdravljenje v znesku 2800 K in na plačilo letne rente v znesku 2544 K. Tudi ta tožba je bila pri vseh instancah odbita. Res lepe razmere! Človeka prisilijo, da se tepe za prazen nič; ko se v dvoboju tako pohabi, da ni za nobeno reč na svetu, mu pa vržejo par kronic. * Kaka bo zima? Neki pariški meteorolog trdi, da so najhuje zime onih let, katerih število končuje na »9«. Leta 959 po Kr. r. je zamrznil severni del Jadranskega morja. Leta 1189 je bilo silno veliko snega. Leta 1209 je radi tega mnogo živine poginilo. L. 1269 je bilo morje nad Dansko in Norveško zamrzneno več mesecev tako, da so se sem in tja vozili na saneh. Na Angleškem je bila leta 1339 tako ostra zima, da je mnogo ljudi umrlo od lakote. L. 1409 je bila zamrznjena Donava od izvira do izliva v Črno morje. L. 1469 so pozeble trte na Francoskem. Na Francoskem, v Švici in Gornji Italiji je leta 1609 vladala tako ostra zima, da so morali segreti hleb, preden so ga jedli. Leta 1639 je bila luka v Marsilji zamrznjena daleč v morje. Leta 1669 je bila najdalja in najostreja zima r.a Francoskem. Cena živilom je tako poskočila, da je v mnogih krajih bila lakota. Leta 1709 je bila tudi huda zima. Zemlja je bila zamrznjena se-ženj na globoko, a severna morja so bila zamrznjena nekoliko milj od kopnega. Na tisoče divjačine je pri-bežalo iz gozdov v vasi, da si poišče zavetja. Ptice so po leti zmrzavale. V letih 1729,1749 in 1769 so bili vsi potoki in reke na Francoskem nekoliko tednov zamrznjene in veči del sadja je vzel silni mraz. V 1. 1799 iu j 1829 je bila na Francoskem tudi ostra zima. Lakota je bila na več krajih, tako je bila dolga zima tudi leta 1879 in 1809. Potemtakem trdi } metereolog, da bo tudi letošnja zima huda. leieionsKo h orzojovno poročno. m Madžari delajo dolgove. Dunaj, 15. novembra. »Sonn- u. Montagsrevue« javlja, da namerava madžarska vlada najeti v Parizu posojilo v znesku 500 milijonov kron« Krona ni voljna popuščati. Dunaj. 15. novembra. Ministra Kossuth in Andrassv sta se vrnila iz cesarskega dvorca v skrajno depri-miranem razpoloženju. Kossuth se je napram žurnalistom izrazil, da se je pri avdijenci prepričal, da vladar za nobeno ceno neče izpolniti madžarskih zahtev. Grof Andrassv je pripomnil, da je situacija za Madžare sedaj skrajno obupna. Ogrska kriza. Dunaj. 15. novembra. Cesar je včeraj sprejel ogrskega ministrskega predsednika dr. Wekerla, ki ga je obvestil, da je večina parlamenta pripravljena nadaljevati pogajanja s krono. Danes dopoldne je sprejel cesar Kossutha, popoldne pa grofa Andrassvja in grofa Aladarja Zi-chyja. Razpustitev ogrskega parlamenta. Dunaj, 15. novembra. Zatrjuje se, da je vladar v celoti sprejel predloge ministrskega predsednika dr. \Yekerla. Vlada bo meseca decembra razpustila državni zbor. Nove volitve se bodo vršile meseca februarja. Rekonstrukcija ministrstva. Praga, 15. novembra. Tukajšnji češki kakor nemški listi napovedujejo skorajšno rekonstrukcijo ministrstva. »Narodni Listy« zatrjujejo, da pride na krmilo provizorično prehodno ministrstvo, čegar naloga bo, da spravi pod streho proračunski provizorij in skliče na kratko zasedanje češki deželni zbor. Ko ta dela izvrši, napravi prostor definitivnemu ministrstvu, v katerem bo minister notranjih zadev sedanji naučni minister grof Stiirghk. »Prager Tag-blatt« piše, da bo grof Stiirghk naslednik barona Bienertha. Shod mladočeške stranke. Praga, 15. novembra. Včeraj je imel tu zborovanje širši izvrševal-ni očbor mladočeške stranke, na katerem je poročal poslanec dr. Kramar o političnem položaju. Razprave na zbCrovanju so bile proglašene za zaupne. Zborovalci so končno sprejeli resolucijo, v kateri se izraža zaupanje dr. Kramaru in češkemu klubu ter izreka priznanje postopanju in politični taktiki »Slovanske Enote«. Razgnan shod. Praga, 15. novembra. Narodno socijalna stranka je priredila včeraj na Zofinu protestni shod proti sankciji takozvanih »nemških obrambnih zakonov«. Prvi je govoril poslanec Fresl. Ker je vehementno napadal vlado, je policijski zastopnik shod razpustil ter dal izprazniti dvorano. Zborovalci so nato šli v sprevodu po mestu. Pred muzejem kraljestva češkega se je množica ustavila. Poslanec Fresl je stopil na stopnice ter imel plamteč politčen govor. Množica je krenila nazaj. Prišedši na Va-clavski trg, ji je prišla nasproti številna policija, ki je ljudi razgnala. »Srbsko planinsko društvo«. Belgrad, 15. novembra. Včeraj je bil tu v prostorih »Klasne loterije« ustanovni občni zbor »Srbskega planinskega društva«. Udeležilo se ga je izredno mnogo prijateljev turisti ke in narave. Tudi ženstvo je bilo zastopano. Za predsednika »Srbskega planinskega društva« je bil izvoljen minister notranjih del 2 u j o -v i č. Atentati z bombam!. London, 15. novembra. Iz Ah-madabada v Indiji brzojavljajo: Ko se je včeraj peljal v kočiji po mestu podkralj Earl of Minto, je nekdo vrgel pod voz bombo, ki se je razpočila. Podkralju se ni zgodilo ničesar. V bližini so našli nekega mladeniča, ki mu je bomba odtrgala obe roki. Poleg njega je ležala še druga bomba, ki je bila napolnjena z melinitom. Buenos Aires, 15. novembra. Pod voz policijskega prefekta je vrgel neki neznanec bombo, ki je eksplodirala ter razstrelila voz na koščke. Prefekt in njegov spremljevalec sta bila tako poškodovana, da sta skoro nato umrla. Atentator, ki je najbrže Rus, se je nato ustrelil v glavo, a se ni smrtno zadel. Nesreča v rudokopu. New York, 15. novembra. V Fherrvju v državi Illinois se je pri-godila strašna nesreča, V rovu St. Pavelske družbe so se vneli plim. Štiristo delavcev je ponesrečilo. Ponesrečenci so večinoma Avstrijci in Italijani. Novi maki trgovinski minister. Pctrograd, 15. novembra. Kot naslednik Timirazeva je imenovan za trgovinskega ministra ravnatelj državne banke TtmaŠev DOllOr tok I Zdrav želodec imamo in nič nas ne tišči želodec, odkar rabimo isborne FeUerjerc kroglice s rabarbarom in znamko »Elzine kroglice«. Povemo Vam po izkušnji, poizkusite te tudi, uravnavajo telesno odvajanje in pospešujejo prebavo, 6 škadjic poitaiae prosto samo 4 krone. Izdelovalec samo lekarnar E. V. Fellcr v Stubici, Elizin trg št. 238 na Hrvaškem. Izpred sodiitn. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Zaradi plače sprla. Zidarja Miha Krašnja in Jožef Borštnar sta delala pri popravi neke hiše v Ljubljani. Po dokončanem delu sta se V veži sprla in stepla, ter je pri tem bil Borštnar na glavi lahko poškodovan. Da bi mu bil obdolženec nogo zlomil, se ni moglo dognati, ker je okvarjenec ravno hodil. Pač ga je pa kasneje videla neka priča popolnoma pijanega ob nekem zidu sloneti in ni izključeno, da si je Borštnar pri padcu nogo sam pokvaril. Krašnja je bil na en teden zapora obsojen. Kolo prodal. Tukajšna tvrdka Jax je prodala 250 K vredno kolo Francu Nedelko, sedaj mehaniku v Kapfenbergu, ko je še služil pri 27. pešpolku v Ljubljani za orožnega mojstra. Pogodba se je glasila, da bi bil moral v 6 mesečnih obrokih kolo plačati, do plačila pa si pridrži tvrdka lastninsko pravico. To je pa bilo Xedelku deveta briga, kajti on je kolo prodal za 104 K, ne da bi bil od tega tvrd k i kaj dal na račun. Sodišče ga je na 2 meseca ječe obsodilo. Udarec z vilami. Delavec Franc Zupančič delavec v Šmartnem se je za šalo ruval s precej pijanim delavcem Martinom derančičom. Ker je prvi udaril Jerančiča, tekel je ta domu po vile, a Zupančič mu jih je strgal z rok in ga držajem tako po ustih udaril, da mu je zbil zob in podaljšek zobno alveole. Obsojen je bil na 5 tednov ječe. proti Škatljica 40 vin. Po vseh lekarnah. 1230 Hofeoroioilčno poročilo. Višina nad merjen 306'2. Srednji zračni tlak 736*0 na. }= C as g opazo-c vanj a Stanje barometra v mm 2« Vetrovi i Nebo 13. 2 pop. I 7265 „ I 9. zv 727 8 14. 7. zj. I 729 3 110 m. zahodi oblačno 105 s!, zahodi 74 brezvetr. w 15. 2. pop. 728 7 9. zv. 729 3 10 3 7 4 si. svzhod 7. zj. 729'i 72 brezvetr. dež m< gla Srednja predvčerajšnja temperatura 7 7\ norm 41° in včerajšnja 8*4°, norm 3 9\ Padavina v 24 urah 00 mm in 172 mm. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nas iskreno ljubljeni soprog, oz. oče, brat in stric, gospod Franc Prešeren sodni sluga v pok. v soboto, 13. novembra t. 1. ob 3/412 opoldne v starosti 72 let po daljšem bolehanju preminil. Pogreb predragega očeta se vrši v pondeljek, 15. novembra t. 1. ob polu 4. popoldne iz hiše žalosti v Radovljici na ondotno pokopališče. V Radovljici, 15. novem. 1909. Žalujoči ostali. Mesto posebnih obvestil. Zahvala. Ob prebridki izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata in strica, gospoda franca Kožica c. kr. orožniškega straž mojstra v pokoju se izreka srčna zahvala blagorodnemu gospodu Hribarju, župniku v St. Go-tardu za obilne obiske in tolažbo v zadnjih dnen življenja, gg. c. kr. orožnikom na Trojanah in Motniku, g. Jak. Groharju, g. Fr. Konšeku, kraj-nemu šolskemu nadzorniku, g. Jak. Tomanu na Trojanah in vsem drugim, ki so nepozabnega pokojnika spremili k zadnjemu počitku. Srčna hvala Vam. Št. Gotard, 12. novembra 1909. 4228 Žalujoči ostali. Gostilna ▼ LJablJaai, m 4a takoj s alfo v/ salon. Več se izve pismeno pod $00" oa uprav. »Slov. Naroda. 4229 1 špecerijske in delikatesne stroke, zmožen slovenskega, italijanskega in nem škega jezika, iiČO sluftbo. 4222 Ponudbe na upravniŠtvo »SI« v. Naroda« pod »pomočnik Štev. 1TU. lito 80 pod zelo ugodnimi pogoji • v mannfaktnrist kot vodilna moč, v manufakturni stroki res prav dob. o izvežban. — Nastop službe najpozneje 1. januarja 1910. Naslov pove upravni^tvo »Slovenskega Naroda«. 4188 Veliko presenečenje! 75.000 parov čevljev. 4227 4 pari čevljev za samo 9 K. Ker je več velikih tvornic ustavilo plačila, so mi poverili, Ja velik oddelek čevljev še daleč pod izdelovalnimi stroški spravim v denar. Prodajam vsakomur 2 para moških, 2 para ženskih čevljev iz črnega aH rjavega usnja n kapicami, ga-loširane, za ztvezovanje, z močno zbitimi usnjenimi podplati, nainovejšn oblike. Za naročitev zadostuje dolgost. Vsi 4« pari Za Samo 9 K. Po povzetju razpošilja centralna razpošiljalnica čevljev J. Gelb, Novi Sandec št. 182. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Poslovodni za špecerijsko trgovino izvežban v občevanju s strankami, z dobrimi priporočili, M lito za takoj ali ob aovom loto. Ponudbe, ako mogoče s sliko na uprav. »Slovenskega Naroda« pod »Poslovodja ¥ mestu". 4183 Steckenpferd lilijno-mlečno milo Jfajboljk mit za kože in proti pegam! Dobiva se povsod! 954 ponudba. Posestnik, mesar in gostilničar v znanem zdravilišču se želi seznaniti in poročiti z gospodično ali vdovo. Na starost se ne ozira, potrebno je le, da je iz gostilničarskc ali mesarske rodbine. Pisma s slikami je poslati pod V,N 80" na upravniStvo .Slovenskega Naroda", ter se vrnejo po preteku osmih dni. 4226 Stroga tajnost zajamčena. J It iS 1E3EDE=m (3 ji 99 se takoj odda. Povpraša naj se pri gospe Asi Maverjevi ¥ Kranju. 4224 ^=H=IEH=IE 3[= u S 3,7/174. Naznanilo. 4225 V konkurzno maso Ferdinanda Trummlerja v Ljubljani spadajoče dosedaj še ne izterjane terjatve v skupnem znesku K 7605 77 se bodo brez jamstva mase za njih resničnost in izterljivost potom javne družbe proti takojšnjemu plačilu na roke oskrbnika mase g. dr. Ferdinanda Egarja, odvet* nika v Ljubljani, prodale pri tem sodišču soba šr 123 dne 19. novembra 1909 ob 10. dopoldne. C. kr. del tet Iionburznu sotfnilo v Ljubljani odi 111, dne 10. novembra 1909. Konkurzni komisar. Za s 1157 fino izdelane suknjo, kratki in dolgi kožuhi, moderne obleke od 24 K naprej, angleške obleke lastn. izdelka, posamezne hlače, fini deški plašči, krasni kostumi za dečke v/ velikanski izbiri. i * r * b Stalne, na vsakem predmeta označene cene. JBSBD1CB, uOFBDjSIO Velikanska zaloga blaga za naročila po meri. Podružnica: Razne prevode li nemščina v olovenSSIno aurknJarjev, pisem in dragih tiskovin oskrbi OOasO v tej stroki izvešbar, aradnik. Naslov v npravniitvn »Slov. ITarodV Doktor Ivan Oražen le odpotoval in ne ordinuje do 25- novembra t. L 4232 Qa==sip==ii===iF===if=====g) Proda se a proste roke ▼ Srađec-bega vasi hiša št. 5 z gospodarskim poslopjem, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, veže, 2 kleti, hleva, poda ter nekaj vrta. Leži ob glavni cesti proti Šrepanji vasi. Natančnejša pojasnila daje gospod Brieelj, pleskar, LJubljana, Dunajska Gesta IG, na dvorišču 4211 Stanovanjska hiša v Ljubljani dvonadstropna, z dvoriščem in dvema pro čeljema na ulico, z 10 stanovanji od 2 do 5 sob s pritiklinami, stanarina nosi brutto 4000 K. se zaradi rodbinskih razmer proda za 48.000 K in je od tega odšteti samo polovico. t Pojasnila daje samo kupcem naravnost, Križaf, t Kriievniški ulici štev. 2 v LJubljani. so?;* Zaradi pozne sezone prodajam moderne damske klobuke, trakove, svilo, nakit za klobuke, cvetlice, avbe za gledališče, sploh vse blago po znatno znižani ceni! Mnogobrojnoga obiska prosi Danes je izšel 1). zvezek Cena 20 vinarjev. Samo m odrasle!! Kaj pravi Hn Kritična razprava. L zvezek. Spisal Anonymus. Gena 30 vinarjev. Naroča se v tiskarni v Kranju ali pri nekaterih knjigotržcik 4207 Sv. Jafcoba trg 3, Bahovčeva hiša. Vinarska is pptta ii!f ima asproiiaf mnogo tisoč hektolitrov nafizbersiSjšdga med tem tudi nekaj sladkega a la 5.prOS9karraždanc, Berlin if*0 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, drž. žel.. Trst, c kr. drž. žel., Beljak, (čez PedrošČico), Celovec. I 32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. tO popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drl žel.. Trst, c kr. drž. žel., Beljak, (čes Podrožico), Celovec 0*aa zveoer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez PodrošČico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin. 7°40 zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. IO ponool. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, dri. žel. Trst, e. kr. drž. žel., Beljak, juž. žel., (čes PodrošČico) Prago, Draždane, Berlin. is Liaellama (drftai 7*SO zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. aaOO popoldne« Osebni vlak v Kamnik. ■TO zvečer: Osebni vlak v Kamnik. Prihod v Liabljano (Jntne tsleznlca 7M2 zjutraj: Osebni vlak iz Berhna, Drafdan Prage, Beljaka, juž. žel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. 8*52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže- Toplic, Rudoifovega, Grosuplja. 11*23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina« Drafdan, Prage, Celovca, Beljaka, juž. Žel. čez Podrešč:co in Trbiž, Gorice, dtž. iel. Jesenic, Tržiča. 2*69 popoldne: Osebni vlak iz Kočevji Straže-Topiic, Rudoifovega, Grosuplja. 4.-I5 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, jui Žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podro žico), Gorice, drž. žel., Trsta c kr. drl žel., Jesenic, Tržiča. e*49 zveoor: Osebni vlak iz Berlina, Draž-dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podro ščico), Jesenic 8*42 zve6er: Osebni vlak iz Beljaka, jni žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čes PodrošČico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, dri. žel., Jesenic, Tržiča. 0*07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudoifovega, Grosuplja. »•OS ponool: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca. Beljaka (čez PodrošČico), Trsta, c kr. drž. žel.. Gorice, drž. žel., Jesenic Prihod v LJubljano (driavna ielezaloe) e*ae zjutraj: Osebni vlak iz sTasssdka. 10*00 dopoldne: Osebni vlak is Kasssssm OIO z vodar: Osebni vlak is K>m»iya Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednji evropejskem času. C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trsta Sprejema zavarovanja človeškega živ- j ljenja po najraznovrstnejših kombina-1 ^ cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. 12 »S r*«j 4MST P« velikosti drug« I banka v Pragi. - -ta kapitaUI« M,323.486'35 zavarovalnica nnao drsava Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. mm. itapnlk Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik Ras to PuitoilcmšeL MLF GD 31 62 8202