Liboje, december 1989 e *ei* llhele Leto 32 — številka 3 GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE-CELJE Ob prehodu v novo leto Približuje se novo leto. Istočasno se poslavljamo od starega leta, ki je bilo za nas in celotno gospodarstvo izredno težko. Številni politični pretresi v državi so se izredno negativno odražali tudi na gospodarskem področju. Inflacija je nenehno naraščala in dosegla v zadnjih mesecih iztekajočega se leta zastrašujoče višine. Z naraščajočo inflacijo se je poslabševala tudi naša likvidnostna situacija, ki nam je ob koncu leta največji problem v poslovanju. Z ukinitvijo menic so se razmere na področju poravnavanja dolgov izredno poslabšale. Kupci, ki so nam prej pošiljali menice, po njihovi ukinitvi enostavno nimajo denarja. Tako je prišlo do občutnega pomanjkanja denarja, medsebojni dolgovi se nenehno povečujejo. Ker nam kupci dolgujejo velike vsote denarja, se moramo mi za svoje potrebe posluževati izredno dragih posojil, na katere moramo plačevati visoke obresti. Likvidnostna situacija je trenutno vsekakor naš največji problem. Vendar ne edini. Vsi zaposleni vemo, da grafitni oddelek obratuje z dobrimi 30 % zmogljivostmi. V začetku oktobra nam je namreč naš sovlagatelj Tehno-Union iz Ljubljane sporočil, da ne more več prevzemati v celoti naše prizvodne kapacitete. Tako smo praktično prekinili uspešne poslovne odnose s tem podjetjem. V grafitnem oddelku smo zmanjšali število delavcev na vsega ll zaposlenih. Proizvodnjo smo zmanjšali od 35 ton na 7 - 10 ton mesečno. Sami smo začeli intenzivno raziskovati jugoslovanski trg, ki nam ga je 11 let obdeloval Tehno-Union. Že takoj v začetku smo se srečali s konkurenco vseh evropskih proizvajalcev grafitnih loncev. Toda pri tem smo se srečali tudi z veliko nelikvidnostjo jugoslovanskih livarn. Še tistih nekaj ton loncev, ki jih prodamo, nam ne plačajo v dogovorjenih rokih. Računamo sicer, da se bo stanje na tem področju izboljšalo, saj je samo od tega odvisen obstoj grafitne proizvodnje v Libojah. Pri vsej grafitni problematiki moram še posebej poudariti izredno nelojalno obnašanje našega sovlagatelja v grafit Tehno-Union iz Ljubljane, enako tudi tujega partnerja firmo Gundlach iz Zahodne Nemčije, ki mu je trenutko večji interes, da se prodaja grafita v Libojah ukine, saj bi na ta način dobil jugoslovansko tržišče za lonce iz svoje proizvodnje. Tretji večji udarec na naše letošnje poslovanje je zadnji ukrep SZDL Srbije o prekinitvi vseh gospodarskih odnosov z našo republiko. Težko je v tem trenutku reči, kaj bomo s tem izgubili. Zato naj zaradi boljše obveščenosti in boljšega razumevanja trenutnega stanja navedem nekaj osnovnih podatkov. V letu 1989 smo do 10. meseca prodali na področju SR Srbije # # # * * m m + * Srečno, uspešno, zdravo in zadovoljno novo leto 1990 ŽELIMO: VODSTVO DELOVNE ORGANIZACIJE, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE KIL, KRAJEVNA SKUPNOST LIBOJE, DPD SVOBODA LIBOJE <§> <$» <$> <0> <$> 14,5 % naših proizvodov od celotne proizvodnje. Od količin, ki jih prodamo na jugoslovanskem tržišču, znaša prodaja v SR Srbiji in Vojvodini skoraj 29 %. Na drugem mestu je SR Hrvatska s 27,5 % in Slovenija 24,7 %. Povedati je še potrebno, da smo v Srbijo veliko več prodajali v začetku leta, medtem ko je po ”Cankarjevem domu” prodaja že precej upadla. Od surovin kupujemo v Srbiji predvsem glino Šabac, za katero trenutno nimamo zadovoljivega nadomestila. Vendar nam je "Zorka” Šabac, od katere nabavljamo omejeno glino, javila, da bomo to surovino lahko tudi naprej nemoteno dobavljali pri njih. Postavlja se vprašanje, kje najti trg za izpad na področju Srbije, v kolikor bo bojkot ostal v veljavi. Vsi vemo, da je to samo izvoz na zahodna tržišča. Ta trg je tudi veliko stabilnejši od domačega in vzhodnega. Da bomo sposobni povečati našo prodajo na teh zahtevnih tržiščih, se bomo morali tudi v tovarni ustrezno organizirati. Predvsem sem mišljenja, da je naša proizvodnja predraga. Drugače rečeno, s številom zaposlenih (580) napravimo premalo. Izhod je torej v zmanjšanju števila zaposlenih. Ker pa to ni edini izhod, mora biti naša usmeritev v tem, da z istim številom delavcev napravimo več. To bomo dosegli samo s prerazporeditvijo neproduktivnih delavcev. Skratka, treba bo zmanjšati režijska dela in ukiniti tista, ki niso dovolj produktivna. Le tako bomo dosegli, da ne bo potrebno odpustiti nobenega delavca, razen seveda tistih, ki se ne bodo pridrževali skupno postavljenih norm, tako v disciplini kot pri delu. Koordinacijski odbor je že sprejel prve smernice, vendar jih na tem mestu ne bi navajal. Veliko vlogo v naši organiziranosti bosta nosila tudi sindikat in delavski svet podjetja. Samo s skupnimi napori nam bo uspelo, da bomo v prihodnje zvišali naš osebni standard, s katerim se v letošnjem letu zaradi vseh omenjenih težavne moremo pohvaliti. Ker smo se letos odločili, da ne bomo imeli skupnega zaključka leta, čeprav menim, da je družabna prireditev ob koncu leta koristna za celotni kolektiv, naj vam ob koncu tega članka zaželim veliko srečnih in zdravih dni v prihajajočem letu 1990. Enako želim vsem našim upokojencem ter vašim in njihovim družinam. Mitja Urisek k. jjk. JT' 'T' Organizacijski odbor mu je podelil posebno priznanje ”Z znanjem in inovacijami do podjetništva”. O.M. MEDOBČINSKA RAZSTAVA ŠTORE 89 ”Z ZNANJEM IN INOVACIJAMI DO PODJETNIŠTVA” 1 JOŽE AVSEC — še eno priznanje V Štorah je bila organizirana medobčinska razstava inovacij za leto 1989, katere se je udeležila tudi naša delovna organizacija s predstavitvijo inovacijskih dosežkov tov. Jožeta Avseca. ORGANIZACIJSKI ODMOR podel j u j e za uspešno sodelovanje na razstavi Oddelek za unikate in maloserijske izdelke v KIL Keramika je lep, topel pa tudi moden dodatek opremi domačega ali poslovnega okolja. Keramika izraža okus kupca pa tudi zelo primerna je za darilo ob vsaki priložnosti, zato smo začeli razmišljati o organiziranju oddelka za unikate in maloserijske izdelke. Od prvih zamisli je ideja že v fazi razprave o idej no-organizacij ski obliki, ki bi naj obsegala naslednje sklope: 1. LOKACIJA 1. V prostoru št. 2 razvojnega oddelka (RIC) 2. V prostoru livarne II. (eno ali dve livarski mizi) 3. V prostoru slikarne (dve ali tri slikarske mize) 4. V prostoru loščilnice (ena ali dve brizgalni kabini oz. loščilska miza z dvema delavkama) 5. V prostoru pakirnice (eno delovno mesto) 2. PROIZVODNI PROGRAM Unikatni ali maloserijski izdelki se izdelu- jejo na predlog komerciale, ali so namenjeni za domači trg in tuji trg. Pobude izdelave lahko dajo tudi drugi predlagatelji. Predloge za izdelke prouči razvojna služba (kreator ali tehnolog) ali jih posreduje vodju oddelka ”UM” (unikatno in maloserijsko). Proizvodni program sestavljajo: 1. Na novo oblikovani izdelki, loščeni s standardnimi lošči 2. Standardni izdelki, pološčeni z novimi lošči in lošči nestandardnih kombinacij 3. Modificirani izdelki Schiitzove keramike 4. Izdelki, ki se izdelujejo na predlog posameznikov iz podjetja in izven njega 5. Slikarniški izdelki z dodatki v skupni reprezentančni embalaži 6. Razno glede na predloge 3. MATERIALI Vsi predlogi idejne rešitve, serije ali unikatnega izdelka lahko temeljijo na razpoložljivih materialih (frita, glazura, pigment, barva) in direktnih navodilih predlagateljev idej preko vodje neposrednemu izvajalcu. 4. OZNAKA IZDELKOV I. Izdelki se označujejo z oznako ”KIL-UM” (kot blagovna znamka) 2. Izdelki, ki se izdelujejo za testiranje trga in so predvideni, za velikoserijsko proizvodnjo, ne smejo na trg z oznako ”KIL-UM” 3. Po potrebi oziroma dogovoru se označijo še s serijsko številko 5. KAKOVOST 1. Izdelujejo se samo izdelki visoke kakovosti z oblikovnega, dekorativnega in odpremnega vidika 2. Vsi izdelki morajo popolnoma zadovoljevati postavljene normative kakovosti 6. EMBALAŽA Uporabljati zelo kvalitetno embalažo z oznakami blagovne znamke. 7. CENA IZDELKA Izdelki morajo biti najmanj za dva cenovna razreda višji od ostale keramike. 8. NAGRAJEVANJE L Idejne rešitve — predlogi se posebej stimulativno nagrajujejo v določenem razmerju z vrednostjo prodanega izdelka ali kompleta 2. Izvajalci nalog v posameznih oddelkih bi morali biti posebej ali dodatno nagrajevani v času, ko bi izvajali naloge po programu ”UM” 9. ORGANIZACIJSKA SHEMA IN POTREBNI KADRI 1. Vodja "oblikovalec-tehnolog” 2. Modelar 3. Livar-retušer 4. Strugar-retušer 5. Loščilec 6. Slikar 7. Razvrščanje in pakiranje Organizacijsko bi oddelek ”UM” bil v DE Keramiki, s tem, da so delavci razporejeni po oddelkih, v katerih izvajajo naloge. Ustanovili bi samo delovno mesto ”vodje oddelka UM”, na katero pa bi prerazporedili že zaposlenega delavca. To, kar je tu opisano in predlagano, še ni zaključeno, zato želimo spodbuditi tudi vse zaposlene, da dajete pobude in rešitve k postavljenemu cilju, da iz našega proizvodnega programa ponudimo kupcem tudi izdelke, ki jih ni mogoče kupiti drugje, ter izdelke, ki bodo zanimivi za tisto populacijo, ki si lahko kupijo izdelke visoke mode, izjemnega estetskega videza, v posebni embalaži, z morebitnimi darilnimi dodatki drugih proizvajalcev in seveda za višjo ceno. O.M. Disciplinski ukrepi Od zadnjega poročanja v 2. letošnji številki Keramika so disciplinski organi obravnavali 19 disciplinskih primerov. Izrečeni so bili naslednji disciplinski ukrepi: 1. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, ki se pogojno odloži za dobo 1 leta — delavcu Ediju KRIŽNIKU, ker je prišel v DO in bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola (disc. ukrep izrekel delavski svet) 2. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, ki se pogojno odloži za dobo 6 mesecev — delavcu Marjanu ZUPANCU zaradi neopravičenega izostanka z dela — delavcu Feliksu KRAJNCU zaradi nevestnega dela in povzročene škode — delavcu Vladu DRAKŠIČU zaradi neopravičenega izostanka z dela — delavcu Mitji PLANINŠKU, ker je neopravičeno zapustil delovno mesto in DO med delovnim časom Hranilnica Dne 26. 9. 1989 smo na DS sprejeli odločitev o organiziranju lastne hranilnice z zasledovanjem ciljev: izboljšanje poslovanja oz. ohranjanja likvidnosti in realne vrednosti denarja varčevalcem. Hranilnica je organizirana na blagajni s posebno računalniško obdelavo in posluje vsak delovni dan od 10. do 13. ure. Član hranilnice je lahko vsak delavec, upokojenec ali občan. Včlanitev za delavca KIL je zelo enostavna, saj ni potrebno drugega, kot da na posebnem obrazcu, ki ga prejmete pri delovodju, izrazite svojo voljo, koliko osebnega dohodka se vam preknjiži na hranilnico. Možno se je odločiti za celotni OD ali del, in to 50 % ali 80 %. Hranilne vloge se vodijo pod matično številko delavca tako, da tudi s številko ne bi smelo biti problema. Da ne bi imeli problemov oz. skrbi s hranilnimi knjižnicami, tudi teh ni, ampak dobite na blagajni računalniški izpis "POTRDILO O KNJIŽBI”, iz katerega je razviden datum, čas, stanje denarja pred izpisom, polog ali dvig in trenutno stanje denarja v hranilnici. Tudi nobenih posebnih položnih ali dvižnih listov ni potrebno pisati, ampak poveste svoje zahteve blagajničarki, ki jih vnese v računalnik. Potrebno je le podpisati POTRDILO O VKNJIŽBI, katerega en izvod (original) obdrži blagajna, drugega (kopijo) pa prejme vlagatelj-član hranilnice. — delavcu Branku FELDINU, ker je neopravičeno zapustil delovno mesto in DO med delovnim časom in neopravičeno izostal z dela 3. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, ki se pogojno odloži za dobo 3 mesecev — delavcu Jožetu HRVATINU, ker je neopravičeno zapustil delovno mesto in DO med delovnim časom 4. JAVNI OPOMIN — delavcu Francu KOVAČU, ker je neopravičeno izostal z dela — delavki Ani DERKEŠ zaradi neopravičenega izostanka z dela V enem primeru je disciplinska komisija izrekla delavcu disciplinski ukrep OPOMIN, v 6 primerih pa je delavcem poleg izrečenega disciplinskega ukrepa naložila še obveznost plačila pavšalne odškodnine. V 9 primerih pa odločbe disciplinske komisije še niso pravnomočne, zato o njih kaj več v naslednjem Keramiku. Kadrovsko-splošna služba Za upokojence in druge občane je postopek isti, le ob prvem vpisu se podpiše pristopna izjava in določi številka vloge. Hranilne vloge so na vpogled. To pomeni, da lahko polagate ali dvigujete denar kadarkoli. Obresti se obračunajo enkrat mesečno po celotni revalorizacijski stopnji (R), kot je objavljena. Obrestna mera se spreminja v enakem časovnem zaporedju, kot to objavlja Narodna banka Jugoslavije ali drug pristojni organ za stopnjo revalorizacije. Obrestuje se vsakodnevno stanje glavnice. Da pa je glavnica obrestovana, mora biti denar za nameravani dvig vsaj 5 dni na hranilnici. Glavnica oz. OD se lahko dviguje kadarkoli, torej tudi tisti ali naslednji dan, ko je izplačilo OD, vendar tisti del glavnice oz. OD, ki ne bo na hranilnici 5 dni, ne bo obrestovan. Keramična industrija Liboje jamči za hranilne vloge z vsem svojim premoženjem. Blagajniški maksimum je določen v višini 100 povprečnih OD delavcev KIL. Torej, če bo kdo varčeval za nakup kakšne dražje stvari, bo moral dan pred dvigovanjem večje vsote to najaviti blagajničarki zaradi dviga dovolj gotovine za izplačilo. Upam, da je poslovanje hranilnice dovolj jasno obrazloženo in da se boste odločili za pristop. Vabljeni vsi, ki želite svoj denar varčevati tako, da ohranjate realno vrednost denarja! VČLANITE SE V HRANILNICO KIL! O. M. Letovanje v sezoni 1989 in plan za leto 1990 Vsako leto v tem času pregledamo, kako smo letovali v tekočem letu in kakšni so obeti na tem področju za naslednje leto. Veliko je bilo lepega, pa tudi brez problemov ni šlo. Na začetku letovalne sezone so kar deževale prijave za morje in toplice. Kmalu se je pokazalo, da bo ta "luksuz” zelo drag in odjavilo se je 74 družin ali 27 %. Pa poglejmo, kje in koliko družin je letovalo v sezoni 1989: Kraj letovanja: letovalo število družin: MIHOLAŠČICA 21 , STINICA 22 UMAG, prikolice 21 BIJELA UVALA POREČ, prikolice 12 TERME ČATEŽ (hiše) 59 ROGLA, apartma 18 Skupaj v naših objektih: družin 153 ČERVAR APARTMANI (tuji objekti) 36 HOTELI PENZIONI (tuje kapacitete) 12 Skupaj: družina 201 Rezultat udeležbe letovanja je bil zadovoljiv. Večina letovalcev se je pohvalno vračala s počitnikovanja. Problem pa je nastal pri plačevanju in cenah storitev. Rast inflacije stopnje je bila tako visoka, da bo odplačevanje (obročno) poravnano šele 12. 1. 1990. V letu 1990 bomo letovali v istih krajih kot letos, samo najem apartmanov v Čer-varju bomo omejili na manjše število zaradi previsokih cen. Prijavnice za letovanje bodo izšle v januarju 1990. Način plačevanja bo ostal na 6 obrokov s tem, da bo prvi obrok 12. 2. 1990. KAKŠNE PA BODO CENE LETOVANJA? Ker je bila inflacijska stopnja v letu 1989 tako visoka, da je vnaprej nikakor nismo mogli določiti, smo se s turističnimi agencijami dogovorili, da bomo cene prikazali, v DEM v protidinarski vrednosti po srednjem kurzu na dan veljavnosti. Tako bi bile cene za sezono 1990 naslednje: CENE V TUJIH POČITNIŠKIH KAPACITETAH ČERVAR: najem, štiriposteljni apartma 83 DEM/1 dan HOTELI PENZIONI (cene za tiste kraje in hotele, kjer smo letovali v sezoni ’89) DUBROVNIK HOTEL PARK 30 $/osebo na dan HOTEL PLAKIR 58 $/osebo na dan POREČ HOTEL BERNARDIN 75/DEM osebo na dan HOTEL RIVIERA 64 DEM/osebo na dan PUNAT - KRK HOTEL COMPLEK 50 DEM/osebo na dan VIS ni cen, bo pa približno 45 DEM/osebo na dan PULA HOTEL PARK 57 DEM/osebo na dan V ceni so vračunane turistične takse, cena pa je za sezono (julij, avgust) Ker bodo cene letovanja v sezoni 1990 kar precej visoke, predlagam, da vsi, ki boste v ta namen vlagali (obročno), to storite tako, da vlagate obroke v hranilnico DO KIL. Na prijavnici (januarja) naj vsak napiše višino obroka. Vsi tisti, ki se v januarju ne boste mogli odločiti za kraj letovanja, pa boste letovali, navedite v prijavnici "namensko” vlaganje. Ko bodo prispele prijave, se bo šele videlo, za koliko dni bo letovanje v naših počitniških kapacitetah. V tujih kapacitetah bo letovanje po 7 in 14 dni. Začetek sezone je različen: MIHOLAŠČICA od 20. 6. do 10. 9. 1990 STINICA od 1. 7. do 20. 8. UMAG od 20. 6. do 10. 9. BIJELA UVALA od 20. 6. do 10. 9. TERME ČATEŽ od 1. 6. do 30. 9. (odprto celo leto) ROGLA odprto celo leto Drugi kraji: OTOKI od 10. 7. do 20. 9. DEM v protidinarski vred. 13 / 1 dan 10/1 dan 8 / 1 dan 22 / 1 dan (do 1. 3. 1990) 14 / 1 dan POREČ od 10. 7. do 31. 8. PULA od 10. 7. do 31. 8. ISTRA (na sploh) od 10. 7. do 31. 8. V času sezone so cene trajektnih zvez drugačne kot pred in po sezoni. V Miholaščici in Stinici bodo stanovanja na razpolago že za prvomajske praznike. Če pa kdo želi preživeti NOVO LETO v teh krajih, se lahko prijavi. Komisija za letovanje želi vsem tistim, ki se boste odločili za letovanje v sezoni 1990, SREČNO NOVO LETO in veliko sončnih dni na dopustu. B. A. Predstavljamo vam: IRENA HRVATIN -razvrščevalnica Ireno sem poklicala v pisarno, kjer je pogovor potekal bolj nemoteno. Pogovarjali sva se o njenem življenju in delu. Irena je bila rojena 9. maja 1951. leta v Labinu v Hrvatski, v številni družini. Oče je bil rudar, mati pa je skrbela za otroke in gospodinjila. Mladostna leta so Ireni minevala kakor vsakemu drugemu človeku. Ker je bila družina tako številna, ni bilo prilike, da bi se izšolala in si pridobila kakšno izobrazbo. Zaupala mi je, da se je družina velikokrat selila, zaradi boljšega zaslužka. Nazadnje so se ustalili v Sloveniji, v Libojah. V tovarni se je zaposlila šele leta 1969. Prej pa je bila gospodinjska pomočnica in varuhinja otrokom v premožnejši družini. Kot gospodinjska pomočnica je delala ves dan, redkokdaj je bila prosta, poleg tega pa je za svoje delo dobila izredno slabo plačo. V tovarni je našla svoje zadovoljst- Kraj in objekt MIHOLAŠČICA-STINICA MIHOLAŠČICA-STINICA UMAG-BIJELA UVALA TERME ČATEŽ ROGLA V tej ceni ni upoštevana turistična taksa. usluga v. stanovanje m. stanovanje prikolice hiša apartma vo, za razliko od prej, dela samo po osem ur in ima svoje pravice in dolžnosti. Sicer meni, da bi osebni dohodki lahko bili malo višji, saj tudi pogoji dela v Razvrščeval-nici niso najbolj ugodni-delavke so izpostavljene prepihu in raznim spremembam temperature. Na splošno pa je zadovoljna, saj si je tukaj našla tudi dobro prijateljico in veliko dobrih sodelavk, to pa ji tudi največ pomeni. V Libojah si je uredila dom in ustvarila družino. Ima dve prikupni hčerki, na kateri je zelo ponosna. Največja želja je, da bi se hčerki izšolali in si našli zaposlitev. Dokler bo zdrava in dokler bo po svojih močeh zmogla delati, bo pomagala svojima hčerkama, da si bosta uresničili svoje želje in hotenja, saj sama marsičesa v življenju ni mogla doseči in uresničiti. Za zaključek pogovora je povedala, da želi srečno, zdravo in uspešno leto 1990 vsem sodelavcem in bralcem Keramika. Srečno tudi tebi, Irena! Vanja Mavrek Delala je kot prodajalka, kot materialni in blagovni knjigovodja, zdaj opravlja dela in naloge stroškovnega knjigovodje. Moja sogovornica je že 22 let poročena in ima dva odrasla otroka, sina in hčerko. Stanujejo v Libojah, kjer so si zgradili hišo. Kljub obilici dela doma Marinka še najde čas za opravljanje raznih funkcij v DO in krajevni skupnosti. O svojem delu mi je povedala: ”Delo v sindikatu opravljam že kar nekaj let, najprej kot tajnica Konference, dve leti kot predsednica IO DSSS in zadnji mandat kot namestnica predsednika IO OOS KIL. Poleg tega sem še član Občinskega sindikalnega sveta Žalec in delegat Družbenopolitičnega zbora. Vse to mi poleg mojih obveznosti na delovnem mestu vzame kar precej časa, vendar v vsem tem času še nisem naletela na nerazumevanje pri vodilnih delavcih oz. svojih predpostavljenih, zato poleg svojega dela opravljam še delo funkcionarja brez večjih ovir. V času, kar delujem v sindikatu, sem si nabrala veliko dobrih in še več slabih izkušenj. Večkrat sem že obupala, da bi najra- je vse pustila, toda mine dan, dva, prespala sem jezo in življenje teče dalje. Zato menim, da ne bi smeli nekateri obupati že po prvem mandatu, po prvih težjih preizkušnjah. Glede delegatov po oddelkih sem mnenja, da bi morali opravljati svojo funkcijo bolj odgovorno, saj bi lahko vodje sindikalnih skupin z dobro organiziranostjo marsikateri problem in nejasnosti razrešili že v svoji sredini.” ”Kaj misliš o prenovi sindikata in njegovih nalogah?" "Teoretično je program dobro zastavljen, kako se bo v teh kriznih časih izvajal v praksi, pa je vprašanje, na katerega danes še ne bi znala odgovoriti. Menim pa, da bomo z dobrim delom, dobrim gospodarjenjem in medsebojnim zaupanjem premagali tudi krizo, ki je pred nami. In s takšnimi optimističnimi željami stopam v Novo leto 1990.” Ob zaključku razgovora Marinki vse najboljše za rojstni dan in SREČNO vsem, ki berejo naš Keramik in upajo v boljši jutri! Vanja Mavrek Mesec požarne varnosti 1989 Predstavljamo vam: MARINKA BALOH Sodelavke Marinke pravzaprav ni potrebno "na veliko” predstavljati, saj jo pozna vsak, ki je že nekaj časa v tovarni, kjer jo je možno videti pri organizaciji raznih sindikalnih prodaj, kulturnih prireditev in podobno. Na kratko bom uporabila izraz zanjo "dobri duh” sindikata, dobra in vzorna delavka. Rodila se je 31. 12. 1946 — ni naključje, da sem jo izbrala za ta pogovor. V družini so bile štiri sestre, oče in mati. Oče je bil rudar, mati pa je gospodinjila in vzgajala otroke. Po končani osnovni šoli se je Marinka odločila za poklic trgovke, ki ga je opravljala 12 let, potem pa se je zaradi bolezni prekvalificirala in je od leta 1971 zaposlena v Keramični industriji Liboje. Na področju varsta pred požarom je cela vrsta dejavnosti, ki jim moramo v prihodnjem obdobju posvetiti več pozornosti in jih kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja nenehno dopolnjevati. Zavedati se moramo, da na preventivnem področju ne bomo nikoli naredili vsega, da bi lahko bili brez bojazni prepričani o svojih sposobnostih in da ne bi moglo priti do nesreče. Če na hitro preletimo slovenski prostor, vidimo, da beležimo iz leta v leto katastrofalne požare, ki nas vse opozarjajo, da bodo le skupne akcije na tem področju zagotavljale varnost tako, da bomo še bolj širili protipožarno kulturo in povečevali gasilsko članstvo v naši delovni organizaciji. Ker se leto poslavlja, je prav, da poročamo o delu našega ind. gasilskega društva. Bilo je uspehov in neuspehov. Zadovoljni smo, da se v letošnjem letu ni prikazal RDEČI PETELIN ne v DO in ne v krajevni skupnosti. Naša želja je, da ne bi bilo potrebno nikoli v dvoboj z njim, saj vemo, da je dvoboj uspešen le z dobrim znanjem naših gasilcev. Posnetek s tekmovanja v oktobru 1989 Posnetek ob ogledu gasilskega doma — otroški vrtec Liboje, 1989. Tudi letos smo organizirati ogled našega gasilskega doma. Udeležili so se ga malčki otroškega vrtca Liboje. Otroci so z zanimanjem opazovati našo opremo ter radovedno spraševati, kaj pomeni posamezna naprava. V mesecu požarne varnosti smo organizi- Bistrica. Vaja je bila hitrostna in to v treh rali več vrst posameznih dejavnosti. Orga- ekipah. Na tem tekmovanju smo dosegli nizirali smo prijateljsko tekmovanje z dis- prvo mesto. ciplino odvzem vode s črpalko iz potoka Moram pa še omeniti, da kljub stabiliza- cijskemu času vodilni v podjetju niso bili gluhi za naše želje, čeprav so bile vezane na finančna sredstva, zato se jim v imenu IGD zahvaljujem za razumevanje. Zakaj sem to želel povedati? Zato, da se bomo še bolj zavedali naše dolžnosti, da vestno in budno čuvamo družbeno-naše premoženje. Ne smemo in ne moremo zanemariti tudi krajanov v naši bližnji okolici. Naša krajevna skupnost nima svojega gasilskega društva, čeprav bi ga nujno potrebovala. V mesecu požarne varnosti smo organizirali tudi poučevanje gasilskih troj, v celotni DO. Namen akcije je bil, da posamezniki spoznajo vso tehniko o gašenju, s katero trenutno razpolagamo. Poudarek je bil na gasilnih aparatih, ker jih imamo več vrst, to pa pomeni, da imamo tudi več vrst požarov. P.K. Upokojili so se: VREČIC VERA Vera se je rodila v številni družini na Hudinji pri Vitanju. Oče je bil borec Pohorskega bataljona, kasneje pa je bil na Dolenjskem ranjen v roko kot borec 14. divizije. Po končani vojni so dobili v najem zadružno zemljo, bili so samo najemniki, zato so 1963. leta kupili v Zagrebenu nad Libojami kmetijo. Vera se je zaposlila v EMU Celje, pozneje pa v rudniku Zabu-kovica. Po zaprtju rudnika je ostala štiri leta doma, 1970. leta pa se je zaposlila v naši tovarni. Delala je pri pečeh, po težki operaciji leta 1977 pa je opravljala delo žgalke pri nadglazurni peči. Tudi to delo je bilo prenaporno, zato je vse do letos rezala in lepila odlepke v slikami. Z delom je bila zadovoljna, imela je tudi razumevanje svojih sodelavk, prav zaradi tega ji je tudi bilo težko, ko je bila invalidsko upokojena. TOPLAK IVAN Ivan je po končani osnovni šoli 1947. leta obiskoval dve leti rudarsko šolo v Zabu-kovici, tretji letnik pa je opravil v Zagorju. Po služenju vojaškega roka se je 23. maja 1955 zaposlil v KIL. Leto in pol je delal na generatorju, potem pa je kot usposobljen rudar prevzel nadzor in izkop gline na Sončnem hribu in v Laškem. Tam so stanovali na neki kmetiji, le ob sobotah so se s kamionom, ki je prevažal glino, vračali domov. V tovarni je delal vsepovsod, razen v modelarni in strugami. 1960. leta je šel v politično šolo v Ljubljano, kjer je bil eno leto. Šola je bila celodnevna, stanoval je v Ljubljani, ob sobotah je prihajal domov. Po opravljeni šoli je postal oddelkovodja gmote. Takrat so v gmoti imeli še plavnico gline, ki so jo vozili iz Laškega in jo potem filtrirali. V enem tednu so lahko pripravili zalogo laške gline za cel mesec. V Samotnem oddelku so izdelovali "gantner-je” in ”knofe”, ki so bili potrebni za vlaganje krožnikov v štirioglate kapice in skled v okrogle Samotne kapice. Proizvodnja gmote je bila samo v proštom stare gmote, delati pa je bilo treba dve vrsti gmote, eno za stmgarno, drugo pa, ki je imela popolnoma različen sestav (kamenina), za livarno. Livarna je bila nad gmoto in s črpalko so črpali žliker v oddelek, kjer so ga iz čebra z žehtri vlivali v modele. Glazuro za kamenino so mleli surovo, medtem ko so za stmžno maso glazuro sami fritali. Za potrebe proizvodnje so bili dovolj trije bobni za mletje glazure, saj se je uporabljala večinoma le bela, zelenor-java in modra glazura. Ivanovo družbenopolitično udejstvovanje v podjetju je bilo vsestransko. Bil je sekretar zveze komunistov, predsednik poslovnega odbora, delavskega sveta, član OK ZKS, delegat republiške skupščine in štirinajst let je porotnik na sodišču. V Libojah je bil sekretar krajevne organizacije ZK, član odbora za elektrifikacijo Zabukovice, predsednik strelske družine, član odbora krajevne skupnosti in od leta 1980 predsednik sveta KS. Kot predsednik sveta KS z veseljem pomaga ob vsakem času vsem, ki se obrnejo nanj. Zadnje ča- se mora večkrat sam odločati o tem, kam naj razporedi denar, saj so sestanki večkrat nesklepčni, inflacija pa razvrednoti vsak dinar, če ga pravočasno ne investiraš. Tudi kritiki so prisotni, vendar kritizirajo svet KS največkrat tisti, ki sami ne storijo ničesar, zato se Ivan za takšne kritike ne zmeni kaj dosti. Ivan se zahvaljuje sadjarstvu Mirosan in Ingradu, posebej pa svojemu podjetju za vso pomoč, ki jo nudi krajevni skupnosti in želi, da bi kljub njegovemu odhodu v pokoj ostalo še naprej takšno. Zaključek planinskega leta Zopet je leto naokoli in prav je, da se ozremo nazaj na delo planinske sekcije in dogajanja okrog nje. Ne moremo se kdove kako pohvaliti z našim delom. Posamezni člani so se udeleževali akcij matičnega planinskega društva v Zabukovici, njegovih izletov in pohodov. Pri tem moramo pohvaliti našo članico Štefko, ki skrbi za obveščanje in se skrbno udeležuje skoraj vsake prireditve PD Za-bukovica. Naši člani pa so se množično udeležili pohoda po mejah krajevne skupnosti Liboje in edinega izleta, ki smo ga pripravili na Kriško goro. Tudi v letu, ki je pred nami, moramo ostati aktivni. Ta aktivnost se mora kazati predvsem v organiziranju izletov, morda s kakšnim predavanjem na planinsko temo, nikakor pa ne smemo pozabiti na pridobivanje novih članov. Skrbeti moramo, da delo na planinskem področju kljub težkim časom, v katerih živimo, ne bo zamrlo. Pa še nekaj prireditev, ki so v načrtu takoj po novem letu, v mesecu januarju: drugega januarja bo organiziran pohod iz Trbovelj na Kum. Sledi pohod na Osankarico, pa pohod Dramlje—Žiče, pohod Zdravju naproti na Goro Oljko itd. O točnih datumih se bomo informirali naknadno, s plakati na običajnih mestih pred vhodom v jedilnico. Poudariti velja, da so vsi ti pohodi v zimskih razmerah in je zato potrebna zimska oprema. Naj na koncu zaželim vsem članom sekcije, kakor tudi vsem ostalim članom kolektiva, obilo zdravja, osebne sreče, blaginje in miru ter varen korak v novem letu 1990. K.K. -¥■*-¥- Turistični dom pod streho! Pred leti smo na pobudo takratnega sveta KS pričeli graditi dom krajanov na Brnici. To pobudo je podprla tudi Keramična industrija in nam po svojih močeh finančno in materialno pomagala. S prostovoljnim delom smo pričeli z izkopi za temelje in z zidavo do prve plošče. Ta dela so bila opravljena na osnovi začasno izdelanega načrta. Približno dve leti je trajalo, da so bili dani pogoji za ulitje prve plošče. Sedanji sestav KS in skupščine KS pa je bil mnenja, da je potrebno izgradnjo doma nadaljevati in v ta namen imenoval režijski odbor ter za predsednika določil tov. Darka Šulerja. Režijski odbor je takoj pričel z delom, poskrbel je za nove načrte, pridobil lokacijsko in gradbeno dovoljen- je, s tem pa se je dom preimenoval v turistični dom. Na osnovi novega načrta je bilo potrebno podaljšati kletne prostore, tako, da je dobil objekt večjo tlorisno površino. S tem je bilo vse pripravljeno za nadaljnje delo. Najprej smo zgradili predvidene kletne prostore in podaljšek prve plošče. Ko je bilo to končano, pa nismo dali miru, nabavili smo potrebno opeko za zidavo do druge plošče in takoj pričeli delati. Vsa zidarska dela so prostovoljno opravili člani pevske sekcije in delno člani godbe DPD Svobode. Da se zidovje preko zime ne bi kvarilo, smo z raznimi dogovori in z velikim razumevanjem KIL našli skupen izhod in še pred zimo ulili drugo ploščo. V tem letu pa nam je uspelo spraviti dom pod streho. KS je imela razumevanje in je nabavila les za ostrešje. Tov. Zeme ga je sestavil in s pomočjo prostovoljcev postavil. Zelo na kratko je povedano, kako smo gradili dom, vendar pa je bilo vloženega veliko truda, saj se je pretežni del odvijal na prostovoljni bazi. V dosedanjo izgradnjo je bilo vloženih preko 2000 prostovoljnih ur, ki so jih izvrševali naši krajani. Omeniti moramo, da je tov. Ivan Toplak s svojima sinovoma in z nekaj člani prepleskal celotno ostrešje z beltopom. Upamo si trditi, da sta režijski odbor in turistična sekcija društva Svobode, na katerih ramenih je bila izgradnja, nadvse zadovoljna z uspehi. Za vse dosedanje uspehe se moramo zahvaliti za moralno in finančno pomoč Keramični industriji Liboje, Liku Liboje in Ferralitu iz Žalca. Na koncu želimo samo to, da z izgradnjo, čeprav v težkih časih nadaljujemo, tako da bi vsaj v dveh letih usposobili dom za obratovanje. Brez dvoma imamo tudi tovariše, ki na izgradnjo gledajo bolj z negodovanjem, prepričani pa smo, da se bomo ob snidenju, ko bo dom gotov, imeli lepo in razumeli, da smo objekt postavili za turistični napredek Liboj in za počitek ter razvedrilo našim delovnim ljudem. D. Š. Šestdeset let DPD Svobode Liboje citre- instrument, ki je danes v Libojah skoraj že pozabljen. Obletnice in prazniki so tudi prilika, da se dolgoletnim članom za njihovo nesebično delo podelijo priznanja. Predsednik ZKO Žalec tov. Jože Jančič je članom pevskega zbora podelil zlata, srebrna in bronasta Gallusova odličja, ki so jih prejeli: ZLATO ODLIČJE: L KOTAR Alojz 2. KOTAR Štefan 3. MARTINŠEK Stane 4. RUS Jože 5. VODOVNIK Rajko 6. VIPOTNIK Stane 7. ŽAGAR Mihael SREBRNO ODLIČJE: L AVSEC Jože 2. ČRETNIK Franc 3. GRUM Rudi 4. GORŠEK Vili 5. KVEDER Milan 6. LEDNIK Slavko 7. OŽIR Martin BRONASTO ODLIČJE: L MIRNIK Oto 2. NAPOTNIK Simon 3. OŽIR Stane 4. ŠIMONC Radovan Ob tej priliki so se člani pevskega zbora še posebej zahvalili svojemu pevovodji tov. Ivanu Gostečniku, ki pevski zbor vodi že polnih 31 let. Tudi mi upamo, da mu še ne bo kmalu zmanjkalo volje in moči. Predsednik DPD Svobode Liboje tov. Anton Mlinarič pa je podelil plakete društva za dolgoletno nesebično delo na kulturnem področju. Letošnje leto je bilo za DPD Svoboda Liboje še posebno svečano, saj smo proslavljali kar tri obletnice, in to: 55-letnico godbe na pihala, 60-letnico društva Svoboda in 60-letnico pevskega zbora. Godbeniki so svoj jubilej proslavljali že L oktobra, društvo in pevci pa so to prijetno dolžnost opravili 28. oktobra. V bogatem kulturnem programu, ki se je prepletal skozi zgodovino 60 let, so sodelovale vse sekcije društva, učenci OŠ Liboje in cicibani iz vrtca, ki so s svojo prisrčnostjo poslušalce še posebno navdušili. Našemu vabilu se je odzval danes že pokojni tov. Anton Vočko in zaigral na Prejeli so jih: ZLATE PLAKETE: 1. ŠULER Darko 2. JANČIČ Jože 3. OBLAK Marjan 4. GODLER Zorka 5. GOSTEČNIK Ivan 6. KERAMIČNA IND. LIBOJE 7. SADJARSTVO Mirosan SREBRNE PLAKETE: 1. ČRETNIK Jerica 2. ČRETNIK Franc 3. ČADEJ Milka 4. KUZMA Beri 5. BALOH Marinka 6. KS Liboje BRONASTE PLAKETE: L VODOVNIK Rajko 2. KOTLAR Alojz 3. GORENJAK Milan 4. ŠKD OŠ Liboje 5. VRTEC Liboje Društvo se je spomnilo tudi ljudi, ki so bili soustanovitelji društva Svobode in njegovi dolgoletni zvesti člani. Kot zahvalo za minulo delo so prejeli spominsko darilo, izdelek Keramične ind. Liboje. To so: OBLAK Viktor VOČKO Anton VIPOTNIK Marija KOTAR Alojz in KROFLIČ Jože Vsem dobitnikom priznanj in odličij še enkrat prisrčne čestitke. B. M. 4MMMF- -¥■-¥■ Libojski godbeniki so praznovali Tudi turobno nedeljsko vreme ni pokvarilo veselega razpoloženja godbenikov, ko so 1. 10. 1989 praznovali 55-letnico svojega delovanja. Po svečanem pozdravu so se v mali, vendar prijetni dvorani poslušalcem predstavili: Godba iz Zabukovice, pihalni orkester Tekstilne tovarne Prebold, Mladinski pihalni orkester glasbene šole Žalec, domačini in kot gostje — godba Eg-genberg iz Gradca. Koliko ljubezni je izlite v teh akordih, ki so polni dve uri navduševali poslušalce, vedo le fantje in dekleta, ki svoj prosti čas žrtvujejo za vaje in nastope. Jubilej pa ni praznovala samo godba, temveč tudi nekaj njihovih članov, ki so za aktivno dolgoletno delovanje prejeli Gallusova odličja. Bronasto Gallusovo odličje so prejeli: BALOH Franjo GRM Boris GRM Igor GORŠEK Zoran JANČIČ Jože ml. JANČIČ Vasilij KRK Matjaž MENČAK Alekdander SELČAN Oskar SREBOT Damjan Srebrno Gallusovo odličje so prejeli: BALOH Iztok ČATER Dušan ČRETNIK Dušan MARKO Martin RUS Tomislav SLADIČ Branko ŽELEZNIK Bogdan Zlato Gallusovo odličje je prejel LEDNIK Marko. Vsem dobitnikom odličij iskrene čestitke. Godbeniki so se s spominskim darilom pokrovitelja Keramične ind. Liboje zahvalili tudi tistim, ki so jim vsa ta leta pomagali, jih spodbujali ter finančno in materialno podpirali. To so: Keramična industrija Liboje Sadjarstvo Mirosan LIKO Liboje Kulturna skupnost in ZKO Žalec TILINGER Franjo GODLER Zorka PODLESNIK Marjan in CENCELJ Ivan, dolgoletna člana domače godbe _ Tov. CULK Martin in tov. FRECE Štefan st. oba člana godbe, ki je bila predhodnica današnje. Gospod SALTZER Franc, najstarejši član in ustanovitelj godbe Eggenberg Gospod GRIESSEL Alojz, kapelnik godbe Eggenberg. Godbeniki se zavedajo, da bi bilo brez te pomoči in podpore njihovo delovanje močno okrnjeno oz. bi bil njihov obstoj vprašljiv. Zato zaupanje opravičujejo z dobro kvaliteto igranja, kar so dokazali tudi letos na tekmovanju pihalnih orkestrov v Mengšu, ko so v drugi jakostni skupini osvojili srebrno plaketo. Naj za konec uporabim besede tov. Jančiča, ki pravi: ”Ko vam je najtežje, predajte se glasbi, ona tako čudovito pomirja in sprošča”. Poskusite! Pomaga, boste videli. B.M. * ”Vsaka vas — ima svoj glas” Tako se je imenovala javna radijska oddaja, ki sta jo 11. novembra 1989 pripravila Radio Ljubljana in DPD Svoboda Liboje. Ideja o takšni oddaji ni nova, saj so pogovori o njej potekali že pred dvema letoma, realizirana pa je bila letos, v času, ko društvo praznuje 60-letnico svojega delovanja. Glavni koordinator med Radiom Ljubljana in DPD Svobodo Liboje je bila tov. Majda Oblak, pri konceptu programa pa so sodelovali: tov. Vili Vodopivec, tov. Planinc, oba glasbena urednika Radia Ljubljana, Darko Šuler, Anton Mlinarič, Jože Jančič in Tanja Baloh, ki je pripravila tekstni del celotne oddaje in jo tudi povezovala. V programu so poleg godbe na pihala, tamburaškega zbora in pevskega zbora nastopili še: harmonikar Stane Lavrinc, pesnica — domačinka Zofija Gorjup, ki je ljubeznovo odstopila dve stoji pesmi, v kratkem, vendar duhovitem skeču so se predstavili člani dramske sekcije Slavko Lednik, Leonida Vodovnik in Stanko Vipotnik; cvetke iz kolektiva je povedala tov. Berta Šimonc, vesele anekdote iz življenja godbenikov pa Ivan Menčak. Za poslušalce pred radijskimi sprejemniki pa so predstavili: Krajevno skupnost — Martina Maček, Moški pevski zbor — Alojz Kotar, Tamburaško sekcijo - Jerica Čretnik, godbo na pihala - Jože Jančič in DPD Svobodo Liboje — Anton Mlinarič. Celoten program je potekal sproščeno, nezrežirano, predvsem pa v domačem li-bojskem narečju. Kljub manjšim spodrsljajem so bili predstavniki Radia Ljubljana zadovoljni z oddajo, nekoliko pa so bili razočarani nad slabo udeležbo občinstva v dvorani. Razočarani pa niso samo uredniki Radia Ljubljana, temveč tudi člani vseh sekcij, saj so v glavnem vse prireditve zelo slabo obiskane (razen revije domačih ansamblov, kjer je pretežni del poslušalcev iz drugih krajev). Ali je tehnika opravila svoje tudi na kulturnem področju, ali pa je to pomanjkanje časa ob vsakodnevnem pehanju za boljšim standardom? B.M. Proslava dneva republike Konferenca SZDL Liboje je 28. novembra 1989 s sodelovanjem šole Liboje in društva Svobode organizirala proslavo v počastitev dneva republike. Proslava je bila povezana s kulturnim programom, ki so ga izvajali učenci osnovne šole Liboje, moški pevski zbor Svobode Liboje in godba Svoboda Liboje. Pretežni del programa je dala osnovna šola Liboje, program pa so popestrili pevci in na koncu godbeniki. Program učencev osnovne šole je bil nadvse prisrčen in kvaliteten. Lepo je bilo opazovati, s kakim ponosom so prejemali cicibani osnovne šole Liboje rute in kape, saj so s tem stopili v pionirsko organizacijo, za kar jim čestitamo. Obisk proslave je bil zadovoljiv, menimo pa, da se moramo v bodoče bolj potruditi za kvaliteto programa, saj ta gotovo privlači obiskovalce. D. Š. m * * * Praznik domače glasbe v Libojah Predzadnja nedelja v novembru je že sedemnajsto leto rezervirana za revijo domačih ansamblov v Libojah. Kot vsako leto je bila tudi letos dvorana zasedena z ljubitelji dobre narodne glasbe. Letos je nastopilo le enajst ansamblov, saj so zaradi zadržanosti svoje sodelovanje zadnji hip odpovedali kar štirje ansambli. Tudi letošnjo revijo so otvorili libojski fanfaristi, nadaljevali pa: Ansambel Roberta Zupana, Vransko Ansambel Mladi prijatelji, Pesnica Ansambel Celjski instrumentalni kvintet Ansambel Gališki fantje Ansambel Podkrajški fantje Ansambel Šaleški fantje Ansambel Bratje iz Oplotnice Ansambel Braneta Klavžarja, Štore Ansambel Franci Zeme, Vojnik Ansambel Miro Klinc in gostje iz Avstrije ”LAchkuor orkessale”, ki so občinstvo s svojim humorjem še posebno navdušili. Poleg festivala v Ptuju in Števerjanu ter Lojtrce domačih je to največje prijateljsko srečanje ansamblov, kjer so si vsi enaki, vsi dobijo enaka priznanja, ločuje jih samo aplavz občinstva, ki je tudi njihova edina nagrada za sodelovanje. Da so libojske revije tako uspešne, gre zahvala vsem, ki so na kakršenkoli način priskočili na pomoč. Med prvimi naj omenim Keramično ind. Liboje - kot stalnega pokrovitelja, Sadjarstvo Mirosan, ZKO Žalec in nekatere delovne organizacije in zasebnike celjske regije. V imenu organizacijskega odbora vsem iskrena hvala. Pravijo, da glasba druži prijatelje. Da je temu res tako, so nastopajoči dokazali, ko so združeni zaigrali in zašeli himno OD CELJA DO ŽALCA. Obvestilo upokojencem! Upokojence obveščamo, da so se prispevki članarin za leto 1990 zvišali kot sledi: — članarina 100.000,— — godba 400.000,— din letno — VS Ljubljana še ni znano — Posmrtnina KIL se od L julija 1909 obračunava po revalorizacijski stopnji in je za vsak smrtni primer drugačna. Upokojence prosimo, da to spremembo upoštevajo in pri društvu upokojencev Liboje sproti poravnajo dolžne zneske. Društvo ima uradne ure vsak prvi ponedeljek v mesecu. Nadalje vas obveščamo, da bomo po novem letu pričeli s pobiranjem članarin 3. L do vključno 15. 1. 1990, razen sobote in nedelje. Ker smo tudi mi vezani na rok za odvajanje članarin in prispevkov vas prosimo, da svojo dolžnost opravite v navedenih dneh. Upravni odbor Kadrovske spremembe V letu 1989 so se v naši DO zaposlili: L BRECL Pavla - računovodska služba, 23. L 1989 2. UKŠIN Sebastjan - pakirnica, 23. 2. 1989 (za določen čas) 3. ZUPANC Dražan - loščilnica, 24. 2. 1989 (za določen čas) 4. JAKOVLJEVIČ Dragutin - predorna peč, L 3. 1989. (za določen čas) 5. ZIH Matjaž - pakirnica, L 3. 1989, (za določen čas) 6. ROTAR Marjan - predorna peč, 10. 3. 1989 (za določen čas) 7. KRSNIK Vladka — loščilnica, 27. 3. 1989 8. HORVAT Suzana — strugama, 1. 4. 1989 9. ŠTAMPAR Dušan — strugama, 1. 4. 1989 10. VOZLIČ Niel — skladišče gotovih izdelkov, 1. 4. 1989 11. KAJNIH Štefanija — strugama, 3. 4. 1989 12. KOZEL Marina — strugama, 17. 4. 1989 13. BAJC Martin — pakirnica, 4. 5. 1989 (za določen čas9 14. GOMINŠEK Milena, — loščilnica, 8. 5. 1989 15. TURNŠEK Tomislav — DE Grafit, 5. 5. 1989 16. GREGORC Mojca — kadrovsko-splošna služba, 9. 5. 1989 (za določen čas) 17. PODLESNIK Angela — livarna, 15. 5. 1989 (za določen čas) 18. FORŠTNER Franc — predorna peč, 25. 5. 1989 19. TOPOLOVEC Bojan — predorna peč, 14. 6. 1989 (za določen čas) 20. PERNOUŠEK Branko — predorna peč, 15. 6. 1989 21. JAGIČ Zvonimir — predorna peč, 20. 6. 1989 (za določen čas) 22. STAJNKO Boris — loščilnica, 5. 7. 1989 23. ROJC Albina — komercialna služba, 25. 7. 1989 (pripravnik, za določen čas) 24. PEČNIK Milena — razvrščevalnica, 1. 8. 1989 25. RUPNIK Branka — razvrščevalnica, 1. 9. 1989 26. VERDNIK Andreja — loščnilnica, 11. 9. 1989 (pripravnik, za določen čas) 27. JELAŠ Biljana — loščilnica, 2. 10. 1989 (za določen čas) 28. ČOKL Janez — tehnična služba, 2. 10. 1989 (pripravnik, za določen čas) 29. GRM Nataša — režija keramike, 2. 10. 1989 (pripravnik, za določen čas) 30. PRISTOVŠEK Urška — loščilnica, 2. 10. 1989 (pripravnik, za določen čas) 31. TETAJ Nushe — loščilnica, 3. 10. 1989 (za določen čas) 32. ZEUKOVIČ Tomislav — predorna peč, 2. 10. 1989 33. UMEK Drago — skladišče gotovih izdelkov, 6. 10. 1989 (za določen čas) 34. ELLERO Darja — loščilnica, 9. 10. 1989 35. PLANINŠEK Radovan — skladišče gotovih izdelkov, 9. 10. 1989 (za določen čas) 36. TANJA Goršek — razvrščevalnica, 9. 10. 1989 (za določen čas) 37. GORIŠEK Marjan — skladišče gotovih izdelkov, 9. 10. 1989 38. GOLEŠ Karmen — loščilnica, 9. 10. 1989 39. HRASTNIK Jasmina — pakirnica, 10. 10. 1989 (pripravnik, za določen čas) 40. POGAČAR Simona — razvrščevalnica, 10. 10. 1989 (za določen čas) 41. PEČOVNIK Karl — elektro delavnice, 12. 10. 1989 (pripravnik, za določen čas) DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: 1. BEŠKOVNIK Igor — predorna peč, 17. 1. 1989 (JLA) 2. GOMINŠEK Rajko — loščilnica, 17. L 1989 (JLA) 3. VODOVNIK Marija — strugama, 13. 2. 1989, predčasna upokojitev 4. KOLAR Jožef — delavnice, 13. 2. 1989, predčasna upokojitev 5. PAJTAK Frančiška — kadrovsko-splošna služba, 28. 2. 1989, starostna upokojitev 6. GLUHAK Gabrijela — stmgama, 13. 2. 1989, predčasna upokojitev 7. PODBORNIK Karolina — skladišče gotovih izdelkov, 28. 2. 1989, starostna upokojitev 8. GRM Marija — pakirnica, 15. 2. 1989, predčasna upokojitev 9. GUBERAC Ivan — predorna peč, 28. 2. 1989, disciplinski ukrep 10. MAČEK Martina — strugama, 12. 3. 1989, predčasna upokojitev 11. TEMNIK Jožefa — računovodska služba, 2. 3. 1989, predčasna upokojitev 12. GOTHE Cirila — računovodska služba, 1. 3. 1989, starostna upokojitev 13. GORŠEK Boris — predorna peč, 2. 4. 1989, izjava delavca 14. KUČER Tanja — tehnična služba, 14. 5. 1989, sporazumno 15. GAVRIČ Mileva — loščilnica, 17. 5. 1989, sporazumno 16. BREČKO Frančiška — livarna, 15. 5. 1989, invalidska upokojitev 17. MEHMETAJ Sherif - predorna peč, 15. 5. 1989, disciplinski ukrep 18. GORŠEK Elizabeta - skladišče gotovih izdelkov, 29. 6. 1989, starostna upokojitev 19. HLUPIČ Matjaž - predorna peč, 15. 6. 1989 (JLA) 20. FELICIJAN Franjo - loščilnica, 17. 6. 1989 (JLA) 21. ZEME Milena — loščnilnica, 12. 6. 1989, disciplinski ukrep 22. ŽAFRAN Anita - razvrščevalnica, 20. 7. 1989, v odpovednem roku 23. VOZLIČ Niel — skladišče gotovih izdelkov, 12. 7. 1989, disciplinski ukrep 24. HIRSCHBERGER Dušan - predorna peč, 30. 6. 1989, disciplinski ukrep 25. GERIČ Zora - razvrščevalnica, 31. 8. 1989, predčasna upokojitev 26. KURKO Ana - loščilnica, 31. 8. 1989, starostna upokojitev 27. ROM Zdenka — pakirnica, 31. 8. 1989, v odpovednem roku 28. ŠTAMPAR Dušan — stmgama, 13. 8. 1989, disciplinski ukrep 29. TRUPEJ Jožica — loščilnica, 31.7.1989, v odpovednem roku 30. TOPLAK Ivan — gmota, 16. 9. 1989, starostna upokojitev 31. OBLAK Nevenka - pakirnica, 17. 9. 1989, sporazumno 32. ZIH Matjaž - loščilnica, 24. 9. 1989, sporazumno 33. ČOBANOVIČ Miloje — predorna peč, 26. 9. 1989, sporazumno 34. KOKOL Rafael — predorna peč, 3. 10. 1989, sporazumno 35. VREČIČ Veronika — slikama, 15. 9. 1989, invalidska upokojitev V začetku decembra nas je bilo v tovarni skupaj zaposlenih 584, od tega 431 delavcev v DE Keramika, 12 delavcev v DE Grafit in 141 v Skupnosti strokovnih služb. Naša izobrazbena stmktura pa je naslednja: — 7 delavcev ima končano visoko šolo — 15 delavcev višjo šolo — 49 delavcev srednjo šolo — 6 delavcev nižjo srednjo šolo — 4 delavci so visoko kvalificirani — 128 delavcev je kvalificiranih — 50 delavcev je polkvalificiranih — 325 delavcev pa je nekvalificiranih Kadrovsko-splošna služba Umrli člani kolektiva Franc Rozman Petindvajsetega oktobra smo se na šem-petrskem pokopališču poslovili od našega upokojenca Franca. Franc Rozman je bil rojen leta 1919 v kmečki dmžini v Šempetru v Savinjski dolini. Po končani osnovni šoli je stopil v uk pri čevljarskem mojstm Škobernetu, kjer se je izučil čevljarske obrti. Kot čevljar je nekaj časa delal na svoje, zaradi skromnega zaslužka pa se je leta 1958 zaposlil v kolektivu Keramične industrije v Libojah, kot kurjač pri okroglih pečeh. Pri nas je delal do leta ’67, ko je bil invalidsko upokojen. Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata in starega ata FRANCA ROZMANA iz Dobrteše vasi se vam iskreno zahvaljujemo za finančno pomoč, podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. NJEGOVI: žena Frida, sin Franci in hčerka Ljubica z družinama Zahvala Ob izgubi dragega očeta Adolfa Tkavca, hvala sodelavcem slikarne, sodelavcem skupnih služb in oddelkovodjem za darovano cvetje ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hčerki Mari in Sonja ter žalujoči ostali MINERALE SPREMELJIVE SESTAVE IN DVOMLJIVE ČISTOČE PODVRŽE-MO SLABO DEFINIRANI TOPLOTNI OBDELAVI TOLIKO ČASA, DA NEZNANE REAKCIJE NE POTEČEJO DO KONCA. PRI TEM NASTALE NEHOMOGEN, NESTIHIOMETRIČEN MATERIAL POD IMENOM KERAMIKA ^ * + * * HUMOR — Protestiram! je rekel poraženi boksar po igri svojemu trenerju. — Ne nori, čisto zasluženo si izgubil. — Ni res, nasprotnik je bil podkupljen. — Podkupljen? Kako pa to veš? — Slišal sem njegovo ženo, ki mu je rekla: "Če ne zmagaš, ne boš dobil večerje!” Mož zaskrbljen svoji ženi: — Poslušaj, že dva tedna nekdo stoji pred vrati, ko grem iz pisarne. Ravno ko prečkam cesto, začne vpiti za mano: Rogono-sec, prevarani rogonosec! — Ampak dragi, saj veš, kako te ljubim, in ta norec nama ne more škoditi! Tako je mož pomirjen. Toda naslednjega večera, ko prihaja iz pisarne, zasliši za sabo isti glas: — Rogonosec! Prevarani rogonosec! in še ovaduh povrhu... Deček priteče na policijsko postajo. — Hitro, tovariš miličnik? Neka baraba hoče razbiti gobec mojemu očetu! Policaj stopi na ulico in zagleda dva moška, ki se divje pretepata. Obrne se k dečku: — Počakaj malo, da jih umirim in spravim narazen. In kateri je tvoj oče? — Saj! Ravno tega ne vem. Zato se tudi pretepata! Na bregu potočka, ki teče skozi vas, sedi ribič. Tujec ga opazuje pri ribarjenju. Mimo pride pogrebni sprevod in ribič se odkrije in položi klobuk poleg sebe. Ko je sprevod mimo, se spet pokrije. Tujec meni: "Toliko pietete pa dandanes vidiš le redkokje.” Nato ribič: "No ja, konec koncev sva bila pa le več kot 26 let poročena!” — Taksi, taksi... Prosim, hitro na letališče. Avion gre čez deset minut... — Tako hitro pa ne bova prišla. Avion bo odletel brez vas... — Dvomim. Sem namreč pilot! Kmet je za svoje krave kupil novega mladega bika. "Lahko pa ostaneš pri svojih kravah,” je rekel kmet staremu biku. Mladi bik se je takoj spravil nad krave, stari pa ga je, pihajoč od jeze, brcnil. "Nehaj," mu je rekel kmet, "ti si prestar za to!” "Vem,” je rekel stari bik, "ampak pokažem mu pa lahko, da nisem krava.” — Danes pa prosim kar se da pazljivo, reče inštruktor bodočemu vozniku. Do zdaj ste povozili že štiri ljudi. In koliko jih lahko po pravilih? Vroče avgustovsko sonce neusmiljeno pripeka. Po hribu navzgor se z muko prebija kmet s konjem in vozom. Ko le pride na vrh, vzame robec in se dolgo briše. — "Zlomka! Še nikoli v življenju mi ni bilo tako vroče.” — "Meni tudi ne!” pravi konj. — "Kaj?” se začudi kmet. "Še nikoli nisem slišal konja govoriti!” — "Tudi jaz ne!” pravi konj. — "Kaj?” se začudi kmet. Še nikoli nisem slišal konja govoriti! — "Tudi jaz ne!” pravi voz... Francelj ima težave. Kadar pride pozno ponoči domov in smrdi po alkoholu, mu žena ne odpre vrat. Prijatelj pri omizju ga pouči, naj vedno poje malo gorgonzole, potem nihče ne bo opazil, da je kaj pil. Rečeno — storjeno! Pozno ponoči se Francelj vrne domov in kot ukazano, dihne skozi ključavnico. Znotraj zakliče žena: "Francelj, goljufaš, obrni se!” — Kaj pa delaš na moji hruški, prekleti mule?! — Nnnnnič... Ena kruška je padla z drevesa, pa sem jo nesel gor. — Doktor, moj sin dela potičke iz mivke. Je z njim kaj narobe? — Sploh ne, to je povsem normalno. — No, vidite, njegova žena pa ravno zaradi tega zahteva ločitev! Butalec gleda narobe obrnjeno vazo. — Poglej, poglej osle, pozabili so narediti odprtino. Potem vazo obrne. — Prav zares so osli! Tudi dno so pozabili narediti! Cene se vrne iz službe in položi kuverto s plačo na mizo. Njegova žena natančno prešteje denar in pravi: "Manjka 100 din, ljubček!” "Naj ti pojasnim, draga,” zajeclja Cene. "Predvčerajšnjim je bila v naši tovarni močna eksplozija...” "No, in?” "Hja, odtegnili so mi čas, ko sem bil v zraku!” Rezka se spove svojih grehov. Župnik jo posluša in jo nato resno pokara: "Ali veš, kaj bi ti s svojimi grehi zaslužila?” "Vem,” zardi Rezka, "ampak tega ne delam zaradi denarja." Teta Erna je prišla na obisk. Mama jo je vprašala, kaj bi rada jedla. "Oh, ne skrbi, jaz pojem vse,” je rekla teta Erna. Ko je to slišala Metka, je v strahu vprašala: "Mama, kaj bo pa za nas, če bo teta Erna vse pojedla?” Med prijateljicama: "Imam dva zdravnika: starejšega in mlajšega.” "Zakaj pa dva?” "Če sem bolna, grem k starejšemu, ko mi pa kaj manjka, grem k mlajšemu.” "Že celo večnost vas nisem videl!” pravi Bobi znanki. "Veste, spodrsnilo mi je na bananinem olupku in sem tri tedne ležala.” "Strašno,” se zgraža Bobi, "toliko časa vas ni nihče pobral?” — Brett besed Izdaja: Keramična industrija Liboje. Ureja: Odbor za Informacije. Odgovorni urednik: Majda Oblak. Izhaja, štirikrat letno. Telefon: 063/776-311. Tisk REK DO Tiskarna Titovo Velenje. Naklada 950 izvodov. ueije - sKiaaisce D-Per NAGRADNA KRIŽAN 249/1989 OhSal KAOiMM-" MitultlofS TA-LW jfe (j f(to 'Wf SLAP LETALO HBIAaMfr wot?u RiSVft- LewHto j Me (ZWAW, MiRStA tosro^RD, OT.Kj' večetiut TiR-EUt-E til ALUMiRli ►Pilo RiMSfto WE6i?e Peitoii- MidA OARiccč o^aitoifot IdiUAR-' V-Lllb U-AANJ VttliVL ■SAMRidt. Let, ftli STREHA —x: y.v -iH - "t,' ht-Vl »V čss-Ajft HIB til PhAc A S.TA0 i M slov/w M L LElKIti) 'Me kAVAltc foMBT tA tJfvETb fto/idA MReZR- VtVA PLAiriw, OPORKA H ElEkTPOT. PeLAvfR V tivAuli Vw 1119900923, Vi K C0BIS6 e ODiidJevJ OTOIL IUJ? UW VRSTA VIHA 3ftOez 5L03 toToPM- XAOo»J "^šr^fxA PRift-loLi roVAP^AV RJhtoic REKi PmhcčIA na4 PrtJTO Reč RtenPoUA lH»t>ueJ HAv' 'RAL oiU)V3e toneč-|to?N VtoMČ JLMSlLt SO- VRMO VLAVAticV MlVALD AnTofJ TORI LEtoJitie PRi OpATičft' t-VoA KRMIAA PTiZE 16. Ulec RdM-fc ?Ri Reb FRFIRm-Vnot NEbfcA sR^euto TA MU TA PuAT V iIRTOt C-gPČt »el ■^AnoVAiUi AnToA PEV-RtitA PtitoM/A TA „ d,»jroTf PeTCR. en.fgu AuDiteT oiretc. U SA MiAlCtll zZtSoa UGANKARSKI SLOVARČEK CAINE MICHAEL - angl. film. igralec ARNO — reka, ki teče skozi Firence NAT - perje pri repi ALA — krilo pri starorimski legiji ALKAN - vrsta nasičenega ogljikovodika OLE — vzklik na bikoborbah ANET CLAUDE - francoski pisatelj (ARIANA) IRIS — očesna roženica EBONIT — vrsta umetne mase za elektroniko ANK — starorimski cesar REŠITVE ODDAJTE DO 20. L 1990