PRIMORSKI DNEVNIK
StSaSKi^ KCena*100:rirE
Leto XXX. Št. 25 (8731)
TRST, sreda, 30. januarja 1974'
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Sestanek gospodarske «trojke» z ministrom za industrijo
LA MALFA: RACIONIRANJE BENCINA BO STOPILO V VELJAVO «ČIM PREJ»
Za pripravo ukrepa pa bo potrebna daljša doba dveh ali treh mesecev - Danes ali jutri sklep o podražitvi bencina
RIM, 29. — Tudi v Italiji bodo uvedli racioniranje bencina, in to, «čim bo to mogoče», kot se je izrazil zakladni minister La Malfa •b zaključku današnjega sestanka gospodarske «trojke» z ministrom Za industrijo De Mito. Na sestanku so govorili izključno o petrolejskih problemih in predvsem o tehničnih terminih uvedbe racioniranja. Glede roka, v katerem naj bi racioniranje stopilo v veljavo je sam De Mita pritrdil časnikarju, ki je navajal dobo dveh mesecev. Po nekate-rih verzijah pa naj bi ukrep sprožili šele čez tri mesece, predvsem zaradi težav s tiskanjem bonov. V tem primeru bi torej začeli racioni-Mti bencin šele konec aprila.
Govor je bil tudi o novi ceni
bencina. Finančni minister Giolitti je po današnjem sestanku potrdil, da za določitev nove cene ne bo treba sklicati ministrskega sveta, *aj bo šlo samo za uskladitev cene Petrolejskih izdelkov z novo, skoraj podvojeno ceno nafte iz držav Perzijskega zaliva. Novo ceno bo zato določil medministrski odbor za cene (CIP), ki se bo verjetno sestal že jutri ali pojutrišnjem.
Jutri popoldne bo na sporedu tudi srečanje «trojke», ki jo sestavljajo Giolitti, La Malfa in Colombo, z ministrskim predsednikom Ru-roorjem. Gospodarski ministri bodo Humorju poročali o vrsti sestankov,
ki so jih imeli z drugimi zainteresiranimi ministri in na katerih so proučili splošni gospodarski položaj in izvedbo gospodarskega plana za leto 1974.
Z izredno dolgo sejo je danes končala svoje delo posvetovalna komisija za petrolejski načrt, ki je izdelala obširen dokument o tem vprašanju. Dokument bodo 31. ja nuarja izročili medministrskemu odboru za gospodarsko načrtovanje — CIPE. Pet podkomisij je podrobno obravnavalo prav toliko glavnih problemov, ki se tičejo petroleja, to je vprašanja okrepitve državne petrolejske ustanove ENI, preskrbe, čiščenja, distribucije in prevo-
HA ZBOROVANJU SINDIKALNIH VODITEUEV V RIMU
CISL proučuje predlog CGIL o sklicanju splošne stavke
Ostra polemika med večino (Storti) in manjšino (Scalia) - Komentar ministra za delo Bertoldija
RIM, 29. _ Predlog CGIL o proglasitvi splošne stavke je v središču pozornosti tako v političnih kot V sindikalnih krogih. Kot je znano, bo dokončni sklep o stavki sprejet oa prihodnjem zasedanju vodstva federacije CGIL, CISL in UIL. Prav zato pa vlada veliko zanimanje za stališče, ki ga bosta o predlogu zavzela ostala dva sindikata, CISL in UIL.
O	predlogu splošne stavke, pa tudi o problemih sindikalne enotnosti, so danes razpravljali voditelji CISL na zasedanju v Rimu, na katerem sta imela uvodni poročili generalni tajnik Storti in pomočnik generalnega tajnika Macario. O predlogu CGIL o splošni stavki je govoril predvsem Macario, ki je v svojem orisu splošnega položaja dal negativno oceno vladne akcije za nadzorstvo nad cenami. Glede splošne stavke je Macario dejal, da ne gre za frontalni spopad z vlado, kajti CISL ne želi tega, pač pa želi ohraniti in okrepiti sedanji politični okvir. Macario ni zavzel jasnega stališča do predloga CGIL, dejal pa je, da «ni mogoče izključiti možnosti splošne stavke». Vsekakor bo morala dati CISL avtonomen odgovor na ta predlog, s čimer bo tudi najbolje Prispevala k enotnosti sindikata. _
Storti pa je v svojem poročilu govoril predvsem o vprašanju sindikalne enotnosti in med drugim pozitivno ocenil sklepe nedavnega zasedanja generalnega sveta CGIL v tej zvezi. Storti je poudaril, da je spričo težavnega položaja v državi sindikalna enotnost toliko bolj potrebna, ker pomeni element krepitve moči sindikata in delavskega razreda ter gotovo jamstvo za demokratični ustroj države. Generalni tajnik CISL je tudi ugotovil, da Prihajajo najbolj ostri napadi na sindikalno enotnost iz tistih krosov, ki se najbolj boje naraščajoče moči sindikata in delavskega razreda. Zasedanje CISL se bo zaključilo šele v četrtek; pričakovati je, ua bo prišlo med razpravo do ze-lo ostrih polemik, saj so pristaši Scalijeve struje jasno dali razumeti, da nameravajo voditi odločen boj proti predlogu splošne stavke in proti «prenagljenim» korakom ha poti sindikalne enotnosti.
Predlog o sklicanju splošne stavke je odločno podprl vsedržavni taj-hik kovinarskega sindikata FLM benvenuto, ki je na zborovanju kovinarskih delavcev v Genovi dejal, ua bo splošna stavka prisilila vla-uo, da se jasno izreče o temah gospodarske politike, ki so sedaj v ospredju. Benvenuto je poudaril, da sedanja levosredinska vlada zaslu-Pozitivno oceno v primerjavi s
je splošna stavka potrebna, tako da se bodo morale nekatere sile v vladi nedvoumno izreči o kočljivih problemih italijanskega gospodarstva.
Glasilo PSI «Avanti» bo jutri objavilo uvodnik ministra za delo Bertoldija o vprašanju splošne stavke. Minister ugotavlja, da je predlog CGIL «objektivni pokazatelj poslabšanja odnosov med družbenimi silami in vlado» in da je treba proučiti vzroke in posledice tega stanja. Po Bertoldijevem mnenju je do tega poslabšanja družbenih in političnih odnosov prišlo tudi zaradi energetske krize in njenih posledic na raven zaposlovanja. Drugi vzrok pa je zaključek prve faze zamrznjenja cen in objektivne težave, ki so nastale s pripravo druge faze, tako-imenovanega «manevriranega nadzorstva». Minister za delo je mnenja, da je nezadovoljstvo sindikalne baze upravičeno, bodisi zaradi močnega zmanjšanja kupne moči plač, pa tudi zaradi zamude, s katero je vlada sprožila ukrep o zvišanju najnižjih dohodkov.
RIM, 29. — Na ministrstvu za proračun je bil danes zvečer sestanek med sindikalnimi predstavniki in ministri Giolittijem, Donat Cattinom in Bertoldijem, na katerem so razpravljali o sindikalnih sporih v kovinnar-skem sektorju (Fiat, Alfa romeo in Italsider). Kot so izjavili sami udeleženci na sestanku ni prišlo do nobe-
zov petrolejskih proizvodov. Delo komisije, ki ji je CIPE na sklep ministrskega sveta naročil, naj pripravi smernice za dolgoročno reše vanje problemov, ki se tičejo petroleja, se je začelo 8. novembra lani. Ob ustanovitvi so komisiji naročili, naj zaključi svoje delo do 31. januarja, tako da je bil rok spoštovan. Komisiji je predsedoval šef kabineta ministrstva za industrijo Tozzi, njeni člani pa so bili predstavniki predsedstva vlade in ministrstev za proračun, za industrijo in za državne naložbe ter «izvedenci — opazovalci» petrolejskih družb in ENI.
Splošna stavka na Sardiniji in v Siracusi
CAGLIARI, 29. - Na Sardiniji je bila danes 24-uma splošna stavka, ki jo je proglasila federacija CGIL, CISL in UIL za nov družbeni in gospodarski razvoj otoka. Sindikati so v tej zvezi izdelali potroben doku. ment, ki obravnava tri osrednja vprašanja: zaposlovanje, razvoj in reforme. V Cagliariju je bila sindikalna manifestacija, na kateri je pred več kot 50.000 delavci z vseega otoka govoril v imenu federacije generalni tajnik CGIL Lama.
24-uma splošna stavka je bila danes tudi v Siracusi, prav tako na pobudo federacije CGIL, CISL in UIL, za gospodarski in družbeni razvoj tega področja in proti naraščanju življenjskih stroškov.
LONDON, 29. — Zahodnonemški finančni minister Schmidt je prispel v London, kjer se bo pogovarjal s svojim angleškim kolegom Barberjem, z zunanjim ministrom Douglasom Ho-meom in s premierona Heatbom.
SOLIDARNOST Z BENEŠKIMI SLOVENCI
Občinski svet • Sovodnje
Občinski svetovalci iz Sovodenj so na svoji ponedeljkovi seji sprejeli naslednjo resolucijo: «Sovodenjski občinski svet, zbran na redni seji 28. januarja 1974. leta, spričo grobega posega videmske prefekture in šolskega nadzor-ništva iz Humina, ki sta na protidemokratičen način prepovedala poučevanje slovenščine v pošolskem pouku v Brdu in Teru, najostreje obsoja ta diskriminacijski postopek državnih oblasti v videmski pokrajini, ki je v nasprotju z določili republiške ustave in deželnega statuta in ki predstavlja poskus kaljenja mirnega sožitja dveh tu živečih narodnosti; poziva odgovorne višje oblasti in vso demokratično javnost, naj se zavzamejo, da se omenjeni diskriminacijski ukrep takoj prekliče; izraža najglobljo solidarnost prizadetim rojakom iz Beneške Slovenije in jih poziva.
nih sklepov, pač pa se bodo stiki j naj neomajno vztrajajo pri obram nadaljevali še prihodnji teden.	I bi svojih nedotakljivih pravic.»
. .
v» <» • a "■ •	&Ì&§h££3
.. ...	______Ls
Izraelski vojaki snemajo zastavo pred umikom iz utrdbe na zahodnem bregu Sueškega prekopa
PO ZAKLJUČKU URADNEGA OBISKA V INDÙ!
Predsednik Tito prispel v Dako
V sklepnem indi/sko - jugoslovanskem sporočilu poudarjena veljavnost politike neuvrščenosti - Tito in Ciri za večje sodelovanje med obema državama
DAKA, 29. — Predsednik Tito je danes s soprogo in člani jugoslovanske delegacije prispel na uradni obisk v Bangla deš. Na letališču v Daki, kjer so bile predsedniku Titu izkazane najvišje časti, so predsednika Jugoslavije pozdra vili predsednik Bangla deša Mohamed Ulah in predsednik vlade Mud žibur Rahman. Po slovesnosti na letališču so meščani Dake priredili predsedniku Jugoslavije nepozaben sprejem. Na poti od letališča do palače Bangabahan, kjer bo Tito bival ga je več stotisoč nre-bivalcev glavnega mesta Bangla deša toplo pozdravilo.
Predsednik Jugoslavije je danes pred odhodom iz Novega Delhija na letališču izjavil novinarjem, da določeni politični krogi na svetu širijo zadnje čase dezinformacije z namenom, da povzročijo trenje med neuvrščenimi državami. Ena od takih dezinformacij je vest, po kateri naj bi sam vztrajal, da se bodoča konferenca neuvrščenih na vrhu, ki bo v Kolombu, skliče eno
•iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiit
ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTER PRISPEL V KUVAJT
Moro poudaril pripravljenost Italije na sodelovanje z arabskimi državami
V pogovoru z egiptovskim zunanjim ministrom Fahmijem je Moro podčrtal pomen sporazuma o ločitvi sil ob Sueškem prekopu - «Kriza energije je bolj politično kot gospodarsko vprašanje»
Zunanji minister Moro
......................
ZAKLJUČNI DOKUMENT ZASEDANJA ZAHODNOEVROPSKIH KP
Poziv demokratičnim in ljudskim silam za skupni boj v kapitalistični Evropi
Nakazani cilji skupnih naporov vseh naprednih in miroljubnih sil
BRUSELJ, 29. — Danes so objavili politični dokument, ki so ga odobrili predstavniki zahodnoevropskih komunističnih partij na zasedanju v Bruslju od 26. do 28. januarja. Glavna točka dokumenta je poziv «vsem političnim sindikalnim silam delavskega gibanja in vsem demokratičnim silam», naj skupaj s komunističnimi partijami kapitalistične Evrope vodijo skupne akcije za reševanje sedanjih perečih problemov. Cilji te skupne
akcije so zaščita življenjskih in delovnih pogojev ljudskih množic, boj proti zloglasni dejavnosti večnacionalnih družb, ofenziva za predlaganje novih rešitev, ki bi ustrezale interesom delavcev in narodov v tem delu Evrope. Skupne akcije morajo tudi preprečiti poskuse sovražnikov pomiritve, da bi ohranili blokovsko politiko in ustvarili jedrsko silo zahodne Evrope.
Namen poziva, je rečeno, v doku-
Pčejšnjo Andreottijevo vlado, da pa
■■••1111111,1,..........................................................................................................................m«
Tržaški občinski svet je včeraj
Danes ali jutri bo medministr-*ki odbor za cene sklepal o no-vi ceni bencina, ki se bo menda lviia|a za petdeset lir. Vlada •Medtem proučuje tudi načrt za ■acioniranje bencina, ki pa ga bo Mogoče izvesti v praksi šele čez ali tri mesece.
halijanski zunanji minister Mo-r° je med obiskom v državah bližnjega vzhoda prispel v Abu Dabi in Kuvajt, potem ko je zaključil pogovore v Kairu. Moro je pogovarjal z egiptovskim ^vnanjim ministrom Fahmijem, kateremu je izjavil, da si Italija
WANES
prizadeva za čim večje sodelovanje z arabskimi državami. Oba ministra sta se strinjala, da je energetska kriza bolj politično, kot gospodarsko vprašanje. Italijanski županji minister je opozoril Fahmija, da bi nadaljnja podražitev utegnila ogrožati zmožnost evropskih držav, da sodelujejo z arabskim svetom.
z glasovi leve sredine odobril proračun za letošnje leto, petletni načrt in rezultate preverje nja. V razpravi so podžupan Lonza, župan Spaccini in načelnik republikanske svetovalske skupine Gargano poudarili nov odnos, ki se je ustvaril s komunistično levo opozicijo, katere prispevek je konstruktiven. Na prihodnji seji bodo razpravljali o številnih resolucijah in med njimi tudi o resoluciji, ki se nanaša na globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti.
mentu, je odpreti dialog z vsemi drugimi delavskimi in demokratičnimi silami, ki bi hotele dati zahodni Evropi novo obličje ter je namenjen predvsem milijonom mladih, ki se nočejo sprijazniti s krivičnimi režimi, v katerih vlada zakon profita. Komunistične partije zahodne Evrope poudarjajo, da ta politika širokih zavezništev temelji na medsebojnem spoštovanju in na priznanju enakopravnosti, razlik in izvirnega prispevka vsake sile.
Namesto Evrope monopolov je treba ustvariti Evropo delavcev — je nadalje rečeno v dokumentu — treba >» » 'gažirati zahodno Evropo na poti varnosti in sodelovanja, treba je zajamčiti vsem narodom pravico do svobodne izbire njihove bodočnosti. Za dosego teh ciljev se nameravajo komunisti boriti skupaj z vsemi silami napredka, demokracije in miru.
Dokument obsega 19 tipkanih strani ter vsebuje obširno analizo vzrokov globoke krize, ki jo preživljajo evropske kapitalistične države, ter novih pogojev, v katerih poteka boj zahodnoevropskih komunistov.
ABU DABI, 29. — V okviru potovanja po državah Bližnjega vzhoda je italijanski zunanji minister Aldo Moro prispel v Federacijo a-rabskih emiratov, kjer se je zadr žal kaki dve uri, nakar je pozno popoldne odpotoval v Kuvajt, kamor je prispel zvečer.
Med svojim kratkim bivanjem v Abu Dabiju je Moro imel pogovore z delegacijo emiratov, v kateri sta bili zunanji minister Ben Gobaš ter minister za finance Al Habuš. Preden je odpotoval. v Kuvajt, je minister Moro izjavil novinarjem, da bo v bližnji bodočnosti prispela v Abu Dabi delegacija italijanskih izvedencev, ki naj bi proučila s tamkajšnjimi voditelji, kako okrepiti dvostransko sodelovanje. O energetski krizi je Moro dejal, da je prizadela vse industrializirane države in še zlasti Evropo ter je prispevala k iskanju sodelovanja med državami proizvajalkami petroleja in državami potrošni-cami.
Med svojim bivanjem v Kairu je zunanji minister Moro imel daljši pogovor s svojim egiptovskim kolegom Fahmijem; s katerim sta proučila v glavnem položaj v Egiptu po oktobrski vojni, odnose med Evropo in arabskim svetom, še zlasti med Egiptom in Italijo, vprašanje ločitve sil na sirski fronti ter vprašanje palestinskih beguncev. Moro in Fahmi sta tudi proučila mednarodni položaj, ki je nastal v ozračju popuščanja napetosti med ZDA in Sovjetsko zvezo.
Šef egiptovske diplomacije je poudaril, da sporazum o ločitvi med izraelskimi in egiptovskimi silami ni političnega značaja, ampak da je izključno utrdil prekinitev ognja, kar je omogočilo obema državama, da sta premostili položaj, v katerem je bilo zelo nevarno, da se obnovijo oboroženi spopadi. Kar zadeva odnose med Egiptom in Italijo, je Moro predvsem omenil resolucijo, ki so jo sprejele države članice EGS, nakar je dejal, da se Evropa zanima za arabske države ne samo z gospodarskega vidika, temveč tudi in pretežno s političnega. Fahmi je nato dejal, da bodo čimprej odprli Sueški prekop ter je podčrtal vlogo, ki bi jo lahko imela Italija, zaradi njenih dobrih odnosov z Združenimi državami in z Izraelom. Dejal je, da bi Evropa lahko imela pozitiven vpliv na ženevsko mirovno konferenco, kljub temu da se je ne udeležuje neposredno.
Minister Moro je pozitivno sprejel Fahmijev predlog za ustanovitev mešanega egiptovsko - italijan-skeg odbora ter je izrazil italijansko željo, da bi čimprej prišlo do obnovitve ženevske konference in do rešitve političnih vprašanj, o katerih bo na njej govora. Na izrecno vprašanje ministra Mora je Fahmi dejal, da je udeležba Sirije na ženevski konferenci odločilnega pomena ter da je zato potrebno čimprej uresničiti ločitev sil tudi na golanski fronti. Izjavil je, da si bo Egint kar najbolj prizadeval, da bi čimprej prišlo do obnovitve ženevske konference. Omenil je tudi vprašanje Palestincev in poudaril, da je njihova udeležba na konferenci vprašanje, ki ga mn-aio sami reši ti. Ob zaključku je tudi izjavil, da
danes noben Arabec ne more želeti uničenja izraelske države.
Oba ministra sta nato obravnavala vprašanje energije in cene petroleja ter sta soglasno ugotovila, da gre tudi za politično vprašanje, ne pa za zgolj gospodarski problem. Fahmi je dejal, da se je a-rabska solidarnost v težkih trenutkih zadnje vojne izrazila prav v skupnem stališču do petrolejskega vprašanja. Izrazil je željo, da bi čimprej izdelali sistem za nadzorovanje in stabilizacijo cen surovega petroleja in drugih surovin. Moro pa je s svoje strani poudaril, da bi visoka cena nafte utegnila vplivati na možnost Evrope, da prispeva k razvoju arabskega sveta. Ob koncu je šef egiptovske diplomacije izjavil, da je njegova država pripravljena podpisati mirovni sporazum z Izraelom, vendar pod zelo jasnimi pogoji, ki morajo ustrezati arabskim težnjam.
Jamani in Abdessalam pri japonskem cesarju
TOKIO, 29. — Minister za petrolej Saudske Arabije Jamani je obvestil predstavnike največjih japonskih petrolejskih družb, da je kralj Feisal pozval pet držav Perzijskega zaliva — Iran, Irak, Ku vajt, Abu Dabi in Katar — naj zni žajo ceno izvoženega surovega petroleja ter naj tako sledijo zgledu
Saudske Arabije, ki je že izrazila pripravljenost, da zniža ceno nafte Jamani je v teku tiskovne konference tudi izjavil, da ima njegova država namen povečati nadzorstvo nad mednarodnimi petrolejskimi družbami, ki delujejo na njenem ozemlju, da bi lahko razpolagala z večjimi odstotki petroleja namenjena izvozu po neposrednih pogajanjih. Saudska Arabija pa nikakor ne mara slediti zgledu Irana, ki prodaja svojo nafto na mednarodnih dražbah.
Jamanija in njegovega alžirskega tovariša Abdessalama je nato sprejel cesar Hirohito, čast, ki naj bi bila namenjena samo državnim poglavarjem in ministrskim predsednikom. Jutri se bosta oba arabska ministra sestala s predsednikom vlade Tanako. Medtem so sporočili, da bosta Japonsko zastopala na mednarodni konferenci o energiji, ki bo 11. februarja v Washing-tonu, zunanji mmister Ohira ter minister za trgovino Nakasone.
10. marca v Belgiji predčasne volitve
BRUSELJ, 29. — 10. marca bodo v Belgiji predčasne volitve. Kralj Bau-douin je danes podpisal dekret o razpustitvi parlamenta, potem ko je propadel zadnji poskus, da bi sestavili novo vlado po odstopu ministrskega predsednika Leburtona.
miiiiiiiiriimmiiitiiiiiiiiHimiiimHiiHiimiiiiHtiiiiiiiuitiiiiiiiiliiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiMiiiiiiiiiiM
V IZVAJANJU DOLOČIL SPORAZUMA 0 ODMIKU SIL
Nadaljuje se umik Izraelcev na vzhod
Aba Eban: Sporazum z Egiptom ni poraz, temveč korak k miru
KAIRO, 29. — Egiptovske čete so danes nadaljevale vojaške operacije, da bi prevzele nadzorstvo nad ozemljem,. ki so ga izraelske oborožene sile zapustile na zahodnem bregu Sueškega prekopa. Delno so odprli za promet cesto Kairo - Suez. Nadaljuje se tudi umik večjega dela egiptovskih enot s sinajske obale prekopa, kjer bo, kot določa sporazum o ločitvi sil, ostalo le 7.000 mož, 30 tankov in 30 topov.
Izraelske oklopne enote medtem zapuščajo področje, kjer so prodrle najdlje v globino Egipta. Gre za ozek pas, kjer so se Izraelci prebili do 80 km od Kaira.
Izraelski predsednik Katzir je sprejel ministrsko predsednico Meirovo, da bi ji po vsej verjetnosti poveril sestavo nove vlade. Golda Meir bo morala v teku treh tednov predložiti seznam novih ministrov, če ji ne bo uspelo, bo Katzir moral poveriti to nalogo neki drugi politični osebnosti.
Na Golanskih višavah je prišlo tudi danes do spopadov med sirsko in izraelsko vojsko. Po vesteh iz Da mas ka naj bi izraelska oklepna enota skušala prodreti med sirske položaje.
Stopilo je v akcijo sirsko protitankovsko topništvo, ki naj bi izraelsko e-noto uničilo Pri tej akciji Sirci niso imeli izgub.
Izraelski zunanji minister Aba Eban je v pogovoru z nekaterimi amenš-kimi Židi izjavil, da sporazum z E-giptom ne pomeni zgolj umika temveč korak k miru. Dejal je tudi, da se bo moralo izraelsko ljudstvo sprijazniti s takimi sporazumi, kjer ni niti zmagovalcev niti poražencev in kjer je treba priti do pravičnih kompromisov.
Sirsko-francoski pogovori
DAMASK, 29. — Sirski predsednik El Asad je sprejel francoskega zunanjega ministra Joberta, ki je včeraj prispel na obisk v Damask. Po vesteh iz sirskega glavnega mesta, naj bi se Sirija in Francija dogovorili o ustanovitvi dveh odborov za proučitev možnosti nadaljnjega sodelovanja med obema državama tako na tehničnem in kulturnem kot na gospodarskem področju.
leto prej kot je dogovorjeno. «Jaz sem za to» je izjavil Tito, «da se bodoča konferenca neuvrščenih sestane, kot je bilo določeno v Al-žiru».
Od predsednika Jugoslavije in njegove soproge so se na letališču v Novem Delhiju poslovili predsednik Indije Giri, premier Indirà Gandi, zunanji minister Sing, številni člani vlade in druge ugledne indijske osebnosti. Predsednik Giri je v svojem poslovilnem govoru poudaril, da je bila v razgovorih, kjer so prišle do izraza velike izkušnje in modrost predsednika Tita, potrjena enakost pogledov obeh držav na vprašanja skupnega interesa. Izrazil je željo, da bi Tito še mnoga leta ostal na krmilu nove Jugoslavije in vodil sile miru na svetu. Tito je v svojem zahvalnem govoru prav tako poudaril enakost oziroma podobnost pogledov obeh držav na aktualna mednarodna vprašanja in ugotovil, da ie bil v razgovorih storjen pomemben korak v razširitvi dvostranskih odnosov posebno na gospodarskem področju.
V skupnem poročilu o razgovorh Tito - Indirà Gandi se z zadovoljstvom ugotavlja nenehni pozitivni razvoj jugoslovansko - indijskega prijateljstva in sodelovanja in potrjuje skupna privrženost obeh držav ohranitvi miru, napredka in mednarodnega sodelovanja. Glede dvostranskih odnosov ugotavljajo, da so pomembne ne le možnosti za razširitev gospodarskega sodelovanja posebno v ladjedelstvu, črni metalurgiji in industriji usnja. Poudarjena je potreba, da se najdejo nove možnosti za ustanovitev skupnih podjetij in da se izmen iajo znanstvene in tehnološke izkušnje.
Pri proučevanju mednarodnega položaja je bila ugotovljena obojestranska enakost pogledov o vseh vprašanjih, o katerih so razpravljali. Ponovno je potrjena važnost ig koristnost politike neuvrščenosti in značajnost njene vloge pri utr-d'tvì miru in varnosti. Izraženo je bilo prepričanje, da se bodo neuvrščene države čimprej sestale na ustrezni stopnji, da bi proučile najvažnejša mednarodna gibanja, njihova odražanja na neuvrščene države in države v razvoju ter da bi sprožili pobude za izvajanje skupnih sklepov konference v Alžiru.
Z zadovoljstvom so ugotovljene tendence popuščanja napetosti in reševanja mednarodnih vprašanj s pogajanji, istočasno pa je izražena zaskrbljenost, ker se v mednarodnih odnosih nadaljuje s ori-tiskom in vmešavanjem v notranje zadeve ter se v nekaterih delih sveta vztrajno brani politika rasizma in apartheida. Izraženo je prepričanje, da sta mir in varnost neločljiva in da je bistvenega pomena, da vse države enakopravno sodelujejo pri reševanju vseh vprašanj, ki se tičejo njihovih nacionalnih interesov. V razgovoru je obojestransko potrjena polna podpora pravični borbi arabskih narodov, ljudstvom Vietnama, Laosa, Kambodže in osvobodilnih gibanj v kolonijah.
Predsednik Jugoslavije je v razgovorih podprl napore Indije, u* smerjene na razvoj dobrososedski odnosov z državami na Indijski podcelini. Indirà Gandi je s svoje strani izrazila zadovoljstvo, zaradi popuščanja napetosti v Evropi, izrekla priznanje pomembnemu prispevku, ki ga Jugoslavija, kot neuvrščena država daje v tem procesu. Izraženo je upanje, da bo pozitiven razvoj v Evropi vodi) k odstranitvi napetosti v drugih delih sveta.
Obe strani sta podprli predloge, da se čimprej skliče svetovna konferenca, na kateri bi sodelovale vse države, in na kateri bi proučili razširitev prepada med razvitimi državami in državami v razvoju.
Pri proučevanju mednarodnega gospodarskega položaja in njegovih posledicah v državah v razvoju je poudarjena potreba, da države v razvoju skupno z razviumi državami vlože napore, da bi se našla rešitev za pereča gospodarska vprašanja.
Jugoslavija in Indija sodita, da bo posebno zasedanje svetovne organizacije, ki bo posvečeno vprašanjem razvoja in gospodarskim vprašanjem ter svetovni konferenci o prehrani in naravnih virih, ugodna priložnost za podvzemanje naporov vseh držav, da bi se zgradi) nov sistem mednarodnih gospodarskih odnosov, ki bi temeljil na enakosti in skupnih interesih.
Predsednik Jugoelavije je povabil predsednika Girija in predsednico vlade Indirò Gandi na obisk v Jugoslavijo Vabili sta bili sprejeti z zadovoljstvom.
BEOGRAD, 29. — Izvršni biro predsedstva ZKJ je na današnji seji izmenjal misli o pripravah dokumentov 10. kongres ZKJ. Izvršni biro je proučil osnutek idejne platforme o samoupravni socialistični preosnovi vzgoje in izobrazbe in osnutek platforme o pohtiki in nalogah ZKJ n« področju kulture in znanosti.

SINOČNJA SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
S 33 glasovi proti 24 odobren proračun in petletni načrt občine
Poudarjen spremenjen odnos med levo sredino in komunistično konstruktivno opozicijo
Tržaški občinski svet je sinoči c 33 glasovi leve sredine proti 24 glasovom leve in desne opozicije odobril proračun za leto 1974, petletni načrt in resolucijo o zaključkih preverjanja strank leve sredine. Odložili pa so razpravo in glasovanje o številnih važnih resolucijah, ki so jih vložile vse skupine, med katerimi se resoluciji KPI in leve sredine nanašata tudi na načelna in konkretna reševanja vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. Te resolucije bodo o-bravnavali na prihodnji seji, ki bo predvidoma v torek ali celo v soboto prihodnjega tedna.
Kljub temu, 3a niso bile na dnevnem redu resolucije o posameznih vprašanjih, ki običajno ob zaključku proračunske razprave ka-rakterizirajo politično ozračje občinskega sveta, pa je bila izredno sanimiva splošna razprava zaradi posegov podžupana Lonze, župana Spaccinija in kasneje tudi delno predstavnika PRI Gargana glede odnosa do komunistov. Čuli smo namreč zelo odločne izjave o dokončni in dosledni zapori proti MSI, kar za tržaški občinski svet ni nekaj novega, oceno vloge PLI in nato podčrtan konstruktivni prispevek leve komunistične opozicije. V tej zvezi je podžupan Lonza izjavil, da so bila stališča leve opozicije korektna, da so dokazala strokovno pripravljenost in so pomenila tudi konkretne prispevke.
Župan Spaccini pa je najpre] negativno ocenil kritiko MSI in PLI, nato pa je nadaljeval, da je treba drugače ocenjevati kritiko komunistične opozicije zaradi resnosti argumentov. Priznati je treba, da gre sicer za kritične posege, a istočasno tudi za konstruktivne’ prispevke.
Župan je nato obravnaval samo nekatera pomembnejša upravna in gospodarska vprašanja in je zelo
ostro protestiral zaradi stalisč o-srednjih oblasti in tudi zaradi postopka krajevnega finančnega nad-zorništva, tako da je tržaška občina v vedno resnejših finančnih težavah. Župan je nato podčrtal velik pomen železniških zvez in je sporočil, da se je sestal z odgovor nimi za železniški promet, ki so mu govorili o možnosti železniške potniške povezave po predoru, ki bo v kratkem dograjen, tako da bi ustvarili 20 km mestne proge, kar bi veljalo 20 milijard lir, povezali Trst z jugoslovanskim zaledjem itd. Župan je tudi obrazložil nekatere spremembe proračuna, ki jih je na zadnji seji odobril občinski odbor.
V uvodu seje je odbornik za decentralizacijo Lonzar podrobneje obravnava! prispevek rajonskih kon-zult pri sestavljanju proračuna m navedel tudi konkretne predloge. Po posegih odbornika, podžupana in župana pa so podali glasovalne iz-
jave predstavniki skupin. Prvi je spregovoril prof. Lanza (PSDI), za njim pa Marchesich (MIT). Dolhar (SS) je med drugim podčrtal važnost prispevkov, ki jih je na zadnji seji na njegov predlog odobrila občina za glasbene šole in za občinsko knjižnico. Gargano je govoril o spremenjenem odnosu do komunistov in dejal, da so pripravljeni pristati na njeno konstruktivno opozicijo. Zimolo (PLI) je očitno govoril v imenu celotne skupine in je uporabil nekoliko drugačen ton kot so ga bili pri njem navajeni ter je celo govoril o popuščanju Mora do sosedov. Giuricin (PSI) je dejal, da bo levi center izpolnil svoje obveznosti.
Po govoru načelnika skupine MSI Giacomellija je spregovoril za KPI Inwinkl, ki je podčrtal, da so bila
trolejsko pristanišče, sožitje in odnos do Slovencev, cestne zveze, gospodarski razvoj itd., kar je bila vedno tematika, za katero se je zavzemala KPI. Očitno gre za večjo zavest resnosti obstoječih vprašanj s strani leve sredine, kar pa ne zadostuje, ker je treba vprašanja tudi reševati. Zadnji je spregovoril za DK Ricchetti, ki je podčrtal splošne mednarodne in notranje težave.
Občinski svet je nato prekinil sejo, da so se lahko načelniki skupin dogovorili za nadaljnji potek zasedanja. Nato so najprej razpravljali o resoluciji, v kateri so misovcl zahtevali odstop odbora in ki so jo svetovalci leve sredine zavrnili, svetovalci PLI in KPI pa so ugotovili, da gre za vprašanje Del Tutta, kar je notranja zadeva socialistične stranke.
DANES OB 18.30 V KULT. DOMU
DRUGO PREDAVANJE o «Uradnosti na Slovenskem»
Predaval bo dr. Em. Cevc iz Ljubljane (SAZU) o «Gotiki na Slovenskem»
Nocoj bo v Kulturnem domu drugo predavanje iz ciklusa predavanj Narodne in študijske knjižnice «UMETNOST NA SLOVENSKEM». Predzadnjo sredo je predaval dr. M. Zadnikar o romaniki na Slovenskem. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano tudi s strani italijanskega dela ljubiteljev likovne umetnosti.
Po splošnem mnenju bo današnje predavanje še bolj zanimivo. Predaval bo dr. Emilijan Cevc, predstojnik oddelka za zgodovino in umetnost pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani o «GOTIKI NA SLOVENSKEM». Ugledni predavatelj bo prikazal tudi številne diapozitive, ki bodo še prav posebno zanimivi. Predavatelja bo predstavil podpredsednik NŠK prof. dr. Franc Škerlj.
Bralce opozarjamo, da je vstop prost in da je predavanje zaradi poučnosti zelo primemo za vso našo študirajočo mladino.
osrednja vprašanja preverjanja pe-
niiiiiiiiiiiiiHHMMiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
S PREDSTAVNIKI SVETA EVROPSKIH OBČIN
Deželni organi pregledali možnosti za finančno pomoč iz evropskih skladov
Dežela oporeka sklep o uvrstitvi Furlanije - Julijske krajine med razvita področja • Posojila možna za luko, energetiko, kmetijstvo in ekologijo
Sedanji položaj v Evropski gospodarski skupnosti in možnosti za našo deželo, da bi se posluževala raznih olajšav, ki jih nudijo evropski skladi in ustanove, so bili predmet širšega posvetovanja na včerajšnjem srečanju med predstavniki deželne uprave in evropskih organizacij na obisku v Furlaniji - Julijski krajini.
Na sedežu deželnega odbora v Trstu so se sestali predsednik deželnega odbora Comelli in odborniki za evropske zadeve Cocianni, za zadružništvo in obrt Mauro, za naravne in kulturne dobrine Mizzau. za delo Romano, za industrijo in trgovino Stopper in za krajevne u-stanove Varisco in člani odposlanstva italijanskega odseka Sveta evropskih občin (AICCE), ki ga vodi glavni tajnik AICCE dr. G. Martini. V zvezi z olajšavami in pomočjo, ki jih nudijo evropske ustanove in skladi, ro na srečanju obravnavali zlasti vprašanje Družbenega sklada, Evropskega sklada za razvoj kmetijstva, Evropske investicijske banke in bodočega Sklada za razvoj evropskih dežel.
Predsednik Comelli je med razpravo dejal, da se vodstvo dežele Furlanije - Julijske krajine sicer stri-nje z osnovnimi smernicami za so-
delovanje z Evropsko gospodarsko | vinoreja, skladiščenje in prevoz) skupnostjo, ki jih zagovarja italijan- ter področje ekologije, ska vlada, vendar pa zahteva zase Predstavniki AICCE se bodo da-toliko neodvisnosti, da se bo lahko nes odpeljali v Videm, kjer se bodo
NA ZAHTEVO STRUJE «RISCOSSA S0CIAL1STA>
še ta teden se sestane pokrajinsko vodstvo PSI
Na dnevnem redu notranji odnosi v stranki ter preosnova tržaškega občinskega odbora
v deželi in v državi, da nudijo beneškim Slovencem v njihovih pravičnih narodnostnih težnjah in zahtevah vso podporo in pomoč in da skupno z njimi nadaljujejo prizadevanja, da se beneškim Slovencem končno z dejanji prizna njihov obstoj in pravica do šolanja v materinem jeziku.
Izvršni odbor se je nato seznanil še s potekom okrogle mize v Špetru, ki so jo skupno priredila beneška slovenska kulturna in emigrantska društva in na kateri sta govorila deželna svetovalca Speco-gna (KD) in dr. Štoka (SS), ter s predavanjem prof. Pellegrinija iz Padove v okviru kulturnih dnevov, ki jih prireja društvo «Nediža». Prav tako se je izvršni odbor seznanil s srečanjem predstavnikov beneških kulturnih in emigrantskih društev s predstavniki tolminske občine v Kobaridu. Izvršni odbor je zelo pozitivno ocenil vse te skupne pobude beneških organizacij, ki se vključujejo v njihov boj za narodnostne in gospodarsko - socialne pravice.
Izvršni odbor je nato razpravljal še o nekaterih aktualnih kulturnih in drugih vprašanjih.
Tržaški bilten De Martinove socialistične struje «Riscossa socialista» je objavil vest, da sta včeraj manjšinski struji («riscossa» in «autonomia») zahtevali takojšnje sklicanje pokrajinskega odbora. Mnenja sta namreč, da sklep tajništva glede odvzema pooblastila Del Tuttu, da zastopa socialistično stranko v občinskem odboru, ni pravilen, ker to ne spada v pristojnost tajništva, temveč pokrajinskega odbora. Še zlasti pa kritizirajo izjavo Giuricina na sobotni seji občinskega sveta, ko je ta sklep na izredno dramatičen način sporočil občin skemu svetu in ko je tudi mamšm ski struji v stranki obtožil, da skušata umetno ustvarjati krizo občinske in drugih uprav. «Riscossa» zahteva, da se na seji pokrajinske^ ga odbora razpravlja o preosnovi občinskega odbora in o notranjih odnosih v tržaški federaciji PSI.
Glede Del Tutta poročilo ne govori nič konkretnejšega, znano pa je, da je že pred časom poslal pismeno ostavko, ki jo je izročil osrednjemu vodstvu stranke, da z njo razpolaga po svoji uvidevnosti.
Seja izvršnega odbora SKGZ
Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je velik del svo je zadnje seje posvetil mednarodni konferenci o manjšinah. Ker je se daj že povsem gotovo, da bo kon ferenca v zadnjih dneh maja letoš njega leta, je izvršni odbor razprav Ijal predvsem o nalogah, ki jih je treba v zvezi s konferenco izpolniti v tem kratkem času, ki nas še loči do nje, da bodo na njej vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ustrezno predstavljena in da bo konferenca izzvenela v tistem duhu, v katerem je bila zamišljena kot pobuda tržaške pokrajinske uprave.
Izvršni odbor se je v nadaljevanju svoje seje ponovno povrnil na vprašanje prepovedi pošolskega pouka slovenščine v Beneški Sloveniji. Po po-očilu, ki ga je podal predsednik Boris Race, je izvršni odbor z obžalovanjem in razočaranjem ugotovil, da rimske oblasti trmasto vztrajajo pri tej prepovedi, da pa prav to dejstvo še bolj obvezuje vse slovenske in demokratične sile
Deželna delegacija KP Italije obiskala vodstvo konference socialistične zveze Hrvatske
Pogosti stiki republiške konference socialistične zveze Hrvatske s političnimi organizacijami pokrajine Furlanije - Julijske krajine so podlaga za sodelovanje in konkretne akcije. To je bilo ugotovljeno na sestanku delegacij KPI za pokrajino Furlanijo - Julijsko krajino in republiške konference socialistične zveze Hrvatske v Opatiji. Delegacijo so vodili deželni tajnik KPI inž. Antonino Cuffaro in pred sednik republiške konference socia listične zveze Hrvatske dr. Ivo Mar gan. Na sestanku je bilo ugotovljeno, da je bilo do sedaj dosti storjenega. a so še neizkoriščene možnosti za nadaljnje sodelovanje po-
zavzemala za to, da se naša dežela obravnava nekoliko drugače kakor druga področja v EGS. V Evropi obstajajo namreč precejšnje razlike med posameznimi deželami in različen je tudi položaj posameznih dežel v okviru italijanske republike. Prav tako je treba upoštevati, da je država že odstopila deželam in torej tudi Furlaniji - Julijski krajini določene pristojnosti na področju kmetijstva, medtem ko ji najnovejši zakonski osnutek, po katerem naj bi osrednja vlada sprožila v Italiji izvajanje evropskih smernic za razvoj kmetijskih dejavnosti, praktično odvzema del že priznane avtonomije.
Nadaljnje vprašanje, ki ga je treba rešiti v okviru sodelovanja med Italijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, je vprašanje obrobnosti Furlanije - Julijske krajine. V naši deželi — je v tej zvezi naglasil Comelli — se je iz goratih predelov desetletju 196L1971 izselilo 17% prebivalstva in to je dovolj zgovoren dokaz, da naša dežela ne spada med razvita področja in se torej ne more odpovedati raznim oblikam skupne pomoči, kot je zlasti finančna pomoč iz sklada za evropski razvoj.
Glavni tajnik AICCE dr. G. Martini je nato obširneje orisal vprašanja regionalne politike v Evropi v sedanjem trenutku. Pri načrtov a nju in izvajanju te politike — je de-, al govornik — naj bi sodelovale vse evropske dežele, in to prek povezovalnega urada, ki ga je nalašč za to ustanovil v Bruslju Svet evropskih občin.
Sledilo je poročilo predstavnika urada za Italijo pri EGS dr. Di Gioie o možnostih, ki jih ima naša dežela glede izkoriščanja olajšav iz raznih evropskih skladov. Kar zadeva podeljevanje pomoči za razvoj kmetijstva (iz sklada FEOGA), je govornik naglasil nujnost, naj bi v Italiji poskrbeli za primerno pre-osnovo in arondacijo kmetijskih po sestev. Precejšnje možnosti se bodo nadalje odprle z ustanovitvijo posebnega Sklada za deželno politiko, iz katerega naj bi tudi naša dežela prejemala finančno pomoč za po speševanje šolstva in ljudskih gradenj. Predstavnik Evropske inve sticijske banke za Italijo odv. G. Ratti je nato orisal delovanje omenjenega finančnega zavoda in med drugim dejal, da je njegovo vodstvo že pred časom uvrstilo Furlanijo - Julijsko krajino med liste de žele in področja v Evropi, katerim priznava možnost najemanja posebnih posojil za okrepitev gospodarskega in družbenega razvoja. Naši deželi sta bili že priznani dve taki posojili: prvo sta prejeli Fincan-tieri in Italcantieri za modernizacijo tržiške ladjedelnice, drugega pa družbi SIP in STEP za okrepitev telekomunikacijskega omrežja. Nadaljnja posojila bi lahko prejeli na primer tržaška luka, pobudniki vpli-njevalne postaje za alžirski zemeljski plin v Tržiču, področje industrijskega kmetijstva (pogozdovanje, ži-
srečali s predstavniki deželnih občin in evropskega federalističnega gibanja. Srečanje bo ob 10. uri na sedežu pokrajinske uprave, kjer bo na sporedu vrsta predavanj o evropski tematiki: govorili bodo odv. Martini, dr. Di Gioia, dr. Ratti in deželni svetovalec Vicario, ki je stalni delegat Furlanije - Julijske krajine pri vodstvu AICCE.
• Danes popoldne bo v prostorih razstave «Trst od 18. stoletja do prihodnosti» v Ul. Imbriani 5 izvedenec, ki bo spremljal obiskovalce.
• Drevi ob 19, uri se bo na sedežu v Ul. Foscolo 7 sestala rajonska kon-zulta za Novo mesto — Novo mitnico.
Si že poravnal celoletno naročnino za Primorski dnevnik?
PROF. P. MERKU V SLOVENSKEM KLUBU
OSNOVNE ZNAČILNOSTI TERSKEGA NAREČJA
S lem predavanjem se je SK pridružil akciji solidarnosti z beneškimi Slovenci
S sinočnjim predavanjem se je tudi Slovenski klub pridružil široki akciji solidarnosti z beneškimi Slovenci, ki je ob nezaslišani prepovedi pošolskega pouka slovenščine zajela vso zamejsko in širšo slovensko, pa tudi mednarodno javnost. Slovenski klub je seveda to storil na način, ki je primeren za tako kulturno organizacijo, namreč z izredno bogatim in zanimivim predavanjem prof. Pavleta Merkuja o terskem narečju, se pravi prav o narečju krajev, kjer je prišlo do zamisli in prepovedi pouka slovenščine.
Predavanje prof. Merkuja je bilo pravzaprav le ponovitev predavanja, ki ga je imel novembra v škratovem v okviru benečanskih kulturnih dnevov. Predavatelj je pregledno ter s številnimi primeri opozoril na osnovne značilnosti terskega narečja. Te so predvsem arhaič-nost, izoliranost ter s tem v zvezi odsotnost akulturacije narečja in končno velika raznolikost med posameznimi govori. Teh značilnosti predavatelj ni razložil samo jezikovno, ampak jih je utemeljil tudi z družbenim dogajanjem v teh krajih.
V nasprotju z občinstvom v škratovem, ki je te probleme gotovo izredno živo občutilo in to v diskusiji tudi pokazalo, je tržaško občinstvo sicer z zanimanjem sledilo izvajanju predavatelja, vendar se po predavanju žal ni razvila diskusija, ki bi bila lahko v tem trenutku še posebno zanimiva.
Ž. G.
• Na pobudo združenja obrtnikov, združenja trgovcev in zveze zadrug bo v torek. 5. februarja ob 20. uri v domu pristaniških delavcev predavanje o davčni reformi in odpustu davčnih utaj. Predaval bo sindikalist Attilio Bearzi, ki bo s primeri orisal pomembne davčne novosti. Vstop je prost za člane združenj in za vse, ki se zanimajo za ta vprašanja.
Februarja tečaj za bolničarje
Uprava bolnišnic je sporočila, da so ponovno odprli vpisovanja za novi tečaj bolničarske šole, ki se bo pričel 18. februarja letos. Tečaj bo trajal 12 mesecev in se ga lahko udeležijo moški in ženske, ki še niso dopolnili 30. leta starosti, ki uživajo vse državljanske pravice in ki so opravili nižjo srednjo šolo. ‘Prošnje na kolkovanem papirju je treba predložiti najpozneje do 18. ure dne 18. februarja. Prošnji je treba priložiti potrdilo o opravljeni nižji srednji šoli.
Tečaj sestoji iz 6 ur predavanj na dan in praktičnega dela v bol * v
nišnici. Po prvih dveh mesecih pouka bodo tečajniki prejemali po 40 tisoč lir mesečno. Ob zaključku seminarja bodo vsi tisti, ki bodo uspešno opravili izpit, prejeli diplomo bolničarja.
Za vse podrobnejše informacije je na razpolago ravnateljstvo šole za bolničarje v Ul. Stuparich 1 vsak delovnik od 10. ure do 12. ure.
Šolske vesti
Osrednji odbor združenj staršev o-penskega didaktičnega ravnateljstva vabi na sestanek, ki bo danes, 30. januarja 1974 ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 30. januarja MARTINA
Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 17.06 — Dolžina dneva 9.37 — Luna vzide ob 10.04 in zatone ob 0,00.
Jutri, ČETRTEK, 31. januarja
VANJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 6,5 stopinje, najnižja 5, ob 19. uri 6,4 stopinje, zračni pritisk 1022,9 mb, ustaljen, veter 3 km severozahodnik, vlaga 86-odst., dežja je padlo 0,2 mm. nebo pooblačeno, morje mimo temperatura morja 9,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 29. januarja so se v Trstu rodili 3 otroci, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 67-letni Francesco Me-deot, 60-letna Rosa Greco, 65-letni Me-todio Vatta, 53-letna Slava Coloni por. Stok, 78-letni Umberto Rocco, 46-letni Bruno Millo, 63-letni Josip Kral. 85-letna Arma Giacomin vd. Apollonio. 44-letni Giuseppe Domio in 67-letna Margherrita Fragiacomo por. Ruzzier.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16 ure)
Rossetti - Emili, Ul. Combi 19: Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina - Patuna. Trg sv. Jakoba 1; Grigolon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori. Trg Unità 4.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165): Opčine (tel. 211-001): Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596): Nabrežina (tel. 200-121): Sesljan ftel: J fi09-197) ; žav-Ije (tel. 231-137); 'Milje (tel. 271 124).
MMC/n St NA
PRIMORSKI DNEVNIK
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiminiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN
SEPTEMBRA LETOS V VIDMU
Trofeja Alpe-Adria v sodelovanju mladine iz treh sosednih dežel
Tekmovali bodo lahko mladinci do 14. leta starosti. Sestavljen spisek predvidenih disciplin
S sestanka s predstavniki Slovenije in Koroške na deželi
UIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIMHIIimilHIIIIIIIIHIIIIIIimiimilllllllllllllinillMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIVUllllllllllll
«OROPANCC» JI PONOČI II6INII
Roparski napad je samo sad prebojne domišljije
V morje je padel, ker je bil verjetno pijan
Mladenič, ki naj bi ga prejšnjo noč roparja okradla in ga pahnila v barkovljanskem portiču v mor je, je izginil. Po vsej verjetnosti se je rop pripetil samo... v njegovi domišljiji. V morje pa je res padel, ker je bil verjetno pijan. Do teh zaključkov so prišli barkovljanski karabinjerji po skrivnostnem in nepričakovanem izginotju 25-letnega zidarja iz Merana Grazia Tiraboschija. ki ga včeraj zjutraj niso več našli v postelji bolnišnice, v katero so ga pripe-
sebno na področjih gospodarstva in j Ijali ponoči zaradi znakov zamrz-kulture.	' njen ja. Mladi zidar se je predsta-
vil barkovljanskim karabinjerjem popolnoma premočen, povedal jim je zgodbo o ropu, podpisal prijavo in nato so ga odpeljali v bolnišnico, kjer bi se moral zdraviti tri dni. Ponoči pa je izginil.
Po vsej verjetnosti si je roparski napad, v katerem r.aj bi mu roparja odnesla 50 tisoč lir, popolnoma izmislil, zato pa je zbežal, ko ga je pijanost minila. Sicer pa ni pr vič, da pride Tiraboschi navzkriž s policijo zaradi svoje prebujne domišljije, ki ga je že večkrat privedla do hlinjenja. Tokrat ga bodo prijavili zaradi hlinjenja ropa.
Na sedežu deželnega odbora za šport in razvedrilne dejavnosti so se sestali predstavniki športnih organizacij iz Slovenije, Koroške in naše dežele, da bi se dogovorili o pripravah za letošnje «mladinske igre Alpe-Adria», ki bodo v Vidmu septembra meseca. Pred tem so se predstavniki športnih organizacij srečali že na dveh sestankih, in sicer prvič v Ljubljani in drugič
v Izoli.
Sestanek je vodil deželni odbornik za šport prof. R. Berteli ; Koroško sta zastopala tajnik sekretariata za šport dr. Mahrl in predsednik odbora za športno prireditev Alpe Adria May er; Slovenijo je zastopalo širše odposlanstvo, ki ga je vodil sekretar za športne dejavnosti Zoran Naprudnik. Iz naše dežele pa so bili poleg pristojnega odbornika prisotni deželni predsednik CONI Combatti in številni predstavniki športnih organizacij.
Na sestanku so se dogovorili zlasti o tem. katere discipline naj pridejo v poštev za jesensko srečanje. Na spisku so atletika s te-
OBC1NSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Operna sezona 1973-74
6. februarja, ob 20. uri bo premiera Oliere Pendereckega «Diavoli di Lon-dun», ki jo režira Margerita Wall-mann.
Nastopili bodo Nella T’Hezan, Anna Fonda, Gianna Jeneo, Eleonora Jankovič, Mariarosa Carminati, Rose-marie de Rive, Mario Basiola, Carlo Cava, Piero Filippi, Nino Carta, Sergio Tedesco, Pier Francesco Poli, Dario Žerjal, Claudio Giombi, Ivan Sancin in Federico Davia, kot recitatorji pa Sergio Pieri, Boris Batic, Ezio Maria Biondi in Ronaldo Bonacchi. V operi bo nastopil tudi zbor krakovske TV pod vodstvom dirigenta Tadeusza Dobrzanskega.
Pri gledališki blagajni (tel. 31948) so na razpolago preostale vstopnice.
ROSSETTI
Tržaško Stalno gledališče ima od da. nes. 30. januarja dalje v gosteh, z iz-venabonmajsko predstavo Shakespear-jeve drame «Beneški trgovec», skupina Maria Scaccie.
AVDITORIJ
V okviru ciklusa «Teatro oggi» bo skupina «n collettivo» predstavila od
1.	februarja dalje delo Maria Morettija «Cagliostro».
kom na 80 m in na 2.000 m (za dekleta na 60 oziroma na 1000 m), skok v daljino, met krogle in štafeta 4 x 100 m, košarka, rokomet, namizni tenis in streljanje. Tekmovali bodo lahko mladinci do 14. leta starosti.
Organizacijo za prvo trofejo Alpe Adria v okviru mladinskih iger je prevzela dežela Furlanija-Julijska krajina. Prihodnje leto bo skrb prevzela Koroška, naslednje na Slovenija. Tako bodo tudi tekmovanja v letu 1975 v Avstriji, leta 1976 pa v Sloveniji. Tekmovanje se bo odvijalo po uspeli formuli mladinskih iger v naši deželi. Zmagovalci bodo torej lahko le ekipe in ne posamezniki.
Mali oglasi
IZGUBILA sta sc nemški ovčar in «basset hond (nizke rasli) z rjavimi medeži v ponedeljek v Velikem Rep-nu. Prosimo telefonirati 227139 ali 79311. Primerna nagrada.
Gledališča
Koncerti
PD Slovenec iz Boršta bo predvajalo v petek, 1. februarja ob 20.30 v srenj-ski hiši film «Cvetje v jeseni».
Kino
La Cappella Underground 19.00 «Salvatore Giuliano (1962) ob 21. uri pa «Le mani sulla città», oba čr-nobela filma Francesca Rosija.
Nazionale 16.00—22.15 «La lunga pista dei lupi». Barvni film povzet po romanu Jacka Londona. Doug Mc Claure, Angelica Ott, Roberto Blanco, Harold Leipnitz.
Excelsior 16.00—22.15 «La polizia sta a guardare». Barvni film. Igrajo Enrico Maria Salerno, Le J. Cobb in Jean Sorel.
Grattacielo 16.00—22.15 «Sedicianni». Barvni film. Igrajo Eli Galleani, Giorgio Ardisson, Anthony Steffen. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16 00 «La terra si dipinse di rosso» .Barvni film.
Eden 15.30-18.30-21.30 «Papillon». V glavnih vlogah igrata Steve Mc Queen in Dustin Hoffman. Barvni film.
Ritz 16.00—22.00 «Zanna bianca». Barvni film posnet po romanu Jacka Londona. V glavni vlogi igrajo Franco Nero, Vima Lisi, Femando Rey, Carole Andre itd.
Aurora 15.30 «Lucky Luciano». Barvni film. V glavni vlogi igra Gian Maria Volontà. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capito! 16.30—21.45 «Paolo il caldo». Giancarlo Giannini. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «UFO — Distruggete base Luna». Barvni znanstveno fantastični film.
Impero 16.00—22.00 «Signore e signori». črnobeli film Pietra Germija. I-grata Gastone Moschin in Silvia Koscina. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30 «Giochi d’amore di un’aristocratica». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Manson e la famiglia di Satana». Barvni film prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Bisturi la mafia bianca». Barvni film. Enrico Maria Salerno. Senta Berger.
Ideale 16.00 «El disperado». Igrata Andrea Giordana in Rosemarie Dex-ter. Barvna kavbojka.
Abbazia 16.00 «Rififì ad Amsterdam». R. Browne. Pustolovski barvni film.
Astra 16.00 «Il grande dittatore». I-gra Charlie Chaplin.
Radio 16.00 «Quello sporco individuo». Igra Frank Sinatra. Barvni film.
Ariston 20.30 Dvorana rezervirana za krožek «U. Barbaro».
Razstave
V	občinski galeriji je odprl razstavo svojih del tržaški slikar Renato Ariosi. Razstava bo trajala do 3. februarja.
V	galeriji Cartcsius v Ul. Marconi so odprli postumno razstavo del tržaškega likovnika Carla Walcherja, ki je umrl pred dvema letoma.
V	prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 razstavlja Atilij Kralj. Razstava bo trajala do 18. februarja in je občinstvu na ogled od ponedeljka do petka od 10. do 12., ter od 16. do 19. ure, ob sobotah od 17. do 19. ure.
V	tržaški galeriji «Tommaseo» v Ulici Canal Piccolo 2 bodo jutri, 31. t.m., ob 18. uri odprli retrospektivno razstavo tržaškega slikarja prof. Avgusta Černigoja. Razstava bo trajala do 20. februarja.
Prosveta
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» pri Sv. Ivanu vabi vse svoje člane in prijatelje na predvajanje filma «Cvetje v jeseni». Filmska predstava bo danes. 30. januarja točno ob 20. uri v društvenih prostorih.
Razna obvestila
Danes, 30. januarja bo ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma drugo predavanje iz ciklusa šestih predavanj «Umetnost na slovenskem». Predaval bo dr. Emilijan Cevc iz Ljubljane o «Gotiki na Slovenskem». Predavanje bo spremljalo predvajanje barvnih diapozitivov.
Izleti
SPDT priredi v nedeljo, 3. februarja avtobusni izlet na Krvavec. Avtobus bo peljal mimo Doline, Boršta. Boljunca, Opčin, Proseka, Križa in Trsta. Vpisovanje v Ul. Ceppa 9/1 pri gospe Miličevi še danes. 30. t.m. (od 9. do 14. ure). Ceno izleta je treba poravnati takoj v Ul. Ceppa ali pri vaških poverjenikih (tako kot za smučarski tečaj).
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE, 'ih*.*. •	S-
T R 2 AS K A KREDITNA BANKA
TRST - UL F. FILZI 10 tel 38-1Ò1, 38 045 ’
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	701.—
Funt šterling	1.556.—
Švicarski frank	210,75
Francoski frank	133.—
Nemška marka	248.—
Avstrijski šiling	33,70
Dinar: debeli	40.—
drobni	40.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Prispevki
V počastitev spomina ob prvi obletnici smrti drage mame Dore Dolgan darujeta Neva in Marijan 10.000 lir za Dijaško matico.
Ob obletnici smrti dragega in nepozabnega papana Adalberta Stubla darujeta Lori in Sonja 2.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Mateja Nazora daruje družina Agneletto 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Stalno slovensko gledališče daruje 5.000 lir za PD Primorec iz Trebč.
SOŽALJE
Ob bridki izgubi tovariša Josipa Kralja od Domja izražala tržaška federacija KPI in Zveza demokratičnih žena — UDI iskreno sožalje ženi Veri. sinovoma Ervinu in Giordanu ter drugim sorodnikom
Po dolgi bolezni je preminil
JOSIP KRAL
Pogreb bo jutri, 31. januarja ob 15. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Ricmanjih.
Žalostno vest sporočajo: žena VERONIKA, hči ERVINA in sin JORDAN z družinama, sestra TONČKA in brat JURE z družinama, nečaki ter drugi sorodniki
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene
Trst, 30. januarja 1974
Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38006
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče, nono in brat
FRANC RUSIJA
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 30. januarja ob 15. uri iz hiše žalosti, Kontovel št 286, na domače pokopališče.
Žalujoča žena Zofka, hčerka Nerina, sin Livio z ženo Adele, vnukinji Francesca in Martina, sestra Pepka, brat Rihard ter drugo sorodstvo
Kontovel, 30. januarja 1974
GORIŠKI DNEVNIK
ZA BOLJŠE MEDSEBOJNO SPOZNAVANJE IN SOŽITJE
Združenje italijanskih demokratičnih žena UDI predlaga pouk slovenščine v italijanskih šolah
Odgovor šolskega skrbnika - Prijaviti se mora najmanj 20 dijakov Pozabili so na važno ministrovo okrožnico iz leta 1971
Čeprav smo že o tem pisali, bi 9 tej priliki spet navedli odlomek iz ministrove okrožnice ob začetku šolskega leta 1971-72. Ugotovitve in usmeritve, ali priporočila, so žal o-stale le na papirju.
Takratni minister za šolstvo Mi-sasi je v svoji okrožnici šolskim skrbnikom zapisal med drugim: «Ko poudarjamo pomen, ki ga šole z neitalijanskim učnim jezikom lahko taajo v širši perspektivi političnega in kulturnega razumevanja, kakor tudi didaktične dejavnosti, mislimo, da je primerno, če poudarjamo posebni pomen, ki ga na teh področjih ima pouk italijanščine za neitalijansko govoreče skupine, kakor tudi pouk drugega jezika za italijansko skupnost: pouk drugega jezika ne gre ocenjevati samo kot dodatek običajnemu programu, temveč kot dejansko izpopolnjevanje o-snovnega kulturnega programa, kar omogoča, poleg razumljivih prednosti za družbeno omikano sožitje, »udi posebno obogatitev in kulturni razvoj. V tem smislu je namen ministrstva zagotoviti boljše seznanja-nJe s posebnim položajem jezikovno mešanih kulturnih področij preko uradnih občil, s spodbujanjem raziskav, študija in analize posa-nieznih situacij. V zvezi s tem podčrtujemo, da se je pri višjem deželnem šolskem skrbništvu za Furlanijo - Julijsko krajino oblikovala operativna skupina, ki ji načeluje vjsji šolski skrbnik, ki naj z večjo sistematičnostjo sledi razvoju polo-zcj]a pri pouku slovenskih jezikovnih manjšin po vsej deželi Furla-' julijski krajini (podčrtali mi) in naj širi oblike sodelovanja med odgovornimi za šole raznih jezikovnih manjšin.»
Pretekli sta že dobri dve leti od okrožnice in ustanovitve operativne skupine pri deželnem višjem šolskem skrbništvu, toda kaj konkretnega in koristnega od vsega tega nismo še zapazili. Pač, prepoved podolskega pouka slovenščine v Beneški Sloveniji.
Na zadnjem pokrajinskem kongresu ženske zveze UDI, ki je bil /."V.v Trstu, so delegatke med rugim razpravljale tudi o vpraša njm slovenske majšine in o pobu-. za boljše medsebojno spozna-anje, na katerem temelji medseboj-o spoštovanje, mirno sožitje in sodelovanje. Poudarile so nujnost uve-javljanja pravic slovenske narod skupnosti, kateri je treba nudit! vse možnosti, da se ohrani in Pri tem pa so tudi izra-__ .	,J°' naj bi italijanska mladi-
a možnost. da se nauči slo-yenscine. Na podlagi teh ugotovitev jc prišla do izraza zamisel o uvedbi pouka slovenščine na italijanskih šolah v naši deželi.
Pokrajinski odbor ženske zveze U Dl je nato poslal šolskemu skrbniku Dismeni predio?, na katerega le šolski skrbnik odgovoril s pismom (prot. štev. 12199), v katerem Pravi: «V zvezi s predlogom, ki 8® je ta odbor poslal 12. t. m. Vas obveščamo, da je za odobritev uvedbe pouka slovenščine potrebno, da ba izbrani šoli zaprosi za pouk te ga jezika najmanj 20 dijakov.»
Zato omenjena zveza vabi vse zainteresirane družine in ràjonske kbnzulte, ki se zavzemajo za šol-. o problematiko, naj si prizadeva-Va se ta zamisel uresniči.
Slovenski otroci se naučijo italijan-»cine v šoli in izven šole. italijanski otroci pa nimajo možnosti, da m se v šoli vsaj nekoliko naučili Slovenščine. Dolga leta je kaj take ga preprečevala šovinistična miselnost, toda časi in potrebe sl Premenile in se še spreminjajo. Ta-o večkrat slišimo odrasle Tržača-je' ki obžalujejo, da se niso v mla-‘n letih naučili slovenščine, in bi «n Je vs.a’ zdaj radi naučili. Mar-_. o obiskuje tečaje, ali l.upi slov-co in se uči s pomočjo prijatelja.
jih 48 aretirali, ostalih 38 je ostalo na začasni svobodi. Poleg tega so še izvedli 16 zapornih nalogov, dodelili so 66 raznih glob in 760 glob zaradi cestnih prekrškov. Odkrili so tudi več ukradenega blaga za skupno vrednost 11 milijonov lir.
Najpogostejši prekršek so v omenjenem mesecu bile nenamerne telesne poškodbe, večinoma pri prometnih nesrečah, zaradi katerih so prijavili sodišču 27 oseb. Zaradi tatvin v obtežilnih okolnostih so prijavili 17 oseb, od katerih so jih are tirali 11. Zaradi poskusa tatvine so prijavili 8 oseb, od katerih so jih 7 aretirali. Seznam prekrškov se nadaljuje z naštevanjem namernih telesnih poškodb (7 aretiracij), razpečevanja ponarejenih bankovcev (4 aretacije), upora in nasilja proti javnemu funkcionarju, pretepov in drugih prekrškov.
ovinku pri krematoriju je avto vrste mini novejše registracije, v katerem se je peljal 23-letni finančni stražnik Domenico Scarsella, zdrsel na asfaltu in zapeljal povsem na levo stran cestišča. Tako je prišlo do silovitega čelnega trčenja s fiatom 1300, v katerem se je peljal Orlando Giacinto iz Ul. Bazzoni 6/1.
Pri trčenju je mladi financar močno udaril z glavo in obležal nezavesten. Na kraj nesreče so prihiteli agenti promet policije in bolničarji Rdečega križa, ki so ranjenega Scarselle odpeljali z rešilcem v bolnišnico. Tu so finančnega stražnika takoj sprejeli v nevrokirurški oddelek, kjer so mu ugotovili posledice močnega udarca v glavo in več ran po lasišču in obrazu. Zdravniki se še niso izrekli, ali bo mladi Scarsella preživel tako hudim poškodbam. Voznik drugega avta pa se sploh ni poškodoval.
• V Ul. S. Ermacora 3 se bo drevi ob 19.30 sestala rajonska konzulta za Rojan, Greto in Barkovlje. Seji bo prisostvoval občinski odbornik prof. dr. Livio Lonzar.
Pridržana prognoza za mladega financarja
Včeraj kmalu po 13. uri se je v Istrski ulici pripetila huda prometna nesreča, ki sta ji botrovali spolzka cesta in previsoka hitrost. Na
ninno moro na scdcžu zviliUDRUe
Deželni odbornik Mauro seznanjen s težavami
Pomen Kmetijske zadruge za tržaško kmetijstvo - la Delavske zadruge še vedno v veljavi statut iz leta 1935
Prekrški zakonov v prejšnjem mesecu
vJ?re-^nji mesec so organi javne «osti tržaške kvesture in raznih jonskih in okoliških komisariatov riiLJav't' sodni oblasti zaradi raz-n Prekrškov 86 oseb. Od teh so
Deželni odbornik za zadružništvo Fabio Mauro in ravnatelj deželne službe za zadružništvo Luciano Peloso sta se v soboto na sedežu tržaške Zveze zadrug in vzajemnih blagajn sestala s predsednico Li-vero Sorinijevo, podpredsednikoma Saverinom Giacchettijem in Alojzom Markovičem in številnimi predsedniki zadružnih organizacij z našega področja.
Predsednica Sorinijeva se je odborniku zahvalila, da se je hotel neposredno seznaniti z delovanjem in položajem zadružnega gibanja v tržaški pokrajini in je nato podrobneje razčlenila delo, ki ga je zveza opravila v zadnjem času. Predsednica je med drugim naglasila, da je treba tudi na našem nodročju reševati vprašanja zadružništva na drugačen način, kakor se je dogajalo doslej. Tako je na primer še vedno odprto vprašanje vpisa zadružnega konzorcija Coopltalia v uradni snisek zadružnih organizacij pri deželni upravi, tako da o-menjena ustanova ne more biti deležna olajšav in raznih oblik pomoči, ki jih deželna zakonodaja predvideva v korist zadružnih o-blik sodelovanja.
Odbornika Maura so prisotni nato opozorili na težave, s katerimi se morajo boriti tržaške Delavske zadruge, ker se njihovo delovanje odvija še vedno po fašističnem statutu iz leta 1935. Tako je med drugim članom Delavskih zadrug onemogočeno, da bi demokratično glasovali za proračune in obračune organizacije.
Razorava je nato zajela še druga važna vprašanja, tako na primer vprašanje zadrug, ki se na našem področju ukvarjajo z gradnjo ljudskih stanovanj in vprašanje Kmetijske zadruge, ki šteje danes nad 400 članov in predstavlja pomemben dejavnik v okviru kmetijskega gospodarstva tržaške pokrajine.
Odbornik Mauro je nato obiskal prodajalno oblačil, ki deluje v sklopu posebnega zadružnega kon zorcija med delavci in uslužbenci Tržaškega arzenala. V zadnjem ča su je konzorcij razpisal poseben nagradni natečaj med šolarji, sinovi včlanjenih zadružnikov. Ta pobuda je sprožila tudi med mladimi smisel za sodelovanje na zadružni osnovi, kar ima na našem nodročju še no«ebno bogato tradicijo.
Sledil je obisk v menzah, ki so jih uredili člani zadruge pristani
ščnikov. Predstavniki zadruge so orisali odborniku nekatere težave ki izhajajo iz čedalje višjih režijskih stroškov in iz nedavnih sprememb v delovnem urniku prista-niščnikov. Odbornik Mauro je na koncu zagotovil, da se bo zavzel za rešitev omenjenih vprašanj področja zadružništva. V tej zvezi je tudi napovedal, da bo v kratkem obiskal zadruge, ki delujejo na Krasu.
S. G.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V SOVODNJAH
Poimenovanje ulic in trgov v občini skladu z narodno podobo prebivalstva
Ustanavljanje prevoznega konzorcija ■ Prelevmani na blago proste cone - Tehnični konzorcij
NA POBUDO JUNIOR CHAMBER
Slušatelji II. tečaja
obiskalUìrandi Motori^
V okviru drugega tečaja za izo-braževanje mladih vodilnih kadrov, ki ga organizira tukajšnji odsek «Junior Chamber Italiana», so te dni priredili posebno srečanje o lad-jedelstvu. Slušatelji so med drugim skupno obiskali tovarno Grandi Motori pri Boljuncu, kjer so lahko u-skladili teorijo z ustreznih predavanj s prakso otipljivega tovarniškega dela. Predstavnik tovarniškega vodstva kap. R. Coppa je slušateljem orisal proizvodnjo tovarne, ustrezno trgovinsko politiko in tehnične naprave. Njegova izvajanja je dopolnil načelnik oddelka za obdelovanje statističnih podatkov ing. U. Finzi, ki je med drugim prikazal praktično uporabo elektronskega centra. Ing. Finzi je nato orisal proizvodne zmogljivosti tovarne in v tej zvezi navedel, da je Grandi Motori pri Boljuncu opremljena za istočasno gradnjo 120 motorjev raznih velikosti.
Slušatelji, ki jih je spremljal predsednik Junior Chamber ing. Babos, so si temeljiteje ogledali nekatere delavnice in vrsto pogonskih strojev v gradnji. V halah tovarne dokončujejo v tem času vrsto motorjev po šest, osem in deset valjev, v gradnji pa je tudi prva serija dvovaljnih strojev. Po obisku je v mali dvorani gledališča Rossetti sledilo predavanje glavnega podravna-telja družbe Italcantieri ing. B. Bet-teja, ki je slušateljem tečaja obrazložil nekatera vprašanja, ki jih mora Italcantieri sproti reševati pri nabavljanju tehničnih naprav in polizdelkov, potrebnih za gradnjo ladij. Drugi tečaj za izobraževanje mladih vodilnih kadrov se bo za ključil konec februarja.
‘"■"■'milim,,,,,,...........inni.mm.mm.imimmimim.nun.umilimi
Tudi v Mačkoljah bodo postavili spomenik padlim v NOB
Ponedeljkovo sejo občinskega sve-v Sovodnjah je župan Jože Če-ščut odprl s sporočili o nekaterih važnih zadevah za vso občinsko skupnost. Najprej je poročal o snovanju javnih prevozov med občinami Gorica, Sovodnje, Števerjan, Moša, Kopriva in Šlovrenc. Pred dvema tednoma so se v Gorici sestali predstavniki omenjenih krajevnih ustanov in se dog-, vorili, da bodo prisluhnili mnenju občinskih svetov, kako naj bo osnovana ta služba. Svetovalci sovodenjskega občinskega sveta so soglasno privolili v vstop v konzorcij, ker so prepričani, da bo zadostil javnim prevozom na področju celotne sovodenj-ske občine, torej tudi vasem, zlasti najbolj odročnim. Ko bodo tudi ostale občinske uprave povedale svoje mnenje, bodo vprašanje obdelali s tehnične plati. V takšnem primeru bodo goriška mestna podjetja u-pravljala samo tri «tradicionalne» sektorje, vodovod, plinarno in elektrarne, mestni prevoz pa bodo prepustile novemu konzorcialnemu podjetju.
Župan je poročal o pravici občine Sovodnje (ta pravica, seve, pri-tiče tudi občini Gorica), da uvede prelevmane na blago proste cone. O uvedbi pravice pobiranja posebne pristojbine so razpravljali tudi na seji pokrajinskega odbora za cene, ki se je sestal v ponedeljek dopoldne in na kateri so bili vsi vidni predstavniki goriškega javnega in gospodarskega življenja ter sovodenjski župan, da bi uskladili stališča do tega vprašanja, ki je postalo aktualno, odkar je finančna intendanca prepovedala prodajo pogonskega goriva po ceni proste cone, dokler ne bosta občini uvedli posebnih pristojbin. Župan češčut je dejal, da bi po zakonu morala znašati pristojbina za bencin 30 lir, za petrolej 15 lir, za vse ostalo blago proste cone (kava, sladkor in pivo) pa po 20 odstotkov na ceno. Župan češčut je dejal, da bosta Sovodnje in Gorica o tem vprašanju sprejeli enotno sta lišče.
Ob koncu je župan pojasnil stališče sovodenjskega občinskega sve ta glede tehničnega konzorcija za skupnega geometra, ki ga je snovala občina Števerjan. O ustanovitvi te skupne službe so se izrekli vsi trije občinski sveti. Sovcdenjsk' svet se temu konzorciju ni pridružil samo zaradi svoje občutljive urba nistično - gradbene dejavnosti, sicer pa je občinska uprava pripravljena sodelovati pri vseh skupnih po budah, ki se bodo še pojavile. Ob činski svet je -soglasno podprl rav nanje Sovodenj v tem vprašanju.
Občinski svet je nato prešel na dnevni red in je najprej razprav Ijal o upravi občinske zakladne službe s strani goriške Hranilnice. Kar zadeva zakladno službo, so jo sklenili podaljšati pod starimi pogo-glede izterjevalnice davkov pa se bodo pogajali, da bi dosegli viš-obresti.
Odobrili so izvršilni načrt za izgradnjo prestolih pločnikov v Sovodnjah v znesku 14 milijonov lir, odobrili so prispevek pevskemu zbo ru Rupa - Peč 40.000 lir, popravili so streho novega šolskega poslop v Sovodnjah, sestavili natečajno komisijo za namestitev anagraf skega uradnika, uradnici Dolores Petejan so podaljšali namestitev za mesece ter plačali vzdrževalne stroške za nekega občana.
Občinski svet je nato sklenil po imenovati v skladu s slovenskim du hom nekatere ulice in trge v So vodnjah. Rupi, na Peči, v Gabrja!' in Rubijah. Ta sklep so sprejeli v skladu z resolucijo, ki jo je ob činski svet odobril na seji 27. decembra lani, s katero protestira proti odločitvi prosvetnega ministr stva, da sovodenjski občinski svet ne more uresničiti svojega sklepa poimenovanju ulic in trgov v skladu z narodnimi potrebami. Svetovalci so potrdili sklep občinske ga sveta od leta 1972 glede poime novanja ulic ter pozvali ministrstvo, naj ga odobri najkasneje v šestih mesecih. V nasprotnem primeru bo občinska uprava tablice z novimi imeni ulic in trgov sama namestila Občinski svetovalci so ob koncu seje soglasno obsodili hudo diskriminacijsko dejanje proti naši skup nosti v Beneški Sloveniji. Njihovo resolucijo objavljamo na 1. strani.
začrtan, manjkajo koši in telovadno orodje.
Poleg teh tehničnih «pomanjkljivosti» zavod «Lenassi» nima sluge, bi poskrbel za ogrevanje vode za tuše ter za čiščenje telovadnih prostorov. Večkrat so namreč morali dijaki telovaditi v mrzlih prostorih, parket ni bil sploh pometen in sami vemo, kako je negativno in škodljivo telovaditi v zaprašenem prostoru.
Zaradi tega neurejenega stanja je protest dijakov trgovskega zavoda povsem utemeljen, saj konec koncev ne zahtevajo nič drugega, kot primerne prostore za telovadbo!
Predstavnika Dolenja la pogovorih v Novi Gorici
Župan in podžupan občine Dolenje Luciano Bernardis in Giorgio Marinsig, sta se včeraj na sedežu občinske skupščine Nova Gorica pogovarjala s predsednikom Rudijem Šimcem in predstavniki krajevne skupnosti Dobrovo v Brdih.
časom so Mačkoljani
že pr^j
^hz delom na kraju, kjer bodo rortnVl« spomenik padlim v na-jOosvrobodilni vojni. Najprej so birai «d*501-' je začel z nativa "u «kcijo, nato so imeli v vasi koncerta, katerih čisti dobi-
ček so namenili za postavitev spomenika. Prvi koncert je bi! konec junija, drugi pa v začetku oktobra, ko so se Mačkoljani spomnili 30-obletnice požiga vasi. Pred kratkim so očistili in zravnali zemlji-
šče, kjer bo stal spomenik. V nedeljo pa so se mladi fantje in možje zbrali in ves dan prostovoljno urejevali prostor. Domenili so se, da bodo ob nedeljah nadaljevali udarniškim delom vse dokler ne bodo postavili spomenik.
Pogovor se je sukal okoli gospodarskih zadev, zlasti pa okoli cestnih povezav in drugih možnih oblik tesnejšega povezovanja tega področja ob italijansko - jugoslovanski meji. Po uradnem pogovoru je predsednik šimac povabil gosta na ogled otroškega vrtca v Šempetru in tovarne pohištva «Iztok» v Mirnu. Včerajšnje srečanje je bilo prvo, ki so ga imeli predstavniki obeh sosednih občin.
Danes v Tržiču debata o šolskih problemih
Skupina za zadružno vzgojo, ki ima svoj sedež v Ronkah, je organizirala za danes zvečer v občinski knjižnici v Tržiču (Palazzetto Veneto) ob 17. uri skupščino, na kateri bodo razpravljali o socialnem upravljanju v šoli.
Na skupščino so vabljeni profesorji, učitelji, dijaki in starši, katere bodo seznanili s problemi, ki tarejo italijansko šolstvo.
NA POBUDO GLASBENE MATICE
Koncert Slovenskega tria za slovensko šolsko mladež
Vsako skladbo so pred izvedbo preprosto opisali
V petek dopoldne je naša šolska mladina doživela izreden kulturni dogodek, ko je v Gorici prvič nastopil znameniti Slovenski trio. Priliko je ponudila tržaška Glasbena malica, saj je trio še isti večer nastopil v Trstu v okviru njenega koncertnega abonmaja. Šolski mladini, ki je docela napolnila goriški oratorij, so znameniti mojstri iz Ljubljane predstavili lažji program, ki je bil sicer spričo same sestave ansambla, zahtevnosti v razumevanju avtorjev (Beethoven, Mozart. Parovel, Šostakovič) in nepripravljenosti dijakov že tako težko dojemljiv. Kdor od nas je spremljal mladino, je pred začetkom težko pričakoval nastop. Vendar je v teku samega koncerta vsako točko uvajala jasno in preprosto podana razlaga, ki je imela pozitiven odmev pri mladih poslušalcih. Poudariti je treba pozornost mladine, živo glasbeno she-matizacijo in edinost tonskega materiala, iz katerega so dijaki sledili obujanju skladbe in sama kvaliteta podajanja, ki je bila na najboljši višini. Tej slednji je treba posvečati posebno pozornost, saj se dostikrat zgodi, da mlada publika zavrača kulturne programe zaradi njihove slabe kvalitete: prevečkrat pozabljamo, da čuti in
imiimililimiiiiiiHiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiliiiiimiiiiiiiinmiiiimimiiiiilimiimimMiniiiiiiiiii*iiiiiiiiiii*iiiii|m,m,,,,,l,,m,,,,,,l,,,n,,,,,,,M,,,,,,MM,,,,,,,,",M,l,n
SREČANJE PREDSTAVNIKOV BENEČIJE IN TOLMINSKE PRI KOBARIDU
Iskanje oblik sodelovanja z matičnim narodom za hitrejšo narodno rast beneških Slovencev
Enotna prizadevanja številnih beneških društev v naši družbeni stvarnosti
Urediti telovadnico za dijake slovenske trgovske šole!
Na slovenski trgovski šoli v Ul. Duca D’Aosta nimajo lastne telovadnice. Zato morajo dijakinje in dijaki hoditi k telovadbi v siroti-šče «Lenassi», ki ga vzdržuje goriška občina. No, že samo dejstvo, da nimajo slovenski dijaki lastne telovadnice, je negativno in bi moralo prisiliti krajevne šolske ustanove, da bi kaj ukrepale v tem oziru.
Še hujše pa je dejstvo, da telovadnica «Lenassi» ni primerna za telovadbo. To so nam povedali sa mi dijaki trgovske šole, ki že štiri mesece telovadijo v nenormalnih pogojih, kljub temu, da je ravnatelj trgovskega zavoda večkrat o-pozoril občinsko upravo na pomanjkljivosti v «Lenassiju». Parket sploh
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
Že nekaj let ob obratu leta se sestanejo predstavniki beneških Slovencev in družbeno - političnih organizacij tolminske občine. Zaradi praznika emigranta in drugih obveznosti beneških rojakov so sre Čanje priredili šele v ponedeljek v Starem selu pri Kobaridu, številne udeležence je pozdravil Anton Lodava, predsednik komisije za zamejska manjšinska vprašanja ter mednarodne odnose pri občinski konferenci SZDL. Glavni namen teh srečanj — je dejal — je spoznanje pripadnosti istemu narodu, predvsem pa uresničevanje prizadevanj zamejcev za njihovo narodno prebujenost in razvoj.
-Iz Benečije so prišli predstavni ki vseh društev, ki tamkaj delujejo (odsotno je bilo samo društvo «Recanj»yr in sicer prof.Ì7iIjem"Cer-no, predsednik kulturnega društva «Ivan Trinko», odgovorni urednik «Novega Matajurja» Izidor Predan, predstavnika društva emigrantov Ado Kont in Elio Vogrič, predsednica Centra za kulturne raziskave Brdu Bruna Cher, župnika Ma rio Lavrenčič in Valentin Birtič, predstavnika slovenskih duhovnikov iz Benečije, ki se zbirajo okoli lista «Dom», prof. Klavdij Černoja, predstavnik društva «Nediža», Franko Karlič, predstavnik mladinskega krožka. Iz Kanalske doline sta bila prisotna Neža Tribuč, predsednica pevskega zbora «Planinka» in javni delavec Šimen Preše ren. SKGZ je predstavljal Gorazd Vesel.
Številno zastopstvo tolminske občine so sestavljali občinski tajnik Zveze komunistov Vlado Uršič, predsednik občinske skupščine inž. Ferdo Papič, predsednik medobčin skega odbora SZDL Franc Krava nja, predstavniki mladine, borčev ske in drugih družbeno - političnih organizacij. Srečanju je prisostvoval predsednik komisije za zamejska in manjšinska vprašanja pri republiški konferenci SZDL Jože Hartman.
Prof. Viljem Černo se je zahva lil za vabilo in izrazil željo, da bi se odnesi med slovenskimi beneški mi društvi in matičnim narodom vedno bolj utrjevali. V obsežnem in živahnem pogovoru, ki je sledil uvodnim pozdravnim besedam, so si predstavniki obeh strani izme njali informacije o svojem delu. Zlasti obsežno so govorili o skup nih pobudah, skozi katere naš živelj v Benečiji izpričuje svojo narodno bit, matični narod po na takšen način nudi pomoč temu življu v njegovem nenehnem boju za samoohranitev.
Beneški Slovenci so obsežno go vorili o uspehih tečajev slovenščine, seminarjih in različnih manifestacijah, ki jih prirejajo njihova društva. Ti uspehi se kažejo v demokratični rasti prebivalstva, v na raščanju narodne zavesti in v pripravljenosti beneških Slovencev na okrepljen boj proti grobim diskriminacijam, ki se jih konservativne in desničarske sile poslužujejo, da bi ohranjale v Nadiških dolinah vzdušje pritiska, nasilja in splošne družbene stagnacije.
Beneški tovariši so povedali, da _j zaključuje dolgoletno razdobje, med katerim so desničarske sile pogojevale vse javno življenje v Be nečiji. Te sile danes nimajo več ljudi, ki bi jim slepo sledili, am pak morajo zagovorniki te sile sa mi nastopiti, kot se je pokazalo pri okrogli mizi v Špetru Slovenov. člani beneške delegacije so povedali, da je ob tej priložnosti občinstvo pobilo konservativna stališča glede narečja in zavračanja književne slovenščine. Zagovarjanje ohranitve narečja ima trhlo podlago, ker beneški Slovenci niso pozabili, da so morali še pred nedavnim njihovi otroci plačevati v šoli po 5 in 10 lir za vsako izgovorjeno nareč no besedo in da so pred kratkim na učiteljišču v Špetru Slovenov po
zvali dve profesorici glasbe, naj prenehata s poučevanjem narečnih pesmi.
Predstavniki beneških Slovencev izrazili prepričanje, da je bil storjen prav v zadnjem razdobju pomemben korak dalje in da bedo svojim vztrajnim delom, s pestrostjo misli in sodelovanjem društev postopno utrjevali prepričanje med domačini, da pripadajo slovenskemu narodu in da imajo kot Slovenci pravico do svojih šol in svobodnega ter enakopravnega kulturnega udejstvovanja.
Družbeno - politični delavci Tolminske so prisluhnili besedam naših beneških bratov ter njihovim predlogom za tesnejše oblike sodelovanja, zlasti pa predlogom o po moči matičnega naroda.
Film o Čilu v Allendejevi dobi
^Piccolo cineforum* iz Gorice bo jutri, v četrtek zaključil s filmom «Cuando despierta pueblo» suoi letošnji prvi ciklus filmskih večerov
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Ljudski oder
Trsi
JAKA STOKA
MUTASTI MUZIKANT in
NE KLIČI VRAGA
(enodejanki)
Scena:	VLADIMIR RIJAVEC
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Glasba:	URBAN KODER
Besedilo pesmi:	ERVIN FRITZ
Korepetitor:	IGNACIJ OTA
Režija:	ADRIJAN RUSTJA
Jutri, 31. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu v Gorici
V	soboto, 2. februarja ob 20.15 v župnijski dvorani v štandrežu
V	nedeljo, 3. februarja ob 17. uri v župnijski dvorani v Doberdobu.
z aktualno tematiko. Delo je bilo izvedeno leta 1973 in obravnava stanje pred vojaškim fašističnim udarom v Čilu za časa AUenrie-jeve vlade. Režiser, ki je pripadnik čilske organizacije MIR, hoče prikazati občinstvu Allendejevo vlogo pri socializaciji te južnoameriške države in delovanje anti-demokratičnih šil v Čilu, da bi preprečile tak razvoj.
Po filmu bo tudi debata, na kateri bo prisoten predstavnik odporniške organizacije, ki je nastala po državnem udaru.
Večer bo v dvorani razstavišča Espomego s pričetkom ob 20.30.
Plačati davek na pse
Goriško županstvo obvešča, da morajo vsi lastniki psov plačati najkasneje do 28. februarja davek na pse in da morajo obesiti na ovratnik živali posebno ploščico.
Na Raštelu nesreča mopedista
Na Raštelu se je včeraj zjutraj ob 11.30 ponesrečil 66-letni krojač Avgust Lenardič iz Ul. Bella Veduta 9, v katerega je od zadaj trčil avtomobilist ter ga pahnil v parkirani tovornjak. Pri tem si je Lenardič poškodoval desno ramo in bo zaradi tega ostal na zdravljenju deset dni.
Našemu zvestemu čitatelju želimo čim-ireišnie okrevanje.
podzavestno točno ocenjuje izvajalce.
Ob zaključku koncerta so člani tria izrazili željo, da bi kmalu spet igrali za goriško publiko. U-pajmo. da se bo ta njihova želja izpolnila v najkrajšem času in da bi temu koncertu sledili še mnogi drugi tako kvalitetni in uspeli.
K. M.
NA POBUDO KROŽKA CIFI
Zanimiv večer barvnih diapozitivov
Posoški fotografski krožek prirodi v petek ob 21. uri na sedežu v Ločniku (Ulica Campo santo 7) večer diapozitivov o afriških državah. Prisoten bo sam avtor diapozitivov, Videmčan Egizio Alessandro Videni, ki je več let preživel Afriki.
Na večeru bo gost prikazal vsakdanje življenje tamkajšnjih narodov, njihove šege in navade, afriško floro in favno. Diapozitivi pa so bili v glavnem posneti v Gani. Zambiji, Etiopiji. Tanzaniji in Rodeziji.
Razstave
V moderni galeriji ‘B Torchio» bo od 1. do 15. februarja razstavljal svoja najnovejša dela umetnik Moreu iz Ronk. Razstavo bodo odprli v p*-tek. 1. februarja ob 18.30. V ostalih dneh bodo razstavni prostori odprti od 11. do 13. ter od 17. do 20. ure.
Kino
Gorica
VERDI 16.30—21.30 «Sette belve venute dalla Cina», barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO 16.30—21.30 «Il fascino segreto della borghesia». F. Rey in D. Seyrig Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Le a-morose notti di Ali Babà». A. Bar-ker in K. Mele. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 16.30-21.30 «Gli amici degli amici hanno saputo». S. Stefanelli in P. Caruso. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 16.30—21.30 «I due volti della vendetta». M. Brando in K. Malden. Barvni film.
Tržit1
AZZURRO 17.30—22.00 «Un uomo • una donna». Barvni film.
EXCELSIOR .6.00—22.00 «Panico a Nedli Park». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Il terrore viene dalla pioggia». Barvni film.
Nora (lorica
SOCA «Odsev v črnem zrcalu», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Umor na počitnicah», i-talijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «V Milanu ubijajo v soboto*. italijanski barvni film ob 19.30.
KENCE Prosto
PRVACINA Prosto.
KANAL Prosto.
Predavanja
fiusvelnu diuslvu tUU/u 'Zupančič* tz štandreža vabi jutri, 31. januarja ob 20. uri na društveni sedež, kjer bo višja medicinska sestra M. črnovršnik iz Nove Gorice predavala na temo «Zdravje in bolezni našega šolarja».
PD «Sovodnje» priredi v petek, 1. februarja ob 20. uri v Kulturnem domu predavanje «Vzgojne naloge družine v otrokovi šolski dobi». Predaval bo prof. Božidar Mrevlje iz Nove Gorice.
DEŽURNA i.EKARNA V GORICI
Oanps ff*« ^an in fvno^i le dp/urns lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 2124.
DEŽURNA I.EKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan m nonoči ie v Iršiču dežui-na lekarna Sant’Antonio, Ulica Romana, tel. 40497.
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA:	Hermann Grudina,
Peter Brajnik.
SMRTI: 91-letna nuna Maria Bo-naldo, 82-letni upokojenec Antonio Cocianni, 51-letni rokodelec Bogomil Valiček, 77-letna Rosalia Pelizzon, 52-letni delavec Isolino Ferlat. 71-letna upokojenka Lidia Spessot. 69-letna gospodinja Brina Corazza por. Micheluzzi 6 letna učenka Susanna Alberton. 65-letni upokojenec Lino Furlan. 84-letna upokojenka Luigia Paskvan vd. Lovrič
........................Ulil.nlllil........................
SKLEP OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
Na seji občinskega svela prihodnji ponedeljek razprava o prelevmanih na blago proste cone
Zdravstveni konzorcij in zdravstvena pomoč priletnim
Na seji občinskega odbora v Gorici, ki je bila v ponedeljek zvečer, je župan De Simone seznanil odbornike s potekom sestanka pokrajinskega odbora za cene, na katerem so zavrnili zahtevo o uvedbi prelevmanov na blago proste cone. O tej zahtevi finančne intendance bodo razpravljali na seji občinskega sveta, ki jo je župan sklical za ponedeljek 4. februarja ob 15. uri.
O tem vprašanju je razpravljal, kakor poročamo na drugem mestu, tudi sovodenjski občinski svet. Ker obstajata o njem dve različni stališči in ker koristniki ugodnosti proste cone niso pripravljeni z boni kupovati bencin po vsedržavni ceni, so bencinski boni proste cone, ki jih dobivajo od ponedeljka dalje, brez sleherne koristi. Upati je, da bo to vprašanje kmalu rešeno in da vozniki v dolgih vrstah pred sedežem avtomobilskega kluba ne čakajo zaman na toliko pričakovane bone.
V nadaljevanju seje je goriški iz vršni odbor naslovil več prošenj na deželo za dodatno finansiranje
že začetih gradbenih del. Sredstva bo zahteval tudi za nakup gradbenih parcel in za primarna dela pri njihovi urbanizaciji; te parcele bodo služile za cenene ljudske gradnje. Načelno so sprejeli zahtevo za druge pohabljencev in invalidov za dodelitev zemljišč za gradbene namene (zgradili bodo 12-stanovanjsko hišo), sprejeli pa so tudi zahtevo za druge Edil-ACLI 80, ki bo zgradila stanovanja z nedeljivo lastnino.
Odbornik za zdravstvo dr. Tomas sich je dejal, da zaradi krize v po krajinski upravi niso še uspeli ustanoviti zdravstvenega konzorcija v Gorici, vendar pa o njem dosti razpravljajo. Odbornik bo občinskemu svetu predlagal nadaljevanje zdravstvene pomoči na domu priletnim občanom.
Odbornik Rovis je napovedal skorajšnji sestanek, na katerem bodo razpravljali o ustanovitvi konzorcija za javne prevoze (o katerem obsežno poročamo v članku občinske seje v Sovodnjah). Občinska uprava bo pristopila k pripravljalnemu od-
boru za ustanovitev deželnega odseka ANCI. Ta zveza italijanskih občin se bo s sindikalnimi organizacijami pogajala o pravno-ekonom-skem položaju osebja.
Odborniki so imenovali svojega kolega Fantinija za občinskega predstavnika v pokrajinskem odboru za cene. Nadalje so ugotovili, da se ni noben kandidat prijavil k natečaju za službeno mesto slovenskega socialnega asistenta: prav tako ni bilo nobenega kandidata za komisarja pokritega trga. Občinska uprava se bo ponovno vključila v deželni elektronski informativni sistem. Dodelila bo pet medalj učiteljicam ob 40-letnem delovnem jubileju.
Ob koncu so se seznanili z delovanjem novih radijskih aparatov, s katerimi so mestni redarji opremili avtomobile in motorna kolesa. Poslej bo lahko vsak občan po telefonski številki 2428 pozval poveljstvo mestnih stražnikov, ki bo prek svojih radijskih aparatov hitro ukrepalo. Ta služba mestnih redarjev bo trajala od 7. do 20.30, poleti pa do 21.30.
V FEBRUARJU DELNE VOLITVE V INDIJI
Dokaj važno preverjanje na področju Utar Pradeš
V največji in najpomembnejši zvezni državi se bo vladajoča stranka kongresa spoprijela v odločilni ofenzivi z desničarskimi strankami
JE NEKO ŽIVLJENJE SPLOH VREDNO ŽIVLJENJA?
Na Danskem se govori o problemu evtanazije
Zdravnica je «vrgla v svet» svojo misel, da o njej razpravljajo, čeprav ve, da njenega predloga sedaj ne bodo sprejeli - bi vendar je zadeva aktualna
SREDA, 30. JANUARJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 Šola
12.30	PROFILI PROTAGONISTOV: HRUŠČOV 12.55 Poklici bodočnosti
KEMIK
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10	Sodobna šola
Razvojne metode za psiholingvistiko
15.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše
Prvo nadaljevanje oddaje, ki nosi naslov «Svet, ki ga bomo narisali»
17.45	Program za mladino Načrt Zeta
18.10	Tedenska oddaja za mladino
18.45	Poljudna znanost
Oder od preporoda do baroka
19.15	ITAL. KRONIKE
Kronike dela in ekonomije, Danes v parlamentu ter Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Boezio ed il suo re
Prvo nadaljevanje nanizanke, k-' bo prikazala zgodbo Severina Boezia, starega filozofa, ki je postal svetovalec in nato minister ostrogotskega kralja Teodorika. Ker pa so ga nato osumili, da je izdal, so ga obsodili na smrt, vendar je še to liko živel, da je napisal tudi svoje najboljše delo «De conso-latione philosophiae»
21.40	Športna sreda
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.45	Športni dnevnik
19.00	Amare per vivere PESMI GINA PAOLIJA
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	Sfida agli inglesi
Film je režiral Roy Baker, v glavnih vlogah pa igrajo Hardy Kriiger, Michael Goodliffe, Terence Alexander, Alee McCo wen, itd.
Film je nastal leta 1957, izdelal ga je, kot smo videli, Baker, ki je znan kot dober angleški režiser. Film «Sfida agli ingle si» je vojni in vojaški film. Nekoliko nenavadna zgodba pri tegne gledalca, kot je pritegnila bralca, ko je to delo bilo še v obliki knjige, ki sta jo napisala Kendal Burt in James Lea sor. Ne bo odveč na kratko povzeti zgodbo, ki je avtentična, Nacistični pilot, poročnik Franz von Werra pade po zrušenju letala v angleško ujetništvo. Ko ga angleški častniki zaslišujejo, je nasproti njim prav po nacistično osoren, celo predrzen, tako da izzove angleške oficirje, da stavijo z njim, da jim bo ušel. In res nekajkrat poskusi, pa mu ne uspe. Ko pa ga odpeljejo iz Anglije čez Atlantik v Kanado, mu tu zares uspe pobegniti na ameriško stran, ko ZDA še niso bile v vojni. Odtod pa sporoči angleškim častnikom, ki so ga zasliševali, da je — stavo dobil
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.00 šola
Goriva, Po sledeh Vikingov, L. Bernstein
17.40	Poly in črni diamant Francoski film za otroke
18.10 Obzornik
18.20	OVCE, VINO IN MALO MORJA Reportaža o dveh jadranskih otokih
Reportaža govori o otokih Pagu in Susku, o njihovih prebivalcih in tudi o prirodnih razmerah, ki pogojujejo poseben način življenja. Pag je na primer otok kamna, ovc in ovčjega sira. Susak pa je otok peska in vinske trte. Oba otoka imata svojo zgodovino, svoje običaje, glasbo in nošo. Vse to bomo videli v današnji oddaji, kot je to pripravil zagrebški TV studio, da bi s tem svojim delom sodeloval na mednarodnem festivalu kmetijskih filmov v zahodnem Berlinu
19.00	“GLASBENE MINUTE Z. ..
Zabavno - glasbena oddaja, ki jo je pripravil plesni orkester RTV Skopje
19.20	Povabilo v kinoteko
Nastopajo France Kosmač, Miša Grčar, Maks Sajko V današnji oddaji, ki je prva oddaja novega cikla, bo govor o kinoteki. Govor bo, kje jugoslovanska kinoteka sploh deluje. Kratka anketa med stalnimi obiskovalci in pogovor med strokovnjaki z različnih zainteresiranih področij pa bosta gledalce seznanila s podatki in pogledi, ki bodo koristili marsikomu ob odločitvah glede obiskovanja filmskih predstav
19.45	Barvna risanka
20.00	DNEVNIK
20.30 EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU Barvni prenos iz Zagreba
Nocoj bo na sporedu nastop tekmovalnih parov. Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju prenaša ali spremlja kar 22 dežel Evrope in Amerike Na koncu DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00 Risanka
20.15	DNEVNIK
20.30 EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU Danes nastop tekmovalnih parov
Kdor bi zadnji čas v New Delhiju obiskal sedež vladajoče stranke Kongresa, bi si neogibno ustvaril vtis, do so prihodnje volitve v skupščine štirih zveznih držav in enega zveznega ozemlja potisnile v ozadje vsa ostala politična in gospodarska vprašanja, vključno e-nergetsko krizo, ekonomsko stagnacijo in stavko 200.000 tekstilnih delavcev v Bombayu.
Indija je zveza 21 držav in devetih posebnih ozemelj. Zvezne države so deležne obširnih avtonomij. Štiri države, kjer bodo prihodnji mesec volitve v njihove skupščine so severna država Utar Pradeš, država Orisa na vzhodni obali in dve državi na skrajnem severovzhodu dežele Manipur in Nagaland. Zvezno ozemlje, kjer se imajo vršiti volitve v ozemeljski svet, je nekdanja francoska enklava (v državnem ozemlju obkroženi del tuje države) Pondišeri na vzhodni obali.
Pričakujejo, da se bo volitev februarja udeležilo nad 63 milijonov volivcev, se pravi toliko, kolikor ima prebivalcev Zahodna Nemčija. Nad petdeset milijonov jih je na volilnih seznamih samo v državi Utar Pradeš, katere prebivalstvo dosega število 110 milijonov, se pravi, kolikor je vseh Arabcev na svetu. Utar Pradeš je ne samo najgosteje naseljena zvezna država Indije, na katero odpade petina celotnega prebivalstva dežele, marveč je tudi področje, ki je o-digralo vodilno vlogo v gibanju za dosego svobode in neodvisnosti, spričo tega si je pridobilo izjemno težo v političnem življenju dežele nasploh, a še zlasti v okviru same Kongresne stranke.
Vsekakor ni brez pomena, da so vse tri osebnosti, ki so doslej bile na položaju indijskega premiera — Džavaharlal Nehru, Lai Baha-dur šastri ter Indirà Gandi — po poreklu iz Utar Pradeša. Praktično je moč reči oziroma z dokajšnjo gotovostjo predpostavili, da bo politična stranka, ki bi izgubila premoč v Utar Pradešu, kmalu potisnjena kot dominantna sila iz socialne politične scene. Nekoč je Kongresna stranka, leta 1967, izgubila nadoblast v Utar Pradešu. Kasneje se namreč množično navdušenje, povzročeno z izločitvijo skrajno desničarskega kongresnega krila in osvojitvijo radikalnih političnih stališč, ki je na splošnih parlamentarnih volitvah 1. 1971 in ra volitvah za skupščine zveznih držav 1. 1972 povrnilo Kongresno stranko na oblast praktično v vsej deželi, ni na enak način odrazilo tudi v skupščini Utar Pradeša oziroma ni bistveneje spremenilo njen sestav glede na volitve iz 1. 1967, ko je bil Kongres še nerazdeljen, obremenjen z desničarskimi voditelji in ko so njegove zveze z množicami bile še relativno slabe. Na de’mh vobtvah v Utar Pradešu 1. 1969 si je Konvres pridobil vsega 212 mest v skupščini 425 poslancev, manjkalo mu je torej eno mesto, da b> lahko razpolagal vsaj z minimalno večino.
Bilo je potrebno, da se tako na najkrajši način in v glavnih obrisih dotaknemo najnovejše, a dokaj zapletene politične zgodovine države Utar Pradeša. da bi mogli jasneje razumeti dve stvari:
Prvič, da se skupščinske volitve v tej politično najpomembnejši zvezni državi niso vršile v času, ko sta popularnost Indire Gandi in njene partije — tako imenovani Indirin val — bili na vrhuncu. Namesto tega bodo zdaj, ko se je navdušenje spričo zmage v vojni proti Pakistanu 1. 1971 ter osvoboditev Bangla deša že poleglo oziroma sta ga dokaj ohladila pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin in pa nadaljnje višanje njihovi cen. vtem ko je «Indirin val» očitno v upadanju.
Drugič, izven slehernega dvoma je, da bodo rezultati volitev v Utar Pradešu pomembno vplivali na bodoča politična gibanja v deželi.
Indirà Gandi se zaveda pomena volitev v tej državi, kakor je treba tudi priznati, da je že sprejela nekatere odločne ter učinkovite ukrepe, da bi na volitvah zagotovila zmago svoje stranke.
Neobhodni živilski artikli, kot so pšenica, riž, sladkor in kerosen, ki je glavno gorivo v gospodinjstvih, niso več na «kritičnem seznamu», vsaj v Utar Pradešu ne. Velike količine omenjenih življenjskih potrebščin so v to državo bile poslane v obliki izrednega ukrepa. Opozicijske stranke poudarjajo in opozarjajo, da gre samo za predvolilne mahinacije. Navzlic temu so državljani hvaležni za to nadvse potrebno pomoč.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne obljubljajte ničesar brez čuta odgovornosti. Morebitni uspehi za vse, ki se ukvarjajo z umetnostjo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne bodite lahkomiselni, ker vas vsaka napaka utegne drago stati. Posvetite večer družini.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) V finančnem poslovanju bodite zelo previdni. Spremeniti boste morali načrt zaradi nenadnega dogodka.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Uspeh nekega sodelavca bo tudi vam prinesel določene koristi. Odločil-
Kongres je sklenil predvolilni sporazum s KP Indije in ji prepustil kakih trideset volilnih okrajev. Posledica tega bo prejkone ta, da bosta obe stranki vodili skupno predvolilno kampanjo v številnih krajih te zvezne države. KP Indije v Utar Pradešu sicer ne predstavlja kake pomembnejše politične sile, vendar pa le utegne s svojo podporo Kongresu vplivati na širše sloje volivcev, zlasti med delovnimi ljudmi in radikalizirano drobno buržoazijo.
Takisto je vredno pozornosti dejstvo, da je Kongres pod vodstvom Indire Gandi in novega vladnega predsednika Utar Pradeša, Bahu-gune, krenil v odločno politično o-fenzivo proti desničarskim strankam, ki v tej zvezni državi predstavljajo poglavitnega nasprotnika vladajoče stranke.
Politične okoliščine v relativno majhni državi Orisi so v svoji osnovi zelo podobne stanju v Utar Pradešu. Po drugi strani predstavlja politična scena na zveznem
Že pred vojno je bil beograjski kolodvor neprimeren in nezadosten za naglo razvijajoče se mesto. Nacistični bombni napad 1941. leta in poznejše «začasno krpanje» pa sta še pripomogla k temu, da se je potnik, ki ga je pot prvič pripeljala v Beograd, krepko razočaral ob tem neposrednem «srečanju» s prestolnico Jugoslavije. Sedaj pa kaže, da bodo to že dolgo pereče vprašanje vendarle rešili. In če se bodo načrti razvijali tako, kot se predvideva, leta 1977 v Beogradu sedanjega kolodvora ne bo več. Mestna skupščina je namreč sklenila, da bodo novo postajo zgradili v Prokopu. to se pravi nekje sredi med avtomobilsko cesto' in stadionom JNA.
Sedanji kolodvor, ki je star 90 let, se je širil na zasutem terenu, ki so ga zasipali z materialom. ki so ga dovažali sem pred 50, 60 leti iz Prekona, torej prav iz kraja, kjer nameravalo sedaj postaviti železniško postajo.
Beograjska železniška postala je bila zgrajena 1884. leta. ko je Beograd štel 36 tisoč prebivalcev. Danes ima Beograd okoli milijon prebivalcev. Toda že te daj. ko je glavno mesto Jueosla vije štelo komaj 36 tisoč ljudi, so strokovnjaki ugotovili, da beo-graiski kolodvor ni na pravem mestu.
Danes zdrvi skozi beograjski kolodvor na dan okoli 140 vlakov s približno sto tisoč potniki. Ob praznikih in v dobi letnih dopustov se število potnikov podvoji, včasih potroji in promet se — zaduši. Zato je logično, da se išče pot iz zagate. Toda ta pot se je začela iskati že 1914, ko je neki inženir francoskega porekla izdelal prvi načrt za rešitev vora-šanja. Prišla pa je prva svetovna voina in problem so preložili na 1922. leto, ko je beograjska občina raznisala natečaj za rešitev problema. Ko na so bili načrti izdelani, ni bilo denaria za njihovo izvedbo. Naslednji načrt je iz 1931. leta. Tudi ta načrt je propadel, ker ni bilo denaria. «Razprava» se je nadaljevala 1936. leta in nato tudi 1938. leta. Prišla je nato druga svetovna vojna z nacističnim bombnim napadom. ki ni zrušil le starega kolodvora, pač pa pol Beograda. Po vojni, po osvoboditvi, se je problem nadalieval. «Večna» tema je tako prilezla do 1956. leta, ko ie bila imenovana posebna «študijska grupa za proučitev in rešitev problema beograjskega železniškega vozla». Gruna strokovnjakov je obdelala nič manj kot 18 variant. Idej je bilo torej veliko in med temi na primer ideja, naj bi kolodvor ostal «v savskem amfiteatru» in to pod zemljo, na ravni, kjer je danes, I ali nad zemljo, nadaljnji načrti •
no bo vaše stališče v družinskem sporu.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Posvetite se z večjo vnemo najnujnejšim problemom. Presenetljivo srečanje v veseli družbi.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Trenutek je primeren za izboljšanje organizacije dela. S svojim pesimizmom boste nervozo še povečali.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vaše finančne pobude vam ne bodo prinesle zaželenega uspeha. Srečno vzdušje v družinskem krogu.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)
ozemlju Pondišeriju v določenem pogledu izjemo. Tu je Kongres sklenil volilno zavezništvo s skupino desničarskih politikov, ki so se odtrgali od Kongresne stranke ter osnovali posebno, disidentsko kongresno organizacijo in jo poimenovali Kongresni sindikat. Volilno tekmovanje bo potekalo v nekakšnem trikotniku, katerega dve ostali stranici predstavljata stranka, bolj znana pod skrajšanim nazivom DMK, ki je na oblasti v sosedni državi Tamilnadu in katere program je osnovan na tamilskem šovinizmu (v tamilskem jeziku govore pripadniki narodnosti, ki žive na področju Tamilnaduja, Pondi-šerija in na nekaterih področjih Cejlona), in pa skupna fronta KP Indije ter skupine, ki se je ločila od DMK.
Volilni rezultati v Pondišeriju, Manipuru, Nagalandu in, celo v Orisi bodo samo krajevnega pomena, vtem ko bodo v Utar Pradešu vplivali na razvoj politične situacije v deželi nasploh.
so predvidevali selitev kolodvora na drugo obalo Save, nekam v bližino poslopja zveznega izvršnega sveta. Proučevale so se tudi možnosti, da bi beograjski kolodvor postavili na kraju nekdanjega in tudi sedanjega konjskega dirkališča pri Carevi čupriji v Topčideru. Nekateri so mislili tudi, da naj bi kolodvor našel mesto v kraju, ki mu oravijo «pri Mostaru», kar ie deloma predvideval tudi nekdanji generalni urbanistični načrt. Kot vidimo, načrtov in idej ie vebko. toda danes beležimo že leto . 1974 in o konkretnih delih še ni govora.
Toda od 1956. do 1958. je le bilo-nekaj storjenega,. Leta 1958 so sprejeli sklep, da naj bi novi železniški kolodvor za potniški promet zgradili v delu Beograda, ki mu pravijo Auto-komanda. Da bi se mogel uresničiti ta načrt, bi morali prej porušiti najmanj
0 stanovanj, kar bi logično, zahtevalo velikanske izdatke. Vrhu tega, kam takoj s tolikšnim številom ljudi? Zato ta rešitev ni imela veliko zagovornikov.. Leta 1967 pa je vodstvo železniške nestaie orosilo beograjsko mestno skupščino in urbanistični zavod za dovoljenie. da se sme razširiti nroti sejmišču, ker da bi to bilo v interesu mesta. Toda mestna občina je to prošnjo zavrnila in kliub novim načrtom je kolodvor ostal utesnjen v stare meje.
Končno je po vrsti temeljitih študij zavod za načrtovanje pri skunnosti jugoslovanskih železnic pred'ctil beograiski mestni občini skuoščini naj bi železnici dovolili, da si zgradi costa jo v Prokopu. In mestna skupščina je 11. marca 1971 predlog sprejela.
Inženirji, ki so prej izdelali le idejni načrt, so se lotili dela. Gre za inženirje Savo Janiča, Dušana Nikoliča, Vladimira Balena in Branka Petriča. Poslednji je izdelal bolj urbanistično rešitev načrta. V malo manj kot dveh letih so posebni biroji pod vodstvom inženirjev načrte že izdelali do tolikšne mere, da se danes že govori o zaključni fazi načrtovanja, tako da bi se mogla konkretna dela začeti že v prvi pomladi. Do tedaj pa bodo izdelali tudi načrt za progo od Novega Beograda do novega železniškega mostu čez Savo. Železniška proga bo tekla na višini od šestih do sedmih metrov nad deveto in deseto halo beograjskega velesejma ter tudi nad palačo direkcije iste ustanove nato bo na višini sedemnajstih metrov nadaljevala po Bulevaru Vojvode Mišiča, nakar bo skozi tunel prišla do Prekopa.
Čeprav načrti še niso dokončani, bodo v kratkem razpisali natečaj za rešitev samega kolodvora. S tega kolodvora bodo proge vozile proti Zagrebu, proti Bana-
Ne zamudite ničesar s čimer bi si lahko poenostavili delo. Vse okoliščine bodo vam v prid.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Deležni boste zaupanja svojih predstojnikov. Sreča je na vaši strani in uresničili boste načrte.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nekatere vplivne osebe vam bodo ponudile svojo pomoč. Odkrili boste enakost misli z ljubljeno osebo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zadoščeno bo vaši želji po spremembi. Ne bodite pretirano ponosni in nepopustljivi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaš ugled pri sodelavcih narašča. Treba bo pokazati več dinloma-tičnosti za ohranitev novih razmerij.
«Gioconda»
pojde
na Japonsko
PARIZ, 29. — Pred časom smo poročali, da nameravajo odpeljati «Giocondo» na Japonsko, ker je Japoncem uspelo od Louvra izposlovati, da bo slika razstavljena za nekaj časa v japonskem glavnem mestu. Veliko lažje je Japoncem uspelo dobiti dovoljenje za prenos umotvora na Japonsko kot pa delo zavarovati, kajti več družb se je moralo združiti, da so sprejele v zavarovanje Leonardov u-motvor za 6 milijard lir.
«Gioconda» bo na poti iz Pariza do Japonske in nazaj hranjena v posebnem kontejnerju, ki jo bo zavaroval pred sleherno spremembo v temperaturi in vlagi, pa tudi proti tresljajem.
CANTERBURY, 29. - Tu je danes umrl v bolnišnici angleški pisatelj in komediograf Herbert Ernest Bates. Bilo mu je 68 let. Bil je zelo ploden pisatelj, saj je napisal nad 50 del, katerih mnoga so bila prevedena v tuje jezike, tako da so nekatera izšla v šestnajstih jezikih. Nekaj njegovih del so posneli tudi na filmski trak. Njegovo zadnje literarno delo je avtobiografsko delo v treh knjigah, ki ga je končal konec leta 1972.
Bates se je rodil v Northhamp-tonshiru in se že v mladih letih lotil pisanja, saj je bil pri 16 letih že zaposlen v nekem krajevnem listu. Svoj prvi roman je objavil 1925. leta, ko še ni bil star 20 let.
tu in proti Nišu. Tudi proti jugu bo proga vodila skozi tunel in sicer pod Dedinjem vse do Košut-njaka, skozi tunel bo vodila tudi proga v smeri Pančeva. Skratka vse proge, ki bodo vodile v Beograd oziroma iz Beograda, bodo šle skozi predor, razen tistega odseka, ki bo prečkal avtomobilsko cesto pri veterinarski fakulteti, ki pa bo pozneje moral skozi predor. Samo na tem razmeroma majhnem področju bo kar trinajst kilometrov predorov.
Alkoholizem v Avstraliji
SYDNEY, 28. — Najmanj 50 odstotkov razpoložljivih bolniških zmogljivosti bodo zasedli pijanci, v kolikor se ne bo začelo temeljiteje kontrolirati čezmerno uživanje alkoholnih pijač. Tega mnenja je dr. James Rankin, direktor klinike «Addiction Research Fon-dation» v Ontariu.
Kanadski zdravnik, ki je prišel v Avstralijo za serijo konferenc o alkoholizmu, je izjavil, da je poraba alkoholnih pijač v Avstraliji in na Novi Zelandiji tolikšna, da se bliža že «alarmantni ravni». Ker pa je poraba alkoholnih pijač iz leta v leto večja, je skrajni čas, da se temu problemu posveti ustrezna pozornost.
Pri tem je zanimivo, da najde kanadski strokovnjak vzrok za izredno veliko porabo alkohola med avstralskim ljudstvom ter za neverjetno velik odstotek alkoholiziranih ljudi v — nizki ceni alkoholnih pijač. «Greši tisti — je rekel dr. Rankin — ki trdi, da je tolikšna poraba alkoholnih pijač posledica naglega in živčnega ževljenja, kot tudi greši tisti. ki meni, da se mora alkoholizem zdraviti kot nekakšna duševna in družbena bolezen.» Po njegovem je edino sredstvo proti alkoholizmu v visokih, nedostopnih cenah alkoholnih pijač.
KOPENHAGEN, 29. — Neka mlada bolničarka je pred dnevi pomagala svojemu 30 let starejšemu prijatelju, ki je bil popolnoma nepremičen in že dvajset let «živel» v umetnih pljučih. Pomagala mu je tako, da je — umrl. Dala mu je dve ampuli mamila in ko je zaspal, je izključila električni tok, umetna pljuča so prenehala delovati in mož je mirno zadremal v večnost. To je storila po dolgem nagovarjanju, ko jo je prizadeti prijatelj prosil, naj mu pomaga — umreti. Dekle so nato teden dni zaprli in jo po zaslišanju izpustili, da se bo s svobode branila pred obtožbo, da je umorila človeka. Gre, kot vidimo, za prav preprost primer — evtanazije, ali o «umoru iz sočutja», o čemer se je pri nas pred leti zelo veliko govorilo.
V zadnjih letih se o tem veliko govori tudi na Danskem, ker se je v zadnjih letih pripetilo že več takih primerov. Po večini je šlo za težke bolnike, prvenstveno za ljudi, ki so bolehali za rakom. «Morilci iz sočutja» so bili po večini njihovi najbližji — prijatelji ali sorodniki, žene oziroma možje ali tudi sinovi oziroma hčere. Vsi ti «morilci» so bili obsojeni na blage kazni
Najnovejši primer, ki smo ga navedli v začetku, je pravzaprav le sprispevek k razpravi o «smrti po lastni želji», o kateri že dolgo razpravljajo v danski javnosti. Profesorica klinične psihologije Lise Ostergaard meni, da bi morali ljudem, ki si to želijo, o-mogočiti, Ja umrejo,
«Danes pretežna večina ljudi v omikanem svetu sprejema splav o-ziroma abortus kot neko nujno zlo. In vendar je to vsaj na neki način že uzakonjeno jemanje življenja, pa čeprav bitje še ni samostojno živo, ker še ni rojeno. Po mojem mnenju bi ne smeli dopuščati, da nesrečni ljudje, ki so praktično že mrtvi, ker jim življenja ni več, prosijo svoje najbližje, svoje sorodnike, otroke ali zakonske tovariše, naj jim pomagajo — umreti. To bi morali storiti drugi ljudje, ne njihovi najbližji.» — Tako meni ista zdravnica.
Lise Ostergaard predlaga, naj bi ustanovili odbor, v katerega bi bili vključeni zdravniki, psihologi, pravniki in drugi strokovnjaki, ki bi po temeljitih razgovorih z bolnikom odločili, ali naj se njegova želja usliši ali ne. Ker bi do takšnih sklepov ne moglo priti kar čez noč, bi se seveda ne moglo govoriti o kaki zlorabi, kot na primer o pritisku otrok na starše zaradi njihove dediščine
In vendar predlog Lise Ostergaard nima nikakršnih možnosti, da bi ga v kompetentnih krogih sprejeli. Tega se zaveda tudi sama. In verjetno je prav zaradi tega svojo misel tudi javno sprožila. To je storila zato, da bi ljudje o tem razmišljali, razpravljali in kdaj pozneje trezno odločali.
Članica parlamenta Inge Fi-scher-Moller pa meni, da se bo o tem vprašanju prej ali slej moralo razpravljati tudi v parlamentu. «Proglem obstaja je rekla — zato je nesmisel ga zanikati. Ker mi kot posamezniki ne odločamo o lastnem spočetju in nato o rojstvu, zato tudi ne o svetu, v katerem borno živeli, bi bilo na mestu, da se nam v do’oéenih primerih omnvoči vsaj odločati ali, hočemo v tem svetu živeti ali ne.j
Iz tega jasno izhaja, da se Inge Fischer-Moller ne omejuje le na vprašanje «pomoči» v primeru hudih bolezni in podobnega, pač pa je govor že o nekakšni legalizaciji samomora. Toda istega mnenja ni neki drug zdravnik, ki je v anketi o tem vprašanju navedel naslednje:
«Družina je zahtevala, naj njihovemu bolniku skrajšam trpljenje. Odklonil sem. Naključje pa je naneslo, da je pacient umrl že nekaj ur po mojem razgovoru z njegovimi sorodniki. In ko so so-
rodniki prišli v bolnišnico po mrliča, so me čudno in po strani gledali, kot da bi mi očitali njegovo smrt, kot da bi bil jaz kriv za smrt človeka, za katerega so me prosili prej, naj mu skrajšam trp-Ijene, naj ga umorim.»
Smrt je v visoko razviti cruž-bi postala — tabu. O njej se ne govori, o njej naj se ne govori, o njej je prepovedano celo razmišljati. Danes «živijo» mnogi, ki bi bili že zdavnaj mrtvi, če bi ne bilo modernih tehničnih pomagal, če bi ne bilo moderne medicine in še marsičesa med drugim tudi bogastva, javnega ali zasebnega. Toda je to «življenje» vredno, da ga živimo? In ali bi ne bilo bolj pravilno, da bi bolnikom, ki «živijo» takšno življenje, omogočili, da neobčutno preidejo v smrt? In so spet drugi, ki menijo, da bi takšnim nesrečnežem morali dovoliti, da umirajo počasi doma, med svojci. S tem bi morda prišli do novih odnosov med življenjem in smrtjo, česar človeku v tako imenovani visoko razviti družbi primanjkuje.
NA FILMSKIH PLATNIH
Carlo Di Palma:
«Teresa la ladra»
Uveljavljeni direktor fotografije Carlo Di Palma je režiral svojega prvenca film «Teresa la ladra», ki temelji na sižeju pisateljice Dacie Marami ter na scenariju Ageja, Scarpellija in same Marainijeve.
Gre za zabavno, a hkrati pesimistično zgodbo ženske, ki je o-stala vedno vezana na lumpen-proletarski milje in ki je pravzaprav zapravila svoje življenje. Čeprav film ni vedno prepričljiv, mu moramo priznati, da prizadene v pripovedi te zgodbe. Zanimiv je tudi, ker nam nakaže, da obstaja družbena plast, ki se je politične organizacije sploh niso dotaknile (kot opozarja tudi prizor, ko partizani osvobodijo politične jetnike, ostalim pa le obljubijo nove. zakone).
V glavni vlogi nastopa Monica Vitti, ki se nam zdi lik dobre, skoraj «brechtovske» igralke v svoji sposobnosti, da ustvari o-sebo, a se nikdar z njo ne pomeša (o čemer pričajo še bolj nekateri drugi	T
Cedi B. De Mille:
«The l en Comandments»
Povrnil se je na filmska platna štiriurni biblijski film Cecila Biounta De Milla «The Ten Comandments» (1 dieci comandamenti, 1956). Gre za delo, 'ki je — ne glede na njegovo kritično oceno — pomembno kot primer določene filmske smeri, celo določenega načina filmiranja, objektiviranja zgodbe v filmski material.
Po našem mnenju je najzanimivejši del filma začetno prikazovanje življenja na faraonovem dvoru in Mojzesove spremembe. V glavnih vlogah nastopajo Charl-ton Heston, Yul Brynner, John Derek, Edward G. Robinson itd. DeMille pa je režiser, ki je zaslovel po formuli «spolnost in biblija», zato vidimo tu nekaj lepih igralk, ki so za takrat in za tako zvrst večkrat kar drzno «oblečene» (Anne Bazter, Yvonne De Carlo, Debra Paget, Nina Eoch). Nastopata še dva igralca, ki sla zaslovela predvsem v grozljivki: Vincent Priče in John Corrodine. Spretne «posebne efekte» filma je pripravil John P. Fulton.
S. G.
TRST A
7.15. 8.15, 13.15, 14.14, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11.40 Radijska šola; 12.00 Opoldne z vami 13.30 Glasba po željah:
17.00	Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve: 18.30 Ra dijska šola: 18.50 Koncert: 19.10 Higiena in zdravje: 19.20 Zbor in folklora: 20.00 šport; 20.35 Simfonični koncert: 21.10 Nove knjige; 21.30 Glasba v noč.
TRST
12.15 Deželna kronika; 14.45 Tretja stran; 15.10 Glasbeno-go-vomi spored; 16.20 Koncert; 19.30 Deželna kronika.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Mali umotvori velikih mojstrov; 9.10 Otroški kotiček 11.15 Prisluhnimo jim spet; 11.45 Orkester; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Samoupravna praksa; 15.00 Mala znanstvena enciklopedija; 15.45 Parada plošč; 16.40 Lahka glasba; 17.00 Mladi izvajalci; 17.20 Nekaj minut s pevci in ansambli; 18.00 Oddaja progresivne glasbe: 19.00 Iz priljubljenih oper; 19.30 Prenos RL;
20.00	Glasba v večeru; 20.45 Ritmi; 21.00 Literarna oddaja: 22.35 Glasba za lahko noč.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21 00 Poročila: 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 četrti spored; 13.20 Program z Enricom Montesanom; 14.40 Radijska nadaljevanka «Rdeči nagelj»; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Popoldanski glasb, spored; 17.40 Program za otroke
18.00	Glasbeni spored s kvartetom Cetra; 18.45 Kronike Juga: 19.25 Plošče: 19.50 Plošče resne glasbe; 20.20 Ponovno na sporedu z Mino; 21.15 E. Roda: «La ragione di
questo tuo straordinario amore»; 21.50 Francoske popevke;
II	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Orkester Casadei in Peppino Gagliardi; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka «Rdeči nagelj»; 9.50 Pesem za vsakogar; 10.35 Glas-beno-govorni spored; 12.40 Opravljivci; 13.35 Program z Walterjem Chiarijem; 13.50 Kako in zakaj?;
14.00	Plošče; 15.40 Glasbeno- govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Dialog, nabožna oddaja; 20.45 Plošče.
III	PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.40 Plošče resne glasbe: Musorgski, Glazunov, Rimski-Korsakov in Prokofjev; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Nabožna oddaja: 15.40 Na sporedu so Berg, Casella. Ives in Roussel; 17.25 Enotni razred; 17.40 Glasba izven programa; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Bachovi koncerti.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Otroške igre; 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja; 10.15 Urednikov dnevnik: 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...
14.10	«Don Juan»; 15.40 Odskočna deska: V. Petrič, trobenta: pri klavirju B. Ivančič; 16.00 Loto vrtiljak;
17.10	«Naj narodi pojo»; 17.45 Jezikovni pogovori: Klopčič; 18. Aktualnosti; 18.15 S pop ansambli; 18.30 Naš
razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice;
20.00	Simf. orkester RTV; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Panorama sodobne čilske lirike; 23.15 Revija jug. pevcev zabavne glasbe.
Tehnika prodira visoko na sever
Aljaska, ki so jo Rusi v preteklem stoletju prodali Američanom, postaja zadnje čase hudo aktualna, kajti ni je dežele v ZDA, ki bi imela toliko naftnih zalog, kolikor so jih odkrili na Aljaski. Zato se oči Američanov sedaj, v dobi energetske krize, upirajo na sever, kjer so do pred nedavnim bili doma le domačini, Eskimci, in še kak avanturist oziroma lovec, v zadnjih letih pa tudi kaka posadka vojaških oporišč, s katerimi je Aljaska posejana. Na sliki eskimska družina s svojim značilnim kanujem iz mroževe kože, vendar že z motorjem
n,m„,________________________________________________________________________________________________________________________________________n.......................................m...
Horoskop
niiiiiiiiiniiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiia
O ZADEVI SE JE RAZPRAVLJALO ŽE NEKAJ DESETLETIJ
Beograd bo končno dobil novo železniško postajo
Če bodo načrte izvajali, kot je predvideno, bodo leta 1977 zgradili novo postajo v Prokopu - Veliko predorov, ki bodo povezovali razne predele mesta in smeri
SPORT SPORT SPORT
BOKS
VČERAJ V NEW Y0RKU
Cassius day odpravi! USPEŠNI STRELCI BREGA IN GAJE
Fr ozierà po točkah
Premagal ga je v 12 krogih pred 21.000 gledalci
, NEW YORK, 29. — Cassius Clay je premagal svojega velikega nasprotnika Joea Fraziera po točkah v dvanajstih krogih. Tako se je maščeval za poraz, ki ga je doživel 8- marca 1971, ko mu je Frazier odvzel naslov SP v boksarskem «dvoboju stoletja».
Skoraj 21 tisoč gledalcev je prisostvovalo šestintridesetim minutam ostrega boksanja, boksarske znanosti in telesne zdržljivosti. Manjkal je le en element iz prvega srečanja med obema bivšima svetovnima prvakoma: nista se borila za naslov svetovnega prvaka. Sodnik Tony Perez je dosodil šest krogov Clayu, pet Frazieru, eden pa je bil neodločen. Stranska sodnika Castellano in Gordon pa sta razsodila «ako: 7, 4, 1 ter 8, 4.
Clay se je moral poslužiti takoj v začetni fazi vse svoje izkušenosti, da se je lahko ubranil silovi-*«Sa napada Fraziera, ki se je zazvnel takoj ob začetnem udarcu na gong, izzival nasprotnika ter stalno prehajal v napad. Bilo je jasno, da je hotel Frazier najti ♦špranjo» v Clayevi obrambi, za odločilni udarec. Toda Clay je delal točno tisto, kar je napovedal pred srečanjem: plesal je po ringu ter točno udarjal, tako da je Fra-zierov obraz kazal vedno večjo u-trujenost. Proti polovici srečanja Pa je Clay zašel v krizo, tako kot v. prvem spopadu, in tesno Fra-zierovo obdelovanje je prisililo tjiaya, da je zmanjšal svoje napa-j • Toda bilo je prepozno, da bi .ko nadoknadil zamujeno, čeprav le, 3 pestmi trdo obdeloval nasprot-nika. v devetem krogu je Frazier se vedno napadal, toda bilo je o-eitno, da je začel s svojo akcijo Prepozno, saj ga je Clay obdeloval levico, čeprav niso bili udarci [nočni, pa so služili za nabiranje t?3 . Postalo je očitno, da išče razier le še k.o., ki bi ga rešil Pred porazom. Toda dvanajsti krog I bil že na sporedu in vsa njegova odločnost ni več služila.
, UaV.vse je lahko zanesel na svo-J odlično telesno kondicijo in je _ stalnim premikanjem po ringu j1- nasprotnika, pri tem pa se J6 tudi sam utrudil, saj je bilo na ncu vidno, da ne bi vzdržal še enega kroga.
elasflfmrn° S0 sodniki soglasno pro-ta t«Lraya .za zmagovalca, je nomini lzjav‘l- da ne bi zavrnil Ponudbe za še eno srečanje
zierom, potem ko je bil po dveh srečanjih rezultat neodločen. S to zmago je Clay premagal vse svoje nasprotnike, potem ko je v povratnem dvoboju septembra premagal tudi Nortona. Odpravil pa je tudi Fraziera in tako «opral» svojo čast, saj sta ga edinole ta dva boksarja premagala v njegovi karieri.
Vendar pa se ni po dvoboju proglasil za «prvaka vseh prvakov», kot je to bilo v njegovi navadi. S tem bi moral praktično izzvati svetovnega prvaka Foremana, ki bo branil svoj naslov proti Nortonu 26. marca v Caracasu. Če bo takrat uspelo zmagati Nortonu, ne bi imel Clay več kaj dokazati, saj ga je že premagal. Zato se je raje omejil le na predlog, da bi se še enkrat srečal s svojim zadnjim nasprotnikom. Vendar pa je verjetno, da bodo navijači v primeru Forema-nove zmage 26. marca zahtevali, naj se Clay in Foreman srečata za svetovni naslov. To pa je precej nevarna avantura, kateri bi se lahko nekdanji svetovni prvak izognil le, če bi zapustil aktivno boksanje.
NOGOMET
NAŠE EKIPE V MLADINSKIH LIGAH
Obe naši naraščajniški ekipi remizirali - Primorje doma brez točk
MLADINCI
Breg — Libertas Sv. Sergij' 4:0 (3:0)
BREG: Polese, Košuta, Zobec, Jež, Žafran, Grizonič, Bržan, Sovič, Stranj, Strnad.
LIBERTAS SV. SERGIJ: Furlani, Giacobei, Curi, De Grassi, Selvini, Gregoratti, Magris, Apera, Rupini, Martin.
STRELCI: Strnad (2), Stranj in
Sovič.
Brežani so zaključili mladinsko prvenstvo z visoko, vendar z lahkoto doseženo zmago. Bili so namreč v gosteh pri zadnjem na lestvici. Obe ekipi sta se predstavili na igrišču z desetimi igralci. Srečanje samo na sebi nikakor ni bilo zanimivo. To velja predvsem za drugi polčas, katerega so «plavi» pričeli s tremi goli prednosti.
V začetnih potezah so se domačini krepko postavili po robu našim fantom, vendar je bila njihova igra vse preveč improvizirana in individualna. Brežani so odgovarjali s svojo običajno skupno in premišljeno igro ter so po desetih minutah prišli v vodstvo s Strnadom, ki je izkoristil podajo nasprotnega branilca vratarju in odprl serijo golov. Ni še preteklo pet minut, ko
iiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiliiaiimiiiiiiuiiiiiimiimiiniMiiimimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
UMETNOSTNO DRSANJE
NA EVROPSKEM PRVENSTVU
Včeraj v Zagrebu prva tekmovanja
V moških obveznih likih vodi po prvem dnevu Sovjet Volkov
(Od našega dopisnika) ZAGREB, 29. — Sergej Volkov (SZ) zmagovalec mednarodnega tekmovanja «zlata pirueta 1974» v Zagrebu je bil najboljši v izvajanju obveznih likov v dopoldanskem delu programa prvega dne evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju na ledu, ki se je danes začelo v Zagrebu. Volkov je zbral 37,30 točke (12,5) tako da je v šolskem programu presegel nosilca bronaste medalje z lanskoletnega prvenstva Evrope v Kolnu Jana Hoffmanna iz Vzhodne Nemčije. Drugi je Jan Hoffmann (Vzh. Nemčija) 76,63 (16,5), tretji pa Vladimir Kovaljev
... sjfini'
(SZ) 72,83 (35,5).
Najboljši Italijan Rolando Brasa-glia je 13. (med 24 tekmovalci) s 60,97 (116).
Edini Jugoslovan Silvo Švajger iz Ljubljane je zadnji (24.) z 51,44 (210,5).
B. B.
KOŠARKA
Košarkarji beograjskega Partizana so danes v tekmovanju za «Ko-račev memorial» v prvi tekmi četrtfinala skupine B premagali moštvo Mobilquattro iz Milana z rezultatom 84:64(38:26).
Bivši svetovni prvak Joe Luis, Je menil, da je bilo srečanje Clay — Frazier «dvoboj dveh starcev»
bo. Omeniti moramo, da je vratar Kapun najmanj trikrat rešil svojo ekipo. «Rdeče-rumeni» so odgovarjali s hitrimi protinapadi in so večkrat za las zgrešili zadetek. Nasprotnikom je uspelo zaustaviti domačine le z grobimi posegi, tako da ni manjkalo kazenskih strelov. Vse je kazalo, da bo Primorje pozitivno zaključilo srečanje, a Costalunga je prišla v vodstvo sredi drugega polčasa z dvomljivim prostim strelom izven kazenskega prostora. Domačini so po tem golu skušali reagirati in prikazali so nekaj lepih akcij, ki pa se niso zaključile uspešno. Costalunga je izrabila negotovost proseške obrambe in je v zadnjih minutah igre podvojila. Poudariti moramo, da so se nogometaši Primorja potrudili. Zaigrali so povsem drugače kot v zadnjih nastopih.
H. V.
NARAŠČAJNIKI
Union — Fortitudo 1:1 (0:0)
UNION: Ballarm, Malalan, Uršič, Čepar, Benčič, Koc (k), Ancona, Sassi, Lizzi, Colja, Krevatin, 13 De-ros.
FORTITUDO: Zupancich, Renzul-li, Spazzapan, Apolonio, Gandusio, Perossa, Millo, Predonzani, Baldas-sin, Antonelli, Pipitone.
STRELCI: v 7. min. d.p. Colja, v 24. min. d.p. Antonelli.
V	nedeljo so naraščajniki Uniona remizirali s prvouvrščeno enajsterico Fortituda. Podlonjerci so sicer v prvih minutah igrali precej zmedeno in so redkokdaj streljali v nasprotnikova vrata. V drugi polovici prvega polčasa pa so zaigrali tako dobro, kot jih še nismo videli. Čeprav so bili Miljčani telesno močnejši in tehnično boljši, so se morali posluževati grobih napak, saj so bili naši fantje vedno pred nasprotnikovimi vrati. Tako se je polčas končal s premočjo Podlonjercev.
V	drugem polčasu je bila igra še pod nadzorstvom «plavo-rumenih», ki so dosegli zadetek s prostim strelom, ki ga je odlično streljal Colja v zgornji kot. Strel je bil močan in neubranljiv za mil iškega vratarja. Seveda reakcija Fortituda je bila močna, tako da so se morali Podlonjerci umakniti v kazenski prostor in se tudi posluževati grobih napak. Miljčani so remizirali s prostim strelom Antonellija in so tako izenačili. Zadnjih pet minut so Podlonjerci igrali v kazenskem prostoru, tako da je imel vratar Ballarin precej dela in tudi možnost, da se izkaže.
Tekma se je tako končala neodločeno. Treba je reči, da so .Podlonjerci v odlični, formi in lajiko računajo na lepo uvrstitev v nara-ščajniškem prvenstvu, «Trener Schil-lani ima precej režerč, - š katerimi lahko nadomesti stalne igralce. U-pajmo, da bodo fantje zapustili lep vtis v prihodnjem prvenstvu.
Mahro
Glarizzole — Breg	0:0
GIARIZZOLE: Parovel, Zacchigna, Cheber, Inglessi, Gattonar, Cerovac, Lusetic, Tedeschi, Podzinkova, U-mek, Latin.
BREG: Polese, Krevatin, Kuret D., Košuta, Novello, Klun, Krmec, Ferluga, Peroša, Bržan, Prašel. Sodnik: Ambrosi. Gledalcev: 60. Zadnje kolo prvenstva za pokal «Pacco» je imelo na sporedu tudi srečanje med Bregom in Giarizzo-lami. Po večletni tradiciji je bilo srečanje med tema enajstericama zelo lepo in bojevito. Tekma je bila važna predvsem za Tržačane, ki so potrebovali vsaj točko, da bi si zagotovili prestop v finale. Naši fantje pa (predvsem iz ambicije) niso hoteli tekme zgubiti.
Giarizzole so se predstavile na i-grišču kot homogena in popolna e-kipa, ki nima praznin v nobenem mestu postave.
Brežani pa so predstavili zelo odločno in dobro organizirano obrambo. Tržačani so se od vsega začetka pognali v napad in so v prvih minutah spravili v zadrego naše branilce. Slednji pa so se takoj uigrali in vsakokrat rešili svoja vrata. Prva vrsta je bila zelo slabo poslu-žena, predvsem zato, ker so bili skoraj vsi boljši igralci zaposleni v obrambi. Vsekakor so naši fantje _	.	. odgovarjali napadom Giarizzol s In-
dili in njihove akcije so večkrat trimi protinapadi Bržana in Ferlu-spravile v zadrego proseško obram- ' ge, ki sta večkrat resno zagrozila
je prisebni Štranj, najbolj živahen in nedvomno najboljši na terenu, spet prelisičil sicer dobrega Furlanija. Srečanje se je naprej odvijalo v znamenju izrazite premoči naših fantov, ki so zamudili nič koliko priložnosti za gol ter so bili uspešni le še enkrat s Strnadom.
Po počitku so Brežani zaigrali še sproščenejše in brez vneme, saj so od vsaj desetih možnih golov dosegli samo enega s Sovičem, ki je s tovariši vred zaigral tokrat precej medlo. Pohvalili bi lahko le Strajna in Ježa.
Ist
Gaja — Esperia 3:1 (3:0)
GAJA: Kalc, Milič, Grgič, Milkovič, Kralj D., Davanzo, Ghezzo, Stojkovič, Kralj M., Angelucci in Guštin, 13 Milkovič D.
ESPERIA:	Pitacco, Bobicchio,
Pinzin, Favretto, De Grassi, Ra-doicovich, Panezzi, Penso, Florean, Spreafico in Lanette.
STRELCI: v 1. min. p.p. Guštin, v 12. min. Angelucci, v 23. min. Ghezzo (vsi Gaja) in v 34. min. d.p. Pinzin (Esperia).
KOTI: 9:5 za Ga jo.
GLEDALCEV približno 30.
SODNIK: Colognotti iz Trsta.
V	zadnjem zavrtljaju mladinskega prvenstva so gajevci popolnoma zasluženo z borbenostjo in z učinkovito igro visoko premagali tržaško ekipo Esperio in si zagotovili dve pomembni točki, v prizadevanjih, da bi se otresli zadnjega dela lestvice. Domačini, ki so bili boljši pred odmorom, saj so s tremi goli razlike že spravili rezultat na varno, so v nadaljevanju s čvrsto obrambno vrsto zaustavljali nevarne napade gostov.
«Zeleno-rumeni» so bili v prvem polčasu v popolni terenski premoči in že v prvi minuti igre je razigrani Guštin lepo prodrl v kazenski prostor in streljal v vrata. Vratar gostov je žogo sicer ujel, a ta mu je nerodno ušla iz rok v mrežo Zadetek je vsekakor domačine spodbudil, da so se vrstile nevarne akcije, katerih nosilec je bil v glavnem kapetan Milkovič, tako da so se gostje le krčevito branili v svojem kazenskem prostoru, nakar je uspelo domačinom rezultat podvojiti. Zadnji zadetek za gajevce je dal tik pred koncem polčasa mladi Ghezzo.
Po odmoru so se Tržačani vrgli v protinapad, da bi svoj že visoki poraz znižali, toda obrambna vrsta in tudi vratar Kalc, sta bila vedno na pravem mestu. Proti koncu pa je nepričakovano (in nesmiselno) sotjpik .jjsključil domačega vratarja Kaka; to so seveda gostje izkoristili s častnim golom. Kljub temu, da napadi Esperie niso prenehali, je obramba Gaje,le zdržala pritisk; k temu pa je pripomogla še grobost in raztrganost domačinov, ki so požrtvovalno odbijali žoge iz kazen skega prostora.
Zmaga «zeleno - rumenih» je več kot zaslužena, saj bi bila lahko še višja.
V	nedeljo jih čaka (zaostala) odločilna tekma s tržaškim tekmecem CGS, ki bo prav gotovo vplivala na osvojitev naslova.
Darko Grgič
Primorje — Costalunga 0:2
(0:0)
PRIMORJE: Kapun, Blažina, S. Stoka, Černajava, Timeus, V. Husu, Kralj, Guštin, S. Husu, P. Milič, Castellani, 13 Buzzai.
COSTALUNGA: Tripar, Bon, No-vacco, Grimalda, Sahar, Sain, Burni, Sirotich, Baiez, Mocenico, Parovel, 13 M. Sain.
Strelca: Grimalda in Parovel.
Gledalcev približno 50.
V	zadnji tekmi prvenstva je bila mladinska enajsterica Primorja na domačih tleh ponovno poražena, in sicer proti solidni ekipi Costalun-ge. Gostje so dobro vedeli, da morajo na vsak način odnesti obe točki za vstop v finalni del turnirja. Toda tudi «rdeče-rumeni» so stopili na igrišče s trdnim namenom, da odnesejo vsaj točko. Zato je bila tekma zelo borbena in včasih je prišlo do grobosti, predvsem s strani gostov.
Od vsega začetka se je igra odvijala na sredini igrišča. V nadaljevanju so se gostje nekoliko potru-
Parovelovim vratom.
Po odmoru je bilo bolj ali manj vse kot v prvem polčasu; Giarizzole so napadale in Brežani so se branili. Vsekakor Tržačani niso več napadali z enako odločnostjo kot prej. Naj povemo še, da so imeli «plavi» deset minut pred koncem srečanja odlično priložnost za gol, ki je Ferluga po lepi osebni akciji ni izkoristil. Med posamezniki lahko omenimo pri Bregu Novella, D. Kureta in Ferlugo, pri Giarizzolah pa Inglessija in Cattonara. Naj pripomnimo, da zaslužijo tudi vsi ostali pohvalo zaradi prizadevnosti in lepega obnašanja na igrišču.
Jolo
OBVESTILA
Slovenski pomorski klub Cupa v Sesljanu sklicuje svoj 2. redni občni zbor za petek, 15. februarja. Občni zbor se bo začel ob 20. uri
v	prvem ali ob 20.30 v drugem sklicanju.
• * •
ŠD Kontovel sklicuje redni občni zbor v četrtek, 31. januarja ob 20.30, oziroma 21. uri v šošče-
vi	hiši na Proseku. Vabljeni člani, prijatelji in predstavniki slovenskih športnih društev.
REPREZENTANCA TRŽAŠKE OKOLICE
Danes z Olimpijo
To prijateljsko nogometno tekmo bodo odigrali na Proseku z začetkom ob 18.30
Ljubljanska Olimpija, ki se te dni mudi v Kopru na skupnih pripravah pred začetkom spomladanskega dela prvenstva bo danes prišla na Prosek, kjer bo odigrala prijateljsko nogometno tekmo. Prvotno je bilo mišljeno, da bo nasprotnik Olimpije reprezentanca slovenskih nogometašev, ki igrajo v slovenskih klubih, organizator srečanja (Primorje) pa je sedaj program nekoliko spremenil. Reprezentanco bodo namreč sestavljali nogometaši ekip tržaške o-kolice.
V okolici in v mestu vlada veliko zanimanje za to tekmo.
Največjo pozornost, oziroma za nimanje ljubiteljev nogometa, zbuja, seveda, jugoslovanski prvoligaš Olimpija, ki je trenutno na devetem mestu lestvice.
Tudi jugoslovanski tisk je že poročal o tej tekmi in torej tudi onkraj meje vlada veliko zanimanje za to tekmo. Trener Luštica je organizatorjem zagotovil, da bo Olimpija prišla na Prosek v standardni postavi. Na igrišče bo, seveda, poslal tudi nekaj rezerv, saj bo imel na razpolago kar 16 nogometašev.
Luštica je namreč že dal seznam igralcev, ki bodo igrali na Proseku in sicer so to: Sirkovič, šarap, Do-gančič, Robič, Klampfer, Popadič,
šišič, šoškič, Ameršek, Lalovič, Gru-bor, Popivoda, Bracanovič, Rožič, Harambašič, Kranjc.
Trener Primorja Vatta, kateremu je bila poverjena naloga, da sestavi reprezentanco pa je sklical sledeče igralce: Vesna: Tenze, Germani, Valente, Bortolotti, Zaccaria; Zarja: Križmančič, Žagar, Primožič; Breg: Race, Grahonja; Primor-,ie: Štoka, Kante, Visintin, Bezin, Bukavec, Tomizza, Barbiani, Barnaba, Drioli, Bolcich, Sugan; Primorec: Kralj: Olimpija: Buzzai.
OBČNI ZBOR POLETA
Sinoči je bil v prostorih openskega Prosvetnega doma redni občni zbor ŠD Polet. Po prečitanju poročil odbornikov in referentov je bila diskusija, občni zbor pa so zaključili z volitvami novega odbora.
Obširneje poročilo o občnem zboru bomo podali v naši jutrišnji številki.
NOGOMET
Danes bodo odigrali zaostalo srečanje italijanskega nogometnega prvenstva B lige Novara — Avellino. Tekma se bo začela ob 14.30.
NA DEŽELNEM NAMIZNOTENIŠKEM TURNIRJU V GORICI
Od skupnega števila petih prvih mest Kras osvojil kar tri, Sokol pa eno
Miličeva, Vesnaverjeva in Pertot najboljši se uvrstile tudi Zigonova, Rebulova in
V	soboto se je v Gorici odvijalo prvo letošnje deželno namiznoteniško tekmovanje, katerega se je udeležilo tudi šest predstavnic Krasa in dva igralca Sakola. Kot se zadnje čase pogostoma dogaja tudi na večjih državnih turnirjih, so tudi tokrat slovenske igralke, oz. igralci, pobrali levji delež, saj so od petih možnih osvojili kar štiri prva mesta in še nekaj visokih u-vrstitev. Najbolje se je odrezala Sonja Miličeva, ki je osvojila dve končni zmagi, po eno lovoriko pa sta osvojila Vesnaverjeva in Pertot. Predvsem za Kraspve predstavnice je bilo tekmovanje" 'kot halkšŽ, da preizkusijo svoje sile pred povratnim delom prvenstva A lige. Kraševke so dokazale, "dd so v zadovoljivi formi, trener Bole pa se je znašel pred težko izbiro tretje igralke, ki bo poleg Miličeve in Vesna verjeve branila društvene barve. V neposrednem snonadu je Rebulova s precejšnjo lahkoto nremagala Živonovo in tako povečala svoje možnosti, da izoodrine iz ekipe svojo klubsko soigralko.
V	ženski absolutni kategoriji je zmagala Miličeva, ki je v finalu naletela na dobro razpoloženo Ves-naverjevo, kateri je uspelo osvojiti set, vendar do presenečenja ni prišlo. V tekmovaniu moramo predvsem omeniti gladko zmago Vesna-verjeve nad kvobrano Hauserievo in presenetljivo čisto zmago Žigo-nove nad drugokategornico Badi-nijevo.
Med mladinkami so imele predstavnice Krasa pravi monopol. Zasluženo je zmagala Vesnaverjeva, kateri se je uspešno upirala le soigralka Blažinova.
Moških tekmovanj v absolutni kategoriji, med mladinci in tretjeka-tegamiki, so se lahko udeležile tudi predstavnice nežnega spola. Tako se je večkrat zgodilo, da so Kra-sove igralke pošteno «nasekale» svoje moške kolege.
V	absolutni moški kategoriji niso naši predstavniki dosegli vidnejših uvrstitev. Med mladinci je slavil zmagoslavje Sokolov igralec Pertot, ki je bil dejansko najboljši v svoji konkurenci. Zelo dobro je tudi tretje mesto Vesnaverjeve \ tej moški kategoriji.
V	tekmovanju tretjekategomikov (3/4 in slabši) je Miličeva ugnala
v kozji rog vse svoje nasprotnike in je tako slavila svoje drugo zmagoslavje dneva.
IZIDI:
Absolutna ženska kategorij'a
Rebula - Fabiani 2:0 (8, 9)
Žigon - Bortolotto 2:0 (6, 7)
Stubelj - Badim 0:2 (-10, -14) Vesnaver - Blažina 2:1 (-12, 19, 16) Rebula - Hauser 0:2 (-18, -13)
Žigon - Badini 2:0 (16, 11)
Milič - Žigon 2:0 8, 15)
Vesnaver - Hauser 2:0 (13, 13) Milič - Vesnaver 2:1 (14, -15, 14)
LESTVICA:
1.	Milič (Kras)
2.	Vesnaver (Kras)
3.	Žigon (Kras)
Mladinke
Rebula - Stubelj 2:0 (9, 13)
Rebula - Žigon 2:0 (16, 14) Vesnaver - Blažina 2:1 (18, -17, 10) Vesnaver - Rebula 2:0 (19, 17)
LESTVICA:
1.	Vesnaver (Kras)
2.	Rebula (Kras)
3.	Blažina (Kras)
Mladinci
Žigon - Visentin 2:0 (14, 13) Vesnaver - Pilotto 2:0 (9, 7) Stubelj . Zacchigna 0:2 (-8, -13) Blažina - Križmančič 0:2 (-19, -17) Rebula - Pertot 0:2 (-12, -20)
Žigon - Schuster 0:2 (-16, -18) Vesnaver - Ghersi 2:1 (-17, 17, 15) Vesnaver - Donda 2:0 (19, 20) Vesnaver - Schuster 0:2 (-19, -14) Pertot - Križmančič 2:0 (15, 16) Pertot - Schuster 2:1 (-20, 7, 15)
LESTVICA:
1.	Pertot (Sakol)
2.	Schuster (Ricreatori)
3.	Vesnaver (Kras)
Tretj'ekategornikì (3/4 in slabil)
Blažina - Zabocchin 0:2 (-10, -10) Vesnaver - Fraccarossi 0:2 (-18, -16) Stubelj - Gismano 0:2 (-2, -6 ) Rebula - Križmančič 0:2 (-22. -18) Žigon - Tamaro 0:2 (-15, -12)
Milič - Domini 2:0 (15, 16)
Milič - Zabocchin 2:1 (16, -17, 14) Milič - Michelini 2:0 (9, 9)
Milič - De Ganeva 2:1 (-15, 12, 22)
Dobro so Blažinova
LESTVICA:
1.	Milič (Kras)
2.	De Ganeva
3.	Michelini
V zanjem trenutku smo prejeli sporočilo italijanske namiznoteniške federacije FITeT, da bo povratni del ženske namiznoteniške A lige potekal s tritedensko zamudo, z ozirom na najavljeni datum. Kraševa dekleta bodo torej potovale v S. Elpidio al Mare na pustno soboto, 23. februarja.
—b«-
SMUČANJE
7A EVROPSKI POKAL
Španka Puig najspretnejša med vrati
FOLGARIDA, 29. •— Španka Con-chita Puig je zmagala v ženskem slalomu v Folgaridi, veljavnem za EP. Lestvica je taka:
1.	Conchita Puig (šp.)
2.	Ingrid Eberle (Av.)
3.	Marlies Mathis (Av.)
4.	Marianne Ranner (Av.)
5.	Elena Matous (RSM)
6.	Wilma Gatta (It.)
7.	Nagumo Mitsuyo (Jap.)
8 Dorothe Danuser (Švi.)
9.	Cornelia Mathis (Av.)
10.	Tiziana Bracelli (It.)
Lestvica za EP:
1	Conchita Puig (šp.)
2	Agnes Vivet - Gros (Fr.)
3.	EIfi Deuftl (Av.)
4.	Valentina Illife (ZRN) in Ingrid Eberle (Av.)
6 Brigitte Totschnig (Av.)
7.	Andrea Straub (Av.) in Gaby Hauser (Av.)
18. Heidi Bauer (Av.)
71 06 71"59
71	"68 72" 65
72	97 73'53 73”56 73"57 74"04 74"'21
81
76
56
46
45
NOGOMET
RIM, 29. — Mednarodno mladinsko nogometno tekmo Italija — Švica, ki bo na sporedu v četrtek, 31. t m. bo sodil italijanski sodnik Cusso ni.
ŠD Bre« izreka svojemu odborniku Jordanu Kralju ob izgubi očeta iskreno sožalje.
TONE
SVETINA
Vse, kar se vzpenja, mora slej ali prej pasti... Čas je, da ‘*rha /n pusti nekaj slave drugim, ki prav tako ljubijo gore in s^° toliko sreče... Mladim, ki kipijo od moči in želje po l'en^h. ki niso skusili fronte ...
Pred planinskim domom je sedela gruča plezalcev. Pridru-je ?	^e' sPet J® tekla beseda o njem in o njej. Dražilo ga
. da govore z občudovanjem. Stimo to mu je bilo v tolažbo, niso vedeli, da sta v centralnem stebru. Tega še slutili niso. Nenadoma se je počutil močan. Njuni življenji sta odvisni , njega. Se njunih trupel ne bodo dobili, če jim on ne pove, i-1 za{injikrat videl.
da i 50 ^ vPrašali’ če iu Je videl kje v steni, je odgovoril, v u U n*’ da pa misli, da sta gotovo že čez in bosta prenočevpla *°*i nad ledenikom.
iomu01*	svetlobe na izbočenim robom stene se je pre-
bil. Mrzlo sonce je naglo Izginilo med prepade, kot bi se po-heb ° V morje raztaljene kovine. Luč je počasi ugašala in zrklo a se je stiskalo v stekleno zenico. tjr ~avedal se je, da jima tema ne bo prizanašala. Premagal je trebuh in zagledal ožko polico, ki se je vlekla skozi steber
in se tik pred njim razkošno razširila. Zagozdil je roke v ostro-robe okrajke in se z zadnjimi močmi potegnil na polico. Nad njo so se znova vrstili previsni balkoni in izginjali naravnost v vijoličasto dno neba. S temi bosta imela opravka naslednji dan, če ga bosta dočakala. Zdaj je bil vesel, da se je stena vdala vsaj toliko, kolikor sta potrebovala za bivak. On se bo namestil kar tu, ona spodaj, kjer je, saj je do noči ne bi spravil prek teh previsov, tudi če bi imela voljo spoprijeti se z njimi in če ne bi bila oba na smrt utrujena.
Pomislil je, da je Pavla imenitna ženska. Za plezarijo brez primere, če ne bi tako trdno zaupal, da ga bo obvarovala, se ne bi pregoljufal čez vse previse in gladke plošče in slabo razčlenjene poči. Danes se mu je zdela nekam čudna. Sicer pa pri njej ni nikoli vedel, pri Čem je, zato ni pomislil, da obupuje.
Zavpil ji je, da je dosegel polico in da lahko, če jo je volja, poskusi za njim. Kdo ve, kaj je čutila. Ali ji je bilo tesno ali pusto da se ni odločila poskusiti. Tudi sam se je počutil osamljen in želel je, da bi priplezala za njim.
Njen glas je odmeval, kot bi se trkljalo kamenje v globoki votlini. Zaman je poskušala. Zdrsnila je v prestopu v kamin in vrv se mu je boleče zajedla v dlani. Moral jo je spustiti na izhodno stojišče. Zato sta se odločila, da bosta prespala vsak tam, kjer je obstal.
Nekoliko niže spodaj je na polici, kamor se je potegnil, zagledal v kotanji pod previsnim balkonom okostje gamsa. Vzel je v roke lobanjo s srpastimi, od starosti, dežja in zmrzline zdelanimi roglji.
«Kaj je iskal gams v tej višavi,» se je vprašal. «Zakaj je prišel umret v nedostopno puščavo? Gotovo je bil na trentarski strani Triglava zastreljen, pa se je umaknil po ozkih policah pod Sfingo v ta odurni steber, kamor mu ne bi mogel nihče slediti.»
Odkar je plezal, je našel precej gamsjih okostij na nepristopnih mestih. Tja so prišle živali umirat. Ogledal si je
roglje. Različno veliki obročki priraščanja so mu povedali, koliko zim je kateri preživel in kakšna so bila leta, dobra ali slaba. In tudi, kako so si sledila do njegovega konca. Gams nosi svojo zgodovino zapisano na rogljih, človek pa na obrazu. Težava je samo v tem, da ljudje ne znamo brati te vrste pisav, ali pa celo to, da jih narobe razumemo. To, kar na zunaj zariše čas, je nekje v globinah duše vedno prisotno. Skušal je izluščiti zvezo med to plaho, skromno divjadjo, ki se umika pred ljudmi visoko v gorovja, in človekom, ki beži iz prenaseljenih mest. Zvezo med tem gamsom in med seboj. Se morda tudi on ne umika? Gams je prišel sem mirno umret, on pa je prišel iskat v steno nx>ru, da bi lahko živel.
Nenadoma se mu je zazdela strahotna tišina prepadov nenadomestljiva vrednota. Pravzaprav je bila njegovi duši potrebna kot zrak, kot voda, kot kruh. Bližina smrti ga je, kot vedno, zbistrila. Čeprav sta se izmotala iz njenih košče-Uilj rok, je peza negotovosti še vedno tičala v skalovju nad njim in mu sevala v dušo bolj kot kdajkoli poprej.
Odvezal je nahrbtnik in zložil na polico nekaj stvari tako, da sd je pripravil sedež. Na obeh straneh je zabil nekaj klinov in se kot pajek prepredel z vrvjo, da ne bi omahnil čez steno, ko bi zaspal. Polica je bila tako ozka, da so mu noge bingljale v prepad, kjer se je že zgoščala plašljiva tema. šele ko mu je uspelo namestiti noge v stremena vrvi, je pomislil na lakoto in žejo. Slanina s kruhom mu je teknila prav tako kot mlačna črna kava iz čutarice.
Potem se je, prilepljen na steno, pogreznil v premišljevanje.
Najprej je opazoval noč, kako ubija dan. Kar je bilo podnevi razdvojeno, je stapljala v grozljivo celoto, Skale z obokom neba in oblaki, ki jih je nagrmadil severovzhodnik. človek mora doseči neko točko, ko se občutljivost duha za sprejemanje vtisov poveča do neskončnih razsežnosti, ga vrže v stanje, ko močneje doživlja in jasneje vrednoti stva-
ri, ki prihajajo vanj iz prostora in časa. Vse ima svoj izraz, ki je odvisen od točke opazovanja, je razmišljal. Tudi stena, vsa preprežena v mračnih sencah je povsem drugačna. Drugačno je tudi njegovo življenje, če ga presoja s tega bednega ali vzvišenega položaja.
Iz globine dna se je v osvetljeni rob, kjer se Je stena stikala z nebom, dvigalo skalovje Sfinge Kdo bo odgovoril na vprašanje Sfinge Triglava? Kdo bo pojasnil, zakaj podlegamo magični moči stene in se v njej preskušamo do vseh skrajnosti? Obraza Sfinge ni videl, slutil ga je In nosil v spominu njen nepojmljivi obraz. Po ostenju Sfinge so drsele rahle sence oblakov z oblikami divjih živali iz sanj. Teh ne zna razložiti nihče. «Kaj je človek? Prikazen ali rastlina? Mešanica boga in zveri?» se je včasih spraševal doktor Kle-ment Jug. Večkrat je stal pod Sfingo in jo gledal kot uročen ljubimec nedosegljivo, ljubljeno bitje, ki mu naroča, da mora umreti, ker je zvestoba navzoča samo v smrti. Od Sfinge mu je pogled zdrsnil k Jugovemu stebru. «Sfinga simbolizira demona stvariteljstva in uničenja, človek je svoboda o-predeljevanja, je samo sredstvo za višji namen.» - tako ne-lcak° J® govoril Jug že zdavnaj, preden ga Je stena ubila.
Toda zdaj ne bo razmišljal o Jugu in tudi ne o drugih, 71 a0 v	steni iskali svoje sanje in našli smrt. V duši Je
cutiL kako se njihovi duhovi plazijo kot spokojne meglice po breznih okoli njega. Ne, zdaj jih mora odgnati, saj se bodo tako in tako sami vmlii. Naj gredo v svoje grape in počivajo v miru. Kot reševalec je pomagal z naročja gora prinesti v dolino trideset mrtvih in nekaj ranjenih, takšnih ki so jim gore prizanesle. Upal je, da tokrat še ne bo on med njimi in da jo bosta srečno odnesla.
Samo da se Je dobro privezal! Sedaj se je lahko nagnil nad prepad, kadar ga je začelo mraziti v hrbet, čudno da človek ne more voditi sam svojih misli, kot bi rad.
(Nadaljevanje sledi)
Uredniifvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnapre]: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna Številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poitni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	30* januarja 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ^	^ ZTT - Trst
NA PREDLOG VLADE
Danes pred poslansko komisijo zakon o zboljšanju pokojnin
Zakonski osnutek zacteva predvsem zvišanje minimalnih pokojnin in poenotenje sistema vplačevanja prispevkov
RIM, 29. — Vlada je že natiskala prej naj bi bil samo INPS ustanova, in razdelila v poslanski zbornici v ! ki skrbi za zbiranje teh prispevkov.
Montecitoriu besedilo novega zakonskega osnutka, ki zadeva izboljšanje storitev za starostno zavarovanje in druge oblike socialnega skrb
Kot je znano, je danes poverjena ta naloga tudi ustanovama INAM in INAIL. Novi zakon predvideva ureditev finančnih odnosov med INPS
stva. O teh vprašanjih bo na prvi 'na eni strani ter INAM in INAIL na točki dnevnega reda razpravljala ju-1 drugi strani na ta način, da bi ti tri na posvetovalni ravni komisija | zadnji dve ustanovi imeli pri prvi za delo in za socialno skrbstvo. Po- tekoči račun na katerega bi pre
leg teh vprašanj bo komisija obravnavala tudi dve drugi vprašanji, ki zadevata na eni strani poenotenje vplačil dajatev za pokojnine, bolniško blagajno in druge v enotno blagajno ter reformo sedanje strukture ustanove INPS (Istituto nazionale per la previdenza sociale). Vlada je predložila zadevni zakon poslanski zbornici 25. januarja. S tem zakonom in z raznimi drugimi dopolnilnimi zakoni vlada namerava izboljšati in izpopolniti sistem socialnega skrbstva glede tovrstnega zakona, ki je bil sprejet v aprilu 1. 1969.
Novi zakonski osnutek se ukvarja predvsem s povišanjem minimalnih pokojnin. Prejšnji zakon se je namreč predvsem ukvarjal z vprašanji, ki teh niso zadevala. Uredil je prejemanje pokojnin na osnovi 1,85 odst. za vsako leto plačanih prispevkov (s prvim januarja se bo pokojnina izračunavala na podlagi 2 odst. — to je 80 odst. za 40 delovnih let), povezal je pokojnine s premično lest-1 vico, da bi zagotovil vsaj v določeni meri realno vrednost pokojnin. Zakon iz leta 1969 pa ni rešil vprašanja minimalnih pokojnin, ki predstavljajo visok odstotek vseh pokojnin najemnih delavcev in uslužbencev ter celoto samostojnih delavcev (obrtnikov itd.).
Vlada, stranke in sindikati so sprejeli zamisel, da je treba urejevati to vprašanje na podlagi načela «življenjskega minimuma», se pravi, da je treba vzeti za osnovo pokojninske in podobne storitve v zvezi s prejemki. Zato sedanji zakonski o-snutek zviša v določenem sorazmerju minimalne pokojnine, ki jih izplačujejo skladi za pokojnine delavcev in uslužbencev ter uprave posebnih skladov za kmete, spolovinarje in kolone, za obrtnike in trgovce kakor tudi za posebne oblike trajne pomoči za ljudi ki so starejši od 65 let, za slepe, gluhe, civilne invalide itd. Vlada sicer meni, da s tem zakonskim osnutkom ni rešila tega vprašanja, spričo visoke cene, ki bi jo ureditev vprašanj teh kategorij zahtevala. Zgodilo se bo namreč, da zagotovitev osnovnih življenjskih zahtev teh slojev prebivalstva s tem zakonom ni dosežena in da se bo treba zanjo še v prihodnjih letih precej boriti preden se bo lahko izvo-jevala.
V nadaljevanju osnutek zakona o-bravnava vprašanja družinskih pokojnin raznih prispevkov v zvezi z delom, brezposelnostjo, boleznijo in mezdno integracijo. Poglavje zase je vprašanje odškodnine za brezposelnost. Sedanji zakon to odškodnino podvoji, toda zadnji cilj bi moral biti ta, da bi to odškodnino povezali z zaslužkom delavca, oziroma nameščenca v zadnjih treh letih.
Novi zakonski osnutek pa uvaja precej sprememb glede poenotenja vplačil za prispevke (starostno zavarovanje, bolezen itd.) Odslej na-
jemali pet odstotkov letno. Ustanova INF’S bo nadalje skrbela za poenotenje anagrafskih seznamov delavcev in delodajalcev, za katere so prispevki obvezni. Vso nadzorno o-blast bo na tem področju izvajala ustanova INPS.
Novi zakonski osnutek predvideva tudi razne dopolnilne zakone. Za te bo poskrbela posebna komisija, ki jo bo sestavljajo devet senatorjev in devet poslancev ter v primeru po-
trebe ustanova INPS, sindikalne organizacije in organizacije delodajalcev. Po posvetovanju s to komisijo bo morala vlada odobriti do 31. decembra 1974 enega ali več zakonov ki zadevajo invalide; do 30. novembra 1975 predpise za izvajanje načela enotne pokojnine; do 30. novembra 1975 enotno besedilo ukrepov glede splošnega obveznega zavarovanja za invalide, starostne upokojence, družinske pokojnine itd.; do 30. junija 1975 dopolnilne norme o obveznem zavarovanju proti nesrečam na delu.
Po še dveh drugih dopolnilnih u-krepih zakon pooblašča vlado, da premesti v pristojne ustanove INPS osebje, ki je sedaj v pristojnosti u-stanov INAM in INAIL in ki se sedaj pri teh dveh ustanovah ukvarja z vplačili obveznih prispevkov.
KER NASPROTUJEJO RAZMAHU TRGOVINE MED SZ IN ZDA
Oster napad «Pravde» na ameriške generale
List grozi, da se bo SZ obrnila na druge države, če bodo ZDA zavirale razvoj trgovinskih odnosov
MOSKVA, 29. — Moskovska «Pravda» je danes zelo ostro napadla «določene ameriške politične kroge», ki otežkočajo razvoj trgovskih in gospodarskih stikov med Sovjetsko zvezo in ZDA. List trdi, da bi Sovjetska zveza lahko navezala gospodarske stike z drugimi državami, če se ZDA ne bodo pravočasno otresle te zaviralne politike in da bi od tega največjo škodo imeli ameriški gospodarski krogi.
Glasilo sovjetske komunistične partije neposredno obtožuje generale Pentagona in jih dolži, da zavirajo razvoj trgovine med SZ in ZDA, ker sodijo, da je trgovinska izmenjava med državama nevarna ameriški varnosti. List poudarja, da je tako stališče absurdno in pribija, da Pentagon skuša ustvariti umetne ovire popuščanju napetosti v svetu ter spraviti v
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiainiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiii*
SEVERN0V1ETNAMSKI NAPORI ZA UBLAŽITEV KRIZE
Člani mednarodne komisije na tridnevnem obisku v Hanoiu
Sovražnosti v Indokini se nadaljujejo zaradi finančne in vojaške pomoči ZDA - LR Kitajska bo izpustila ujetnike
SAIGON, 29. — Načelniki štirih delegacij, ki sestavljajo mednarodno nadzorno komisijo za izvajanje vietnamskega premirja (CICS) so danes odpotovali v Hanoi, kjer bodo ostali, na povabilo severnoviet-namskega ministra za zunanje zadeve, tri dni. Gre za prvi obisk mednarodne komisije v Hanoiu, odkar je bila ta ustanovljena pred enim letom. Šefe delegacij spremljajo po štirje člani, sestavljajo pa jih predstavniki . Madžarske, Poljske, Indonezije in Irana.
V političnih krogih menijo, da gre za obisk, ki pai ..bi^ysaj po severnovietnamskih željah prispeval k pomiritvi položaja v tem delu jugovzhodne Azije. Vedno bolj očitno postaja, da Južni Vietnam, ki je pod upravo Van Thieuja ne namerava resno omejiti spopadov z osvobodilnimi silami začasne revolucionarne vlade in občasno tudi s Severnim Vietnamom. Van Thieu je še pred kratkim izjavil, da se bo boril proti «komunistom» do končne zmage. Zato ni sprejel nobene pobude, da bi prišlo do vlade narodne pomiritve, kjer naj bi imela svoje mesto tudi tako imenovana «tretja sila», se pravi politične skupine, ki ne pripadajo osvobodilnemu oboroženemu južnovietnamske-mu gibanju in niti političnim skupinam, ki imajo sedaj oblast v Saigonu.
Da se Saigon lahko unirà pomiritvi je treba v veliki meri pripisati še vedno izdatni finančni moči, ki jo prejema od Washingtona. Računajo, da bo ta pomoč znašala v tem letu okoli 1,7 milijarde do-
larjev. Znana ameriška filmska i-gralka in javna delavka Jane Fonda je včeraj začela kampanjo pacifističnih gibanj, katere namen je pripraviti ameriški kongres do tega, da prekliče vsakršno finančno pomoč Južnemu Vietnamu.
Te pobude ameriških miroljubnih sil pa bodo verjetno naletele na oster odpor vladnih krogov ZDA. To dokazuje morda najbolje dejstvo, da je ameriški predsednik Ni-*on poslal osebno ' pismo kamboš-kemu predsedniku Lon Nolu v katerem mu zagotavlja, da bodo ZDA nudile «hmerski-republiki» vso svojo pomoč v boju proti komunistom in severnim Vietnamcem. Ameriški predsednik je poslal to pismo ob prvi obletnici unilateralne izjave o prenehanju sovražnosti, ki jo je objavil gen. Lon Noi potem ko je strmoglavil princa Sihanuka. Ker je šlo le za političen in vojaški manever, so se boji med na-cionalistično-buržoaznimi silami in osvobodilnim gibanjem nujno nadaljevali.
Gen. Lon Noi danes lahko vztraja v Phnom Penhu samo zaradi velike finančne in vojaške pomoči ZDA. Okoli glavnega mesta se bijejo vsak dan ostri boji. 10.000 mož Lon Nolove vojske je v zadnjih 24 urah skušalo pregnati iz področij južno od Phnom Penha «rdeče Hmere» (borce narodnoosvobodilne vojske), ki so v prejšnjih dneh s tistih položajev obstreljevali kamboško prestolnico. Lon Noi razpolaga seveda z močnim topništvom in letalstvom s katerima ga oskrbuje Washington.
.....................
POPLAVE V AVSTRALIJI

.	' A	“ -DÌ
Že več kot tri dni dežuje neprenehoma v južni Avstraliji. Najbolj prizadeto je mesto Brisbane v Queen-■landu. Neurje je deloma razsajalo tudi v bližnji pokrajini Novega Juž-
nega Walesa. Doslej so našteli vsaj 13 človeških žrtev. Zadnji sta bili dva vojaka: enega je ubil električni tok pri reševanju ljudi, drugi pa je baje utonil. Vse predmestne četrti v Bristbaneu so brez električnega to-
ka. Reka se vali proti morju s hitrostjo 16 milj na uro.
Na sliki: prizor iz poplavljenega mesta, kjer ljudje rešujejo, kar se rešiti da.
Položaj v Kambodži postaja vedno bolj neznosen in širijo se številne pobude, da bi prišlo do prenehanja sovražnosti. Res pa je da je položaj v tej državi tesno povezan s političnimi pobudami bližnjega Van Thieujevega režima v Južnem Vietnamu.
Da se položaj zaostruje dokazuje med drugim tudi dejstvo, da je OZN začela evakuirati iz Phnom Penha družine članov svoje organizacije ter specializiranih ustanov. Prve skupine so že prispele v Bangkok.
Časopisna agencija «Nova Kitajska» je medtem sporočila, da bo LR Kitajska osvobodila 48 južno-vietnamskih vojakov in enega Ame-rikanca, ki so bili zajeti na otokih Paracel.
Prva skupina petih južijih Vietnamcev in Amerikanca bo prispela v šumčun pri Hongkongu prihodnji četrtek.
Južnovietnamski režim je danes priredil slavnostni sprejem mornarjem izvidniške ladje «Ly Thuong Kiet», ki se je udeležila bojev pri Paracelih.
Na kraju naj še omenimo, da so saigonske oblasti vsaj za kratek čas priprle načelnika urada časopisa «New York Times» v Saigonu Jamesa M. Mar Hama. ker je brez dovoljenja obiskal področje, ki ga nadzorujejo osvobodilne sile. Podobna usoda je doletela že nrej štiri dopisnike ameriške televizijske mreže «ABC».
Koroški Slovenci na švicarski televiziji
Ljubljanska TV je sinoči v okviru svoje oddaje «Diagonale» prenašala reportažo, ki jo je pred časom posnela švicarska televizija za svoje gledalce.
Reportaža (govorjena v nemščini, s slovenskimi podnaslovi) je v zgoščeni obliki prikazala stanje «najmanjše evropske manjšine» izredno objektivno in še več: s simpatijo in naklonjenostjo. Pri tem ni zapadla v nobeno sentimentalnost in idealiziranje, ampak je ljudi in zadnje dogodke na Koroškem prikazala take, kot so.
Po uvodnem podatku, da so se koroški Slovenci naselili v Karantaniji že pred 1400 leti, da jih je večstoletna nasilna germanizacija utesnila v število 25 tisoč oseb, so spregovorili preprosti koroški ljudje sami: duhovnik, kmet, delavec, dijak, župan in drugi. Vsi so nedvoumno in odločno povedali svoje stališče do zadnjih nacističnih div-jaštev pa tudi o zadržanju avstrijskih nacionalistov v prvi republiki.
Režiser je vpletel v reportažo znani govor predsednika Tita v ljubljanski Unionski dvorani, prikazal je napad razdivjanih nacionalistov na deželnega glavarja Simo; sledila je glavarjeva izjava. Med oddajo je bilo dokumentarno prikazano rušenje dvojezičnih krajevnih oznak ter dana v primerjavo dvojna mera avstrijskih oblasti, ki niso postavile pred sodišče nobenega od teh divjakov, to so pa storile s koroškim Slovencem, ki si je drznil na zidu raztrgati hujskaški lepak Heimatdiensta.
Švicarji so s kamero obiskali Celovec, pa tudi samotne visokogorske domačije slovenskih kmetov, gozdarje pri njihovem delu ter jih označili, kot «pridno, delavno in skromno ljudstvo».
Krivica, ki se godi koroškim Slovencem se je kot rdeča nit vie kla s poudarkom skozi vso oddajo in lahko rečemo, da nas je objektivnost in zavzetost reporterjev nad vse ugodno presenetila.
krizo odnose med Sovjetsko zvezo in ZDA, da bi si priboril novih sredstev za svojo napadalno politiko.
«Pravda» poudarja, da taka politika funkcionarjev ameriškega o-brambnega ministrstva vzbuja u-pravičeno zaskrbljenost ameriških gospodarstvenikov, ki sodijo, da bo to privedlo sovjetske voditelje k sklepu, da iščejo trgovske partnerje v drugih državah.
Napad sovjetskega lista na ameriške generale ni nov, saj «Pravda» že nekaj mesecev stalno opozarja na nevarnost pritiska ameriških reakcionarnih krogov na dobre odnose med Sovjetsko zvezo in ZDA. Zaostrila pa se je potem, ko je ameriški kongres odrekel Sovjetski zvezi klavzulo «najbolj favorizirane dežele» in posojila na nizke obresti. Vsekakor pa je to prvič, da glasilo sovjetske KP gro zi, da se bo Moskva obrnila na druge dežele. Od takega ukrepa, trdi list, bi Sovjetska zveza ne imela nobene škode, prizadeti pa bi bili ameriški podjetniki, ki bi bili ob dobičkonosne trgovske spora-
tme.
Čeprav je napad «Pravde» neposredno naperjen proti generalom Pentagona pa kaže, da ni bil napisan za washingtonske generale, pač pa za poslance in senatorje, ki naj bi spremenili svoje stališče do trgovskega sporazuma, ki sta ga podpisala v Moskvi Nixon in Brež-njev. To potrjuje tudi uvodnik, ki ga je danes objavilo glasilo sovjetskega obrambnega ministrstva «Krasnaja zvezda». List trdi, da krogi, ki nasprotujejo razvoju gospodarskih odnosov med Sovjetsko zvezo in ZDA, nasprotujejo popuščanju napetosti v svetu in se zavzemajo za nadaljevanje hladne vojne. Poudarja nadalje, da bi se ti krogi radi vmešavali v sovjetske notranje zadeve in se za svojo kampanjo poslužujejo tudi najbolj nepoštenih sredstev, kot je širjenje govoric, da v Sovjetski zvezi ne spoštujejo deklaracije o človekovih pravicah.
V zvtzi z dejavnostjo papeža Pija XII.
Polemike o filmu «Rappresaglia»
RIM, 29. — Sodna obravnava v zvezi s filmom «Rappresaglia» je bila odložena na 12. februar. Kakor je znano, je nečakinja papeža Pija XII. grofica Elena Rossignani tožila filmskega producenta Carla Pontija, režiserja Yorga Pan Cosmatosa ter ameriškega pisatelja Roberta Kat-za, avtorja knjige «Smrt v Rimu», da so prispevali k neresničnemu prizakovanju vloge, ki naj bi jo bil imel papež Pij XII. ob nacističnem zločinu v Rimu, ko so nacisti v Ardeatinskih jamah ustrelili 336 italijanskih antifašistov, ki so jih pobrali v rimskih zaporih.
Rimska grofica trdi, da pisanje knjige «Smrt v Rimu» in po njej izdelan film. ki ga je napravil Carlo Ponti, režiral pa Yorg Pan Cosmatos, žali spomin na njenega strica.
Včeraj se je pred Old Bayleyem v Londonu začel proces proti 18-letai Američanki A. Thomnson iz Kalifornije, ki je obtožena posesti petih revolverjev in municije. Dekle je bila baje povezana z arabskimi gverilci
iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMmininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SINDIKAT NAPOVEDUJE SPLOŠNO STAVKO RUDARJEV ZA ZAČETEK FEBRUARJA
Zaostritev spora med vlado in rudarji vzrok krize britanskega gospodarstva
Vlada dolži sindikate prevratniških naklepov . Umetna zaostritev energetske krize
LONDON, 29. — Medtem ko se Ve. lika Britanija pripravlja na napovedano stavko rudarjev, ki bi lahko paralizirala vso državo, se je gospodarsko-sindikalna kriza, ki že dalj časa pesti Anglijo, zaostrila tudi -na političnem področju.
Verižna reakcija nastopov političnih strank, vlade in sindikatov je razbelila ozračje, ki ga je Heathova vlada namenoma dramatizirala, da bi porazila opozicijo. Spor med vlado in sindikati se je tako zaostril, da ni več razmerja med kontingentnimi do godki in gospodarsko-finančnimi vzro ki, ki so bistvo britanske krize.
V	prejišnjih dneh je podpredsednik sindikata rudarjev Michael McGahey zažugal vladi, naj se ee poslužuje vojske za prevažanje premoga, ko bodo rudarji v začetku februarja začeli splosno stavko. Napoved stavke je odvisna od rezultata referenduma med člani sindikata, po mnenju vseli političnih opazovalcev pa je že gotovo, da bodo rudarji prekrižali rose in se ne bodo več omejili kot doslej na «belo stavko», kar pomeni, da niso delali nadur, ker jim vlada noče priznati zahtevanih poviškov. McGahey je izjavil, da bodo delavci opozorili vojake, da so tudi oni sinovi iz delavskih slojev in da jih bodo povabili, naj bodo solidarni s stavkajočimi.
Snoči je ministrski predsednik Heath zelo ostro reagiral na McGaheyevo izjavo. Napadel je vse levičarske struje enotnega britanskega sindikata in jih obtožil, da skušajo zrušiti vlado s stavkovnim gibanjem in se pridružil tako konservativni desnici, ki že ne-daj dni enoglasno tarna zaradi domnevnih prevratniških naklepov sindikatov.
V	spor je posegla tudi laburistična
stranka, ki jo je radikalizacija krize potisnila ob stran. Generalštab stranke je danes pripravil dokument, s katerim dolžijo sindikalne voditelje strumentalizacije stavkovnega gibanja v prevratniške namene. Laburisti seveda kritizirajo konservativno vlado in podpirajo zahteve delavcev, poudarjajo pa, da mora biti boj proti vladi samo parlamentarnega in volilnega značaja. Wilsonova stranka, ki je bila potisnjena ob stran zaradi radikalizacije spora, se je tako oddaljila od levega krila sindikalnega gibanja, da bi v primeru predčasnih volitev ne zgubila simpatij srednjega britanskega sloja. Istočasno pa, kot iz-resno poudarja dokument, si lasti pravico, da zaštbpa vse delavce.
Istočasno je v razpravo posegel tudi predsednik sindikata rudarjev Joe Gormley, ki je znatno omilil McGaheyevo izjavo, poudaril pa je, da rudarji ne nameravajo začeti pogajanja z vlado, če ta ne bo ponudila večjih poviškov, kot jih predvideva protiinflacijski načrt.
V	finančnih in podjetniških krogih so zelo zaskrbljeni zaradi krize, ki pretresa Veliko Britanijo. Delovni teden je že omejen na tri dni, če bodo začeli rudarji stavkati, pa ga bo vlada znižala na dva dni, kot je na povedal minister za energijo lord Car-rington. K temu je treba dodati, da je industrija obremenjena še s prispevki za delavce, ki so vpisa ni v dopolnilno blagajno in da se je proizvodnja znatno skrčila. V prihod njih mesecih bodo nadalje občutne posledice petrolejske krize in krize v proizvodnji jekla, kar bo še ošibi-lo že majavo britansko gospodarstvo.
V	svojem dvoboju s sindikati je premier Heath tako zaostril krizo, da
iz nje skoraj ni več izhoda. Po računih gospodarstvenikov in vladnih izvedencev je imela Velika Britanija še dovolj energije v zalogi, da bi lahko tovarne obratovale ves teden, pa tudi državna blagajna bi prenesla breme, ki ga terjajo poviški plač
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiriiHniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PREDSEDNIK HUGO BANZER JE PROGLASIL OBSEDNO STANJE
Upor bolivijskih kmetov in delavcev proti Banzerovi filoameriški vladi
Neredi so izbruhnili prejšnji teden, ko je vlada povišala za 100 odst. cene živil
LA PAZ, 29. — Bolivijski predsednik Hugo Banzer Suarez je danes proglasil v državi obsedno stanje zaradi manifestacij, ki so jih uprizorili delavci in kmetje, ker je vlada sklenila podražiti za sto odstotkov ceno osnovnih dobrin. Banzer je naprtil odgovornost za nerede skrajnežem, «ki so bili izgnani iz države avgusta 1971 (ko je Banzer strmoglavil levičarsko upravo generala Torresa) in ki danes povzročajo nerede v državi z organizacijo stavk, s postavljanjem cestnih blokov z bombnimi atentati in s sabotažo petrolejskih vrelcev.» General Banzer je še poudaril, da ima dokaze, da v tujini pripravljajo prevratniško akcijo proti Boliviji in poudaril, da so zato oborožene sile tisto jedi;o, ki bo branilo državo pred skrajneži.
Vlada je nadalje proglasila za «vojaško področje» pokrajino Cocha-bamba ki je drugo največje bolivijsko mesto in žarišče protivladnega upora. Kmetje iz okolice Cochabam-be so zasedli mesto in postavili cestne bloke na ceste, ki vodijo v mesto. Zagrozili so, da se ne bodo umaknili, če ne bo predsednik razveljavil dekretov o podražitvi živil
tov med vojsko in kmeti, čeprav je vojska obkolila mesto Cochabam-ba s tanki in oklepnimi vozili. ' ‘
Na izsiljevanje vlade so vodje kmečkega upora poudarili, da se ne bodo vdali in da bodo začeli streljati, če se bodo vojaki preveč približali mestu. «Rajši bomo umrli pod vojaškimi svinčenkami — so izjavili — kot pa da bi umrli od glada.»
Upor kmetov (prvi upor te kategorije proti Banzeru) sledi stavki, ki so jo proglasili prejšnji teden rudarji, delavci tovarn in bančni uslužbenci. Med temi manifestacijami je prišlo do ostrih spopadov z vojsko. Med neredi je bil v sredo ubit sin nekega delavca, drugih deset manifestantov pa je bilo ranjenih. Uporniki so razstrelili dva mostova in sabotirali petrolejske vrelce. Žarišče upora je v Cocha-bambi, a tudi iz drugih mest poročajo, o hudih neredih.
Politična kriza v Boliviji je izbruhnila z vso silo, ko je vlada podražila za sto odstotkov osnovne dobrine. Ukrep je utemeljila z dejstvom, da Boliviji primanjkuje že dalj j časa živil in da bo na ta način ver-
in če ne bo šel na pogajanja z nji- jetno odpravila pomanjkanje, ker si mi. To zahtevo je že odločno zavrnil ■ veletrgovci ne bodo ustvarjali za-general Carlos Alcoreza Melgarejo, log in bodo dajali živila v promet, ki je izjavil, da je predsednik pri- Istočasno je vlada tudi povišala de-
pravljen pogajati se s kmeti in de lavci, toda v La Pazu na sedežu predsedstva vlade. General je tudi poudaril, da še ni prišlo do inciden-
lavcem plače, ti pa so poviške zavrnili, ker so bili smešno nizki v primerjavi s podražitvijo živil.
Banzer skuša omiliti odmev, ki
ga ima kriza v Boliviji in v svetu, tako da dolži druge države, da rovarijo proti’ njegovi vladi. Odkar je leta 1971 strmoglavil levičarsko upravo generala Torresa, je bolivij j ska vlada večkrat tarnala, da v tujini pripravljajo državni udar, ki naj bi dal državo v roke levičarskim skrajnežem. Notranji minister Walter Castro Avendano je včeraj izjavil, da so latinskoameriške gve rilske organizacije, ki so imele pred časom srečanje v Franciji, sklenile ustanoviti v Boliviji dva generalštaba za širjenje prevratniških idej po vsej Latinski Ameriki. Dodal je, da so skušali gverilci ustanoviti svoja oporišča na tromeji med Bolivijo, Argentino in Brazilijo in poudaril, da to akcijo vodi bivši bolivijski minister Antonio Arguedas, ki živi v izgnanstvu na Kubi.
Na dlani je kako skuša vlada s temi izjavami in s temi namigi sprevreči socialna trenja, ki jih je povzročila s svojo politiko, v nacionalizem in se tako braniti pred zahtevami ljudskih množic, ki zahtevajo socialne reforme in bolj pravično porazdelitev nacionalnega dohodka. Značilno je, da so tokrat prvič stopili na plan proti Banzeru tudi kmetje, ki veljajo v Boliziji za najmanj napredno silo med revnimi sloji. To seveda še ne pomeni, da bo prišlo v kratkem do ostrega pre-okreta, pomeni pa, da se tudi v Boliviji, ki je med najbolj zaostalimi : državami Latinske Amerike, nekaj j premika.	'
ENERGETSKA KRIZA V VB: PARČKI KOPAJTE SE SKUPAJ!
“ Energetska kriza je sprožila val moralističnih polemik v VB. Pred časom je državna ustanova za plin in električno energijo dala nalepiti serijo letakov, da bi pripravila Britance do varčevanja z energijo. Med temi je bil tudi letak, ki je pozival pare, naj se kopajo skupaj, da prihranijo na energiji.
Plakat je dal povod za vrsto polemik. Zgražali so se puritanci, za katere je plakat poziv k prešuštvu plačan z javnim denarjem. Avtorica plakata, mlada družinska mati, ni ostala dolžna viditeljem kamvanje. uče bi lahko delila z njimi svojo kopalno kad —je izjavila — bi jih utopila kot mačke.» Tistim. za katere je tako varčevanje z energijo že ustaljena praksa, pa trdijo, da bi bilo kopanje v dvoje kar prijetno, če bi trgovci dali v promet nekoliko večje kopalne kadi.
DVOBOJ
Admiral Birindelli. ki je prejšnji teden posredno pozval na dvoboj odgovornega urednika lista «Il Giorno», je s svojim javnim nastopom verjetno pomagal k sproščaniu Italijanov, ki so se doslej bali dajat' du-ška svojim dvobojevalnim željam.
V teh dneh se veliko piše o ljudeh, zlasti bolj znanih javnosti, ki se pozivajo na dvoboj, da tako operejo svojo čast. Tako sta tudi Antonino Sammartano in njegov prijatelj Vincenzo Casela menila, da je kar najbolje, če poravnata z orožjem medsebojni spor Ker pa nista prefinjena, st nista vzela s seboj prič. pač pa sta se spopadla kot nekdanji ameriški kavboji:	drug nasproti
drugemu s samokresi v toku in rokami, ki kar čakajo da bi zagrabile za orožje in pritisnile na petelina.
Sammartano je bil hitrejši pd prijatelja in opral ie svojo čast Mrtvega prijatelia je naložil v prtljažnik in se zanelial do kvesture, kier ie povedal vse' do pičice dežurnemu podčast-. niku.
rudarjem. Heath je šel na oster spopad z delavci in v ta namen je umetno zaostril energetsko krizo. Zelo verjetno je. da se iz tega ne bo izcimilo za Veliko Britanijo nič dobrega.
BUENOS AIRES, 29, — Po vesteh iz argentinske prestolnice so voditelji peronistične mladine, ki spada v levičarsko krilo peronistič-nega gibanja, ukazali svojim pristašem, naj bodo v pripravnem stanju, da preprečijo prevratniške naklepe desnice.
Kmalu po proglasitvi izrednega stanja med mladinskim peronistič-nim gibanjem, je stopila hrupno na plan tudi škvadristična desnica, ki je prav danes na lastno pest napovedala vojno proti vsemu, «kar smrdi po marksizmu».