HM
(5LR5IL0 SlDVm^KKR DLLF\V5lVF\~
Štev. 51. se> ga se> V LJUBLJANI, dnč 20. novembra 1908. sa sa Leto III.
■ II VII
Izhaja vsak :	petek.	:
sasEsasasasa
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 3-poluletna . . „ 150 četrtletna . . „ 0 75 Posam. štev. „ 010
PROŠNJA IN OPOMIN.
Ko se nagiba leto H koncu, prosimo in opominjamo vse naročnike, ki naročnine do-zdaj še niso v celoti ali deloma poravnali, naj to po prejemu te številke takoj store, da ne bo treba pošiljati jim posebnih »Opominov«, kar povzroča nam in naročnikom nepotrebne sitnosti.
Bolniško zavarovanje in zdravniki.
Po novi vladni predlogi o socialnem zavarovanju se bo tudi bolniško zavarovanje v marsičem izprernenilo. Ze v zadnjem članku smo povedali, da se 'bo število zavarovanih 'oseb zelo pomnožilo. Leta 1906 je bilo zavarovanih v vseli bolniških blagajnah naše države 2,946.668 oseb, med temi v okrajnih bolniških blagajnah 1,271.000. Po novem se 'priklopijo zavarovanju tudi poljedelski in gojzdni delavci, katerih število znaša 2,085.000, in domači posli, katerih je 478.000, torej skupno 2,563.000
oseb. Vsaj izprva, preden se za posle in poljedelske delavce tupatam ne ustanove posebne društvene bolniške blagajne, bodo vse te Osebe pristopile k okrajnim bolniškim blagajnam. Vo-livna pravica v odbore bolniških blagajen se bo lahko raztegnila, da bodo vsi, 'ki so dopolnili 20. leto. smeli voliti. Potemtakem je čisto jasno, da bodo v bolniških blagajnah odločevali novi zavarovanci. Z e zato je proporčna volitev, ki bo tudi manjšini zagotovila primerno zastopstvo v odboru, nujno potrebna.
Eno najvažnejših vprašanj, ki glede na bolniško zavarovanje buta na dan, je pa: Kaj bo z zdravniki. Zavarovanci se podvoje. Več nego ena petina vsega avstrijskega prebivalstva bo zavarovana v bolniških blagajnah; in za vse bo treba preskrbeti zdravniško pomoč Spori med bolniškimi blagajnami in zdravniki so že zdaj precejšnji: odslej bo zanje še mnogo več priložnosti. Poglejmo si, kaj pravijo prvi in drugi.
Zdravniki tožijo, da imajo v bolniških blagajnah za svoje delo premajhno plačo. Zdaj plačujejo blagajne zdravnike kar počez; določijo jim letno plačo in povrnitev dejanskih stroškov pri vožnji. To zdravnikom ni všeč iz navedenega vzroka. Zato se potegujejo, naj se da bolnikom na prosto, katerega zdravnika si hočejo izbrati: seveda bi potem zdravniki ne imeli stalno določene letne plače, marveč bi 'se jim plačevalo od 'Slučaja do slučaja in ta reč bi bila mnogo dražja. Zdravniki tudi pravijo, da je-za bolnika mnogo bolje, če si izbere veščaka, ki ima vanj zaupanje; s tem se tudi ložje zdravi. Tudi to ni všeč zdravnikom, da so sedaj odborom nekako podložni in zahtevajo, naj se nastavijo iz zdravnikov samih komisije, ki bodo nadzirale delovanje zdravnikov po zavarovancih in bolniških blagajen.
Bolniške blagajne pa pravijo, da se te zahteve ne morejo izpolniti, ker bi mnogo pre-
več stale. Ne samo, da bi se moralo svobodno izbranim zdravnikom neprimerno več plačati, marveč tudi bolniške podpore bi narastlle. Zdravniki bi si izkušali pridobiti zaupanje zavarovancev, da bi jih več k njim prihajalo, in zato bi ne gledali tako strogo na take, kateri se samo delajo bolne. Mnogo več sim u lam tov bi dobilo bolniške podpore, nego doslej.
Teh sporov ni mogoče spraviti 's sveta. Vladni načrt določa to-le: Bolniške blagajne naj napravijo z zdravniki pogodbe, ki naj v njih natanko določijo, koliko se jim mora plačati za njihovo delo in kakšne dolžnosti imajo. Pogodbe 'se lahko napravijo s posamezrtirrfi zdravniki, da torej zavarovani bolnik, razen v nujnih slučajih, ne sme rabiti druzega, nego določenega zdravnika, če hoče, da ga zanj plača bolniška blagajna; lahko se pa tudi pogodi bolniška blagajna z vsemi zdravniki svojega okrožja. Da se doseže soglasje, sestavi deželna vlada za vsako deželo posebne komisije, ki jim predseduje za to imenovani politični uradnik. Ce se imajo bolniške blagajne kaj pritožiti proti zdravnikom, ki so ž njimi sklenile pogodbo, bodO' razsojala o tem deželna zavarovalna sodišča, v njih bodo po tri osebe: en Sodnik, en zdravnik in en zastopnik bolniških bla-gajjen.
Ako bi pa v kakem kraju ne bilo mogoče skleniti pogodbe z zdravniki, more deželna vlada izjemno določiti, da si zavarovanec na svojo roko sam išče zdravnika. V tem 'slučaju se mu seveda mora bolniščina vsaj za 68 vin, /ra dan zvišati.
Na Slovenskem je po kmetih zdravnikov razmer no zelo malo; saj ga n. pr. celo v Domžalah, kjer je toliko delavcev, Medvodami im v Vevčah nimajo. Kako se bo moglo preskrbeti, da bodo preskrbljeni vsi novi zavarovanci, raztreseni po vseh hribih in dolinah naše domovine, za zdravniško pomoč? Pogodbe de-
Socialni kurzi.
Naša S. K. S. Z. prireja letošnjo zimo na treh krajih socialne kurze za naše delavstvo v Ljubljani, Vevčah in v Preski. Priznati moramo, da kaže delavstvo zanje mnogo zanimanja in se jih pridno udeležuje. Še bolj bi jih pa aeitji|o, ko bi bilo splošno znano, kakšnega pomena so takšni kurzi za delavčevo izobrazbo sploh in posebej še za razvoj naših organizacij.
Tak socialni kurz najprej izpopolnuje izobrazbo ljudske šole, o kateri moramo trditi, da je zaostala daleč za potrebami naše dobe. Ljudska šola, kakršno imamo, je bila dobra še pred 100 in pred 50 leti. Takrat je še veljalo načelo, da je »pamet podložnikov omejena« in da vladar »vse vidi, vse ve in skrbi za vse, kar je potrebno za duševni in telesni razvoj ljudstva«. Z ustavo in zlasti še z uvedbo splošni enake volivne pravice se je pa ta položaj bistveno izpremenil. Danes ljudstvo samo po svojih poslancih kuje postave v državnem zboru. Ljudstvo ima torej samo vso moč v rokah. In vendar se naša šola ne ozira prav nič ina ta veliki napredek nasproti nekdanjim časom. Fant, ki doseže 14. leto, dobi odpustnico iz šole in si poišče svoj kruli. Nihče sc ne zmeni zanj, da bi ga poučil o pravicah, ki ga čakajo, ko
dopolni 24. leto. Takrat postane naenkrat volivec in ni čudno, da se mlada kri prav rada vseda na socialno-deniokratične limanice, ker ni imel nikdar prilike, poučiti se o glavnih pojmih človeške družbe. Socialni kurzi mašijo tu veliko vrzel s tem, da se v njih obravnavajo trezno in mirno bistvena gospodarska vprašanja, pomen organizacije delodajalcev in delojemalcev, delavsko varstvo itd. Razsodno presojanje teh tako važnih stvari se razlikuje od hujskanja v socialtlodemokratiških listih in na njih shodih o tem, da vsak lahko mirno in neoviran pove svoje mnenje o predmetu, ki 'se razpravlja. Marsikateri predsodek zoper krščanskosocialno gibanje se razprši na ta način in marsikatera 'sooialnodempkratiška fraza se pokaže v vsej 'svoji nagoti.
Neprecenljivega pomena so pa taki kurzi za naše organizacije. V naših strokovnih društvih opazujemo vedno bolj, koliko je delavstva, ki v srcu čuti z nami. Manjka nam pa govornikov, ki bi si upali sami nastopati in nasprotnikom povedati odločno in spretno, da nimajo prav. Manjka nam zlasti tudi agitatorjev in spretnih voditeljev za naša Zborovanja. Za vse to se vzgaja delavec v naših kurzih. V Ljubljani je stvar sedaj n. pr. tako urejena, da vsak večer predseduje en delavec (oziroma delavka), eden pa vodi zapisnik.
Kakor rečeno, se v teli kurzih obravnava zlasti razne točke delavskega vprašanja. V Ljubljani smo imeli letos tri večere. Na prvem smo se eorganizirali in črnil tudi prvo predavanje o ustroju moderne človeške družbe: o fevdalni aristokraciji, kapitalistiških in delavskih stanovih, kmetu, obrtniku iti industrialnem delavstvu. Drugi večer sc je obravnavalo vprašanje, kako se je vsted novih gospodarskih razmer in iz načela gospodarske svobode razvila industrija in trgovina, ž njo v zvezi je nastal kapitalizem na eni strani, na drugi pa milijoni industriathega delavstva, ki vdinjujejo velikemu kapitalu svojo telesno in duševno moč. Razgovor tretjega večera so tvorile osnovne točke socialnodem©kratiš kega programa, kakor ga je zasnoval Marx.
Ta kratki pregled kaže, kako važni so taki večeri za delavca, če si hoče biti na jasnem o svojem položaju in spoznati pota, po katerih si lahko Zboljša svoj gospodarski položaj. Vabimo torej vse naše organizirano delavstvo na te večere, 'ki se vrše v Ljubljani však četrtek zvečer od pol 8. ure dalje v prostorih kr-ščamsko-socialne zveze, v Vevčah ob sredah zvečer od pol 7. ure dalje in v Preski ob 'sobotah zvečer od pol 7. ure dalje.
lati, ki bi na vse strani vztrezale, bo težka reč. Komisije bodo imele dovolj dela. O vseli teh stvareh, ki smo j'i'h danes omenili, bo treba še mnogo posvetovanja in že danes opozarjamo delavska društva, naj se brž lotijo tega trdega vprašanja. Iznova pa naglašamo, da nam je zdaj bolj kot kadarkoli potreben delavski list, ki bo vedno odločno zagovarjal delavske zahteve tudi v tem oziru. Zato so pa dolžni delavci sami sebi, da z nabiranjem novih naročnikov omogočijo »Naši Moči« njeno btdgo-11 osno delo. Današnja številka je predzadnja tretjega 'letnika. Teh deset dni, kar jih je še do konca 'meseca, vsi, kar vas je zavednih naših somišljenikov, na delo!
Dr. Krek o zavarovalnem postavnem načrtu.
Na shodu tobačnega delavstva minuli ponedeljek je izvajal dr. Krek sledeče:
Zavarovanje izpremeni 'Vso zavarovalno uredbo v naši državi. Nova postava se bo 'poznala ne samo pri starostnem, ampak tudi pri bolniškem in nezgodnem zavarovanju. O vas govore izjemne določbe. O tem, kaj storite, prepustim vam. Vršiti se morajo o novem 'postavnem načrtu temeljita posvetovanja o ve-levažnem postavnem vladnem načrtu.
Bolniške blagajne ostanejo zvezane s podjetjem, kakor zdaj. Prednosti morajo biti take, kakor zahteva postava. Bolniška podpora bo trajala celo leto. Za tobačno delvstvo je to že .zato velevažno, ker je, kakor uči statistika, jetika v tobačnih tvornicah naiboli razširjena. Marsikomu sc bodo olajšate skrbi in mnogo solza bo manj zdrsnilo po licih.
Pritožbe pojdejo po novi postavi k zavarovalnemu sodišču. Postava določa, da se bodo izbirali zastopniki za zavarovalna sodišča iz raznih bolniških blagajn. Določilo naj bi 'se, da pride v zavarovalno sodišče tudi zastopnik tobačnega delavstva. O pritožbah bodo sklepali en sodnik in dva prlsednika.
Nadsodišče je na Dunaju, kamor se bo lahko pritožil, kdor bo misliti, da ni razsodilo pravilno zavarovalno sodišče.
Nezgodno zavarovanje ostane primeroma tako, kakršno je zdaj. Po novi postavi bo moral podjetnik izkazati posameznikove plače. Ce kako leto ne bo zadostovalo, kar bodo plačali podjetniki, se bo še tisto nanje razdelilo, kar bo Zmanjkalo zavarovalnici.
Kategorije ne bodo pri novem zavarovanju nič več pomenile.
V tobačni tovarni bo delavstvo večinoma pripadalo II. b, III. a in b ter IV. a kategoriji.
Sodilo ne bo več sedanje tržaško razsodišče, marveč zavarovalno sodišče v Ljubljani.
Starostno zavarovanje.
Tobačno delavstvo dobi zdaj v V. kategoriji po 40 letih 30 K. Postavni vladni načrt določa. da si lahko država kot podjetnik osnuje lastno zavarovalnico. Državna zavarovalnica pa mora nuditi vsaj one podipore, ki jih bo dajala splošna zavarovalnico.
Po postavi bo vlekel preskrbnino, kdor bo dokončal starost 65 'let. Za delo nezmožne osebe pa dobe invalidno ali onemogtostno rento. Onemoglost se bo priznala onim, ki bodo tako onemogli, da ne bodo ^zaslužili tretjino onega zaslužka, ki ga dobe po zmožnostih in znanja njim enake osebe. Med delavstvom p,a dočaka 65 leto le malokdo. Večina delavstva bo dobivala onemoglostim preskrbnino.
Država bo dala vsakemu, ki onemOre in ki postane star, 90 K na leto.
ZraČuna se onemoglost ali starostma pre-skrbnina tako-le: petkrat toliko, kolikor znaša povprečni letni prispevek zavarovančev, nadalje državnih 90 K in dve desetinki vseh za zavarovanca vplačanih prispevkov.
Kot zgled navajam delavca aili delavko, ki zasluži dnevno 2 K do 2 K 40 h in je uvrščena v III. stopnjo. Po desetih letih bi dobila, ker 'se plača na leto 18 K, 5krat 18 K je 90 K, prišteje se državni prispevek 90 K, in še dve desetinki celega zanjo vplačanega zneseko (180 K), 'kar znese 36 K, dobi torej 90 -j- 90 -f- 36 — 216 K .na leto. Po vašem pokojninskem določilu dobi zdaj na leto 180 K. Po vašem dobi zdaj delavka, če dela 40 let v tvornici, letno 360 K. Po vladini predlogi bi pa dobila 5krat 18 in 90 K državnega prispevka in dve desetinki vseh vplačanih prispevkov (skupaj 720 K) 154 K, torej 90 + 90 + 154 = 334 K.
Do onemoglostne preskrbnine bo imel delavec pravico, ko bo plačeval prispevke 400
tednov, torej v štirih, oziroma v petih letih. Za fanta, ki bo šel k vojakom, bo prispevala država po II. stopinji. Izgubili tudi ne bodo ničesar Oboleli delavci in delavke.
Če bo kdo čakal na starost, bo moral čakati trideset let. Za začetek pa velja, da se bodo morali Vsi zavarovati, ki še niso stari 60 let. Čakalna doba se določi z 200 tedni.
Vdova dobi po rajnem možu odpravnino petkrat toliko, kolikor je mož plačal prispevkov in država ji da 90 K. Zakonski in tudi po očetu priznani nezakonski otroci dobi vsak polovico odpravnine, ki gre vdovi.
Zgled: Neki delavec plačuje 6 K na leto. Ko je zavarovan deset let, dobi torej vdova tOkrat 6 K, je 60 K, in državni prispevek 90 K (60	90) torej 150 K, vsak otrok pa 75 K. V
tem oziru je postavni načrt boljši, kakor dosedanji penzijski predpisi.
Za vas velja, da vam da podjetje, ko postane postava razlagani načrt, najtuanje to, kar vam že daje vlada. Čul sem že velikrat, da bi tudi vi bi® voljni plačevati, če se zviša preskrbo ina. Merodajno mora biti, kar je dajala vam že dozdaj država, vam mora dajati tudi v bodoče. Na boljšem finančna uprava ne sme biti, kakor je zdaj. Ne gre, da bi postava koristila finančni upravi, boa prvih stvari, kar bi bilo mogoče doseči, je, da vi obdržite, kar že imate in ste tudi deležni dobrot nove postave. To, kar zdaj izvajam, je zgolj nasvet, o katerem seveda sklepate sami. Prav bi bilo, da Obdržite, kar že imate, poleg tega bi pa še plačevali vi in država zavarovalne prispevke, ki jih določa postava in bi 'seveda bili tudi deležni dobrot nove postave.
Ena glavnih vaših zahtev je bila poštena starostna preskrba. Izgovarjala se je direkcija vedno, da hoče počakati na državno zavarovalno postavo. Zdaj smo na tem, da jo država vpelje.e Zdaj je na vas, da Izsilite od generalne direkcije, kar je že tolikrat obetala. Za to se zdaj gre, da bi bil delavec ali delavka bolje zavarovan. Vzemite zdaj stvar v roke. Manj ko do zdaj država ne sme dati.
Ko pride zavarovalni načrt v odsek, bom delal na vso moč, da se izboljša, kar se more izboljšati. Ne bom pa postopal, kakor socialna demokracija, ki zahteva vedno nekaj več. Z vsemi silarni bom delal na Izboljšanje postave, če bom pa videl, da ne dovolijo več stranke, glasoval, da se nekaj dobi.
Socialna demokracija ima silno lahko stališče. Saj ji za to ni treba glasovati. Socialna demokracija samo predlaga. Silno prijetno Stališče, ker ji za to, kje dobiti denar, ni treba skrbeti. Takega demagoškega stališča ne smem jineti. Hudodelec je, ki bi s kakimi neumnostmi preprečeval postavo in bi postal nasprotnik vsega ljudstva. Zdaj preprečiti starostno 'zavarovanje, se pravi motiti srečo ljudstva, ko se razlije nekoliko solnčnih žarkov na delavske obraze. Od naše strani se bo vse storilo, da postane načrt tudi postava. Upa, da Cehi in Nemci ne bodo gnali trme tako daleč, da razbijejo državni zbor. Več kakor po splošni in enaki votivni pravici izvoljen državni zbor ne more biti in če se razbije, je sploh vsaka volitev prazna reč.
Predloženi zavarovalni postavi mora slediti zavarovanje vdov in sirot.
Končno pravi govornik: Ene želje ne morem prezreti, da bi jo ne izrekel. Zdaj je tako važen čas z ozirom na zavarovalno postavo, da mora vsak delavec, vsaka delavka znati, kaj se godi. Če ne drugi, poskrbim jaz, d!a bo objavljal edini list vaše struje, »Naša Moč«, kaj se godi in priporoča, da ga naročajte.
XXX
Po dr. Kreku je drž. 'poslanec Goistinčar priporočal tesno organizacijo kršč. soc. delavstva.
XXX
Delavstvo poživljamo, naj^ natančno prouči novo vladno predlogo. Naš 'list ji posveti vso pozornost. Sami pa skrbite, da svoje želje in zahteve izporočite državnemu zboru. Prav bi bilo, da se pošljejo pred vsem našemu uredništvu, da jih zabeležimo in odpošljemo potem, kamor spadajo.
Tobačno delavstvo.
Naša tvorniška kuhinja ni brez napak, kar je splošna znano in smo tudi opetovano grajali. Vesčli nas, da naše graje niso bile zaman. Poveča se namreč kuhinja, ker se zgradi še eno nadstropje in vredi 'lepa jedilnica. Nadalje se
Ob dobivalo opoldne kosilo in sicer zakuhana juha, meso in prikuha za 24 vin. Prostora bo, kakor pravijo, dovolj da se delavstvo ne bo potikalo po tvornici, da je. Ni pa samo kuhinja potrebna p'r e Os no v, so še stvari, kii jih n ajodl cenejše obsojamo in grajamo. Oglejmo si tiste prostore, kjer se vrše zdravniške ordinacije. Ze čakalnica je pravi škandal, ima zgolj en vhod. Če čaka zdravnika 20 oseb, je že nabasano polna. Pozimi je v njej mrzlo, zračenje je nemogoče, vhod gre na vrt, zaduhfla je, zdravje še pospešuje, ker je v zvezi 's straniščem. Za prenašanje nalezljivih bolezni je čakalnica kakor nalašč." Ljudje so prliSljeni, da se tišče eden drugega in ni čuda, da se lahko preneso glivice, ki povzročajo nalezljive bolezni, kakor davica, Škrlatica, ošpice itd. Ordi-nacijska soba ne zadošča zahtevam moderne zdravniške ordinacije. Morala bi biti popolnoma ločena, tako da se podvržejo bolniki lahko vsaki, tudi zaupni preiskavi, pa ni in je zdaj naravnost izključeno. Ločena je namreč le po enih vratih od čakalnice, kjer se čulje vsaka beseda, vsaka kretnja. V zvezi je tudi s prostorom, ki leži med vratarjevim 'stanovanjem in portirjevo ložo, kjer se zbirajo čuvaji, ki bi pač zaslužili boljši prostor v težavni isvoji službi. Na vse strani se čuje izpraševanje bolnikov, kar je tako mučno za bolnike kakor tudi za zdravnike. Ordinaoijska soba je premajhna. Vanjo ni mogoče spraviti vseli preiskovalnih priprav, posledica: nemogoče je, da bi se izvršile vse potrebne preiskave. Ker je ordinacijska soba takorekoč v zvezi s prostori, ki so takorekoč zarejališča najrazličnejših bolezni povzročujočih glivic, je samoobsiebi umljivo, da je nemogoča vsaka 'količkaj večja operacija, ker se more aseptično izvršiti. Za to je preureditev teh prostorov nujna potreba. Že v naši spomenici smo navajali, da so delavnice pretesne. Delavke revice so stisnjene kakor vkovane v železne verige. V takih razmerah se pljuča in prsni koš nikdar ne odpo-čijeta. Kakor v železnem oklepu morajo sedeti delavke v naših delavnicah v slabem zraku, ker ni preskrbljeno za zračenje tako, kokor bi moralo biti. Na delavko nepride 5 m" zraka, kakor to zahteva naša voda za delavnice. Zrači ,se pri nas tako, kakor se je zračilo ob tistih časih, ko še niso poznali modernih zračevalnih priprav, ki so vrejene tako, da ni treba tirpeti ob vednem prepihu, ki je v naši vzor tvornici običajen. Pa naša stranišča. Zgraža se nalm, ko mislimo nanje. Ob času. ko imajo zasebna podjetja, lepa, zdrava, nesmrdeča 'stranišča po angleškem vzoru že tudi v Ljubljani, pa imamo pri nas stranišča zgrajena menda po' pred-vesolnopotopskih vzorčili. Stranišča bi morala biti priročna, ne pa kakor zdaj, ko morajo hoditi delavke tudi pet minut v stranišče in to po prostem, kar je os o bito ob dežju, snegu a® mrazu pripravno. Pri vsakem oddelku bi moralo biti potrebno število takih stranišč, kakršna pozna naš moderni čas. Dokler se to ne uredi, je pa nujna potreba, da se napravijo vsaj pokriti hodniki k straniščem. Za zdafi 'dovolj, a pečali se bomo še z razmerami v naši »prevzemi« tobačni tvornici.
Uredništvo »Glasnika« nas naproša za objavo sledečega: Urednik »Glasnika« se dolbi vsak četrtek od.6. ure zvečer v prostorih S. K. S. Z. Ker je dobil zadnji čas veliko pritožb iz tobačne tvornfce glede na postopanje novega ravnatelina, prosi, naj se mu naznani vsaka še tako malenkostna pritožba, da se^ preišče 'in da se, če bo potrebno, prav odločno nastopi. V nedeljo 22. t. m. bo v S. K. S. Z. v ta namen od 10. dopoldne naprej.
Papirno delavstvo.
Socialni kurz
za vevško delavstvo dobro napreduje. Prvi večer je Obravnaval njega voditelj Fr. Terseglav bistvo socialnega vprašanja ter sodobne gospodarske razmere in .družabna na/tiranja. Prvi večer je posetilo veliko delavstva zlasti žena. Diskusije ni bilo.
Drugi večer je F. Terseglav nadaljeval prvotna razinotrivanja. Obrazložil je tri družabne sestave, liberalni, 'socialbot-demokraški iti krščansko-socialnt. Podal je tudi zgodovinski pregled in razvoj. Zanimivo je 'bilo izpraševanje, pri katerem se je pokazalo, da so po-setniki večerov pazno ‘sledili izvajanjem ter jih dodobra umeti. Navzočih pa je bilo jako malo, kar treba zelo grajati, tembolj mora pohvaliti tiste žene iti dekleta, kat
slabo vreme ni oviralo na tako potrebnem debi ‘detla vske samoizob ra zb c.
Tretji večer, ki se je vršil v sredo 18. t. ni., je bil zopet zelo dobro obiskan. Tudi moških je bilo precej. Vseli nekako 70. F. Terseglav je razložil rfovo socialno zavarovavoo predlogo v zvezi z izvajanji prejšnjih dveh večerov, ki so merila na to, da se delavsko vprašanje mora reševati tudi potoni zakonodaje po gotovih načelih. Soeialno-zavarovavno predlogo smo si ogledali tako glede na načela, na katerih je zgrajena kakor tudi glede na zavarovavno-tehniške podrobnosti, pri čemer smo si glavne stvari zabeležili in nekoliko računali. Med predavanjem in po njem se je vnela diskusija ter se ie pri tem opozarjalo tudi na potrebo izpopolnitve te h ali on ih določil, zlasti pa kar se tiče odpravnin za zaostale, ki bi se pač tudi morale razširiti v dosmrtne rente. Sklenilo se je posvetovati se v strokovnem društvu o posameznostih postave ter formulirati tozadevne želje delavstva s posebnim ozirom na naše lokalne in strokovne razmere. Zavarovanje samostojnih smo le v toliko obdelali, v koliko pride vpoštev za delavca, ki prestopi iz nesamostojnega v samostojno razmerje.
Naposled sta nas predavatelj in za njim predsednik strokovnega društva vnemala za »Našo Moč«. Prvi je povedal marsiktero bridko resnico, opozarjajoč zlasti na požrtvovalnost. ki jo kaže glede na 'lastna glasila nasprotno delavstvo. Dejal je, da delavca ali delavko, ki nista naročena na lastno glasilo, ne more respektirati. Predsednik je povdarjal 'potrebo agitacije.
Prihodnji večer po navadi.
XXX
V Preski je obrazložil minulo soboto ob socialnem kurzu Moškerc določila postave o delavskem zavarovanju. Udeležba lepa. Socialni kurzi v Preski se vrše ob sobotah zvečer od pol 7. ure dalje.
Vevče. Strokovno društvo popirnega delavstva je imelo dne S. trn. svoj 'izredni občni zbor. Kakor je stavka marsikaj izpremenMa, tako je tudi nastalo v strokovnem društvu ne-sporazurnljenie. Člani so namreč zahtevali sami, naj se povišajo prispevki. Odbor je bil za to prisiljen, da skliče izredni občni zbor, na katerem je govoril Ivan Nep. Gostinčar o pomenu in o koristih strokovne organizacije. Odločilo se je, da se plačuje mesečno 20 vin., kar sicer ni veliko, a le še enkrat toliko, kot dozdaj. Uveljavi se ta sklep z januarjem 1900. Nadalje so bili izvoljeni za častne člane: Ivan Brcnce, duhovni svetnik v Preski, dr. Ivain Šušteršič, Jožef Gostinčar in župan Jakob Dimnik. Vpisalo se je več novih članoVT Š tem korakom se društvo zopet poživi. Upamo, da visoko dvignemo prapor strokovne organizacije do one stopnje, ki jo mora doseči v sedanjih razmerah vsako strokovno društvo. Pozivamo vse 'delavstvo, naj pristopi strokovnemu društvu.
Medvode. V naši tvornici se zelo hitro menjavajo uradniki, tako da bomo kmalu imeli vse nove. Višji delovodja Tripel je premeščen v Vevče. Čezenj se nimamo mnogo pritožit, isarno preveč nas je imel za nepoštene. Vsako stvar je nam zaklepal. Vevško delavstvo naj ga opomni, naj ne bo tako nezaupljiv, saj smo Slovenci pošteni ljudje. Tudi neki Kopp gre menda ob Novem letu proč. Točili za njem ne bomo solza; saj je med stavko ravno on oviral, da se tako dolgo niso pričeli pogajati.
V goričanski tvornici jih imamo nekaj, ki jih opozarjamo, naj postopajo lepo mirno z delavci osobito pa z delavkami. Nikar naj ne prezirajo tistih, ki so med štrajkom bolj na stražo hodili. Ce se ne izparnetvajo, objavilmo prihodnjič imena.
S Sorškega polja. Vode v naših tvornicah zelo potnanjkuje. V goričanski tvornici moremo le malo delati. Sora je namreč tako uipadla, da skoraj na polovico ne moremo napraviti. Prej smo mi 'štrajkali, zdaj pa voda.
.večje svote kot po §§ 34 in 35 pravil brat. skladnice zavarovanci. Ker se je preskrbnlin-ska blagajna ustanovila leta 1898., so po uveljavljenju teh pravil večinoma zavarovani člani le v preskbnmsJkem razredu; zatorej so nljih preskbnine, kakor je razvidno iz razpredelnic I a in I b , še majhne, za male dobave so tudi male zahteve posebno za mlade člane, za tretji preskbbninski razred, ki se je za leta 1898. vsprecielc člane, z letom 1908 pričel bo pa že večje prispevke za vplačevati, posebno če so že stari oziroma oženjeni. Kakor 'smo že omenili, da po 8 77 naložene dolžnosti članov, to so 3°/ odstotki skupnega zaslužka, katere plačujejo le za dosego 200 K letne preskrbujoč, v slučaju smrti članov pa dobi ostala zapuščena družina Tj , to je 66-66 K. tudi ako je rajnii soprog oziroma oče sam smrt zakrivil, ali ako je bil radi hudodelstev dalj časa kaznovan, ostalo pa z leta 1902. lo 1907. popravljena določila preskbnin, katero izplačevanje višjih pre-skrbnin penzijskennt etatu prfstoji lahko v zgoraj omenjenemu slučaju svote nad 200 K ožigoma1 6666 K odtegne, kar se novim po letu 1898. sprejetim članom v slučaju onemoglosti ista svota letne preskbnine, za katero je zadnji čas vplačeval, cela izplača. Danes vam totraj predložimo naložene dolžnosti 15-letnega vsto-pivšega člana, ako se v teku petih let pomakne v višji plačilni, oziroma v višji prdskbninski razred.
Starost člana za prestop v višji Dreskrbniski raz		Plačilni oazred	Preskrbninski razr.	Razpredelnica la					Razpredelnii		:a Ib »vanje-ih pri-za do-načenih reskrb-34).
				Visokost določene preskrbnine posameznih raz.		Vplačevanje mesečnih prispevkov za dosego oznBČenih letnih preskrb-nin (§ 34).			Visokost določene preskrbnine posameznih raz.	Vplač mesečn spevkov sego 02 letnih p ni n (	
leta od|do						za 1 za rudarje |zunanjc tkTvItč i v				za rudarje TČTv.	za zunanje ~KJV.
				K Iv.					K | v.		
15	20	IV. b	I.	200			49	i 1 1 - 53 200 -		- 49	— 53
20	25	IV. a	II.	28 55		—	10	- 10 23 83		- 08	— 09
				228 55		—	59	- 63 223 83		-(57	— ,62
25	30	III. b	III.	41 67		_	19	- 19	36 95	- 17	- 17
				270 22		—	78	- 82 260 78		- ,74	- ,79
30	35	III. a	IV.	54|80		—	33	— N	50 07	- |31	— |31
				325 02		i	11	1 16 310 85		1 05	1,10
35	40	II. r. b	V	07(93		_	56	— 56	63 20	— i53	- 52
				39295		i	67	1 72 374 05		158	1 62
40	45	II. r. a	VI.	81	05	—	95	- 93	76 33	- (89	— |88
				474	—	2	62	2 65 450 38		2 47	2 50
45	50	I. r. b	VII.	94	18	1	60	1 54	89 45	1152	1 47
				568	18	4	22	4 19 539 83		3 99	3 97
50	55	I. r. a	VIII.	107	29	268		2 54ll02 57		2 56	2 43
				675	47	690		6 73 642 40		6 55	6 40
55	—	I. r. a	IX.	67	93	2 M5		2 28] 63 20		2 28	2 13
				743	40	9 35		9 06705 60		8 83	8 53
Rudar.
Idrija. Z ozirom na razne domišljije, glede vplačevanj mesečnih prispevkov o razne pra-. vice imajočih članov preskrbninSke blagajne, smo si vzeli čas, da narišemo razliko Starih po §§ 75, 76 in 77 brat. 'skladnice pravil zavarovane skladničarje, ki plačujejo 3% odstotka od skupnega mesečnega zaslužka, pa vedno .tarnajo, da plačujejo v preskrbninsko blagajno
Take mesečne prispevke plačujejo člani po S 34. zavarovani, to je samci (neaženjeni). Kako se plačevanje po § 35. za njih svojci poviša, pojasni se v prihodnjič.
Z lastnimi močmi.
Krasen družinski večer »Ljubljane« bo
prihodnjo nedeljo, dne 22. novembra, ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Uniona«. Sodeluje popolni orkester izvrstne »Slovenske filharmonije«. Na sporedu je tudi več komičnih prizorov. Posebno pozornost bo vzbudil zopetni nastop bivšega odličnega komika slovenskega gledališča g. Urbančiča. V nedeljo zvečer v »Union«!
Javen shod v prostorih gosp. A. Jegliča je bil 'zanimiv. Res je, da naši somišljeniki niso bili na shodu polnoštevilno zastopani; od iz-ostalih je pričakovati, da se zanaprej bolj brigajo za stanovske koristi! Socialna demokracija je bila zastopana polnoštevilno in radi tega je imel shod še večji pomen. Gosp. Ziller je v krepkih besedah ožigosal'zlorabljanje delavcev od strani rdečih voditeljev. Ker pa so bili »zvesti Kristanovi poslušavci« radovedni, kdo so te glavice, so jih — zvedeli. Upamo, da ta imena ne pozabijo, četudi jih lepi Tonček ne okoplje v reki »Pozabljenja«. Poslanec Demšar je lepo opisal, da ni onega prepada med delavci in kmeti, kot ga ražkričava socialno demokratična stranka, ampak da se slovenski delavec in slovenski kmet lahko vzajemno podpirata. Gosp. M. Moškerc nam je razložil o delavskem zavarovanju, pri čemur so se so-drugi zopet pokazali, da jim njihov Tonček o tern ni nič povedal. Dober svet zanje bi bil, naj bero »Slovenca« in »Našo Moč«, potem ne bodo prejeli samo enostranske »izobrazbe« v gornji zoper te »hudobne klerikalce« od premetenega Tončka! Dobili so besedo tudi kon-tra-govorniki, ah iz njih je pa govoril »Rdeči Prapor«, »Naiprej« in tudi ne čudite se — »Gorenjec«. Gospod Ruech, predsednik splošnega podpornega društva se je hudoval na vlado
in na poslance, ker je bila njegova prošnja za podporo društvu odklonjena. Hvalil pa je kranjsko »šparkaso«, ker je ta nakazala podporo. To je torej ono plemenito maščevanje kranjske hranilnice, ki se maščuje nad Tržičem mesto nad Ljubljano! Ako je gosp. Ruech konsekven-ten, naj bi bil tudi prfpoznal, da 'je imela ravno ta hranilnica dosti tržiških vlog. Toraj se to že tudi »gebira«! Hranilnica in posojilnica v Tržiču bi v enakem slučaju isto storila! Znano nam je pa tudi, da so ljubljanski delavci izprositi misel v »Naši Moči«, da bi imeli svojo lastno hranilnico in posojilnico. Ali bi ne bila podpora od take hranilnice bolj častna, 'gospod Ruech?! Dalje smo čuli še ugovore ipar fantov, ki so bili pa le ocvirki iz listov, pri kojiih se je takoj izkazalo, da — čudno dišijo. Ob tej priliki je padel tudi odgovor na »Naprej«, naj se izkaže v »Slovencu«, kake podpore so dajali 'klerikalci. Očitati ni najlepše delo, ali vprašali ste nas. Shod je bil podučen za vise in nikomur ne more biti žal, da je bil zraven. Tončkovi poslušavci so tu slišali marsikaj, kar jim on ne pove, naši somišljeniki so pa na tem shodu tudi lahko spoznali, da je le v resnem delu za ljudstvo naš spas.
Organizacija t ekstilnega delavstva. V »Našo Moč« z dne 5. junija 1908 sem napisal članek, ki pozivi j e delavstvo, da naj se bolj krepko (Organizira. Proti koncu članka sem pozival odbore strokovnih društev, naj obrnejo pozornost na skupno organizacijo. Kaj se je o teni do sedaj storilo, mislim da prav nič Ali more res tekstilno delavstvo biti vedno isuženj. Ali delavstvo iz štirih predilnic na Kranjskem res n'i toliko zavedno, da bi stopilo v eno organizacijo, v kateri bi se moglo braniti proti par kapitalistom. Koliko so se izboljšale razmere po predilnicah v zadnjem času za delavstvo prav nič, temveč poslabšale so se. Delavstvo mora vse dražje plačevati najmanj za 25%. Koliko so se podražili izdelki po predilnicah, je vam vsaj deloma znano, in kdo ima od tega koristi, samo kapitalisti. Zato je naša dolžnost in skrajni čas, da se bolj organiziramo. Koliko je še delavstva v predilnicah na Kranjskem, ki niti v strokovnih društvih niso. Komu je podobno to delavstvo? Vsak organiziran delavec in delavka mora skrbeti, da so tudi njih sodelavci in sodelavke v strokovnem društvu. Ako se jim pa to ne posreči zlepa, potem se jih mora popolnoma prezirati povsod, da jim s tem pokažemo, da niso vredni občevanja z zavednim delavstvom. Vprašam vas delavci in delavke, ali borno pustih, da pride socialna demokracija na vrhunec in da nas pom andr a. Ne! Krščansko socialno delavstvo po predilnicah je samo zadosti zavedno, zato ve, kaj mu je storiti. Organizirajmo se, da bomo močni proti našim zatirancem in nepremagljivi pri naših zahtevah. Vsak delavec in vsaka delavka mora biti naročnik na edini delavski list ,»Naša Moč«, ki zastopa krščansko socialno delavstvo. Vse delavstvo more biti v strokovnem društvu in vsa društva v eni organizaciji. Potem smemo upati na boljšo bodočnost.
Delavec.
Mrtvaščino je treba plačati za mesec november in ki se prične plačevati' s 1. decembrom za sledeče umrle člane oziroma soproge članov: I. Julij Dreksler, Dunaj. — 2. Marija Siiss, Baden. — 3. Alojzija Erhart, Rietz. — 4. Franc Koller, Steyer. — 5. Franc Polz, Gradec. — 6. Magdalena Bogner, Matzleinsdorf.
7. Krištof Fodinger, išl. — 8. Ivan EhlPr, Moravska Lepa gora. — 9. Marija Watzke, Ncumarkt. — 10. Albert Weikersdorfer, Haliin-feld. — 11. Ana Langer, Fioridsdorf. — 12. Ignacij Jalni, Matzleinsdorf. — Plačati je za 12 smrtnih slučajev po 5 vin., skupaj 60 vin.
Hrastnik. Ko so naši nemčurji pred dvema letoma snovali nemško šolo, je pisala »Naša Moč«, kakšna budalost je taka šola v slovenskem kraju. Zato noben zaveden delavec ne pošlje svojega otroka v to m-učilnico, ampak rajši v šestrazredno dosedanjo šolo, kjer se otroci na podlagi materinega jezika naučijo nemščino, kolikor jo potrebujejo. V nemški šoli pa ne znajo otroci ne nemški ne slovenski. Kake razmere so v tej poneumnevalnici, popisuje sam bivši učitelj Hans Tancer. Komandanti so pri tej šoli pisarja Auer in Besner, trovec Vc-rik in direktor Vilčnik. Ti se gotovo zastopijo na pouk in na to, kaka naj bo šola, da otroci slovenskega delavca ostanejo bedaki in sužnji Nemca! In takim ljudem naj mi zaupamo svojo deco? Nam se zdi, da so ti možje sami potrebni šole, kjer bi se jim streznila njihova prismojena pamet.
Zastonj
torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni Trnkoczy zraven rotovža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje. Tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo, g^^g^š^g^^
renče! Vjk
Cene brez konkurence!
A. Lukič
LJubllann, Pred Skotilo 19,
priporoča svojo
veliko zalogo izgotovljenih oblek za dame, gospode, dečke in deklice po najnižji ceni.
Solidna postrežba!
Mr & Mejni!
Llubllono, Prešernove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in	— ■
novosti v
konfekciji za dame
Tovarna za stole
Franceta svigeljna
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
izdeluje 2805 26-2
vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po
najnižjih cenah brez konkurence.
'lustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko.
Delavke in delavci pozor!
Najcenejšo
dežnike in solnčnike
domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši — ---------kakovosti------------
Josip Vidmar
v Ljubljani
Pred škofijo št. 19, — Stari trg št. 4. Prešernove ulice št. 4.
Popravila točno in ceno.
Ustanovljeno leta
1862.
Ustanovljeno leta 1845
Milko Krap eš urar
Podružnica Resljeva centa št. 2 Prci S* Jos Černe.
Ljubljani
Podružnica Resljeva cesta št. 2 prej g. Jos. Černe.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula« in nikelnastih
ur, verižic, stenskih in nlbalnihur, uhanov in prstanov
Kupuje in zamenjava staro zlato in srebro.
Oosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam izredno veliko svojo zalogo fournitur. Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih. Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramo fone in igre.
JOS. REICH
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke ter za-storjev, barvarija in likanje usnja ===== 1121 pur =====
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče
Šelenburgove ulice štev. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
re
Pozor, slovenska delavska društva!
I
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni
ti govini:
Cesnik & Milavec
(pni Česniku)
Špitalske ulice	Lingarjeve ulice
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnoveJSe blago
za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.	Cene	najnižje.
Jtfuten Želijo <4obrv. po ceni in musnesljiiH? polcnnili naj ■se obrnejo
cSijjiori^JOrieteiz*
v AjiMjiuti t/iblo čvorsM« ulico 20. '^ukovrstnul^c>ja3juh*t\tfosebrnj*lačnp.
Istotam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki.
Ivan Podlesnik ml.
trgovino s klobuki in čevlji
,\/>ž .v. .y> .v> y>i\
mm
'/io .v>V-r
wm<
mm
CZ)
solidno Dingo
CD •
Zmerne tene
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar
Tisk Katoliške Tiskarne