166. številka. Ljubljana, v torek 21. julija 1903. XXXVI. leto. zhaja vsak dan »večer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avatro-otraka dežele za vselleto 25 K, za pol leta 1B K za četrt leta 6 R 60 h, za edeL mesec 8 K dO a Z* Ljubljano c oufiiijanjeir aa dom za vse leto 24 K, za pol letaltk2 K, za četrt leta 6 K, za eden meaec 2 K. Kdor hodi Bam pocj, teJla za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 1 K fiO h. Za tuje daiala toliki ?eč, kolikor znaša postnima. — Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, m po H h, če «e trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovatl — Rokopisi so ne vračajo. — Uradnlttvo In upravnlitvo je na Kongresnem trgu st. 12. - Dpravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanil* t. j. administrativne stvari. — Vbod v arednifitvo je te Vegove ulice flt. 2, vbod v apravnifitvo pa s Kongresnega trga si 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon ftt. 85. Nemci drugod in pri nas. Ko so se primerile v Ljubljani v očigled izzivajočega nastopanja ne koj.'h nemških kričučev male demonstracije proti Nemcem, ki pa niso bile nič posebnega, zagnali so vsi nemški časopisi od najobskurnejšega zakotnega lističa pa gori do »Neue Freie Pres9e« velikanski krik in vik in dan na dan so ti listi polni naj hujšth žalitev slovenskega naroda, to pa samo zbog tega, ker se Slovenci, vzemši si v vzgled Nemce same, ne dado več izzivati v svoji hiši po nekojih mlečnozobih mladeničih. Z ozirom na ta dejstva je pač značilno, kako nastopajo baš ti Nemci, ki kriče, kjer so v manjšini, ako se jim tudi niti eden las ne skrivi, napram slovanskim manjšinam v kra jih, kjer imajo oni pretežno moč. Spominjamo tu samo na škandalozne in naravnost nečuvene pojave nemške podivjanosti in narodnega fanatizma prigodom raznih sokolskih in drugih slavnosti v Celju,kjerso se morali mirni Slovenci, ki so samo s tem že baje izzivali, da so se udeležili kot gostje slovenske slavnosti, s samokresom braniti napram lopovskim napadom celjske nemške poulične svojati. Te degodke smo že svoje dni primerno osvetlili, a napisali bi še lahko o njih celo knjigo. Iz vseh teh dogodkov pa se da črpati činjenica, da Nemci rabijo sploh dvojno mero, eno zase, drugo pa za Slovane, zlasti še za Slovence. V očigled pisavi nemških listov o protinemških takozvanih demonstracijah v Ljubljani, je interesantno primerjati poročila baš istih časopisov o protičeških izgredih v Podmoklih na Češkem. Razume se pač, da se te demonstracije a priori odobravajo od kraja do konca, dasi bi iste moral vsak naobražen človek obsojati, vsekakor pa preje kakor malenkostne dogodke v Ljubljani. Na Husov dan so slavili v Podmoklih tamošnji Čehi na primeren način tt-ga svojega velikega moža, med drugim so na večer svoje hiše iaz&vetlili in okrasili a transparenti s Husovo podobo. To je bila v očeb Nemcev seveda velika provokacija. Nemški listi pišejo o tem, da je bilo to nečuveno izzivanje, hujakajoča prireditev, naperjena zgolj proti Nemcem, ki so imeli torej popolnoma prav, ako so priredili vsled tega proti tej češki predrznosti velike poulične demonstracije, pri katerih je prišlo do burnih prizorov in nastopov, da je končno moralo intervenirati redar stvo, poklicano po samih izgrednikih, ne s tem, da bi morda razgnalo le-te razgrajalce, pač p* da je čehe primoralo ugoditi zahtevi demonstrantov, ustaviti iluminacijo in odpraviti Husove embleme. Toda to še ni bilo dovolj ! Pripadniki vseh nemških strank v Podmoklih so se združili ter priredili velik protestni shod, da izrazijo svoje skrajno ogorčenje o nečuvenih in predrznih izzivanjih Čehov ter so zahtevali naravnost, da se naj provzročitelji Husovega slavlja v Podmoklih od obiastev kot kršitelji javnega miru in reda strogo kaznujejo, predvsem pa, da se nemudoma iz Podmoklov premestijo vsi oni češki uradniki, ki so se teh »izzivanj« u d e 1 e ž i 1 i; takisto se je zahtevalo, da vsakdo, ne glede na stan in poklic, brezob-obzirno varuje nemški značaj mesta Podmoklov, bodisi da ne sprejme nobenega Čeha v svojo hišo, ali da odpusti iz službe vse češke posle in jih nadomesti z nemškimi. Zakaj s t? baš s tem dogodkom tam gori s Češkega bavimo toli obširno? Stvar leži na dlani, saj ista v očigled zadnjih dogodkov v našem mestu naravnost sili k primerjanju in tudi — k premišljevanju! Ali se v obče da govoriti o pra vih demonstracijah proti Nemcem v Ljubljani, zlasti v zadnjih dneh? Mislimo, da bode to vsak trezen človek zanikal. Ako kak zelen fantiček z modrižem v gumbnici na javnem trgu nahruli mirno mimoidoče Slovence z izzivajočim »heil« klicem, in ako ga ta zavrne na primeren način, se pač to še ne more imenovati demonstracija. In vender pišejo nemški listi v zadnjem Času dan na dan o protinemških izgredih v Ljubljani in slikajo ljubljanske Nereca kot prave narodne mučenike, ki so brez vsake zaščite izpostavljeni v^em zasramovanjem in dejanskim napadom s strani nekultiviranih Slovencev. A vender se ve dobro, da se Nemcem v Ljubljani ne skrivi las, če se pa kakemu pouličnemu fanta-linu, ki misli s tem reševati mater Germanijo, da po javnih trgih v slovenski Ljubljani izziva z modrižem, znakom vsenemštva, nategnejo malko ušesa, to še vendar ni nikak izgred, nikaka demonstracija! In tam gori v Pcdmokllb, ali so ti Čehi zares Nemce izzivali na način, da je moralo priti do izgredov ? Husovo slavlje! To slavlje je vender v prvi vrsti kulturelnega pomena, koje bi morali tudi Nemci smatrati v prvi vrsti kot tako, saj je bil baš Hus nekak pred-bojevnik Luthrov in je ta baš iz Husovih del črpa' osnove za svoje reformacijsko delo! In konečno ali je sploh to izzivanje, ako Čehi slave velikega Husa tudi kot politika? Hus je vender toli imponujoča zgodovinska osebnost, da bi Nemci sami, ako ne že sami slavili, vendar vsaj smeli druge pustiti primerno slaviti tega zares velikega moža! Ali je bil torej povod demonstracijam dan ? Menimo da ne, in vender so se prigodile velike demonstracije, dokaz, da je vsak najmanjši povod Nemcem dober do-velj, samo da lahko dado čutiti svojo premoč slovanski manjšini. Kako pa tukaj v Ljubljani? Konsekventno, namenoma se že dlje časa z nemške strani izziva Slovence, ne da bi prišlo do kakih neredov, kamoli še do izgredov; ako pa končno kakemu Slovencu le zavre kri, potem se kuje iz tega političen kapital in se blati slovenski narod na naj ostudnejši načini In v tem oziru so Nemci pač mojstri, zase reklamu-jejo vse tiste pravice, ki jih drugim negirajo! Nemci v Podmoklih zahtevajo takojšnjo odstranitev čeških uradnikov, Češ, da so provzročitelji nepre stanih provokacij. Kaj ko bi jih v tem oziru tudi mi posnemali in zahtevali, da se premestijo nekateri uradniki, ki so notoriČno znani kot provzročitelji onega gibanja v kazini, ki hoče, da pride do škandalov in demonstracij — na vsak način. Saj je nam znano, da se stekajo vse niti premišljenega načrta, z izzivanjem izsiliti demonstracije v svrho političnega kapitala, v roke nekojih go spodov, ki so pa uradniki. Morda bi to ne bilo napačno! Saj, kar je Nemcem dovoljeno, ne more končno biti tudi nam zabranjeno! Zanimiva pripoznanja. »Gablonzer Zeitung« spada med prva glasila nemške napredne stranke. Ta list je povodom neke polemike priobčil pripoznanja, ki zaslužijo, da se jih uvažajo. Ta list dolži namreč gostobesedne nemške nacionalce, da pripravljajo tla klerikalizmu, da so nemški nacionalci sami prvi sad kle rikalizma. Alpske dežele (nemške) so bile nekda) zavetišče svobode, danes pa so središče reakcije. To je pro-vzročil dr. Steinwender, bistra glava, ki se je vedoma postavil v službo klerikalizma. Steinwender in Seno nerer sta prej v enotno stranko združene svobodomiselne poslance razdvojila. Kar sta sejala, to je na Niž jem Avstrijskem požel klerikalizem. In kdo mu je pomagal. Poslanec Wolf, ki je s peresom in z agitacijo delal, de so pri dunajskih volitvah 1. 1894. zmagali klerikalci. — In dalje pravi »Gablonzer Zeitung«: »Alpske dežele so že klerikalne, desno krilo nemških nacionalcev pod vodstvom celjskega poslanca dr. Pommerja nič ne prikriva, da je krščansko-social-nega mišljenja. Poklerikaljenje Koroške napreduje mogočno in celo glavni list nemških nacionalcev je prišel v škofove roke. To ao vspehi nemških nacionalcev!« — Kaj ni to zanimivo ? Mnenje dr. Engla. SvojeČasni predsednik kluba mla-dočeških državnih poslancev na Dunaju, dr. Engel, je v svojem listu »Hlasy od Planika« obelodanil članek o sedanjem položaju. V tem članku pravi: Sodi se, da je sedanji mir samo naznanjevalec velikih viharjev, če se pri novih konferencah, ki jih pripravlja dr. Korber, ne posreči preprečiti tudi v naši državni polovici grozeči polom. Bodi že tako ali tako — v sedanjih razmerah ne moremo verjeti, da bi se dr. Korberju posrečili njegovi načrti. Sicer se mu je — seveda ne po njegovi zaslugi — posrečilo, dobiti v portfelju češkega ministra nov kompenzacijski objekt, ali razmere so se tako razvile, da na bistveno premembo položaja v smislu vlade še misliti ni. Štrajk v Galiciji. Tudi letos štrajkajo tod in tam v Galiciji kmetski delavoi. Vlada se čisto nič ne zmeni, da bi posredovala med delavci in med grašČaki. Koder se začne štrajk, posreduje vlada — z orožniki in vojaštvom. Kako se godi, se razvidi iz naslednjega. V Zyznomierzy je 24 voznikov ustavilo delo, ker jim gra&Čak za 18 do 20 ur dela ni več plačal kakor 45 krajcarjev brez hrane, oziroma 30 krajcarjev z jako slabo hrano. Grožniki so štrajkujoče kmete odgnali v Bu-czacz, kjer jim je tajnik okrajnega glavarstva naznanil, da, bodo 14 dni zaprti, če ne gredo pod starimi pogoji delat. Ker se kmetje Bito udali, so jih orožniki odgnali v zapor in nihče se ni zmenil za izjavo kmetov, da t« kazni neČejn sprejeti in da za- Haruzin o slovenskem domu. Spisal Anton Trstenjak. I. Slovanski svet se giblje. Vsako gibanje je zdravo, osobito pa gibanje in življenje na kulturnem polju, kjer se združujejo in okrepčujejo sorodni elementi. Gd iztoka do zapada, od severa do juga zaznamoVana so že pota te kulturne gibajoče sile. To je duševno gibanje slovanskih narodov. Poljak Zdziecho\vski je bil na našem jugu in je osnoval v Krakovu »Slovanski klu b«, kateri živi v tesni zvezi s Hrvati. Za poljsko gibanje, kjer je še malo »Slovanov«, je to kažipot do boljšega sporazuma med Slovani. Ruski učenjak prihaja v naše kraje in proučava tu naš narod; vabijo ga k nam krasne naše planine, Triglav, Grintovec, Stol, Go lica, Mangart. A slovenski pesnik Aškerc roma na Balkan, v Husijo, in kadar se vrača, prinaša nam novo poezijo. Med drugimi prišel je k nam tudi Rus Al. Haruzin, pre- hodil je vso gorenjsko stran, in zemlja in narod sta ga tako silno navdušila, kakor St?nka Vraza, kateri je v »Djulabijah« zapel o Slo venkah in Triglavu veličastno pesem. A Haruzin je znanstveno proslavil naše domovino in nam je odkril novo polje modernega znanstva. Ži vimo sicer v narodu in z narodom, a Haruzin nam je pokazal, da se nismo zanimali zase. V »Russkem Včstniku« je priobčil leta 1902 važno razpravo: »N a o i o n a 1 n a j a evolucija Sio vince v«, potem je izdalo »Imperatorskoe Russkoe Geogra fičeskoe ObšČestvo« Haruzinovo knjižico: »Ruko vodstvo dlja s o b i-ranija svčdenij o krestjanskih postroj k ah«, in končno je izšel v časniku »Hodnika spis »Avstrij-skaja Krajina«. Haruzina je zanimala slovenska vas, koča, hiša, sploh vsaka stavba, v kateri živi slovenski narod. Gpazoval je notranjščino in zunanjščino hiše in je proučavat, kaj vse je storil iz sebe Slovenec, slovenski duh. Povspenjal se je na gore, 1600 metrov visoko in še više, romal je od koče do tamorja, od bajte do hiše, prouČaval, in kar je zasledil, podal nam je v zgoraj navedenih spisih, kateri so vsi izšli v Petrogradu, v duševnem središču Rusije, a končno je še spisal znamenito študijo o slovenskem domu z naslovom: »Žilisče Slovinca Verhnej Krajini«, S. Peterburg 1903, ponatis iz Časnika »Živaja Startna«. Z velikim pridom sem čital knjigo. Slovenci v tej stroki nismo še ničesar storili, dočim imajo drugi narodi v to strokovne liste in lepo razvito književnost. V nas je treba važnost »žive starine« še vedno po vdarjati. Ali je kaj važnega, ako nam kdo opisuje slovenski dom? Dom je vobče velik odlomek kulturne zgodovine. Ne samo narodno pesništvo, sploh narodna književnost, narodni običaji, za kar se navadno še zanimamo, nego tudi drugih stvari je še dokaj, v katerih se nam kaže človeški duh in katere so potemtakem merilo narodne kulture. Važno je torej izvedeti, kako stanuje človek, kako si je že nekdaj stavil dom, ali je bil v tem delu samostalen, to je, ali je ustvarjal iz samega sebe, ali se je in koliko se je učil od drugih in ali je on sam učil druge. Takisto je važno za kulturo, kako se oblači narod, kaj prideluje, kaj je in pije, kako se razveseljuje. Sploh je treba opazovati človeka od rojstva do smrti, ako mu hočemo preiskati njega narodno življenje, katero ni nič drugega nego verno zrcaio tega, kar človeški um ustvarja. Hiruzin je prvi, kateri nas vodi na polje narodopisnih študij in kateri nam s svojimi preiskavami podaje vele važnega gradiva. Slovanski znanosti je s tem mnogo koristil ter jo znatno pospeševal. Hiša in pojedini deli h še so živi tolmači naše prastare dobe. Iz besed, s katerimi označujemo hišo in dele hiše, sklepamo, da so imeli Slovani že nekdaj, v zakarpat-skih pokrajinah, torej v dobi, o kateri nam zgodovina ničesar ne poroča, lepo urejeno družinsko življenje. Zato pa imamo neovržne priče ravno v domu in vasi. Beseda dom pomenja toliko, kolikor lesena hiša. In slovanska hiša je sploh lesena. Zapadni, istočni in južni Slovani imajo lesene stavbe. Izjeme se nahajajo na pr. v Herce govini. Hiše se namreč stavijo iz gradiva, katero nahaja človek v bližini, in zato se tudi ne more trditi, da bi bile lesene stavbe jedino slovanska posebnost. Lesene hiše imajo Švedoi in Norvežani, a nahajajo se tudi v Srverni Ameriki. Danes j© sicer navadna beseda chalupa, izba, hiša, aii beseda dom še živi v prastarem pomenu. Posamični deli doma so bili in so se zvali že nekdaj: stolba, veža, pivnice, streha, sleme, stena, okno, vrata, prag, izba z dvermi, peč, stolp in klop. Te besede so prazgodovinske, bile so uzajemne vsem slovanskim rodovom. Slovani so torej že v davnini imeli lepe domove. Med domom hlevom z gumnom je bil dvor. Tudi ta ločitev je prastara in iz teh besed sklepamo, da so naši stari predniki stanovali posebe, ločeni od hleva, od živine, da so torej bili na visoki stopinji kulture. Pojedine dele, katere je imel prestari slovanski dom, ohranil si je v bistvu še dauašnji slovanski dom. Sčasom z napredkom se je razširjal, popolnjevaj, to nam dokazuje Haru zinova študija. Haruzinova preiskava je dognala, da je slovenski dom popolnoma podoben ruskemu domu v sedanjem času in da je podoben takisto domom ostalih Slovanov. v Daljo prih.) htevajo pismeno razsodbo, da se lahko proti nji pritožijo. To so lepe raz mere! Politične vesti. — Kritičen položaj na O g r skem. Pri čitanju došiih ulog je začela včeraj opozicija z obstrukcijo Poslanec 01ay je stavil namreč neki predlog in zahteval, naj se prešteje zborniqa; pri tem se je pokazalo, da je nesklepčna, nakar se je seja za četrt ure prekinila. Po pavzi je poslanec Kubik vnovič zahteval štetje, in zopet se je pokazala nesklepčnost. V smislu zborničnega reda se je na zahtevo predsednika prebral katalog, iz česar se je razvidelo, da je zbornica sklepčna. — Dinamitno bombo so našli zopet v Zagrebu na Zrinskega šetališču, v kateri je bilo 600 gramov dinamita. Dosedaj se še ni izvedelo, kdo jo je položil. — Glavna obravnava radi napada na kolodvor v Karlovcu in snetja madjarskih napisov je trajala tri dni in se končala vče raj opoludne. Gd 24 obtožencev jih je bilo 18 obsojenih v zapor od dveh do osem mesecev, 6 pa so jih opro stili. Sedaj je še 30 oseb v preiskovalnem zaporu radi demonstracij. — Ministrska kriza na Španskem. Zbornioa in senat sta prekinila svoja zasedanja, ker jima je vlada naznanila, da je nastala kriza v ministrstvu. — Ministri so naznanili predsedniku svojo demisijo, katero je predložil Silvela kralju. Kralj je hotel poveriti sestavo novega kabineta S lveli, kar je pa slednji odklonil. — Ministrski predsednik Sil vela je imel govor, v katerem je iz razil željo, naj bi se vedno bolj utr jale prijateljske razmere z bratskim narodom francoskim. »ImparciaU pravi, da je to neka kategorična na povedba aliance med Francosko in Špansko. — Predsednik zbornice Vil laverde je sestavil nov kabinet in predložil kralju imenik novih ministrov. Kakor se zatrjuje, bo prevzel 6 e s s a d a finančni,general Z u 1 n e t a vojni in admiral C a m a r a mornarični portfelj. Dopisi. Iz Siske. Ravnokar se do stavlja tiskano izvestje šišenske čitalnice čast. udom, narodnim društvom, sotrudnikom in vsem onim, ki so tekom jubiie)ske dobe izkazali čitalnici dobrohotnost dejansko. Izvestje obsega poleg sedanjega odbora, imenika članov, računa, izkaza imovine, članov pevskega zbora in tajnikovega poročila za 1. 1902, zgo dovinske črtice od L 1878 do 1903; potem imenik vseh bivših odbornikov, predsednikov in namestnikov, blagajnikov, tajnikov, knjižničarjev, deklamatorjev in govornikov, sotrud-nikov pri dramatičnih predstavah, vprizorjenih iger in operet, pevo-vodjev, darovalcev knjig, naročenih listov, društvenih izletov in umrlih društvenikov. To izvestje je slika stanja in delovanja čitalnice v 25 letih, ki bo dobro došla pred vsem čast. članom, a bo morda zanimala tudi širše kroge, zbudivši spomine na slavnosti narodnih društev ljubljanskih i. dr. in na sijajne patnjo tične pojave. Račun in bilanca kažeta zdravo stanje. Le zaklad za zgradbo »Vodnikovega doma« je še neznaten. Morda mu donese pri spevka slavnostna veselica dne 2 avgusta pri Koslerju. Iz Planine. Zares lep narodni praznik je imela zadnjič naša pri jazna, čeravno kot klerikalna trdnjava tolikanj razupita Planina. Pokazala ee je že ta dan, da tu ni vse tako, kakor se misli, da je. Planinci so se začeli zavedati in so to pokazali deloma že v nedeljo. Le tako naprej! Ko se je doznalo, da napravi vrli po stojinski Sokol svoj izlet v Planino, je planinsko občinstvo z velikim ve seljem sprejelo to obvestilo. Splošno ee je reklo: Čas bi bil, da bi tudi pri nas bilo kaj življenja, da ne bi bilo vedno tako mrtvo. Reklo se je: poglejte naše vrle sosede Postojnce, | . tam je življenje, pri nas o tem ni J govora. Vse je bilo navdušeno za ta naš narodni praznik. A vender se je našel gospod v osebi našega Župnika, ki je hotel na ta naš narodni praznik kolikor toliko zgage napraviti s tem, da je našim dekletom, katera J so bila na to že vse z obljubo priji pravljena, odločno prepovedal sode-lovati in se udeležiti narodne vese-I lice. No, človek sicer obrača, Bog pa obrne. Našla so se sicer neka, gosp župniku pokorna srca, a teh mu ne zavidamo, nam je le vendar ostal cvet vseh planinskih deklet, in smemo biti ponosni, one so pokazale, da znajo misliti, da se ne vstrašijo in ne puste v takih stvareh ukazovati. Cemu pa tudi? Će je bilo dovoljeno predsednici Marijine družbe udeležiti se predpustnih veselic, ne samo v Planini, nego tudi v Postojini, kako pridejo sedaj nakrat naša druga po stena dekleta do tega, da se jim zabranjuje udeležiti se pri belem dnevu tako nedolžne narodne veselice? Ali ni taka prepoved predrznost? Zaradi te prepovedi je bilo vse planinsko občinstvo ogorčeno, toliko bolj, ker je pri zadnjem izletu postojinskega Sokola, ki se je vršil pred 5 leti, prvi sprejel in pozdravil Sokole g. Ivan Podboj, tačasni župnik Planinski. Će so se smele gospice in naša dekleta tačas udeležiti, zakaj se jim je sedaj zabranjevalo ? Vsa čast torej našim zavednim, nevstrašenim gospicam in dekletom, katerim kličemo: Le tako naprej, vstrajno in neomahljivo. Glede obiska od strani naših zavednih okoličanov, se tudi mi pridružujemo po stojinskemu dopisniku ter izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo. Odbor čitalnice. Iz Belokrajine. V sredo, 15. t. m. se je vršila v Črnomlju uradna učiteljska konferenca. Kakor vedno, tako jo je tudi letos spretno vodil naš visoko čislani nadzornik g. A. Jeršinović. Po prisrčnem pozdravu predsednikovem otvori isti zborovanje in imenuje svojim namestnikom šolskega vodjo g. Fr. Šetino. Zapisnikarjema sta bila na splošno željo izvoljena učiteljica gdč. H. Zajec iz Gribelj in učitelj g. Ivan Zen iz Starega trga. — Poročilo o nadzorovanju šol je g. nadzornik nadomestil letos z dosti pomenljivejšimi in veliko koristnejšimi nasveti, katerih si je pridobil tekom svojega dolgoletnega plodonosnega službovanja v praksi kot učitelj in še več kot okr. šolski nadzornik in pa z mnogovrst ni na, v to stroko spadajočim čtivom. Tako nam je podal dokaj migijajev, kako postopati in nuditi mladini snov posameznih učnih predmetov, posebno na njih praktično uporabo. Nič manj vestno je omenjal pogoje, ki so neizogibni za reden šolski obisk. Dalje je nagovarjal učit ijstvo prav posebno še k slogi tako medsebojno, kakor z drugimi stanovi, posebno z onimi, ki so v zvezi z odgoto šolske mladine. Prihodnjo točko o ukazih in razglasih šolskih oblastev je med drugim razpravljal posebno temeljito ono o izkazovanju šolskih zamud in predlaganju kazni za iste. — Šolski vodja g. Fr. Šetina je po- j tem pokazal prostovoljno s praktiČ- i nim nastopom iz računstva z učenci j IV. razreda v 2 oddelkih, kako lahko je njemu reševati enake naloge, j Učiteljstvo je pazno sledilo njego- j vemu zanimivo vestnemu razvi- j janju. j Pri točki: določitev učnih knjig — je izjavila konferenc*, da ostane j pri učnih knjigah, ki so se rabile v minolem šolskem ietu. G. Šetina poroča dalje o stanju I okr. učiteljske knjižnice, predloži ves | račun, iz katerega smo zvedeli, da I je v minolem letu prebitka nekaj čez 70 K, kar se porabi za vezavo knjig. Predloženi račun je bil v najlepšem j redu — kakor sta konštatovala 2 iz j voljena revizorja. Na splošno željo j ostane tudi še za prihodnje leto isti knjižnični odbor, sestoječ iz predsednika g. Fr. Šetina in odbornikov I gg. Iv. Demšarja, Leop. Morela in I Rud. Schillerja. Koncem se je izra- I žila želja, naj bi se naročili 3 ali 4 I nemški pedagoški listi, katerih eden | bi krožil iz Črnomlja, drugi iz Me-I tlike, tretji iz SemiČa in četrti iz I Vinice. Sprejeto! V stalni odbor se izvolijo gospa I H. Megušar in gg. M. Bartel, Fr. Lov-I šin in Fr. Šetina. I Pred sklepom konference po- 1 zdravi laskavo g. nadzornik še od-j hajajočega okrajnega glavarja prebl. I g. V. Parma, kateri mu prav tako j toplo odzdravi, povdarjajoč zasluge, I katere si je spletal g. nadzornik I na šolskem polju in za katere je bil I tudi odlikovan z zlatim zaslužnim 1 križoem. Takisto prisrčno nagovori j g. nadzornika še gosp. Fr. Šetina in omenja pred vsem, da poslavljajoči ni bil kot kak policaj, ki išče, kje j bi koga zagrabil in tako ali drugače oškodoval, marveč je znal vedno, da je bil izbran iz u5iteljstva, torej tudi vedel, da mora biti z učiteljstvom. Sklenil je svoj govor z nado, da želimo v vsem njemu enakega naslednika! G. nadzornik se toplo zahvali za prisrčen nagovor, kakor tudi vaemu učiteljstvu za njemu izkazano udanost in prijaznost. Zatrjeval je, da hoče imeti učiteljstvo vedno v prijaznem spominu, nam biti naklonjen v slednjem oziru, kakor tudi on želi, da bi mu mi taki ostali. — Nato zaključi predsednik konferenco s »slava-klioi« na cesarja — na kar je učiteljstvo skupno zapelo Še cesarsko pesem. Skupni obed je bil kot navadno v hotelu g. Laknerja, katerega se je že z ozirom na poslavljajočega se gospoda nadzornika udeležilo do malega vse učiteljstvo. Srečni in zadovoljni smo bili, ko smo imeli v svoji sredini v službi že osivelega, tako mnogozaslužnega in obče zaslužnega gospoda nadzornika. — Kar naitopleje sta mu napila gg. Fr. Lovšin in M Bartel, povdarjajoč njegovo kolegijalnost in prijaznost, poprej ko je bil še učitelj, in njegovo milobo in naklonjenost pozneje, ko je prevzel tako odgovorno in težavno službo okrajnega šolskega nadzornika — in prav s temi dič-nimi lastnostmi bi je pridobil vse naše simpatije, našo ljubezen! Dal Bog, da ai po tako dolgotrajnem, vestno vstrajnem delu užival zasluženi pokoj še dolgo vrsto let v srečo svoje drage rodbine in v največje veselje učitelistva — Z ganljivimi besedami se zahvali gospod nadzor nik učiteljstvu za udana čutila ter le iskreno želi, da skoro pride čas, ki prinese učiteljstvu, kar mu gre in kar bi že moralo dobiti. — Nato pozdravi v dolgem in prijaznem govoru g Šetina še c. kr. okrajnega glavarja preblag, g. Viktorja Parmo kot predsednika okrajnega šolskega sveta ter želi, naj gospod glavar kot tak po možnosti podpira učiteljstvo, ki goji pravo ljubezen do patrio tizma in pravi čut narodne ideje, ter deluje nato, da dobi isto čim preje, kar mu gre po postavi in zaslužnem i delovanju. — Gospod glavar se prav toplo zahvali za prijazen nagovor in \ izjavi, da je bil in ostane učiteljstvu \ naklonjen in stori zanj vse, kar je v njegovi moči. Doigo časa se je učiteljstvo po- j tem še zabavalo pri kupici dobrega j vina s petjem in prijetnim razgo- I varjanjem, katerega središče je bil večinoma g. nadzornik. Splošna in odkritosrčna želia vsega učiteljstva pa je, da uživate gospod nadzornik čast tako zasluženega pokoja v pol- j nem dušnem miru in srečni zado- \ voljnosti! j Katoliški uzori. »Dalje.) Take posledice za katoliško cerkev, kakor jih je na francoskem pro- / uzroeila revolucija od spodaj, je v Nemčiji rodila revolucija od zgoraj in sicer e sklepom o sekularizaciji iz leta 1803. j Mirovne pogodbe, sklenjene v Ba- j slu in v Campoformio, so imele več j tajnih članov. Ti tajni člani se dolo- j čajo, da se različne duhovske kneze- I vine in nekaj neodvisnih mest odpravi in da se porazdele med različno nem-ške države in državice, katere dobe s J tem odškodnino za Franciji prepuščeni | levi breg Rene. Ta sklep se je izvršil in kar na mah je izginilo 112 nemških državic, ki so bile skupaj približno | tako velike kakor Kranjska, Štajerska I in Koroška. Večina nemških vladarjev I je tudi izvršila čisto navaden rop, kajti I kar je storila, to ni bila posledica po-I stene vojne, to se tudi ni zgodilo iz i etičnih ali narodnih ozirov nego zgolj 1 iz egoizma. Zato se ta čin nikakor ne i da primerjati z zavzetjem Rima. Na-1 rodnostno načelo je dalo italijanskemu j narodu pravico se polastiti Rima, ker I brez Rima bi narod ne bil zedinjeu, a združenje v samostojni državi je za vsak narod življenski pogoj. V Nemčiji I se tudi duhovske državice niso zatrle j iz sovraštva do cerkve, ampak iz lakomnosti. Oškodovani so bili edino le sinovi visokega plemstva, ki go našli kot duhovski vladarji teh državic jiri-I jetno eksistenco. Da se to ni zgodilo iz sovražnosti proti cerkvi, je razvideti I iz tega, da se je cerkvi v svrho iz j polnjevanja njenih verskih nalog zago-I tovila dotacija in se ni nihče dotaknil I cerkvenega premoženja. Večji vladarji I so hoteli svojo suvereniteto povečati in I svojo moč pomnožiti in zato so snedli j te male državice. Na to pač niso mislili, da s tem pospeše narodno zdru* j ženje Nemcev in brez dvoma tega tudi j niso želeli. Toda s to sekularizacijo so j združenje vender pogrešili in to je z j nemškega stališča dobra stran te revo-I lucije od zgoraj. I Te revolucije od zgoraj so se ka- I toliški vladarji udeležili z istim nav-■ dušenjem, kakor protestanski. A uspeh I je bil, da se po tej konfiskaciji duhovskih I državic imeli v državnem zboru prote-I stantje večino. Ta okolnost je prouzročila, da so nemške države ponehale biti konfesijonalne in je postalo veljavno prej hudo preganjano načelo, da ima vsak ne glede na konfesijo, kateri pripada, iste državljanske pravice. 1 S prenehanjem duhovskih državic se je med nemško duhovščino začel popolno socijalni preobrat. Prej so duhovniki pripadali gospodskomu stanu in bili ravnovredni s plemstvom, sedaj so postali državni uradniki; prej se je duhovščina rekrutirala po veliki veČini iz plemskega stanu, odslej se plemstvo j ni več menilo za duhovsko karijero in so se duhovskemu stanu posvečevali samo kmetski sinovi. Prej je imela duhovščina največji osebni interes na vsem narodnem in političnem življeaju, sedaj pa ne več in je vsled tega brez težave postala papeška armada. S to revolucijo od zgoraj se cerkveni red ni spremenil. Sekulariziranim škofom se je pustilo duhovsko vodstvo njihovih škofij, ali ker je bilo ozemlje teh škofij porazdeljeno med različne vladarje, ki so seveda hoteli svoje državice enotno vladati, je prišlo dostikrat med škofi in vladarji do kompe-tenčnih konfliktov. Nadalnja posledica omenjene sekularizacije je bila to, da so na Bavarskem, na Wurttenberškem in v drugih nemških državah razpustili skoro vse samostane, da so se vladarji polastili patronskih pravic, odpravili cerkveni upliv na šolo in na rodbinsko življenje, zatrli 18 katoliških vse ueilišč, izkratka vpeljal se je tisti državni regiment nad cerkvijo v Nemčiji, kakor ga je bil upeljal cesar Jožef II. v Avstriji. Rim se seveda s tem novim redom ni sprijaznil in napenjal vse sile, da pride zopet do stare veljave in do nekdanje moči. fDaiie prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani. 21. julija. — Deželni odbor je soglasno pooblastil g. deželnega glavarja, da povcdom emrti papeževe potom škofijskega ordinarijata izreče sožaije rimski kuriji. — Pogorelcem v Tabru je deželni odbor za prve potrebe dovolil podpore 400 K. — Promocija. Danes je bil na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem filozofije gosp. Viktor J e ločni k, sin zaslužnega rodoljuba gosp. Antona Jeločnika v Litiji Čestitamo, — Na Črnučah je občinski odbor soglasno volil šolskega voditelja g. Josipa Gregorina svojim častnim članom za zasluge, ki si jih je pridobil za šolo in občino v petindvajsetletnem njegovem službo vanju na Črnučah. — To je res škandal. Svoje časno smo bili sporočili tudi mi o škandaloznem postopanju predsed nika c. kr. kmetijske družbe v Gorici na občnem zboru te družbe in o njegovem manevru, s katerim je dosegel, da se cela vrsta slovenskih členov ni mogla udeležiti volitve. Predsednik namreč dotičnih slovenskih člsnov ni pripustil voliti, češ, da niso plačali letnine za to leto, a ob enem je bil odredil, da je društveni uradnik na isti dan izginil, da členi, ki so hoteli plačati, niso mogli izvrziti te svoje dolžnosti?! Proti ta-kemu zavratnemu postopanju so se osleparjeni Členi družbe pritožili na namestništvo. Ta oblast pa je pritožbo zavrnila, a ne zato, ker je morda uverjena o njeni ne-pravičnosti, ampak le zato, ker nima toliko poguma, da bi v i t e z u P a j e r j u p o v e d a 1 a svojo sodbo. Iz »Soče« posnemamo še nekaj dejstev, ki kažejo, kako Italijani smatrajo c kr. kmetijsko družbo v Gorici za svojo domeno: kmetijsko družbo dežele, ki je po večini slovenska! Priglasilo se je nekoliko novih členov, ali osrednji odbor jih ni vsprejel, češ, da mora poseben odbor šele proučiti, d a-l i so do-tičniki vredni, da se jih vsprejme v družbo. Še en kričeč slučaj C kr. kmetijska družba, ki je po veČini namenjena Slovencem, iz daja dva laška časopisa, edinega slovenskega — »Gospodarski list« — pa je pustila letos zaspati. — Zadnje mestne volitve V Trstu. V popolnilo notice, v kateri smo poročali, da se zaradi zadnjih mestnih volitev v Trstu vrši sodna preiskava, moramo še omeniti, da bodo obtoženi tudi občinski svetniki dr. S p a d o n i, Edg. R a -scovich in Bernardino. — Sklep Šolskega leta na naših gimnazijah. Ie Celja se nam piše: Letošnja matura se je na tukajšnji nemški višji gimnaziji kaj klavrno završila. Izmed 8 Slovencev je prestalo zrelostni izpit le troje maturantov. Sistem lepo vlada! Le tako naprej, potem bodete lahko kmalu zaprli višje razrede tega svo jega zavoda, na katerem imate učence skupaj zbobnane iz vseh kronovin in od vseh vetrov! — Na slovenski gimnaziji — sit venia verbo — ki je pravi avstrijski um kum glede svojega obstoja in glede lukenj, v katerih so nastanjeni razredi, in kjer se kuhajo ubogi učenci s profesorji vred, je povprečni vspeh prav dober. — K sprejemnem izpitu za prvi gimnazijski razred se je oglasilo nad 40 učencev; sprejetih je okoli 40 Z ozirom na to, da se jin oglasi v jesenskem terminu gotovo še toliko, je paralrlka v prvem raz redn zagotovljena. Na naši delegacij v državnem zboru je sedaj, da pride gimnazija tudi v človeške pro store. Mi ne mirujemo poprej. Prav veselo je dejstvo, da je dala naša slovenska okoliška deška ljudska šola letos 27 dečkov k izpitu, kateri so ga vsi dobro prestali, čast našemu učiteljstvu! — Bolniška blagajna v Postojini. Piše se nam: Prerekio bode kmaiu 14 dni, kar se je vložila pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Postojini pritožba proti odloku le tega urada, s katerim je ta urad proti soglasnemu sklepu celega upravnega odbora bolniške blagajne odklonil odstavljenje sedanjega tajnika — c. kr. davčnega olinij^la — popolnoma nezakonito. Pritožba še do da nes ni c. kr. deželni vladi predložena. Odbor bolniške blagajne bode primoran, da take pojave birokratizma javno kritikuje, Če se zadava v krat kem ne reši. — Koncert Kamniškega salonskega orkestra". Prete čeno nedelj , 19. t. m, priredil je »Kamniški salonski orkester« svoj drugi letošnji koncert na vrtu Fi-scherjevega hotela Prekrasno vreme in obče znano dobro sviranje orke stra privabilo je poln vrt odličnega občinstva. Grkester sviral je skozi in skozi vse točke zanimivega vspo-reda pod obče priznanim finim in strokovjaŠkim vodstvom novovol|e nega dirigenta gosp. Antonina Vani-čeka jako dobro in s pravim navdu sevalnim vznosom. Splošna sodba občinstva bila je ta, da tako lepo in hrepko še orkester ni nikdar igral. Občinstvo izkazalo je pa tudi svoje priznanje z navdušeno pohvalo, za kar je zopet orkester prav radodarno mnogo točk ponovil ali novih komadov dodal. Z veseljem se opazuje, kako vidno narašča splošno zanimanje za koncerte orkestra, kateri so čedalje na boljšem glasu in družijo dobrodošle letoviščarje z domačini v veselo, kratkočasno družbo. — Iz Podbrezja se nam poroča: V noči dne 19 t. m okrog 11. ure ponoči pričelo je goreti v vasi Tabor pri Podbrezju in pogo relo 10 hiš z gospodarskimi poslopji; škode je okrog 80.000 K. Na lice mesta so dospeli v prvo z brizgalno c kr. drž. železnice, — katero je blagovoljno prepustil g. postajenačetnik, — g. župan Ant Pogačnik iz Podnarta in g. Avg. Žeiezntkar, uradnik, z dvema uslužbencema c. kr. drž. že: leznice, kateri so rešili sosednje hiše. Ob 12. url so dospeli tržiški in kranjski gasilci pod vodstvom g. Sa-jovica, kateri so neumorno delovali, da se os?enj ni razširil. — Iz Predgrađa pri Start-m trcru pn Kočevja se nam poroča: iS. t. m. okolu L ure opoludne prične v sktdnju sredi vasi goreti. Prihiteli bo iiuije iz vse vasi gasit. A pri močnem vetru zanesel se je ogenj po celi vasi, in predno so ljudje mogli nazaj k svojim hišam, vnele so se te in komaj so rešili nekaj ž>vine. Drugo jim je zgorelo vse, razen obleke, ki sojo imeli na sebi: še, pospodarska poslopja, nekoliko živme, obieka, orodje, hrana, denar, trgovcem in obrtnikom blago in denar. S^oda se ceni na 1,000 000 K. inesrečil je samo en človek, kate re?a so našli popolno pečenega. Z grozno težavo in naporom so delo vali na pomoč prihiteli. A vkljub ternu zgorelo je vsej od 121 hiš jih ;e ostalo samo še kacih 30. Posebno bo se odlikovali po svoji hladnokrvnosti in pogumu, s katerim so vspod Jjujali druge pri obrambnem dHu, Trško brambno moštvo pod načel-stvom g. Fugine, na drugem koncu vasi požarna hramba iz Nemšfce Loke, katera nam je prihitela na pouioč, enako predgrajska. A moštvo zadnje ie moralo pod vodstvom svojega na čelnika, župana g. Petra Majerle ta, svojo postojanko zapustiti, ker so se vnele okolu in okolu hiše, in ni bilo mogoče v hudi vročini obstajati. — Beda je nepopisna. Ljudje so brez orodja, brez denarja, brez hrane in brez obleke Pomoč je nujno potrebna, drugače nastopijo lakota in bolezni. Upa se, da priskočijo na pomoč država, dežela in zasebniki. Enako zavarovalnice, pri katerih je nekaj posestnikov zavarovanih. — Uradno zborovanje združenih okrajev Brežice, Kozje in Sevnica vršilo se je 18 t m v Vidmu. Predsednik, gospod okrajni šolski nadzornik G. Vodušek pozdravi zbrano uČiteljstvo, imenuje svojim namestnikom g. Knapiča ter predstavi vadnična učitelja gg. Marina in Pfibila. Potem daje nasvete in navodila, kako postopati pri pouku vrnznih predmetih. Nato je predaval larin o risanju, in sicer 1. o namenu in pomenu risanja in 2. o njega -cosnovi. Njegovemu prav živ&h nemu razpravljanju in demonstro-vanju je sledilo vse z največjo pozornostjo in res veseli smo in hva ležni gospodu poročevalcu, ako nam pomore, da se povzdigne ta pastorka šolskega pouka v našo ljubo sestrico. Tovariš Pulko predaval je o refornnan prirodopisnega pouka ter na podlagi učne slike pokazal, da zamore bi oleška metoda suhoparni dosedanji pouk korenito izpremeniti in ople menit;. Ker so se na željo deželnega odbornika štajerskega začeli pri šo ih snovati čebelnjaki, zato je tovariš šiček podal čebeiarjem-zaČetnikorn dobra teoretična in praktična navodila Tov-ar.8 Moric je prečital red za š i^ke sluge in o zbranih pravljicah in pripovedkah za okraj Brežice poro-e .i je tovariš KnapiČ Ko so se še sprejele teze o referatu »Kako naj vzbuja in razvija šola nri otrocih čut 4 mM za lepo in plemen to«, ko s t ae sprejela poročila knjižničnih odborov in i. r čevalcev o šolskih vrtih; izvršile volitve v stalne odbore ter rešilo ne kaj samostojnih prediog-ov, sklene predsedmk zborovanje, izražujoč svoje zadovoljstvo o trajnem napredovanju sol teh okrajev. Resnica pa je, da je iemu neposreden vzrok dober vzgled, lii ga imamo v svojem neumorno dejavnem gospodu nadzorniku — kajti tx-mpla trahunt. — Šolska izvestja. Ns štiri-razredni deški ljudski šoli v Kranjn je minolo leto podučavalo šest nčnih moči. Učencev je bilo koncem šolskega leta 170. Xa štirirazredni dekliški šoli v Kranju je podučevalo šest učnih moči, učenk pa je bilo 140. — Novi most čez Savo v Zagorju bo slovesno otvorjen dne 26. t. m. Pri tej priliki se bo vršila liudska veselica v graščini Brusnik. Natančni spored se naznani pozneje. — Velik škandal. Listi po roČajo, da se je pri tržaškem dežel I nem sodišču začela kazenska pre- j -kava proti nekemu duhovniku J iz tržaške okolice zaradi zločinov 1 proti nravnosti. Čuje se, da je ta mož spravil v nesrečo 12 deklic, med katerimi je bila najstarejša stara 13 let. j — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1 ) Blaž Černe po domače Biažetov, zidarski pomočnik iz Gor. Gameijnov, je o priliki vojaškega nabora v tukajšnjem mestnem domu dne 11. sušca t. 1. hotel s silo zabraniti aretovanje pred škofijo razgrajajočega Jožefa Civko s tem, j da je redarja s pestjo v prsa sunil, j Obsojen je bil na pol leta težke ječe. — 2.) Delavec Anton Malenšek iz I TukaliČa, je dne 30. rožnika t I. zve I t čer v Vodmatu posestniku Florijanu Lavriču grozil, ker ga ni pustil na I kopici pred podom nočiti z besedami: »Proklet, še noooj ti bodem požeral, ves Udmat mora noooj goreti«. Si- 1 dišče ga je hudodelstva nevarnega pretenja krivim spoznalo in ga na 5 mesecev težke ječe obsodilo. — 3) Maks « Vidrib, posestnika sin iz G.'č je dne 21 mal. travna posest DIOO in gostilničarko Jero Zloban pahnil raz ognjišča in jo potem še trikrat ob tla vrgel, tako da se ji je zlomil mazineo desne roke in sicer zaradi tega, ker je branila pri nji poslujoč) šiviljo proti njegovi na dležnostt. Obsojen je bil na 4 me secč težke ječe. — 4) Žtf večkrat zaradi beračenja in vlačuganja kazno vani prosjak Lojze Prežel iz Moravč je dne 15. rožnika t. 1. v Jesenicah posestniku Antonu Lukanou zagrozil iz jeze, ker ga nt pustil v veži na tleh, itžati rekoč: »To bajto ti bodem zažgai, boste vsaj kaj dela imeli; vsaj tako ni - drugega notri, kakor ravbarji«; tudi je Lukancove otroke z najbolj nesramnimi besedami pso-val. Lojze Prežel je vzlic njegovi leseni nogi nevaren Človek, zato ga je sodišče na 1 leto težke ieče ob sodilo. — 5) Jožef Mavc, posestnika sin iz Tomišlia je po drugem voja škem naboru meseca rožnika 1898 odpotoval v Ameriko in se je šele pred dobrim mesecem vrnil domov. Ker je obdolženec brez potnega lista odpotoval in se je tako odtegnil vojaški dolžnosti, je bil na 14 dni strogega zapora in na 10 K denarne globe obsojen. — Ljubljanska društvena godba priredi v sred o dne 22. t. m. koncert v Perlesovi restavraciji v Prešernovih ulicah. Podporni člani so vstopnine prosti, nečlani plačajo 40 vin. vstopnine. Začetek ob 8 uri zvečer. — V Ljubljanici utonil bi bil skoraj včeraj popoludne profesor na c. kr umetno-obrtni šoli g. Geiestin Mi s. Pri kopanju v vojaškem kopališču je hotel preplavati Ljubljanico Med plavanjem ga je prijel v nogah krč in je takoj izgind pod vodo, ki je na mestu kake tri metre globoka. To je videl vojaški plavovodja Josip Sattler, desetnik pri c in kr. pešpolku štev. 27. skočil v vodo in plaval do njega. Z velikim naporom potegnil ga je na površje vode in bd»lo se je to v Londonu. Konj št. 36 ki služi pri 2. polku «life-guards«. je edini angleški konj, ki se je ude iežil cele južnoafriške vojske in se vzlic vsem nevarnostim in ekspedi cijam zdrav in čil vrnil na Antrleško. Zato je ta konj dobil vojaško svetinjo in angleška kraljic * mu jo je lastnoročno obesila okrog vrj»tu. Z% hvalil se konj za to izredno poče-šČenje seveda ni. * Smešna pomota. Neki žu pan v koiiutatu Papa na Ogrskem je naznanil velikemu županu, da je konPisciral ponarejen bankovec za dvajset kron. Veliki župan mu je nato sporočil, naj mu pošlje ome-nieni bankovec v svrho preiskave. Mesto da bi ga v zavitku poslal, napisal je naivni župan poštno na kaznico in ž njo vred oddal bankovec na pošti, ki ga je tudi sprejela. Naslednji dan pa je dobil veliki žu pan mesto pričakovanega ponarejenega bankovca — zlat za dvajset kron. Književnost. — Nove knjige. V Sclnvent-nerjevi založbi je izšel danes prvi se-šitek zbranih spisov Janeza Trdine, ki obsega pod naslovom „Ba-hovi liuzarji" in „Iliri" pisateljeve spomine izza časa njegovega službovanja na Hrvatskem, Cena 3 K, po pošti 3 K 20 h. Zofka Kvedrova je pod skupnim naslovom „1 z naših krajev" izdala v isti založbi zbirko novel. Cena 2 K 50, po pošti 2 K 60. Ob sebi se razume, da priobčimo v teb literarnih novitetah se posebno oceno. - Hrvatske politične brošure. V knjigotržnici L Sohwen* ntrja je dobivati dve hrvatski brošuri: »K*ko je u Hrvatskoj?« in »Ie zemlje bezpravija in demoralizacije«, kaznena prijava dr. Franka Po-točnjaka u iztražnoj uzi kr. sudb. stota u Zagrebu radi počinjenih u postupku proti njemu zločina zloporabe uredovne vlasti. Dogodki v Vatikanu. Na mrtvaškem odru. Ko je papež izdihnil in mu je dr Lapponi zatisnil oči, je veliki penitencijarij kardinal Vanutelli opravil mrtvaške molitve. Ob polu 5. uri je prišel camerlengo kardinal Oreglia in je uradno konstatiral, daje papež mrtev. Potem so papeža oblekli v belo sutano in ga prenesli v sobo. kjer je tudi papež Pij IX ležal na mrtvaškem odru. S »ha je z rudečim dnmastom tapecirana Venci so prepovedani. Kropit smejo hoditi mrtvega samo visoki cerkveni dostojanstveniki, diplomatje in plemenitaši. Leon XIII. Papež je mrtev. B dan je bil ž^ od 2 marca, ali vatikanska go spoda ie to prikrivala. Dne 2 marca hi bil L^on XIII. skoro umrl, a ven dar so ga prisilili 3 marca, da se je moral pustiti nest! v Petrovo cer kev . . . Bilo je to brezvestno, ali v Vatikanu se sploh j*ko nesveto živi Prikrivali so papeževo bolezen, do kler ni postala nevarnost največja. S'cer pa se še danes ne ve zanesljivo, za kako boleznijo je papež umrl. In kake izmišljotine so poši Ijali v svet. Poroćali so o vsakovrstnih ginljivih govorih papeževih, po ročali o modrih izrekih in popisovali, kako je papež še na smrtni po stelji zlagal latinske pesmi. In vse to je bilo od konca do kraja popol noma izmišljeno. Resnica pa je, *da je papež zadnjih 14 dni samo še fi žično živel in da so tudi vsa poročila o papeževi duševni zavednosti izmišljena. Starček je 14 dni umiral; u/asal je počasi, a zavedal se ni nič. Začasni papež. V tistem trenotku, ko je Leon XIII. za vedno zatisnil oči, je prevzel kardinal camerlengo vodstvo katoliške cerkve, ki ostane v njegovih rokah toliko časa, da bo izvoljen novi papež. Kardinal camerlengo je začasni papež. Luigi Oreglia barone di Santo Stefano — tako se imenuje sedanji začasni papež. Rodil se je na gradu svojega očeta v vasi Benegravenna v Pie-montu dne 9. julija leta 1820 in je torej danes 83 let star. Vzgojen je bil v Rimu v akademiji za duhovnike plemskega stanu, v kateri je bil vzgo jen tudi Leon XIII. Za časa papeške države so vse boljše službe dobivali samo duhovniki plemskega stanu, zlasti vse politične, upravne in diplomatične službe. Tudi kardinal Oreglia se ni nikdar bavil z dušnim pastirstvom. Bil je nekaj časa uradnik rimske kurije in potem sodnik pri segnaturi, od koder je pristopil v diplomacijo. Služboval je kot začasni uuncij v Hagu in bil po tem nuncij v Bruselju in v Lizboni, kjer je imel povsod ostre konflikte. Priljubljen ni bil nikjer, ker je jako rezko nastopal. Vv Lizboni je moral ostati do 1. 1873. Čakal je da postane kardinal, kakor je običajno, a čakati je moral dolgo, ker papež Pij IX. ni hotel nobenega novega kardinala imenovati, menda vsled tega, ker je bil izgubil papeško državo. Takrat je v nekem Florentinskem listu izšel silno oster Članek, proti papežu Piju IX. V tem članku je bilo med drugimi razkritji tudi popisano, kako se je paj^ež Pij IX. oblekel kot ženska, ko je za Časa revolucije pobegnil iz Rima v Gaeto in očitalo se je Piju IX., da želi, naj hi kardinalski kolegij izumrl. Pij IX. se je na to udal in meseca decembra 1. 1873. imenoval tudi barona Ore^lio. kardinalom. Oreglia je potem prišel v Rim, kjer se je Piju IX. jako prikupil, ker je bil skrajno fanatičen klerikalec, v vsakem oziru intrasigeuten in bojevit. S kardinalom Peecijem pa se Oreglia ni nikdar razumel i u ko je Pij IX. umrl je Oreglia od prvega treuotka z vso strastjo pobijal kandidaturo kardinala Peceija in se zavzemal za kardinala Bilia iz Alessaudrije. Dvakrat je bila volitev brez vspeha; Šele pri tretji volitvi je bil s 44 proti 16 glasom izvoljen kandiual Pecci. Kardinal Oreglia se ni sprijaznil s kardinalom Peecijem, tudi ko je bil ta že postal papež. Vzlic temu ga je Leon XIII. injenoval ca-merlengom in mu torej podelil najvažnejše mesto med vsemi kardinali leta 1894. pa je Oreglia po smrti kardiuala Monaco Lavaletta postal tudi dekan kardinalskoga kolegija. Oreglia je med vsemi živečimi kardinali edini, ki je bil še po Piju IX. imenovati kardinalom. Rasti je visoke, a leta so ga sključila ; obraz je kakor izklesan, pogled je trd in neprijazen, nos močan. Navadno nosi naočnike ves utis je in-kvizitorski. Taka sta morala biti Tor-ijuema in Arbuez . . . Včeraj popoldne je postal kardinal Oreglia začasni gospodar katoliške cerkve. V Vatikanu ga niso veseli. Od 6. t. m. jc Oreglia delal v Vatikanu priprave za kouklave. Postopal je skrajno brezobzirno. Tudi ko se je papežu zdravje zboljšalo je Oreglia nadaljeval s svojimi pripravami, prav kakor bi se mu mudilo, da postane gospodar. Časih je bilo določeno, da camerlengo s srebrnim kladvieem potrka na Čelo umrlega papeža in ga pokliče z imenom ; če ni odgovora, je papež mrtev. Z ozirom na to je Leon XIII. nekoč rekel : „Ce bi bil pri moji smrti Oreglia camerlengo, bi tako rahlo potrkal na moje Čelo, da bi se gotovo ne zbudil, tudi Če bi le dremal." Oči- viduo sovražnost, s katero je delal Oreglia sedaj priprave za konklave, kaže, da ima ta šala Leona XIII. jako resno podlago. Sploh mora biti začasni papež neznosen človefc. S kardinalom Ramj)ollo se je spri celo vzjiričo na smrt bolnega papeža, in torej ni čuda, da je Rarapolla tako hitel z odstopom od hiabij državnega tajnika i u z izselitvijo iz Vatikana. Boj za tijaro. Še ko je Leon XIII. živel, se je začel veliki boj za papeško krono. V ta boj posegaj'o seveda tudi različne države. „Ne\vyork Herald■LJ ki ima toliko denar a, da se mu odpre vsaka vatikanska klučavnica, je priobčil interesantno poročilo o tem boju. V tem poročilu je rečeno, da je boj za papeško krono prav za prav boj med Francijo in Nemčijo. Nemčija se boji da bi postal papež kak mož, ki bi obnovil politiko Pija IX. in bi ne dopustil, da papeška stranka v Nemčiji bodi z vlado, Francija se pa boji papeža, ki bi opustil politiko Leona XIII., oziroma kardinala Rampolle, in začel boj proti republiki. Vsled tega se poteguje Francija za izvolitev kardinala Rampolle. Francoski poslanik Nisard so poteguje zanj z vsemi silami in isto tako francoski kardinal Matliieu. Taje od jutra do polooči v Vatikanu, sprejema žumaliste, popravlja članke, in-spicira brzojavke in vodi boj proti kardinalu Vanutelliju, ki je kandidat Nemčije in Avstrije, in za katerega se zavzema nemški poslanik baron Roten-bau. Vanutelli pa dobi samo glasove nemških in avstrijskih kardinalov, kajti italijanski kardinali so za boj papeštva proti Italiji, med tem se Vanutelli zavzema za zbližanje Vatikana in Kviri-nala. Kandidatura kardinala Gottija, ki se je še pred nekaj dnevi smatrala kot zagotovljeno, je postala nakrat baje kar brezupna. Kardinali so proti Gottiju, ker ne marajo imeti meniha za papeža in ker bi Gotti kot papež pomenil po menil politično intransigentnost. ,,11 carnevale della canaglia". V prejšnjih Č*sih, ko so bili papeži še posvetni vladarji Rima, je bil čas od papeževe snirti do izvolitve novega papeža vedno jako kri tičen. Gospodarja ni bilo, vsak je delal, k*r je hotel. Kardinali so splet-kanli na vse strani in se med s *boj vojskovali, ker bi vsak rad p? stal p^ipež. R^sničnejra reda v papeževi državi sploh ni bilo nikdar. Ali v dnevih od papeževe smrti do izvolitve novega papeža je vladala v tistih časih prava anarhija. \i predmestij in iz temnih ulic se je pn-vahi proletarijat in začel se je »pred-pust kanahje« »it carnevale delu canag-ha«, dostikrat je proletarijat udri ceio v Vatikan in tam ropal in kradrl, privatne hiše pa so bile vedno v nevarnosti. Časih se je tudi reki >, da so razni kardinali sami najeli cele tolpe takih ljudi, da bi terorizirali nasprotnike in se odkrii, U konkurentov. Ti Časi so minuli. Za red in za javno varnost skrbi secnj italijanska vlada in kardinali bod > v miru zborovali. A tudi tisti slo.i, ki so jih čiaih imenovali »la can* ji.au »o se znatno prememli. Rim pač nima v nobenem oziru več ti* steora značaja, kakor ga je imel v časih, ko so bili papeži njegovi pn-svetni vladarji. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 21. julija. C^sar je žo včeraj, čim je dobil obvestilo o papeževi smrti, brzojavno kondo-liral nunciju Talianiju, danes pa je prišel najvišji dvornik knez Rudolf Liechtenstein še osebno v cesarjevem imenu izreči sožalje. Kondolirali so tudi drugi nadvoj-vede, člani plemstva in vlade. Rim 21. julija. Vsi tu navzočni kardinali so za jutri povabljeni na posvetovanje zastran kon-klavea Rim 21. julija, Kurija dobiva z vseh strani brzojavne izraze so-žalja na smrti papeža Leona XIII. Rim 21. julija. Gledališke predstave so vse odpovedane, isto-tako javni koncerti. Pričakuje sa velik naval tu'cev. Budimpešta 21 julija. Kardinal primas Vaszarv je bolan in ne pojde v Rim k volitvi novega papeža Dunaj 21. julija V tovarni Oekermutler je danes nastal velik požar Škoda je velikanska Sofija 21 julija Vladni krogi se boje, da se po žetvi začne po deželi nevarno gibanje, ki naj vlado prisili, da z orožjem intervenira v korist Macedoncev. Zavarovalne vesti. vzajemni zavod za zavarovanje življenja na Dunaj i V II. Četrtletju 1903 je bilo vloženih 3931 zavarovalnih ponudb z zavarovalno svoto okroglo K 5,671.000"—, izmej katerih je bilo izdarjih V 634 polic za zavarovalno svoto K 4.9500C0—. Od začetfea leta bilo je 7763 zavarovalnih ponudb z glavnico K 11,t>:l pnplrjl i'2%, majeva renta 411 o. it /o 4:0 i 0 411 0/ ti /o * l /I A*i o/ 1 0 srebrna renta . . . 4% avstr. kronska renta . 4c/0 „ zlata „ 4° 0 ogrska kronska „ 4% „ zlata „ 4% posojilo dežele Kranjske d' !*/• posojilo mesta;Spljeta 4i,a°/o n t, Zadra 41,V/o bos.-herc. žel. pos.,1902 4 češka dež. banka k. o. »7. „ „ 2. o. zast. pi8. gal. d. hip. b. pešt. kom. k. o. z 10-0 pr...... zast. pis. Innerst. hr. h h ogrt centr. deželne hranilnice zast. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . „ češke ind. banke 4° 0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4° o „ dolenjskih železnic 3°'o „ juž. žel. kup. Vi Vi 4Vi*/i pos. za zel. p. o. Srečke. Srečke od leta 1854 . . . „ „ iseov. • ■ » n 1864 . . tizske ...... zemlj. kred. I. emisije »» »♦ **• M ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100 — „ turske . ... Basilika srečke . . Kreditne , ... biomoške * ... Krakovske „ . . . Ljubljanske u ... Avstr. rud. križa » ... Ogr. „ ,. b • • . Rndolfove B ... Salcburske a Dunajske kom. „ Delnice. Južne železnico • . . Državne železnice .... AvsUc ogrske ban Sne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske » „ Živnostecske „ . . Premogokop v Mostu vBrux) Alpinske montan .... Praske želez. ind. dr. . . Rima-Muranyi..... 460*50 Denar 10040 ICO 30 100'65 12115 99401 1-0 55 99 75 100— i 100 — 101 10 99 0 99 60 101 — 106 45 101- j 100 50 100 - j 100*—1 loo-— 98 60. 90*0! 306 40, 100 60 160 — 184 — 246 — 156 — 280 — 271 —I 258-— 87 25i 121—1 18 90! 430-— 83—! 80 -72-—I 54-50 2650 67 -78-450 — 83-672-— 1585 — 665 — •731 -251*— 653— 37 l'— 100-60 100 50 100 85 12L 35 99 60 120 75 102 10 100 10 K t) 05 10175 107 45 102 — 101* — 100- 80 101- — 101 — 9975 30840 10130 166 — 187 — 250 — 158 — 285 — 275 — 262 — 8925 122 — 19 90 436 — 87 — 84 — 7550 55 50 27*. 0 69 50 82 — 456 — 84 — 673 — 1595 — 666 — 732 — 252 — 664 — 372*_ 1630—1 1640 -462 50 379 — 354 — 153 — 375*— 350*— 160'— Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne dražbe . Valutec C. Kr. cekin f ..... j! II33 11-38 20 franki . ,..... 19*05 19 08 SO marke....... 2348 83*55 Sovereigns...... : 23*92; 24 — Marše....... 117 35; 117 55 Lacki bankovci..... j 95 25 95 45 Rnblii........ i 252 75 253 75 Žitne cene v Budimpešti. dne 21. julija 1903 i š.cica za oktober. za 50 kg K 718 rt n maj 1904 . „ 50 „ * 7 43 »ž oktober « »J „ . 618 Soru2» jnlij . . . » BO » . 6 36 »» avgust . . „ 50 „ n 6*32 1* »» maj 1904 . ., 50 11 „ 5 03 f v?« oktober , 50 „ . 530 Gt?Vfk4f *. 10 vinarjev ceneje. Rogaški „Styria vrelec" zdravilna voda proti želodčnim oteklinam in krču Zdravniško Bright-ovim vnetjem obistt priporočeno kataru v gottancu in jabolku kataru v želodcu in črevesu diatezi vodne kisline Izvrstni sladkorni griži zdravilni vspehi, 2aprt]u bolečinam na jetrih. Umrli so v ^jubijam: Dne 18 julija: Fran Fert, nadarbinar, 88 let, Japljeve ulice st 2, ostarelost. — Lucija Zorman, gostija. 67 let, Poljanska cesta št. 38, Carcinoma ventriculi. — Leopold Koprive, črevljar, 40 let. Hradeckega vas št. 12, jetika. Dne 18. julija: Ivan Zdražba, umirov župnik, 55 let, Usnjarske ulice 1, Morbus Brigthii. Dne 19. julija: Ana Beber, knjigovod-jeva hči, 1 in pol meseca, Stari trg 26, Ecclampsie. V deželni bolnici: Dne 16. julija: Primož Janežič, dninar, 69 let, Apoplexia cerebri. Angeljnovo milo jVtar zel jsko (belo) milo. z znamko (872—31) sta najbolj koristni štedilni mili za hišno rabo! -- ■ .._ Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemann Ljubljana. Meteorologično poročilo. Višina n&d morjem 80t<'9. Nrednj* sramni tlak 7S6-0 mxn. D 1—3 1 Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Tempera-^ tura v °C. Vetrovi Nebo 20 9. zv. 734 3 21 5 sr. jvzhod pol. oblač. 21 7. z). 734 0 17 4 sr svzhod oblačno n 2. pop. 7354 150 si. zabod dež Srednja včerajšnja temperatura 22 7°, aormale: 19 9". Mokrina v 24 urah: 2 5 mm Coxin novo siedstvo za razvijanje fotograf&Dih plošč, filmov i. t. d. brez temnice pri dnevni ali umetni svetlobi (postavno zavarovano), se dobiva v vseh zadevnih trgo viuah (1776—3 C0\ill n' wfeak barvaiii raz C0X1I1 potrebuje nikakih novih aparatov iti se vedno lahko rabi. Le za prekupee. Družba za izvoz Coxina Dunaj, VII 2, Breitegasse 9. Pariška svetovna razstava 1900. £4C DENTIFElCE DUDOCTEUR PJEBR£ PARIŠ ^ Svetovnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. (231—51) Gi \vh trpska akademija. Ustanovljena 1863. Javni zavod v vrsti šttrirazrednih višjih srednjih šol. Absolventi imajo popoino pravico do enoletnega prostovoljst a, kakor tudi do gotovih služb, oziroma uradov. (1893 1 Sprejmejo se absolventi nižjih srednjih šol, kakor tudi meščanskih šol ti le pod gotovimi predpogoji . Sprejetje iz drugih jednakih šolskih kategorij je odvisno od visokega ministrstva Isto velja tudi o prestopu iz kake višje srednje šole v drugi razred trgovske akademije. tMinisterijalne prošnje je vlagati pri ravnateljstvu ) Začetek šole dne 18. septembra. Pripravnica je posebej za manj kva-lifikovare prosilce in pa za take, ki niso, dovolj zmožni nemškega jezika. Z zavodom je združen enoletni abi-turijentski kurz začetek 5. oktobra za absolvente višjih srednjih šol in tem jednakim učnim zavodom, ki se hočejo posvetiti trgovskim ali industrijalnim podjetjem ali kot visokošolci (juristi) povečati času primerno svoje znanosti Poučevalo se bo tudi v prostih, na nikako predizobrazbo navezanih enoletnih in potuletnih kurzih za gospode in posebej za dame 'Začetek 18 septembra in 15 februvarja). Prospekte razpošilja in daje pojasnila tudi glede preskrbe učencev ravnateljska pisarna v Gradcu, Kaiserfeld-gasae 25. Ravnatelj: J. Bfrfffr. Učenca sprejme trgovina s špecerijskim blagom v Kranju. Ponudbe sprejema upravnintvo »Slov. Naroda«. «1871—3) oo (M m co Muhe so zopet sitne! Edina, vsaki zahtevi zadostna priprava za uničenje teh škodljivcev je amerikanski „Tanglefoot". En sam list jih vjame in obdrži do 2000. Dobi se v vseh trgovinah po IO vinarjev list. . Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzenefeste, Inomost. Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussoe Solnograd, čez Klein-Reifling v Sr.eyr. v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 5,* uri zj osebni vlak v Trbiž od 1. juliji do 15 septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec. Franzensieste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reiliing v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L;psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne OBobni vlak v Trbiž, Pontabei. Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31 maja. — Ob B. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-genc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejeviee, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razrj, Lipsko, na Dunaj Tez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči uacboi vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Inomost, Monakovo. Direktni vozovi I. in li. razreda.) — Proga v Novo m«bto in v Kočevje Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomeato, St.raža, Toplico, Kočevje, ob 1. un & m p' poludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Liubliano jnž. kol. Prcga iz TrDiža. Ob 3. uri 2o m zjatraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost (direktni vozovi 1 in U. razreda;, Franzensieste, Solnograd*? Liac, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. un 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago {direktni vozovi I in II. razr.j, Karlovt vare, Heb, Manjine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz. Genevo, Curih. Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabei. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Duuaja, Ljubna, Seizthala, Beljaka, Celovca, Mo*;akovega. inomosta, Fraaiienslesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osoom vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Selzthal iz Inomosta, čez Kieiu Reithng iz Steyr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage. Lipskega — Ob H. un 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bied samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1 julija do 15. septembra ob nedeijah in praznikih. — Proga iz Novega m«ta in Scćevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoiudne, ob 7 un 10 m in ob 10- uri 45 m ponoči aamu ob nedeljah m praznikih, — Prihod v LJubljano drž. kol. i~ Kammkt. Mešani vlaki : Ob b". uri 49 m zuitraj, ob 11 uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. un 55 m zvečer samo ub nedelja ti m pra&nikib (1719 Zdravilišče za nervozne, bolne vsled alkohola in okrepčanja potrebne. — — m * zdravljenje od 5 / # ^— lega. Pojasnila daje zastonj ii Penzijska cena uključno s stroški za rljenje od 5 gld. višje. Mična, mirna lega. Pojasnila daje zastonj in franko ravnateljstvo. Mlad, izvežban trgovski pomoćnik dober nakladalne (Packer), ki se n« straši pred nohenim delom, je zelo zanesljiv in more jamčiti za izročeno mu bla^ se sprejme takoj pri neki tržaški razpošiljalnici. Ponudbe pi d ,,Vertrauensvviir-dig 20" Jroti inseratu i 'zk^anic* poste rt-stante-glavna p< šta Trst \ 1895 — 1) Vesci zidani z dnevno plačo 3 — 4 krone se sprejmejo pri arhitektih Honigsberg & Deutseh c. in kr. dvornih stavbenikih u Zagrebu. (I894-1) Ker se je dosedanji najemnik preselil v hs^ro hišo, se takoj od- j dajo v najem (1858—2) j prostori pripravni za prodajalno in gostilno i stanovanjem. Hiša stoji srtdi vasi tam je obstala 12 let dobro obiskana trgovina »n je v hiši nastanjen tudi c. kr. noštni urad. Vrč pove Neža Pauser, hišna posestnica v Dclenjivasi pri Ribnici. Radi izpraznjenja skladišč se proda iz proste roke v hiši §1. 3 v Špitaiskih ulicah nekaj polic in železnih delov za solnčne strehe Vpraša naj se v trgovini F- M. Regorschek. (1849—3) Mesarskega vajenca me 11892-1 Iirjara Bule, mesar na Mirni, Dolenjsko. P sanja in računanja nekoliko vešč', ali pa taki, ki so v tej stroki že nekoliko izvežbam, imajo predor plemenjaka, in sicer Pincgai skega ali Simmentalskega plemena želi kupiti (is< občina Zagorje ob Savi. Kupi se 5tetr papir (Ahfall-Papier) od trerovcev in knji_r vezov v vnaki množini Ponudbe t)& Franc Kulovic-a tovarna papirja v Jurkloštru (Gai-rach) pri Celju. (J795 Nove suhe gobe in vse deželne pridelke knpnfe (1807—5 Anton Kolenc v Celju. Priporoča tudi slav. občinstvu sv bogato zalogo vsakovrstnega špecerijskega blaga na debelo in drobno. J¥a splošno zahtevanje! Zadnji teden! V Latermanovem drevoredu! Saetovnoznani francoski cirkus s poniji, psi in opicami. Zaradi udobnosti vsak dan 3 predstave in sicer prva ob pol O., druga ob 6. in tretja ob pol 8. uri. Nov program. Samo izvanredne n originalne predstava!! IVTact 8 OO ać^mraElS Polovične cene ! K obilnemu obiska vabi najvljudneje ;1889—2) ravnateljstvo. t* .i? C C N C v i. O N t3 -4c* 00 *— -v* tj o-v -v* ** J 45 ti 3 Si t? * 8i 99 LJUBLJANSKA v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. KREDITNA BANKA" Akcijski kapital K 1,000.000- I4ii|»iij«» In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava in ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje. izžrebane vrednostne papirje in Zja.-vst-r-wa.3e srečke -proti vnovCoje zapale kupone. lc-vajr*zxi.i Izgra/lol- Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. EMkonipt In InkHMO ui«nle. TfcJQ ft^T B«»rmiiM n»ro«iln -wjj Podružnica v SPLJETU. Denarne 11 o je«* m|irejeiim '^•fD v tekoCom računu ali na v..ožne knjižice proti ugodnim obrestim. Vložen denar obrestuje od dne vloge do dne vadiga. (2975-96) Promet s čeki in nakaznicami. Izdajatelj ia odgovorni mrednik: Dr. Ivan Taviir. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne*-.