50. številka.                          Ljubljana, v četrtek 1. marca.                    XXI. let«, 1888.
Izhaja vsak dan itrier, izimSi nedelje  in praznike, ter volja po   \> o £ t i  ^rojenian za   avntro-ogevske   dežele   za   vse leto 15 gld.,   za pol leta 8  gld.,   '/.a četrt. lotu 4 fjlrt , za jeden  mesec   1   gld. 40 kr.  — Za Lj ubijano   brez pošiijanja na <lom za vse lcto  IH gld.,   za Cetrt leta ;{ gld. 30 kr.p-> z;. jeden  mosec  1  ^1«1.  10 ki\    Za poSiljanje na tlom računa se
po   10 kr. za mcsec, po 30 kr. za četrt, leta.  — Z;i  t. u j c   dežele toliko več,   kakor  jioStnina znaSu
Za oznauila plačuje se od  četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo joelenkrat tiska, po 5 kr., čo so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska.
Dopisi naj  se izvole frnnkiiati. — Bokopisi se  ne vraflajo.  — Uredništvo in upravniStvo je  v Rudolfa Kit-bišn hi£i, ..GlecluliSka stolba".
Up ravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročuine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari.
V   zinislu   §.   17. društvenih   pravil   skli-cuje se
OBČNI ZBOR
delniškega društva
„I&BOBII TISKARU"
na dan 22. marca 1883
ob 6. uri zvećer
v prostorih. „Narodne Tiskarne".
Dnevni reci:
1.    Porobilo predsednikovo.
2.     Bilanca   „Narodne   Tiskarne*   za  1.   1887.
3.    Nasvet upiavnoga odbora o izplačanji dividende.
4.    Dopolnilna   volitev   dveh   upravnih   odbor-nikov.
5.    Posamezni nasveti.
OPOMBA. §. 16. Kdor v ob&nem zboru hoče ghisevati, mora svojo delnico vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno blngtijnico uložiti.
Upravni  odbor  „Narodne  Tiskam«". iz državnoga zbora.
Na Duuaji, 28. februvarja.
Zadnja  seja bila   je tuko   nezanimiva,   da  je Vaš dopisnik   iz državnoga   zbora   niti   popisal   ni. Vender da se mi ne očita nenatančimst,   omenjani, post feštum sicer,   odgovor   ministerskega   prvo sednika    na   Plenerjovo    interpelacijo    o   češkem zdravstvenem zakonu.    Grof Ta-affe, zavra-čajoe pritožbe nemških Pemcev o dozdevnih krivicah katere se po tein zakonu gode nemškim zdrav nikom in nemškeinu življu,   razveselit  je desnico z vesrjo, da je dolienegu zakona   nacrt   že   pridobil Najvišje potrjenje.   Plener uasvetoval je debato o tem odgovoru, toda većina temu   predlogu ni   marala pri trditi. Dnevni red sam po sebi bil je brez vsakega interesa: poručila legitimacijskega   odseka   o neka terih volitvah   in prva   branju.    Oglasil  se   je tuđi tekom debate slovenski   poslanec Mih. VoSnjak, pozivljajoč vlado,   da   odpravi na Spodnjem Štajer-skem neko   nedostatnost,    kojo   je      legitimaeijski odsek bil grajal   pri  dalmatinskih  volitvah.    Kakor v Dalmaciji,   tako   se je namree tuđi na Spodnjem Štajerskem ugnjezdila ruzvada, da se ne dovoli pre piB volilnih imenikov.   Vsled   te   nezakonite  prakse obtežuje se volilno gibanje narodue utranke. Po vsej pravici zahteval   je torej naš   zastopnik,   da   se  ta nedostatak odpravi   ne le  v Dalmaciji, temveč tuđi pri spodnještajerskih volitvah.
Gotovo ste že poročali svojim čitateljem o za-vratnem napadu na poslanea Pernerstorferj a. Ve8 Dunaj ga je bil polu te dni, povsod so se raz pravljali nagibi njegovi, povsotl so se ugibali drzni činitelji, povsod izražalo se je zadošeenje, da je po-slanec Duuajskega Novega Mesta z demokratično svojo pestjo tako energično v ko/ji rog bil ugual napadalca. Danes se je Pernerstor fer že ude-ležil javne seje. Na čelu se mu Se pozna rudeča liaa, tuđi po životu ima nekoliko posledic cuduega „razgovora" z nepoznanima obiskovalceina, Bicer je pa mož prav zidane volje ter je dopisniku Vašemu prav drastično opisoval natančnosti tega napada. Misli, da sta se ga bila lotila preoblečena vojaka, in po vsem soditi, sumnja njegova ni neopravičtMia. Poalanci vseh strank izražali so mu sočutje, njegov
klub. S tei n\ven de i j ev a frakcija hotela je politično ukoristiti se z neljubo to afero. Stein\ven-dt'r interpi'luje torej predsednika, s čim misli zabraniti ttike drzovitosti ter varovati govorničko svo-bodo proti uličnim atentatom. Odgovor Smolke bil je po vsem korekten. „Moja oblast", — dejal j<" predsednik — „ne sc^a preko mej parlamentarnoga posiopja, torej ne uioivm ničesar ukreniti v takih slučajih." Pristavil pa je, in glasno je njegovu beaede odobravala vsa zbornica, da predsed-ništvo in ž njim vred gotovo vea državni zbor globoko obžalujo miluvanja vredni dojrodek ter od-loćno izraza svojo skrajno nevoljo nad nesramnima storiteljnma.
Potein se je zbornica bavila z nacrtom zakona, s kojim se odpravi legalizovanje uknjiženih privatnih listin, ako vmlfiost uknjižene terjtitve ne prekorači, 100 goldinarjev.    V tem slučaj i   naj   se  nadomesti notarsko legalizovanje 8 podpiai dveh sposobnih priii moškega spola.    O tem vprašanji   unela   se  je ob širna geueialna ilebuta, katera je izpolnila ćelo sejo. Gov(»iili   bi)   poslauci Tiirk, lio se r, Garnhaft, Bieuerth, ininister Pražak   in   potein   kot generalna govornika  Rogi in K rona wet ter.    Proti predlogu legalizaeijsUega od&okii, oziroma proti na-svetovanemu zakonu se nihie ni izjavil.   Pač  pa a-» vsi govorniki,    izvzemSi   [)rav"so(lr,ega   ministra,   še dalie segali, zahtevajoć,   n«j   se legalizovanje sploh popolnem od-trani,   ali   obdrži   vsaj   !e za terjatve visje od 5 00  gold,   Poročevalec  dr. Fuchs sam /.'  svojo osr)bo  tudi  ni  prijatelj dragega legalizacij-skega silji'.nja;   toda   poudarjati   je   moral,  da   go-sporska zbornica, po sedanjih skušnjah soditi, gotovo ne bode priteguila radikainejšim   predlo^om ter  da po ministrovi  izjavi su tudi vlada jim  pridružiti ne mara. Zavadi tegu priporočal ju predlog legalizacij-skega odsekii, kat.eri s-e je potem .jednoglasno vsprejel kot podstava nadrobni debati. Tekom specijalno raz-prave, katera se vrši stoprav v prihodnji seji, priđe na glasovanje Ttirkov predlog, glaseS se,  naj  legalizacija odpade pri tei'jatvah pod 50O gld.  Predlog je utemeljen v marsikateretn oziru, toda   upor   go sposke zbornice ter vladno protivje sta   porok,   da praktične veljave gotovo ne zadobi. Da se torej vsaj one olajšave privole zlasti   kmetskemu stanu,    koj*1 nasvetuje odsekov pretilog, da se pridobe brez u-niuile,   v to svrho   in iz teh   nagibov   utegne  se zavreti Tiirkov nasvet ter nespremenjen vsprejeti nacrt zukona, predloženega po legalizacijskem odsek u.
Novi davek na žganje in Slovenci.
—j—. Parlamentarno zanimanje osredotočilo se je dandanes v jednem vjnažauji, vse državno-zborske stranke živahno pretresajo vladno predlogo o žganjarskem davku in njegovi ureditvi. Dotični odsek uavil se je že v dveh dolgib sejah z generalno raz pravo o tem znameuitem predmetu. Rado-vednost bila je privabila vselej toliko poslušalcev v odsekove prostore, — odsek je namreć javen, t. j. v zmislu opraviInega reda seveda le za poslauce, — da smelo trdim, već je občinstva bilo prisotnega nego običajno pri javnih sejah. Vsakdo čuti, da je usoila te predloge ozko spojtMia ne le s linančnim temveč tudi s političnim vpražanjem ter z obstan-kom sedanje večine. Nihče Vam v sedaniih razmerah ne more zagotavljati, bodu li vlada prodrla s svojim nacrtom ali bode zinagala opozicija, katera v tein slučaji zustupajo poslauci galiSki in bukovinski!
0 podrobnostih žganjar^ke predloge ne bodem govoril. Potrošuina o ž-anih opojnih tekoćinah je visoki C nuančne politiki', davek na ta obrtni izdelek
je vsled ozke zveze   žganjarske   industrijo   s polje-delstvom, vsled različnosti  surovin, iz   kojih se pri-deluje špirit tei1 vsled vpraSanja odvaliavanja prete-žavna uganjka za bistroiunnost   miančneKa tehnika. l»a razjasnim sloven-kemu   občinstvu   ves kompleks zamotanih preblemov,   ni   kitore   se yt   ozirati   pri tem davku, trebalo bi obširnejše   razprav.',   nego je danes na razjiola^anje  piscu t*'ga skromnoga članka. V informacijo le toliko, da pristaši raznih  državno-zborskih frakcij z razlićnim občutkom gledajo vladno predlogo o ouiainljujočem   alkoholu.   To je gotovo, predloga   rodila    se   je   na   Mad jar skem,   in znani Leipziger,  poslovodja v veliki Peštanaki  žganjarui Giiinwaklovi,  bil je   za babieo   pri   njenein porodu. Naravno torej, da predloga v prvi   vrsti   varuje interes ogtu-skih producent«)v.  L'oleg   tega   pa se  Pe-štanska vlada tudi iz  drugih jako   tehtnih  razlogov silno zanima za   ta   davČni   projekt,   kajti prekolit-vanska državna polovica je vsled avitičnega slabega gospodarstva v  grozovitih   denaniih   stiskali,  kredit njen Mino pešu, in jedino   sredstvo,   s k'\jim nani'»-rava ogi'rs'd  tmančni   niinister   Koloman   Ti«za zopet  galvanizovati otrpnele ogerske   hnance, jedina nada reSitve je •— izdatno   obdačenje žganih pijač! V   Dunajskom državnem zboru jt; mej  poslanci mnenje jako različno. Lev.ca ni baš protivna predlože uenm zakonu, to'la š<* bolj jd zanima politična   siran peiečega pitanja, vslod tega je „na pivži", skrbno opa-zujoč spremiujajoče ne tokove na liesuein krilu. Urhom zakon u^aja, jjjlede svojih žganjarn mislijo shajati ž njim, vrh tega pa jih poče sladorni davek, kiiteri se bode v sankcijo   pn-dložil   stoprav   tudaj,   kedar   je gotov žganjur8lci davek   ter   le   ž njim   vr. d.    Kar Galicija zastopnika  pošilju v državni zbor in sosedna ji  Bukovina, vse to se pa z vsemi   Stirimi  brani te postave.    Z jedne strani   toži.jo, d:i   se bode žganje jako podrazilo vsleil  izd itno vzvisenega   davka,   ter da mora vsled  tega   konsument   trpeti   z druge pa ne marajo odpovt'dnti   se dejiinskim   predpravicam, koje je njihovem *ganj»irnam   tmklnnil  državni   zakon i/, 1. 1878. v toli kit ob'lui mori. NVvartmst je velika, da se ob toni   vprasanji   ne   razhij *.   desnica! Kaj  pa poreko slovenski poslanci ?   Njili stališe je označeno in narelcovano   po jasnih terjatvah   našega narodne^a   gospodarstvu.    Slovenskomu   narodu   ne treba jadikovati vsled previsokoga davka, naloženega žganim opojnim pijačani.    Baš uasprotno,  pri polje-dtdski enketi  1.  1884 i u pri  mnogih   pri li kali  v de-želnem zboru kranjiikem   naglašala   se je  potieba s priincrnim obdačenjem   kolikor le   moć omejiti dvoj-1,1 ivi užitek   škodljive   žganjeviue!    In   potein   čim manj se smrdljive „Suijavke" toči in zuvžije po slovenskih pokrajinah, tem več bode priliko šttijerskeinu iu dolenjskeinu, vipavskenni   in   primorskemu   vino-{.•radniku,  za   poSteno   ceno   prodati   svojo   Uapljicj ter na ta način opomagati hirajoiemu gospodarstvu. Prevažni ozui na zdravstvo našega prebivalstva ter za blagor našega naroda,   nič   manj   pa pomenljivo ekonomično vpra&mje   siliti   morajo   slovenske   pu-slauce, da o žganjarsketn davku sodijo dingače nego tovariši iz Galicije in zaštopniki bukovinski.
Ti nazori ^apotili so zastopnika »Slovencev v žganjarskem odseku, poslanca Šukjeja, da je ude-ležeč se generalna razprave v odseku govoril blizu tako le:
„liei'.edo seiu si izprosil, da označim stališe, katero se dosilimal že ni bilo poudarjalo v debati. Tudi v malobe.^cdncin na^ibuein poročilu vladuo piedlou;e sem ga /Jistonj iskal. In ker je moj neposredni predgovornik plein. A b r a li i ni o \v i c z upe-ljal v   razpravo  zlasti   kot   zastopnik konsumentov
zanimalo bode morda častiti odsek, da izve iz mojih     < iiat, kako v mojej ožji domovini sodijo ob obdačenji fcganja ter o nacrtu novega žganjarskega zakona.
Po vsem naravno je, da se nikakor ne mnremo postaviti na atališše gg. snli^kih poslancev. Na Kranjskom in povsod tam, kjer Slovenci prehivajo, zdanje ni proizvod velike (lomače obrtni je, katero treba skrbim podpirati in gojiti, — izilelovanje domare rakije pii nas je jako ne?natno— teniveč raz-sodni in pokliča 11 i kmgi \idij<» v tej opojni tekovini škodljivcn. kateri ra/.ieda kurenino narodnomu blagostanju. Na Kranjskem cnijo količino v podobi žganja zaužitega Špirita približno na 20.000 hl, apije se torej v tej deželici na leto morda kakih 50.000 hl žganja. Ali le polovica prav za prav kranjskega ozemlja piide v poStev pri tem konsumu. V okrajih, v katerih se vino prideluje, žganjepitja ni, trditi bi se ilal.i, da kousum se razd-'li na Kranjskom na pro bivalstvo broječo kakih 250.O0O dus, torej spada na pojedinca kolosalna kvantiteta 20 / na hto! Ponle-clice toga bre/.m»irn''%M pijnnčevanj-i pogubne so v vsakem oziru. L ' jedno stran hočem dtnvs nagla.-Sati. Narod pri nas odlikoval se je nekdaj po svoji korenjaški postavi, /.lasti v gordijskih okrajih prebiva! Vam ;e niočen, vis-ik rod. To je minulo., od-kur je ou;eraki špirit preplul naše pokrajine. Žalostite naOedke ćutimo posebno pri vojažkih naborib, Y okraj b, kjer je pred 10 • 20 let prvi naborni razred pokril odin.'rjeni kontingent, tam »edaj segajo že po čotrtem razn-du in !e z veliko silo dopolnijo postav-o število!
V oćigled  takeniu  položaju mi  tuđi rediti to vaviši iz Galicije wv nmrcjo zamoriti, ako naravnosi. izrečeni,   ila   noiniun  toliko   pomi.s'ekov,   kakov  moj predgovornik, glede kousumenta in njegovega  obre-menenja.    Prizn vam, da bode   tuđi   moja ožju domovinu mlatim  \eč morala trošiti, in državi  žrtvovati   po   novein   zvišaneai   davku   na   žganu   pijace, vender bi se ce!o a pred ož no   lUvčno   m<»vi>   sp»i-jaznil, da se ppolnijo nekattjri uveti.    Prvi pogoj je ta, da se a zakonom, s kojim   se   danes bavi,   čuti ods(jk,   nikakor   ne   prejudicira   ^uniostoini   deželni nakladi, kat*ro p<>hiva de/ela Ktanjs'na od z-užit.ih žgnnih   tekočin.     Do   te   naklade   imamo   zakonito pravico,   izraženo v  posebnom   ze   notvienem   iležel-nem zakonu. Te pravice nam vluda kratiti m» m -te, toda tuđi  u'lede davćne meie,   kutera   sedi-j  pri  tej nakladi znuAa   18 gld. o«i hl.  ubKolutnega   alkoholu, nns   jiiikiiijšati   ne   srne,   kajti    iKiinudno   nnain'no lazmerje  prisililo jo siromašno  našo   deželo,   na ta način poi.skiiti si   olajšanje   .svojih   bremen,   kai«*rih (tirektni davkoplaeevalec veo znmgati ne more,    Šo judenkrat   torej,   glasova!   bodem   f/.i\ novi ta davi-k le s tom uvttom, da se ne oniaje   princip naše  de-želne   n»kiad*\   niti   zinaujša   njena   davćua   niera. Potem  li  pritniil colu nasvetovani dtvčni   meri  35, ozirotra 45 gld.,   in   sicer   /.lasti  zaradi   t>-ga,   ker sein  uverjen,  da se bode zmanjšalo brezmeruo /ga-njepivst\o   le s tein,   da   se   pijaca vsled   visocega divka izredno podiaži.    To   je-   etičen   nauu'ii   tega davka, v tem   prepričanji   me   neso   omajali    argumenti,   kujih   sem   \čeraj in danes čut   iz  ust ćest. poblaucev 11 i c U t e r j a in U u s e n s t o c k a.    Prvi ju trdil, da se Uunstim fpioli no bod«' zuuinjšal. Praktične  sku.'-ujo, Uo;e bino imeli pri svoji   deželni   ua-klatli, dokazale so nam  vender,  da se vsako  /.viš.i nje dav. u kmalu pozna pri konsumu,  l)r. lio se n-stock ni segal tako dulec, trdil jo le, da se  bre/,-merni konsum du\ka ne bode ustrasil,   tla sv, vsled tega ne bude zmai)|»al   UdgoMirjati  mu moram,  «ia bode zvišan'   > avek uplival tuđi  na te baze Uoufiuni, kfijti   zviš-na    c.ona    '.mpr.ivi    vender   neko   gotovo ni- jo,   katt-re   tuđi   vazkošen   pivec ne bod«?   mogcl tako li.'hUo ineiiorać ti in sicer zaradi gospodarstvenih r;izlogov   iK-,
l'roideni U zakonu samciuu Bistvo predložc-nega davćuega znkona je, tla se obdaći konsum. Držav.i bodt* tor.j davtrni objekt zagrabila stoprav v tem irenoiji, ko se izroći prostemu proniott!. Glasno to lmčeio vidi se mi je«ii;,o pravo, jedino umestuo. Go.^podje iz Galicije potezajo se dandanas še ?a pavčaino s.'Slcmo. Včera.i m daia^ so jo za-govarjali jako energično. Ne umrem j.m jiritrditi. Že prvi »■ -vormk v tej debati «!r. ltutu\vski slu-vil je diivčno aistemo, kateru i mu kot. podstavo zdrozgalićni prostor (Mai&chraum), tuš, pud to si-stemo razvijala se je žga-ijarska obituost. V pod poro svoje trditve navedel je imena odiičnili nein-gkih izumiteljev, od V is io r i us-a počenši dc Miirkerja. Deloma pritr.il inu bodeni i jaz. Tuđi iiuni, dasi nesein strokovnjak, znau je izrek, da jt
đavek, naložen zdrozgaličnemu protoni „zibelka pruskih žganjaren". Toda opozarjati ga moram, da avstrijska davčna sistem i se ne naslanja na zdni-zgalitni prostor, temveč tla imamo pri naa pavša-Hrani    davek     (Mai.scbraumpausehalimngssteuer).
0  tej obliki  pntrnsninskega davka se pa vsled   po trate   pri   suro vini,   pri   sladu   in   kvasu,   ki je  ne-izugibna    po.sledica    prenagljene     produkcije,    dalje vsled nejednake davćne razdelitve   ne da tnliti,   da ujjaja obrtnim  interesom.    Istottko moram  uuovar-jjiti   drugcinu   gališkemu   zastupniku   dr.   Rosen-s točku.    Priznaval je sicer,   da je produktni   davek   teoretično   bolj   utemeljen,   nego   vsaka   druga davčna oblika, ali  pristavi!  je,  da se obrtnije prak-tii'tio mnogokrat  bolj  razvijajo  pod   drugo   sistemo, katara nema onih  teoretićtiih   prednostij.    Istinitost trdilii   šega   pi   vender  le   d>   neke   gotove   meje. N«[)opolna davčna oblika  semtertja   j)odpira   obrtni razvoj, a le v   tem   slu«'aji,   če   je   dotična   obrtna stroka stoprav v svojih pot-.etkdi, če je že potrebna take umetue podpore.    Ivakor   hitro   sa je pa oj a* čila, potem bergelj ne potrebuje več.  potem se sine in se  mora   obdačiti z racijonalni m   davkom. Tuđi gališki zastopntki ne inorejo oporekati,   da je njih žganjarska obrt že prebila dobo inladostne ne-razvitnsli. Nikoli  nosem b;l   v Galiciji,  nikoli ii"S«!!n obiskiil   nobeno onih G00 galskih žganjaren,   toda, kur pem cital  in kar sem sližal tuđi  tekom   to   ge-iH'raluo razprave, zlasti v<e, kar  se jt^ tu   govorilo o izrptino ugodnom reudementu. o velikem rnzloćku ine) (lojanjskim in proručiiiijonim   izdelkom,   vse-   to ini  usiliuje   preprićanie,   da   j^   g.iliška   žganjarska *ibvt /o toliko ojač na, d.i je produktni davek,   na-
07. n  na koiHUtn, gotovo uničil ne bode!
Govorilo s«^ |e o štt-vilki kontingenta, spada-joče<ja pod niž|i davčui mstivek 35 gld., ter de-jalo se jo, da je količina za ua3o državno polovico odnierjcnega konting'nta preuizko iznruinjena. A jaz bi pritniil, tla jm (J!)7.000 hl. zi našo polovico )ir<iinalo, uasproti ogersli'inu kontingentu 872.000 bi. Tnda jaz segam dalje tor ae sploh ne morem spri-j-izniti z raćun^kim klju.'-i-m, kojega se jo vlada bila držala pri te u računu. V podstavo svojemu računu vzehv jo produkcijo. To s,- mi vidi neumestno. D.\-vrk zadova konsum, ta pa ni zavisen od pvodu-cinine kolicin»». Po mojem mneoji bi mnogo bolj ugajalo, tuđi v tem o/iru posnemati neinški vzglod tor kontingent igraćuniti z oziroin na število prebi-valstva. Na ta način bi «u kontingent, gotovo pra-vičnejše bil ra/di'1'l moj ob m:i državnima polovici1, ma.
Kar se tiče tako zvanih pnlji.'delskih žganjaren, moram  pa podpi-'ali žalitev« gg. guliskih tovarile7. Da velika   zganj irska   tovarna   c^n^jo   izdeluje svoj Špirit nc^o poliedelska, .jasno j* tuđi neatrokovnjaku ; isto tako, da je z osodopoljedelskih žganjaron ozko zvezanu osoda poljedebtva v mnogih  pokrajinab. Jul. \Volf,   ■- aktn'o se  ini  vidi, da je g. ltuto*wski b'š   t«-ga   pisat'Mja   imel v mislili, govoiec o te ore-tikih,  nwelche   a\u   dem   Ruptilienfonde  <les Gross kapituls hersiamineu", Wolf toivj, vsaj v tem oziru iipsutnljiv porok, računu  prednost velike žganjarske tovarite vsaj na 18%    splošnih troskov, drugi  .stro-kovnjaki trde,   tla je razložek še većji.    Ali vladna predloga   ni   zailostuo v poštev    vzela   ta   razlocek § 7   premalo    irani   poliedelske   žgsmjavne.    Vsled tega mislim, da .mda v tein oziru trebalo  nekoliko K]irememb,   bodi-si,   d-i   .se   jiojein   teli    žganjaren, preo/.ko   omejen   v § 7.,  razširi   in   nagrada   zviša, ln)tl.-si. — in to su lahlco zgodi ob jednem,         da S"  pri i.r'delitvi kontinentu nek „praecipuuin"  odloči •/,-,{  poljetlolsk«) žgimjarsko obrt. Glede tona siim rad pri])iavljen,  podpivau želje galiških z.sstopnikov.
Pridružiti se moram tuđi nazorom, koji se bili i/raženi od neke strani glede uporabe s teir davkom pridohljeir.h višjih dohodkov. Po vsimu pri-trjujem izreku Me nge r j a ve m u , da je tlavek na žg.nije zadnja tinanćna rezervu, s kojo razpolaga država naša. Če pa pritegiienio to rezervo, dolžnosl je ua.^a, du ob jednein odstranimo ono velike nedostatnosti, oni Tiezmerna bremena, katera nakladajn tiekateri neprimerno visoki davki. V mislih iinan izmei nep<isrednih da', kov zlasti hišno na j e m a r i n o iu li i š n i davek sploh, katari je » previsok ter paru nema v nobeni evropski državi Pri posrednih davkih jm kažem na sol ter tuđi ti zalitevani, da se cena zniža jn'i tem izdelku in v tej ol>liki olajšiiva ]>rivoli preobrem njeneinu davkopla >     ćevaku. R-izumem, da je h"uančui miiiistor jako re-
1      zervirnn nasproti (akim predlogom.    Pozitivnih ob-?     Ijub   d-ines   pač   dati   ne mitre,    preje   mora znati
kako obliko dobi zakon v odseku ter kakov bode denarni efekt njegov. Toda navzlic mVgovi hladno-krvnosti ski eval -se je vender na mnogobrojne ter-jatve, katere se tekom vsake bud^etne razprave stavljajo do državne blagajnica. Priznaval je da jih pri sedanjih razmerah uslišati ue more, ter tla ba3 v ta namen potrebuje zvišaniri dohodkov. Dovolil se bodem, prijeti za besedo ler spominjati ^a na to, kar j ■ daues nam bil pov^dal, tedaj, kadar -se bodejo zastopniki nn5e dfžele oglasili s terjatvami, kater ni tuđi on ne bode mognl odrekati stvarne utcmel,euoBti. In to je dru-;i uve% s kojim i jaz glasujem za to, da si vladna predloga vsprejtne kot podlaga specijalni debati."
l'riobčili smo ta govor, dasi ni bii govorjen V javni seji, temveč le v javnein odseku, oziraje se na izredtio važnost teujtt psvdnutta. Ob jednim iz-ražamo željo, da bi poklicuni faktorji v deželi, pred vsem trgovinska zbornica Ljubljanska in kmetijska družba, tuli povedali svoje mnenje ter na ta način zastopnikom našim dajali potrebno informacije, katere so posebno potrebne vsakemu vestnemu poslancu.
Prisilno zavarovanje.
(Dalje.)
Profesor Šuklje   priznava   so nuraviioat k načelu, daj« treba omejiti   pojedinca   povsod tam,  koder to   zah te v a javni   bI agor ce-lote. Kaj   je celota v tem slučaji, tega g. profesor ni povedal   naravnost;  a v čast njemu   bodi   rečeno on  ne  namerava   preustrojiti   zavarovanja tako, da bi  dobiček  stekal se| v duželno  blagajnico,  temveč na pi'dlag«  vzajemuosti   tako,   da bi ga d^ležni  bili vsi čloni dfželnega   zavoda za prisilno zavarovanje. Cflota mu torej  ni dežela kot javna uprava, ampak združba člonov.  Tutli jaz  bi  načoionia ne  imel  ugo-vurjati   temu.     Dulžnost   narodnih   zistopov   bi   rea imela biti, da bi obvarovali celoto   človi'ško  družbe špekulalivnega izsesavauja   pojedinčev.    A da bi ae to   doseglo,   ne   zadostuje   še,   da   se   zavarovalstvo v/ame   iz   rok  privatnih   družeb,   tu   je pred vsem potreiia   mtiti   se reorganizacijo   pri onih  napravab, kateru po človeštvu   mnogo   potre'onejše ko zavarovanje. V/.emim) le vsakdanji živ ž. Koliko jo v našem narodu, ktdiko je na Kraujskem ljud:j, ki bi si; zadovo-ljevali samo z onim živežem, kateri prideljujcjo doma ? Većina iz njih kupuje si razne za živež potrebno stvari 4 in gotovo se ne motim, ako trdim, tlu ni vsaj  ćetrtina prebivalatva   kupuje   vps živež.    Ta živež pa mora plačevati razmerno jako drago; s ceno zanj plaćati mora tribut pridelovaleu,   kupcu,   piekupcu   iu pro-dajalou. Ti so gotovo pojedinci nasproti celoti konsum ntov, kaj bi torej bilo po onom načelu gospoda profesorja Šukljeta naravnejega ko to, da se trgov-stvospremeni v deželni zavod na vzajcmnej podlagi? Isto v ravno tak i, ako n« še ver>.jej ineri, nahajamo pri obrti- Tovarnik, ki je velike svote denarja utak-nil   v   svoje   podj tje     skrbi   za  to,   da   se mu   ta tltnar primerno obrestuje, poleg tega i>a da mu  — č> tuđi sam  u'č  ne   dela   in če   tu ii  obrti, katero izvršujejo v nj'.*govej tovarni   borno plačani a stvni'i vesti delavci,   prav   nič   no   razume — daje se dohodkov za — večinoma sijajno  -   preživljenje sebe ia družine. Da doseže to, prodaja gotove izdelke svoje tovurne za neprimerno visoke cene kupcem in pre-kupcem, ti pa zopet   za visje  cene   svojim odjema-teljem.    Na   ta   način   podražaje   se   nam   potrebna obleka, pohištvo in vse druge za vsakdanje  življenje poleg živi'ža potrebne ali — pri večjej   ii:omiki  — v udobnosti utemeljene stvari. Tu gotovo izkoristuje pojedinec  cel.to — ćloveško   družb'j; javni   blagor celute bi torej zahteval,   da   se to zabrani,   kaj ti v »     teh vsiikdaujih potrebš&inah izgubi se celoti  ua i     korist   pojedinca   gotovo   vsak   dao   več kapitala,   ko   pri vaeli   zavarovalnih  od-d e 1 k i h ćelo leto.
Toda: rparturiunt montes,   nascitur ridiculua ;     mus". Ta sniesua miška je prisilno zavarovanje po-slopij proti ognju. Kdor je količkaj  proučil zavaro-i     valne razmere, temu bod'1 znano, koliko, kako raz-i     nib   in   kako   imenitnih   oddulkov obsega zavarovanje   in   ta mi bo«le rad pritrdil,   du ni najvažaejši i     mej  njimi ravno zavarovanje   poslopij proti požaru. Ako se ima že — kakor   je nagla^al   gospod   pro-i    fesor Šuklje — zmatrati zavarovanje za javni ustav, j     ter zato odtegniti privatnemu pravu, potem bi bilo le logično, da se to zgodi   z vsemi   strokaini zavarovanja.   Zakaj naj bi   se iz eetaga sostava iztrgal le jeden člen? Zakaj bi zuvarovanje za slućaj smrti, i  I — ta glavni steber, na katerem sloni ljudsko bla-
(ostanje —; zakaj dali? zavaravanje premičnoatij »roti po?.!iru kateiB v krnjih, kjer je razširjena imika ter razvita obrtuost in trgu v.na, reprezen-ujejo vsaj jodnako cetio, ko poslopja —•, zakaj avarovanje pvoti toči in živinsko zavarovanje — :atero oboje ima lulogo vurovati pogina ogromne 'rednosti narodnoga gospodarstva —; zakaj Uonećno irevožuo (transpmUio) /.ivarovanje pn suhom in po rodi zmatrati za manju važno, ko zavaravanje poslopij )roti požaru? Temeljitoga odgovora na ti> — o tem lem preverjeu — m: mogel bi mi dati niti gospod profesor Šuklje, niti kdo drugi izmet po-danctiv pod-mav&ih njegov pivdlog; kajti, ako hi se po gos-aoda Šukljeta nazoru imel zrnatrati za „prvi in lajvažnejši razlog ta, da je na Kranjskom dosihmal \e tako izdaten odstotek poslopij, kutera neso nikjer savarovana", teclaj bi se temu nasproti lahko kon-Statovalo, da preiuićno premoženje z nialimi izje-mami sploh ni zavarovano, da zavarovanja proti toči naše ljudstvo većinom a št niti ne pozna in da se lobrote življen.skega zavarovanja luMežuje komaj Va % vsega kranjskega prebivalstva. Po tem takom morala bi biti skrb deželnegti /bova, da prud vsem pomore v ten posleduje nuštetih zavarovalnih «tro-kah reševati narodni iinetek in por.em še le poseže po sedaj, vslod liviile.vredne^a i>rizadovanja privatnih zavnrovulnic. že tako udonuičuiiem zavarovanji po-Blopij.
Da m kljubu tomu novodobni reformatorji iz-brali si le prisilno m varova u je   poslopij   /a konečui cilj svojemu lirepemmjn, te mu je  prav priprost razlog.    Ostale /avai'ovaine Btioke   zde   se jitii prete-težavne,  |iiokonmlikovaue in zato   nemaio nič proti temu, da se -— če tuđi z velikimi upravnimi troski, katere tako vadi  oponašajo —- ubijajo   ž njinr pri vatne zavnruvAlnice;  zavurovanje poslopij  pa je dan danes tako urejruo,   da se  tuđi v trgovskili uzivih precej okorna birokracija žo upa uspešno voditi ga, in zato na i se  odvzanie  privatnim   zavarovalnieim. Kuj  zato, da gro ravuo tijini zasluga,   da si;   je tu zavarovalna stroka   razvila do tako  popoino-ti: d<.T Mohr hat Hciii" Sehuldifjkoit getliMi, <U-;r Molu1 kanu gehen!   l*«i — [icsito  — da  je   gospodom   res   do tega, da je znvavovauo vsiiko po^lopjo   v tU-.eu, ali nemajo zato druzuga sredstva, kakor ravno deželno smvarovalnico ? Ali   bi  se  isto ne moglo dušeci z zakonom, kutfcri bi   to pvedpisoval,  volitev zavoda — izruej   jednoga   obstoječih   —  pa   prepuščtd prostoj volji lastmkovej ?    Vs>«kakor   oi   to   bilo   bolje ;iVu-bodomiselno    in  ne    spominjalo  bi  taVo  neprijetm« one in sretne in i.oguluu-  misli,   da   bude   ljudstvo Bi etno še le teduj, kadar bode   gospodarstveno  po-polnem odvisno   od   države,  oziromu   dežele   ali   /, jedno besedo, u.ular  ga  država podjarmi  popo uem. .I):.l> prih.)
Politični razgled.
iVotranjt* (ležale.
V  L] i1, i) ■ i ;i u ■   1. marci.
Legitiniiicijski    odsele   rtržuvuegai    »boru
sklenil je priporočati, da so volitov poslauea Hein-richa potrdi. Proti tej volitvi bilo je od ueinško-Hberalne strani uloženih 11 protestov, k» pa neao utemelieni, kakor se je pokazalo. Liberalci bi bili radi urinili poslauea Hcinriclia iz zbornice, ker je on jedini m mški poslauec s českega, ki ne trobi v njihov rog.
Dr. Živ noga pravdo poranili so razni nemški listi, da sumnićijo avstrijske Slov.me zlasti C3clie. Politika zuvraua neuiške listo in piše, da ni govora, da bi se kod a i Slovani spojili na potllagi ruše i ne in pravoslavja. Literarni panslavizem ne pomenja, da bi češki pismeni jezik /amcnili z ruskim. Noben teški dumoljub kaj tacega ne misli. Literarni pan-slavizein le hoče, da bi se bolj brigali za slovstvo iu jezike druzih slovanakih narodov, a ne samo za luščino. Pa še to le te daj, će so bodo tuđi druge plovanske narodnosti zanimale za češki jezik in slovstvo, ki je siarše od ruskega. Nikdar nesmo resno mislili, ila bi svoj jaku razvit jezik podredili kace mu druzenui slovanskemu ali noslovanskemu. Ravno tako ne želimo prestopiti k pravoslavju. Če pa kak posumitnik hoće mt'njati vero, inu je zakonito do-voljeno iu o tem se ne da razgo var jati. Nikake agitacije pa ni bilo, da bi v večjih množinab pri-stopili k pravoslavju. Kdor trdi, da se hoćejo Slovani zjediinti na podlagi rubine ali pravoslavca, ne pozna slovanstva  ali pa nahišć sumniCi.
Deželnobmubeno ininisterstvo izdalo je važoi: ukaz, ki se tite t«rnci voj»k.e. Po tem ukazi moštvo crne vojske nikakor ne more odpraviti svojt crnovojniške dolžnosti v onej polovici države, v ka teri'i nema državljanske pravice. Ogri se torej ne bodo smeli uvrstiti v tt)stransko crno vojsko in CiB litavci v ogersko ne. Častnikoin bode pa dovuljem Btopiti  v emo  vojr.ko druge državne  polovice, todi
morajo za to prositi že v miru, predno se crna vojska mobilizuje
NemSki „Helmlverein'% bode imel letoa svoj obeni zbor v Urnu, torej v deželi po veliki vefini Rlovanski. Predsednik Weitlof je bil po-vprašal mf-stni zbor Brnski, te bi mu to bilo ljubo, terjj dobil povoljen odgovor. Nem^ki mestni nf-etje so aevpda iako veseli, da se zhero v Rrnu zastop-niki društva, ki ima pretl vsem namen širiti germanizacijo mej Sloviini.
V o^orsUt'J zbornioi se je te dni razprav-ljalo o pogodbi zastran ure jenja meje mej Osersko in Rumunijo. Dotično pogodbi) jo žo vsprejela ru-munska zbornica. (3 tem predmetu se je bila imela jako burna debata. Mnogi govoniiki no grajali pogodbo, ki bode Ogerskej škodljiva v gospudarskem oziru. l'oslanci skrajue leviee s»» pa v pogodbi našli še nevarno^t za ogersko samostojnost. V pogodbi se ne trovori o ogerskej temver o nvBtro-oser.-kej nh'ii Iz tega bi se s faaom lahko sklepalo, dii ni ogerskih mej, temvcfi se je Ogerskii popolnem spojila z Avstrijo. S t'-m se je storil prvi korak, da bi se zopet vzela O^ierakej samostojnost.
'Vnaaije dr/av^.
Minuli teden so se   razni   rnio^ornki   tlo-
Htojanstvoniki posvetovali pod preds^dstvnni kneza, kaj storiti proti sediij vladajo«*i bedi. Sklonili so poprositi ruskoga carja za pomoć. Ilevštinu je strašno veliku in n^rod se izaeluje. Iz nekatorih sel se je že polovica prebivalstva izsel;l:i.
Uopedfij je bila Hrl»i|u razd^ljfiM v administrativnom o/.iru v 21 okrozji in G9 okrajev. Kotni šija za novo administrativno razdelitov je pa skle-nilii, da se dežela ra/d*Mi v p t gubernij in 40 okrnjev. Načelnik vsakoj Riiberniji Ivido gubernator (fAUvorner). Po novej razdetitvi, ki r<; bodo ujemala z razdelitvijo dežele v vojaškem oziru, m bode pri upravi nekaj pribrr. nilo. — V nedeljo bodo vnlitve za skupščin\ V in»'Htih bode huda volilna borba moj viidikalci in liberalci V kmefskib olićinab pa liberalci ne«,o postavili svojih kandidatov.
Ko je TiiB'ćijja izrorila crnogorskomu zastop niku zaradi rnbuke pri Bur^.»s»u zaprte Čino^oidN zabteva! je ruski veleposlanik,   da   upuste  41) Bol gi\rov, ki so zaprti baš   zaradi    istoga    dogodi jaja. Turci ja pa ni hotela  popolnem   ustroći ru-kej želji, ker je temu u^ovarjal bolgarski zastupnik.   Z'vte^a-del jih tiikoj neso   ispustili,   temveft   sklenilo  sa je poslati je v Bivjsbo v profjiiiinstvo Roa so ja tja od peljali. t;.<ii  ondu so   je   i/nu-1.ili, ker   se   je proti njim ust^vihi na sultanovo po\elje proiskav.t.
.l:\ko povnsno vrše ko pogfijanja inoj Sliisijo in Val i U u ii »ni ub uroj« nji pruvii1. katoiišUo corkve v Rusiji. Čt! tii'li ruski car in pnpež zotita, <ia se ta stvar ktnnlu povoljno uredi, ve.uder "e kažejo razne ovirc. V Rusiji »e bojo, <ln bi Puljaki &>' večjih svoboščin n« posluževali r-n v kako. drugo nan>en<'.
ItaltimiKki vojni niinister dobil je brzojavno izvestje, da je Nio^uš izdal uka^, n katerim se skli-ctij''jo vsi za orož/e sposobni niožje, (ia ;>ojdejn na vojno proći Italijanom. Nndoja se, da hode Bov.^ jim pomagiil, dn zningiijo in uničiio sovružnika. Uve veliki vojski pomikata se proti Itnlipinoiti.
Domaće stvari.
—  (l)robne vesti.)   Burja najuuvila je na južni železnici posebno moj   Diva6o   in   St. Petrom volike zamete, da se je v torek ustavil ves promet. Na progi proti Učki ko   na  je.uieni  incstu obtičale štiri lokomotivo. — Jezuit  o. Josip   Jakoba  pre-meščon je iz Ljubljane v Inomost,  nn njegovo meato pa priđe o. Fran S^ijovic iz Šent Andraža.
—  (Imenovanje.) B:ag:ijnik g. Viljem Lu-kež imenovan je kontrolorjetn; oticial g. Fr. lloz-nuinn blagajnikom,   asistent  g. Albert   Ha lm oti-cijaloio, računski praktikant   «o.sp.  Emanuo.l J o s i n asiistentom i>ri c.   kr. dež. plačilnetu uradu v Ljubljani.
—   (Trgovinska  i n obrtna zbornica) m a v petek ob šestih zvečer v mestni dvorani sojo. Na dnevnem redu  so  sledeče   stvari:    1) Zapisnik zadnje seje. 2. Poročilo o vprašanji, ali je stukatuv-ski   obrt  uvrstiti   v   dopuštane   obrte.     3.  Poročilo tičoče se prenaredbe   maksima!n. ga tarifa za govedino   v Kanmiku.    4   Poročilo   o prošnji   obrtnikov sodnega okraja Kranjske Gore za vurstvo proti kroš-narjetn,   cunjarjem   in   neopraviGeniin    jirodajalcem blaga.    5. Poročilo o nacrtu   novela  krošnjarakegr zakona. 6. Poročilo o obrtnih oduošajih v Kropi.
— (Slovensko   gledalište.)   V   nedeljt 4. marcija   t.   1.   i^ral   se bode na  mnngostranskc zahtevanje   tretjikrat iu   zadnjikrat v   lotošiijej   sezoni  „Revček   Andrejček".    Iz   posebne   prijaznost l     prev zel  je   ulogo   hlapca   Anžeta   gospod   Kajzel i     „Revček Andrejček" je že  dvakrat  razprodal   naš« (     gledalište iu prepričani smo, da tuđi v nedeljo, k< ]     se   poslavja   od  našega  obeinstva,   napolni  bišo d< zadnjega prostora. Zi prihodnjo  soboto   10.   marci )     t. 1. postavil je diuštveni igralni odsek na repertoi i     „Gospo, ki je bda v Parizu", veseloigra v treh de
janjib, v katerej Be je naslovna ulo^a urotila gospodični Zvonarjevi. Omen eni igri sledi in zaključi: „Sveti večer na stra?.i.u Dramatičen prizor s petjem. Igrata: gospodična Nigrinova G'Z. in gospod Pajsar.
—   (Dr. E. Holub) bode dne  r». marca pre-daval v Ljubljani o svojem potovanji   po Afriki.   A predavanje  ne   bode   na   korist  nem^kemu  „Schul-verrinu", kakor Be je široknuatno trdilo ,   kajti   za namene „Scbulvereina" deželui odbor nikakor ue da redutne dvorane,   dr. Holub   sam   pa tuđi neče v tak namen   predavati.    Kar   bode   torej   po   o-lbitih troSkih, mei katorima je Holubova nagnut   v znesku 220 gld.,   preo8tajalo,   porabiti   se   srne   za   kako dobrodelno društvo,   nikakor   pa ne za  „Schul-verein*.
—   (Osepnice.) V zadnjih 24 urah za osep-nicanii zbolela:   1   moški,   1    f.enska. O/.dravol.i:    1 moški, 1 otrok. Umrla:  1 ženska, 1 otrok.
—   (Goap.  prof. Iv. Vrbovec)   namorava z nekaterimi svojih koleg otvoriti v Rudolfovem žensko nadaljevulno   solo, v kateri   so bodo poučo.va'o v humanističnih   in   realističnih predmetih,   ako   se oglasi najtnanj 20 utvnU. Misel ta je tako vrla, da jej prav iskreno želimo nujboi.jsega uspeha.
(Iz Co lovca) so javlja: Tukajšnja hra-nilnica je povodom štirirtesetletnice ceaarjeve odločiia 40 000 gold. za „cosarskn cesto", ki so ima /graditi na Vrbskega jezera južnem bregu, o<l lie-ljaške cesti pri Olovci pa do Vrb'\
—  (Proti r az koso va n ju k me ti j)  se je zdaj oglnsila ćelo štajerska kmetijska družba, v kateri so ijudjf a Iu Heilsberg   dozdaj   v svojem doktrinarnom liberalizmu zagovarjali piosro, ueome-jeno   kunčijo   /.    zt'mljišči.    Kotiečno   je   kmotijska družba   morala   izpoznati,    ila ra/.koHovanje   knietij uničujt! ne le mnogo  kmetskih   rodbin,   teinv-'ć   po-^periuje   oni   kajžarski   pro"etarijat.   ki l>ode   s  ra-soma   ravno   tako   nevaren   za so''ij'ilni rod,   kakor sociialistiftna  stranka     Kineti]Hka   ilružba   je   torej sklonila, pr«siti deželui zbor,   da   postavilo   zabrani razkoBovanje   kmettj s tom,   da    »majo   okrajni   za-»topi za vsak okraj določova'i   lnintniuni   zeinljišča, kutoii mora ostati pri Umetiji,   uko   se   iuucolo  od-prodtido in ravno tako minimum zemljišča,  za novo knietsko nusolliino.    Ta pametni   »klep   moramo ie pohvaliti, dvomiino pa, da se bode imnj o/.irala   liberalna veoina štajerskega deželnega zbora.
— (Celjski  mestni oč^tje) si spet sto-
rili fibderitski skl- p.    Razpisnno je drugo notaesko
mosto v Colji   Po naši ustavi imenuj«1 notarje  pra-
vosodnji   mini^ter,   a Ceijskim   modrijanom v mest-
miii zboru to n'  po volji. Imenovali ga hoi-ejo  oni,
aiinistcr \n\ ni'.j samo daje svoj podpis. Notar mora
biti Nt.'inee, prist.en Nem«jc,   sicer n<*. ugaja   županu
dr. Nekermanu in niegovim pristašein. Da bi moral
znati slovenski, čemu?    Coljani   hote imeti  Hvojega
uutarja.    Kako bi notar živel ob takih klijentih, ne
vemo.    Morda.   ga   bodo   lomili s svojini! neslanim!
rosolucijauii.    Colj>-ki  „Furor teutonicus"   pričakuje
od slavnoga svojega zastopnika   dr. Foreggerja,   da
hode ukazal pravoso-.lnjemu ministru,  koga da mora
iim-novati notarjom v Celji.    Zukon   sicer   zahteva,
da morajo c. kr. uradniki in c. kr. notarji vesči biti   -
jeziku naroda, mej  kuterini   poslujcjo,   pa   za Celje
toga ni treba.  Kje i>a bi potem dobili službe smovi
Celjskih pangernuinov, ki se ponasajo, da ne  znajo
dežolnoga jezika?
—   (Lavantinski ordinarijat) pri porota v  svojem   „Verordnung-blattuu   (i. št. 431.)   znani nemski leposlovni   časopis:   „Alte umi neue VVelt", ki izhaja   pri znani   tinni Benzinger & Comp., katera p red par le ti n aši Mohor aki družb i ni   po   n obou i   c c n i    hotela   p o s o d i t i   s I i k (klišejev)   za neko nabožno   knjigo.  —  „Vor-ordnungsblatt" je namenjen,   kakov smo misi !i došle, čisto cerk veni ni rečem; ne moreino torej raz-umeti, kako se v njem agituje za nemJke „le poslovnike,   katori,    naj   bodo   žo   „katoliški"   ali
L     „lutevski",   o Slovanih   pišejo   jednako   — „ob(ok-
tivno". Slovenskenui klerusu bi bilo vender bolj na-
(    ravno   priporočati   kak   alovanski    čusopis,    ka-
»     keršnih je dosti,  tuđi  „katoliških".    Ali nemško je
pač le nemško.   No,   pa saj vemo,   od   kod   veter
i     piha . . . •
—   (Teoretično praktične „Pevske i     šolc"),   katero je zložil   zu   našo narodno glasbo )     velezaslužni gosp. Anton Foerster,   izSel je v J. i     R. Milica založbi tretji pomnoženi natis. Iine i     Foersterjevo   sluje   po  V6ej   pravici   na  našem r     glasbenem polji,   tretji,   sicer   v   nas   nena-
vadni natis  pa pričuje kakor o potrebi, tako o
izvrstnosti Foersterjeve „Pevske Sole", ki stoji 75 kr. I Vsebina deli s«1 tako: O petji sploh. — Prvotne vaje po žtevilkab. — Sestava not. — Takt. — Eno-glasne vaje. — Intervali. — Prime. — Sekunde. Tempo. Različitosti intervalov. Terce. Kvnrte. Kvinte. < Sekste. Septinie in oktave. Obraćanje intervalov. O prertavanji. Prestavna znamenja. Pvoglasne vaje. Basovske note. Konsonanee in ilissonanee. Triglasne vaje. Četveroglasne vaje. Tonovi načini. Dur-skale. Vajf' v đur-tonih. Glasbene olepšave. Mol-škale. Vaje v multonih.  Uraetni izradi.  Okrajšave.
Telegrami „Slovenskemu Narodu":
Rim 2i>. februvarja. Uradni list objavlja : mnogobrojna povisanja splo^nega tarifa za fran- ' cosko blago.  Zvišanja  bođo jutri veljavna.           ,
Karlsrulie 29. fetmivnrja. Pruski princ , Viljein  odpotoviil  danes  po noči v  San ilenio.
Novi York. 29. februvarja. Gledališče na Unions-squarc pogorelo. Goreča streha se zrušila in ranila šest ognjegascev.
Budimpešta   1.  marca.    Zbornica po-slancev   pri   imenskem   glasovanji   vsprejela   s 185  proti  86   glasom    pogodbo   z   Rumunsko    : ob urejenji moje.
Carigrad 1. marta. Porta sklenila gledć ruskih predlogov zdržati se vsacega koraka, doklcr Avstro-Ogerska, Angleska in Italija neso pritrdile, kar se pa tukaj zmatra kot nemogoče. Da bi se hipni položaj zavozljal, se ni bati. — V Varni zgradilo se je več redut, v bol-garski vojski opaža se  \elika delavnost.
Pariz 1. marca. Wilson obsojen na dve-letno ječo, na tri tisoc globe in na petletno izgubo dr/avljanskih in političnih  pravic.
San Eemo 1. marca, Cesarjevič vee-rajsnji dan  dobro prebi 1.
£T%         Brate „Sokole"
#^4v^|^                              ki bod«
>K     jS v soboto 3- februvarja 1388   leta t^^^            v sleklenem siiloim LjuMjimski1 nlalniro.
Za program je skrbljeno!    Na zdar!
1'SuSiflffi
>    za vse teto gld. 4.6O; za pol teta I jj I    gld. 2.30; za četrt leta gid  1.15. j jj
Tržne cenc v Ljubljani
dne  29. ft'bruvaija,  t.  1
l'I. W.                                                       tri. Vr. |
Ut'ž,             „         ...     4 <ui  Sur.vo   masi« ,     „        . ,— VMI
Jt'čmen,     „         .           .    li 7-1   Jajct?, jimSmo :    .     ,    .  —'ih
Oves,         „        .    ... a 44   Mk-ko,  liter   .... —   b
A|l\:t,           „          ...   i   4 -J2   (JoV»'i^            111G8'), kgl*.         51-
P'obo,        n        .    .     .'.3 7!   Ti-lrČjo             „        „     — :.-4
Koruzii,     „        .    .    . i 5 .'3(1   Svinjsko           „        „     —»!0
Krmupir,    ,        .    .    .    2 <i7   Kd^triiuuvo     v        „      —!iH
Liu'ii,          „        ...   12        l'iA.inec......— lr>
Cmh,         „        .    .    . ,i:i -   (iolob......—20
Fi/ol,         „        .    .    .11-   Seno,    1U0 kilo.    .    .;;2H7
M:>slo,                   kh'r.     .     1 —    Sluma,    n       „    .     .    . ! 2 :i2
Must,                     „        . i —;»>*>   Drva     trdti, 4 □luotr. ' 7 f>t«
Šptli friSen          „       . !--if>r      ^     naliku, 4       n       j  4 5'!
MHeoroiogičiio   porocilo.
;         /,                  Stanje         m               1T                       Mo-     i
;  b    Čas opa-  b|iromitra      Tem-         Vc-      N b     fc .
Q     zovanja       v mm       peratnra     trovi                  mm     |
j------------------i------------u---------------1-------------------------------:
i £ ' 7. zjutroj    738'4 nnu.    —1 'rO1* C  a\. \i\i     jaa.    i i «2 ; 2. popol.    7;j(i7 mm. ■ —  2'2ftC  a1. /.; h.j  jhh.     O'OOnim. I <p I 9. zvefior i 737\1 nim. i — 8*i}° C  si. zuh.    jas.                     j
I" I            I            i            II                  I
Srednja temperaturu — 8 4°,   /,a 98° po 1   nortn:iloju.
I                                    Zahvala.               H
Zn umo^ulirujiii'   ilok .'/.e   sočittja   :uej   bule/.-  ^H nijo in ob »mrti lu'pozaltljho^a hrata                     ^|
IVANA KRISTANA,    I
■ za K*pe darovanu vence, /lnBti p« za lepo pet je ^M ^^ na grobu elav društvu „Slnvtsc", ćutim bc dolž- ^H ^H  neRi*, izreci najglobokejSo zuhvulo.                           BB
^M            V Ljubljani, <1-<j 1. marca 1838.                      H
I  ir>8)                    Edvard Kristan.      H
Spominjajte se dijaske in ljndske kuhinje pri igrah iu stavali, pri svečauostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih.    (161-1)
5t. 3767.                                                       (160—1)
Razglas.
V zmislu §. 15. občinskega i>da za rleželno itolno raesto Ljubijano (zakon z dne 5. avgusta 1887. leta, dež. zak. št, 22) se javno uazntinja, da so
imeniki volilnih upravičencev
za letošnjo dopolnilno volitev ohfinskih svetovalcev Bestavljeni   in   da   m   smejo   od danea   ii»|»r«j
1-t   «lui.j   tukaj   pregledavati in  zuper  nje ugovori
ulagati. O pravotasno uloženih ugovonh razso.jal bo
abčinski svet.
Hestni magistrat Ljubljanski,
dne 1. $m>ca 1888.
Trgovsk pomoćnik
1 dohritni   spričevali   v^prejiiic   no <1o  10.  nprlln t.  1.
v pnulajaliiici mcšiincuti blai;.i ^. Aat'»niL Trovim uji  Navi pri .Tcetenicah (Goreiijsko)1                      (1.^7—1)
Hisa,
ki   je   prav   pripravna   za    «.;-o>4t iliiu   ali   AttioiLiio,
daje se v najem v Preserji. lUl,_8,
l'ogoji  izvedi) ho pri pnseatniku sameiu.         .1. S.
Čista, nova, suha, „hrvatsko zagorska", prodaja v večih množinab, 10O kilograrnov {»o 6 gld. 80 kr, na postajo Brezice (llann) postavljena.                                               riso—2j
Tiirki^   Wv<iYj^   Klanjec,  (Hrvatska).
_________________________—------------------------'-----------------------------7                                         i 4 /   državne srećke iz 1.  i«.rvl     2.M» gld.    181»  gld. —    kr
Umrlim:               EtaBađetotoize.   ^    J*™«-^^. .   *>.-.   S:»   "
29. februvarja: Juli-     „   .      r(,nK                    .   gld.  775"»     -gld.   t1m _•>        Ogcrska papirna renta J»°/o   .       ■   .   .       i    „   »o      1
ja tatina, krojača hći.     l^l «S    '"*...     7S-55     -    ,     '^°        .v/0 štajerske zemljiM. odra. oblig.   ..    10?   „   -     „
18 let, Žabjek St. 2, za      Srebrna lenta    .    .                         1{J6.l5      _    ^    ^.             Dt^iava          sreCkc  SV/O    .    .      100 gld.    ll_.    „    2o      „
ko>»mi.   - Joh-foJe-     ;lataS2L™„ta'   *.        -            »2'««     "    «     *?'lS'        Zem«. oW. avstr. W/. »lati «jst  listi .    127    „   -     „
raučič.hiSnapoaestnic-t,     5,,' ™^i^ Anke    .   .     r   s54'-     "    "   Si'^        Prior.oblig.Elizabetu.ezapad.zeezn.cc      -    „   -     >;
28 ]«t   Krak.!vke nlice     ^Tt^kc e               •   •           2^30     ~   -   £2 '«5        Prio, oblig. Ferdinandove sev. železmce      99    „-     „
ŠL 37  m komini.             Kred'tne .keje .   •                 ^   l2l;.,0     -    ,   12680        Kraditne srećke.....1W gld.    1<>    „   £     ,,
'                                                      London.......           "      ___.___         _       n      _.•_               Rndolfove srećke          ....      lt>    ,,             20      „    20         \
V đežclnej bolnici:        srebro........"     lo.o4V.  —    r    ^'^         Akcije an»lo-avstr. banke .   .   120   „        «9    „   25     „
24. febniv;.rja: Jožef     Napol.   -    •......"        ^g      __    p       595         Trammway-društ.  velj. 170   glđ. a  t.    .      —    „    —      „
Helbing, gostać, 70 let,      C kr. cekini  .   .   •   ■       •     »     62.20      _    r    6*2 SD      I                                                                                  _________
za plućnim emfisemom.     Nemške marke.....«----------------------------_--------_--------------------------------------------------
^■^         BUDIMSKA
fcJaftoczv
■T7|   GRENĆICA.    */
S           S;          Knt  gotovo   uplivrjove ristilno
«             gj      sredstvo     pr.poročajo     n ;tjs!siviicjAi
SH             t?\    Ktlrnvniki    pri    tnlitiSnih    Itoli-zn li,
'i&*             %/i   zasti.iJU'ii kr\i,   Kiutvj žiii,   boltiziiih
•                      V    na ji t: ih   in   h'<ii<:;.h   tor  ftki. t'nl■ z~
Tiih  boleznili,  mrzliui, prut nit,  BpuAčiijih, zapiranji ircl.
l'r«nUiju se \- vhhIi sp<c> rij^kih in im>.iaj»hiicah  miru1
ivinih   vodit,   kn kor   m'li v lek^rnitli   in   (li'(>>^iu-njiih.
Lastuiki: brat je Loser v Budapešti.
_____                                  ____                                                                             i:;<>7—:tn
ČOKOLADA
(■ i   .ita   pri   prv^j   Diinuinki'.j   niA8tfi\ I    kuhiniske   umotrioali
'lili   odlikovani   ■/.   iiiijviijo  odliko.   črtstnim   diplomom,   sta
pristni  samo, čt? iinat:i nji^o   urudn < rei^istrovnuo  varnt.vi-no
znaniko in firmo."                   (800—8J)
DOllivil   SCs  pri vseli   boljSih t:"pov«ili in proibijaU-ih do-
• i aros,   v JLjial»ljani pri p;.\ etrta I^asMiiiR-ii.
KHxpC)silj:i  a«« v provincije prj»»  tx><it;M!uiii  povzetju.
VICTOH SCHMIDi  <& SOHNE,
■, '<■!". di'ž. opr. toviirtiurji.   Tuvrtmu in   i'.oiirr. mzpnSilialnica
Dunaj, IV., Allegusse Ni*. 48 (polt*g \už. kolodvora).
'^n^ i^^——1^—^—^—^i—i—^Maa^—^i—mjm— ^ j»
J. & S. KESSLER v BRNU,
Fcrdiiiaiulovc ulice st. Y sn.,
])o:'iiliiita  proti  poStmsinu povzitii':                               (130—1)
Izdajatelj in otl^ovorm urednik; Dr. Josip Vosnjak.
Lustriina iu tiBk BNarodn-», Ti-:karne.a