6 VELIKI INTERVJU LADO GORJAN, PREJEMNIK SREBRNE PLAKETE OBČINE DOMŽALE 15 TEMA MESECA 70 LET OBČINE DOMŽALE 16 AKTUALNO ZAKONCA SERGEYEV, UKRAJINSKA BEGUNCA glasilo občine domžale 28. april 2022 | letnik lxii | številka 4 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html Očistimo občino Domžale Občina Domžale je po daljšem premoru letošnjo pomlad spet organizirala čistilno akcijo, ki je potekala po posameznih krajevnih skupnostih 8. in 9. aprila. Slavnostno ob občinskem prazniku Foto: Vido Repanšek Letošnji občinski praznik je bil še posebej slovesen, obeležili smo 70 let od nastanka naše mlade občine in spet smo se lahko vrnili v Kulturni dom Franca Bernika Domžale, kjer so bila na slovesnosti podeljena priznanja Občine Domžale za leto 2021. D omžale so 19. aprila 1952 postale Mestna občina. Med osrednje praznovanje spada slavnostna seja ob občinskem prazniku, na kateri vsako leto najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam podelimo nagrade in priznanja Občine Domžale za dosežke na različnih področjih dela in ustvarjanja, s katerimi pripomorejo k boljšemu, kvalitetnejšemu in bogatejšemu življenju občanov ter k ugledu in razvoju Občine Domžale. Letos je najvišje priznanje – Zlato plaketo Občine Domžale prejel Simfonični orkester Domžale - ne Domžale so prejeli Valentina in Kamnik ob 50-letnici uspešnega de- Jože Prašnikar iz Kulturnega drulovanja. Srebrno plaketo sta prejela štva Miran Jarc Škocjan, Jožica VidLadivoj Gorjan, ki je bil dolga leta mar, dolgoletna članica Medobčintesno vpet v delo in razvoj Košar- skega društva invalidov Domžale, karskega kluba Domžale, in Anton Lions klub Domžale, citrarska skuKošenina, ustanovni član Kulturne- pina Banda citrarska in saksofonist ga društva Groblje. Bronasto plake- Andrej Omejc. to so podelili Béli Szomiju, človeSlavnostni govornik, župan Obku z raznolikimi talenti. Med preje- čine Domžale Toni Dragar, se je pomniki bronaste nagrade sta bila Ne- klonil nagrajencem za ves njihov venka Narobe, marljiva in predana trud, delo in znanje, ki so ga priprakrajanka KS Jarše Rodica, in Anton vljeni delili z nami. Priznanja je poMüller aktiven član Foto kino in vi- deljeval Odbor za občinska priznadeo kluba Mavrica. Nagrado Obči- nja, proslave in prireditve, v sestavi obeh podžupanov Občine Domžale, Marjana Ravnikarja in mag. Tomaža Deželaka, ter predsednice odbora mag. Renate Kosec. Slovesen dogodek je povezoval Boštjan Romih. Odličen kulturni program, v katerem je sodelovala zasedba Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik z dirigentom Slavenom Kulenovićem in saksofonistom Andrejem Omejcem, je pripravil Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Domžale pod vodstvom Mateja Primožiča. 8  OKOLJE Društvo Pod staro češnjo V Domžalah so 18. marca 2022 ustanovili društvo Pod staro češnjo, v katerem so se zbrali občani, da sodelujejo pri pridelavi lokalne hrane na skup­ nostnih vrtovih. Zavezali so se, da bodo lično urejeni ograjeni vrtovi s tipskimi hiškami postali vzor za podobne zamisli v slovenskem prostoru, in za to dobili podporo vodstva Občine Domžale. Domžalski skupnostni vrtovi postajajo slovenski model samoos­kr­be. O tem podrobneje piše naš naš redni 40 kolumnist Anton Komat. Odkrijte skrivnosti odličnega gospodinjstva Obiščite prenovljeni salon ETIS Domžale, Ljubljanska c. 92. www.etis.si Etis_Oglas_KuhinjeSvetovanje_Miele_102x70_Slamnik.indd 1 15/03/2022 16:05 Krajevne skupnost, šole, vrtci in društva so izvedli čistilno akcijo v vnaprej določenem terminu. Po končane čiščenju je Javno komunalno podjetje Prodnik, d. o. o. pobralo zabojnike. Občina Domžale pa je za udeležence tudi letos zagotovila malico ob zaključku akcije. V čistilni akciji je sodelovalo 1455 udeležencev, skupaj smo zbrali 27,3 tone odpadkov. Hvala vsem udeležencem, da nam pomagate skrbeti, da bo okolje v katerem bivamo čisto in urejeno. Prenesimo te navade v naš vsakdan. Občina Domžale ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 27. maja 2022. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, četrtek, 12. maja 2022, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com 2 | slamnik številka 4 | april 2022 | letnik lxii aktualno Drage bralke, dragi bralci, kot vsako leto v aprilu je tudi letos potekala slavnostna seja ob občinskem prazniku, ob tem pa še podelitev priznanj Občine Domžale za leto 2021. Le, da je bilo letos še posebej slovesno. Ne le da smo se lahko končno spet srečali v živo, praznovali smo tudi okroglih sedemdeset let od nastanka naše mlade občine. Letos je najvišje priznanje – zlato plaketo Občine Domžale prejel Simfonični orkester Domžale - Kamnik ob 50-letnici uspešnega delovanja. V Velikem intervjuju je naš gost Lado Gorjan, prejemnik srebrne plakete Občine Domžale, ki je bil dolga leta tesno vpet v delo in razvoj Košarkarskega kluba Domžale. Sprva kot igralec, nato kot trener in funkcionar. S svojo strokovnostjo, predanostjo in požrtvovalno osebnostjo ni pustil izjemnega pečata samo na področju domžalske košarke, ampak tudi v slovenskem merilu. Vse ostale nagrajence vam predstavljamo v prispevku o podelitvi priznanj Občine Domžale za leto 2021. V rubriki Aktualno preberite zgodbo ukrajinskih zakoncev Sergeyev, Tetyane in Volodimirja, ki sta kmalu po začetku vojne pribežala v Slovenijo in v Domžale ter zaprosila za začasno zaščito. Tetyana je po poklicu doktorica psiholoških znanosti in profesorica, ki je 40 let delala kot predavateljica in vodja oddelka na Fakulteti za gradbeništvo in arhitekturo v Harkivu, v zadnjih mesecih pa je bila vodja oddelka za medkulturne odnose in tuje jezike na Politehniki v Harkivu. Naj opozorim na še eno zelo odmevno in uspešno zgodbo, kot se je zapisala v zadnjih dveh mesecih. Konec februarja je naš redni kolumnist Anton Komat pisal o pomembnosti lokalne samooskrbe in predlagal ustanovitev društva vrtičkarjev v občini Domžale. Na uredništvo se je obrnilo večje število bralcev, ki so želeli več informacij. In konec aprila vam lahko z navdušenjem povemo, da je bilo 18. marca 2022 v Domžalah ustanovljeno društvo Pod staro češnjo, v katerem so se zbrali občani, ki bodo sodelovali pri pridelavi lokalne hrane na skupnostnih vrtovih. Zavezali so se, da bodo lično urejeni in ograjeni vrtovi s tipskimi hiškami postali vzor za podobne zamisli v slovenskem prostoru. Pohvalimo pa se lahko še z eno uspešno domžalsko zgodbo. Na ljubljanskem tednu mode se je predstavila oblikovalka in slamnikarica Ana Cajhen, ki nadaljuje bogato domžalsko slamnikarsko dediščino, ter skupaj s priznano modno oblikovalko Julio Kajo Hrovat (JKH identity) prejela nagrado za trajnostno modo. Vabljeni k branju Slamnika. Špela Čarman, odgovorna urednica slamnik@kd- dom zale. si Prireditev Spoznajmo se, praznujmo skupaj postregla s presežki Praznovanje občinskega praznika Spoznajmo se, praznujmo skupaj, ki je v Češminovem parku v Domžalah potekalo v sredo, 20. aprila 2022, je po dolgem premoru spet postreglo s presežki, kot se za okroglo 70. obletnico domžalske občine tudi spodobi. Osrednje praznovanje praznika občine Domžale, ki je postal tradicionalni medgeneracijski dogodek, je tudi letos k sodelovanju povabil rekordno število sodelujočih društev, šol, vrtcev in drugih, ki so v parku predstavljali svoje aktivnosti, na stojnicah in odru. Dogodek je privabil tudi veliko število obiskovalcev vseh starosti. Na ta prizor smo vsi že komaj čakali, pa tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Obiskovalci so lahko videli in slišali veliko. Iz prve roke so izvedeli, kaj vse se dogaja in kaj vse ljudje počnejo v občini Domžale. Ob tem pa so se tudi zabavali ob spremljanju raznolikih nastopov. Osrednji dogodek se je odvijal na glavnem odru, kjer je voditelj Trkaj poskrbel, da so Župan Toni Dragar s podžupanoma Marjanom Ravnikarjem (levo) in Tomažem Deželakom (desno) obiskovalci pobližje spoznali sodelujoče na prireditvi. Ti so se predstavili z različnimi glasbenimi, plesnimi, športnimi in drugimi točkami. Prireditev, ki se je odvijala v parku, in druge podobne prireditve bogatijo družabno dogajanje in življenje v naši lokalni skupnosti. Da omenjena prireditev živi že vrsto let in, da je vsako leto večja, pa je samo potrditev tega, da se v naši občini radi družimo in veliko ustvarjamo. Na prireditvi se je letos predstavilo okoli 50 sodelujočih na stojni- cah in 30 izjemnih nastopov na odru. Obiskovalci so lahko videli in slišali, kaj vse lahko počnejo v naši občini, ob tem pa so se lahko še zabavali in preizkušali na najrazličnejših stojnicah in poligonih. Tako so se lahko preizkusili v številnih športih, od jahanja, plezanja, košarke, ameriškega nogometa, boksanja in odbojke do barvanja mandale in kolesa sreče, se vključili v številne ustvarjalne in miselne delavnice, se posladkali s sladkimi dobrotami in še in še. Že tako pester program so z akrobatskim nasto- pom zaokrožili Dunking Devils, ki začenjajo svojo turnejo po Sloveniji. Zbrane je pozdravil župan Občine Domžale Toni Dragar v družbi podžupanov – Marjan Ravnikarja in mag. Tomaža Deželaka. Po zvokih fanfar Godbe Domžale so zarezali v rojstnodnevno torto v čast 70-letnici občine Domžale. Župan je v svojem nagovoru povedal, da je ponosen na Domžale, na vse Domžalčanke in Domžalčane, ki so pokazali, kaj znajo. »Vrhunsko in markantno je danes tole in naj se tako nadaljuje, da bomo tudi naslednjih 70 let tako prepoznavni, mi vsi pa ponosni na Domžale. Vse najboljše vam želim,« je z besedami pospremil praznovanje župan Toni Dragar. Do mraka se je praznovanje stopnjevalo vse do zadnjega nastopa prav posebnih gostov, ki so nas pričakali z zadnjim kosom pice. Slovenska glasbena skupina LPS (Last Pizza Slice), ki je 19. februarja 2022 s pesmijo Disko zmagala na Emi in bo Slovenijo zastopala na Pesmi Evrovizije v Torinu, je dodobra razgrela še zadnje najbolj vztrajne obiskovalce in oboževalce. Hvala še enkrat vsem sodelujočim in čestitke ob občinskem prazniku. Občina Domžale Foto: Vido Repanšek Javna predstavitev osnutka Uredbe o Krajinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v javno predstavitev in javno obravnavo podalo osnutek Uredbe o Krajinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne, ki poteka v času od 28. marca do 28. maja 2022. Območje predlaganega zavarovanja je eno od zadnjih večjih ostankov naravno ohranjenega strnjenega nižinskega gozda, ki vključuje tudi mokrotne manjšinske ekosisteme. Območje predlaganega zavarovanja se nahaja v Ljubljanski kotlini, obsega dele območij Občine Domžale in Občine Lukovica ter zajema 416,43 hektara. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je lani pripravil strokovne podlage, na podlagi katerih je MOP pripravil osnutek akta za zavarova­nje tega območja kot krajinskega parka. Osnutek akta o zavarovanju je bil že usklajevan z obema občinama. V tem času sta bili organizirani tudi dve javni obravnavi. V okviru javne obravnave lahko do 28. maja 2022 na osnutek Uredbe o Krajinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne, podate https://e-uprava.gov.si/storitve/pripraviObrazec.esju?id=2024&dokument=177503 (Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, Ljubljana, ali na elektronski naslov: gp.mop@gov.si, v rubriko zadeva se navede ključne besede Pripomba na osnutek Uredbe o Krajinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne). Zakaj se park ustanavlja? Zaradi izjemnih naravnih danosti je območje uvrščeno v ekološko pomembno območje in v evropsko ekološko omrežje Natura 2000. Največja mokrišča znotraj gozda so poplavno območje Rov- Prevojske gmajne ščice s črnojelševjem (Blata) ter tri še ohranjena prehodna barja, ki so zelo redek habitatni tip v Sloveniji. Dodatno so na območju celotnega gozda prisotna številna manjša mokrišča: mokrotna območja v depresijah in ulekninah, nizka barja, kotanje z vodo, povirni kraki in poplavna območja potokov Rovščica, Želodnik in Erjavec. Zaradi raznolikosti in prepleta kopnih in vodnih življenjskih okolij, celovitosti in ohranjenosti je prisotna visoka biodiverziteta, vključno s številnimi slovensko in evropsko ogroženimi in zavarovanimi vrstami ter habitatnimi tipi. Območje ima tudi posebne in kompleksne hidrološke lastnosti. Za celotno območje veljajo sploš­ ni varstveni režimi, usmerjeni v ohranjanje obstoječega principa upravljanja z gozdom, ribniki in kmetijskimi površinami, omejuje pa gradnje in posege, krčenje gozda, spreminjanje vod­nega režima in onesnaževanje. Krajinski park v prostor prinaša tudi nekatere omejitve. Na celotnem območju parka ne bo dovoljeno ravnati, posegati, umeščati ali izvajati dejavnosti in aktivnosti v obsegu, času in na način, ki ogroža cilje parka in slabša hidrološke, geomorfološke in ekološke lastnosti parka, predvsem z vidika doseganja ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov. Ustanovitev zavarovanega območ­ ja pomeni usklajevanje številnih inteKaj prinaša ustanovitev krajin- resov, ki so na tem območju prisotni. skega parka? Zavarovana območja Pri tem bo zelo pomembno mnenje loohranjanja narave so sicer prven- kalnih prebivalcev in njihovo razumestveno naravovarstvena kategorija, vanje, da zavarovano območje in ohso upravljavski mehanizem za za- ranjena narava prinašata dolgoročne varovanje naravnih vrednot in ohra- koristi za kakovostno življenje. Zava­ronjanje biotske raznovrstnosti. Med vana območja pomenijo zaradi ohraprednosti, ki jih prebivalcem in lo- njene narave dodano vrednost v prokalnim skupnostim prinaša ustano- storu, saj ohranjena narava omogoča vitev regijskega parka, lahko pred- pomembne ekosistemske storitve in vsem izpostavimo zdravo življenje v koristi (npr. obnavljanje vodnih virov naravno ohranjenem okolju, ohra- in zagotavljanje čistega zraka), teles­ nitev strnjenega nižinskega gozda, no in duhovno sprostitev ljudi v naravki vključuje tudi mokrotne manjšin- nem okolju, krepi prepoznavnost obske ekosisteme, ohranitev vrst, ki so močja in bogati kulturni utrip naselij. Ministrstvo za okolje in prostor drugje v Evropi že skoraj izginile, ter Foto: Jana Vidic večjo prepoznavnost območja. SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 14.200 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Čarman / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: KREO / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Uredništvo: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Tiskarsko središče d. o. o., Slovenčeva ulica 19 a, 1000 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. letnik lxii | april 2022 | številka 4slamnik | 3 aktualno slamnik@kd- dom zale. si BeeZOO – Za Ohranjanje Okolja Uradno odprtje MTB poligona za kolesarje Projekt partnerskega sodelovanja med Občino Domžale, Čebelarskim društvom Domžale, Osnovno šolo Domžale in podjetjem BB BIO SI, d. o. o., iz Trzina. Občina Domžale je na območju Šumberka uredila MTB poligon za kolesarje, kjer je možna tudi organizirana vadba gorskih kolesarjev. Z ureditvijo takšne športnorekreacijske površine se bodo kolesarji zadrževali na enem delu Šumberka, s tem bo zagotovljena večja prometna varnost predvsem pohodnikov na tem območju. Namen projekta je skozi ustvarjalna medgeneracijska druženja povečati ozaveščenost lokalnega prebivalstva o izrednem pomenu čebel pri ohranjanju zdravega življenjskega okolja in biotske raznovrstnosti. Projekt je bil za sofinanciranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) izbran na javnem pozivu za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja v sklopu lokalne akcijske skupine LAS Za mesto in vas. Celotna vrednost projekta je dobrih 40.000 evrov, od tega 28.000 evrov prispeva ESRR. V okviru projekta, ki bo trajal od aprila 2022 do maja 2023, bomo zasadili medovit vrt, postavili čebelarski paviljon in leseno skulpturo čebele ter uredili pozno košen cvetoči travnik pri Češminovem parku. S slednjim bomo prikazali, kako lahko vsi s kasnejšo košnjo dela vrta povečamo biotsko raznovrstnost in zmanjšujemo t. i. zelene puščave. Predstavili bomo urbano čebelarstvo kot posebno obliko čebelarstva. V okviru več kot 30 ustvarjalnih poučnih druženj na območju občin Domžale, Trzin, Mengeš in Vodice bomo skupaj z udeleženci pripravljali medene dobrote ter zeliščne pripravke in naravno kozmetiko iz medovitih rastlin. Ustvarjali bomo likovne umetnije na panjskih konč- nicah. Otrokom bomo čebelji svet približali skozi pravljične predstave. Spoznali bomo, kako bogat nabor čebeljih pridelkov lahko poleg čebeljega pika uporabljamo v apiterapiji. Skupaj z izkušenimi čebelarji bomo odkrivali življenje čebel. Sprehodili se bomo po Domžalski čebelarski učni poti ob Kamniški Bistrici, kjer ob vsakem letnem času narava pripravi edinstveno doživetje, pravo učilnico na prostem. Med udeležence druženj bomo razdelili tisoč vrečk s semeni medovitih rastlin. Namesto ‘angleške’ trate naj naše vrtove krasijo travniške cvetlice, ki jih bomo v okviru projekta sejali ter s tem čebelam in drugim opraševalkam omogočali boljšo pašo. Verjamemo, da bodo naši vrtovi in cvetlična korita zacveteli v pisanih barvah in postali prijazni kotički za vse žuželke, da se bodo lahko razvile, najedle in naskakale. Ob zaključku projekta bomo vsi bogatejši za čudovito izkušnjo izmenjave znanja. Čebelji vrvež – BeeZOO nam bo vsem polepšal življenje. Več o projektu na: www.obcina.domzale.si / ESRR projekti LAS, www. cd-domzale.si, www.os-domzale.si, www.bb-bio.si ter na FB strani: www. facebook.com/beezoo2022. Občina Domžale, Služba za evropske projekte Na poligonu je več označenih prog, različnih težavnostih stopenj, ki omogočajo varno kolesarjenje in počasno nadgrajevanje znanja. Z realizacijo projekta Občina Domžale sledi prioriteti razvoja kakovostnega bivalnega okolja. Odprtje kolesarskega poligona je potekalo v petek, 15. aprila 2022. Slavnostnega dogodka so se udeležili župan Občine Domžale Toni Dragar, podžupana Marjan Ravnikar in mag. Tomaž Deželak, Mitja Tancik, predsednik lokalnega MTB kluba Energija Team, Janez Bajda in Jan Perše iz podjetja BATT Crew, ki je uredilo poligon, Evgen Pevec, trener pri Energija Team, Mira Bečan, vodja Službe za turizem na Občini Domžale, ter nekateri svetniki in svetnice ter občanke Mitja Tancik, predsednik lokalnega MTB kluba Energija Team, Jan Perše iz podjetja BATT Crew in župan Toni Dragar so uradno odprli poligon na Šumberku. in občani. Odprtja so se udeležili tudi kolesarji Energije Team vseh starosti, magale pridobiti veščine, ki jih potre- lepo vzgajamo, da imajo pešci vedno ki so se po prerezu traku veseli spu- bujete za varno kolesarjenje po MTB prednost in da morajo biti spoštljivi stili po novi pridobitvi. progah. Znanje nadgrajujte počasi, saj do vseh. Zahvaljujem se ekipi BATT Vse zbrane je v uvodu nagovo- le tako nadgrajujete spretnost vožnje. Crew, ki je vložila veliko znanja in ril župan Občine Domžale Toni Dra- Prvi krog naj bo spoznavni,« je dejal energije, velikokrat tudi nadure z zagar, ki je predstavil začetek projekta, župan in dodal »Uporabljajte ta poli- vedanjem, da dajejo ta čas za stvar ki sega v leto 2018, ko smo na Obči- gon pametno, in upam, da boste pred- v svojem domačem okolju. Zato hvani Domžale sprejemali Občinski pro- vsem varno vozili po njem.« la tudi Janezu Bajdi in Janu Peršetu storski načrt ter odkupili parcele na Zbrane je nagovoril tudi predse- za ves trud.« Nekaj besed je zbranim nameŠumberku. Prav tako je župan pove- dnik lokalnega MTB kluba Energija dal, da je Občina Domžale za vzpo- Team Mitja Tancik, ki se je med dru- nil tudi Janez Bajda iz podjetja BATT stavitev novih zunanjih površin v letu gim zahvalil mag. Renati Kosec, ki Crew. Povedal je, da ga veseli, da se je 2021 s strani Ministrstva za izobraže- jim je ves čas stala ob strani pri iz- projekt uspešno realiziral in se zahvavanje, znanost in šport prejela odloč- gradnji poligona: »Mi smo presreč- lil Občini Domžale, da jim je šla tako bo o sofinanciranju investicije Kole- ni, da smo končno uradno dobili pro- naproti. Še posebej se je zahvalil gosarski poligon na Šumberku. »Tako go, kjer bomo lahko izvajali trenin- spodu Jakopiču iz Občine Domžale, ki smo lansko jesen na območju Šumber- ge gorskih kolesarjev, kajti v naravi jim je pomagal z dokumentacijo, da je ka za kolesarje uredili poligon, kjer bo je vožnja z gorskimi kolesi pereč pro- bil projekt uspešno realiziran. Sledilo je uradno odprtje MTB možna tudi organizirana vadba gor- blem, saj srečevanja kolesarjev in skih kolesarjev. Poligon ponuja ozna- pohodnikov ni vedno lepo sprejeto. poligona Šumberk. Slavnostni trak čene kolesarske poti, ki vam bodo po- V našem klubu mlade kolesarje zelo so prerezali župan Občine Domžale Toni Dragar, Mitja Tancik, predsednik lokalnega MTB kluba Energija team, in Jan Perše iz podjetja BATT Crew. Po slavnostnem odprtju so mladi kolesarji iz Energija Team prikazali vožnjo po MTB poligonu. Izvajalec gradbenih del je bilo podjetje BATT Crew, d. o. o. Investicije je okvirno znašala slabih 54.000 evrov, nekaj manj kot 23.000 evrov je sofinanciralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. S poligonom so predvsem otroci, pa tudi vsi ostali gorski kolesarji, pridobili lepo ‘igrišče’ za vadbo, preden se podajo na kakšne resnejše ture in tekmovanja. Občina Domžale Foto: Vido Repanšek 1. maj 2022, ob 6. uri Godba Domžale bo ob spremljavi narodnih noš in mažoretk budnico pričela na začetku Ljubljanske ceste (AS Domžale) in nadaljevala v smeri proti centru Domžal, kjer sledi tradicionalni golaž pri Kebru. 4 | slamnik številka 4 | april 2022 | letnik lxii iz urada župana Ob koncu prazničnega meseca – aprila Za nami je zagotovo eden izmed najbolj pestrih mesecev v naši občini, saj smo skupaj z vami praznovali naših 70 let. Najbolj odmeven je bil zagotovo dogodek Spoznajmo se, praznujmo skupaj. Iskreno sem bil vesel, ko sem v Češminovem parku ugledal tako množico ljudi. Lepo smo praznovali skupaj ob pestrem programu ter predstavitvah vrtcev, šol in društev in se na koncu skupaj posladkali s slavnostno torto. Lepo je, da so Domžale spet postale živahne, polne energije in dobre volje. Hvala vsem, ki ste bili z nami, sodelovali s programom in naši okrogli obletnici dodali piko na i. Skozi celoten mesec je sledilo še mnogo drugih dogodkov, namenjenih našem jubileju. Slavnostna seja, razstava v knjižnici, 15. obletnica delovanja Folklorne skupine Groblje, tradicionalno kegljanje paraplegikov, šahovski turnir, otroški folklorni festival, slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju in še bi lahko našteval. Izredno bogat je bil program in kolesje dogodkov se v teh predprazničnih dneh malenkost umirja. Vsi skupaj si bomo lahko malce odpočili in privoščimo si to ob prazniku dela. Morda nas bodo ob zgodnji jutranji uri sicer zbudili zvoki Godbe Domžale, ki bodo ob spremljavi narodnih noš in mažoretk slavnostno korakali po Domžalah ob prvem maju, a vendar je to posebna počastitev tega našega praznika. Nismo pa pozabili tudi na delo, ki je bilo opravljeno v zadnjem letu. Tako, kot je navada zadnjih nekaj let, v tokratni Slamnik dodajamo tudi bilten, ki vas bo popeljal skozi vse pomembne dogodke, investicije in aktivnosti. Veliko je bilo uresničenega in z delom nadaljujemo še naprej. Za konec kolumne vas želim tudi obvestiti, glede na mnoga ugibanja in neresnice, o razrešitvi podžupanje. Bila je imenovana z moje strani kot predstavnica LTD – Toni Dragar – Lista za vse generacije. Ko je ustanovila svojo stranko, je bilo mnenje večine v LTD, da ne more biti podžupanja v imenu LTD in predsednica druge vseslovenske stranke istočasno! To je edini razlog za razrešitev. S tem da vse, kar smo delali, smo delali kolektivno in ni zasluga samo enega. Več o tem, kaj smo delali, si lahko pogledate v prilogi te številke Slamnika. Želim vam lep praznični začetek prihajajočega meseca! In se vidimo na budnici. Ostanite zdravi! Župan Občine Domžale Toni Dragar slamnik@kd- dom zale. si Projekt Slovenija kvačka je povezal vseh 212 občin Odprto državno prvenstvo v lednem plezanju v Domžalah V okviru projekta Slovenija kvačka je Ana Gerčar ustvarila čudovito mojstrovino – domžalski grb. Projekt Slovenija kvačka je prijavljen kot nov Guinnessov rekord. Ledno oziroma orodno plezanje se je vrnilo v Domžale. Vključilo se je 211 slovenskih kvačkaric in en kvačkar. Za izdelavo kvačkanega grba je bilo porabljenih vsaj 100 ur dela in 2,5 kg volne. Ob koncu je bilo torej izdelanih 212 grbov slovenskih občin. Projekt je izrednega pomena, saj spodbuja staro obrt in povezuje različne generacije. Župan Toni Dragar je z veseljem sprejel ročno delo in se Ani Gerčar pisno zahvalil za njeno čudovito delo in napisal: »Prejeli smo vaš ročno izdelan grb, ki ste ga pripravili v sklopu projekta Slovenija kvačka. V dana- šnjih časih so ročna dela premalo cenjena in takšen trud zato celotnemu izdelku daje še prav posebno vrednost. Na Občini Domžale bomo za vaše delo našli prav posebno mesto, izrekam vam iskreno zahvalo in vam želim še veliko inspiracije pri vašem delu.« Čestitke vsem kvačkaricam in kvačkarju za sodelovanje v tem edinstvenem projektu. Naj se zgled o ohranjanju starih obrti ohrani tudi med našimi zanamci. Občina Domžale Foto: Vido Repanšek Odprto državno prvenstvo v lednem plezanju je potekalo v Domžalah. V okviru projekta Slovenija kvačka je bil izdelan tudi domžalski grb. Domžale so v letih 2017 in 2018 že go- v zadnjih sekundah vpela vrh razgistile evropsko prvenstvo v lednem bane finalne smeri. Na drugo mesto plezanju, 26. marca 2022 pa je bilo se je uvrstila Nadja Korinšek (AO PD po dveletnem koronskem premoru Trbovlje) in na tretje Katja Brumec na sporedu odprto državno prven- (AO Kranj). stvo v lednem plezanju v disciplini V moški konkurenci si je zmatežavnost. V kvalifikacijskih smereh go z zanesljivim vrhom – čeprav je se je pomerilo osem tekmovalk in 24 gledalcem vmes večkrat zastal dih – tekmovalcev, večinoma iz Slovenije, priplezal Marko Guna (AO PD Rašiposamezniki tudi iz Srbije in Hrva- ca). Vrh, a v nekoliko daljšem času, ške, v finalu pa četverica najboljših je dosegel tudi drugouvrščeni Milan žensk in osmerica najboljših moških. Makojević (KES Armadillo) iz Srbije, V ženski konkurenci je suvereno na tretje mesto pa se je zavihtel Tine slavila najuspešnejša slovenska le- Cuder (AO PD Nova Gorica). Manca Ogrin, PZS dna plezalka zadnjih let Maja ŠuFoto: arhiv PZS štar Habjan (AO PD Domžale), ki je Energija in stroški Energija, stroški, poraba, prihranki ... Pojmi in tematike, ki so v zadnjem času posebej aktualne. Mediji so polni nasvetov za znižanje rahlo narastle. Ob zadnjih raziska- škov, je veliko, a vsi govorijo o enakih stroškov in zmanjšanje porabe. Ra- vah (podatki iz marca 2020) se mne- stvareh: investicije v večjo energetsko zlogi za to seveda tičijo v tem, da so nja niso dosti spremenila in še vedno učinkovitost, sisteme za OVE, samostroški energije, poleg vsega drugega, večina meni, da so cene zelo narastle oskrba in sprememba vsakodnevnih močno narastli. Gospodinjstva so ob (55 %). Večina potrošnikov pravi tudi, navad, ki nam pomaga zmanjšati pokoncu preteklega ali ob začetku teko- da bodo cene v prihodnje rastle še hi- rabo in povečati prihranke. čega leta doživela tudi do dvakratna treje (69 %), medtem ko jih le dva odKako do dolgoročnih prihrankov stotka verjame, da bodo ostale pribli- energije? Z naložbami v učinkovitejše povečanja stroškov energije. Po podatkih Statističnega urada žno enake kot zdaj. Po nekaterih na- naprave za ogrevanje, ki po možnosti Republike Slovenije so se stroški živ­- povedih je mnenje večine bližje re- kot energent izrabljajo lesno biomaso, ljenjskih potrebščin zvišali. Cene sta- snici, saj so cene odvisne od številnih ki je lokalno dostopna, sonce ali top­ novanj, vode, električne energije in dejavnikov, kot so geopolitična sta- lotne črpalke. Optimizacija obstoječegoriva so se v letu 2021 zvišale za 8,5 % nja, stopnja samooskrbe, uvozni po- ga sistema za ogrevanje in redno serglede na leto 2020. Primerjava cen goji, stroški distribucije, okoljski stro- visiranje. Izvedba izolacije in menjaelek­trike za gospodinjske odjemalce ški, ekstremni vremenski pogoji ipd. va dotrajanega stavbnega pohištva. (v evrih na kWh) med letoma 2021 in Tako je glede na trenutne razmere v Menjava dotrajanih strešnih kritin in 2020 kaže, da so se v prvi četrtini leta svetu tudi v prihodnje pričakovati, da drugih sestavov našega doma. Zameti zvišali za 6 %, v drugi za 23 %, v tret­ se bodo cene energentov višale, zla- njava vseh starih in potratnih gospoji četrtini za odstotek, v zadnji pa so je sti fosilnih goriv, in predstavljale ve- dinjskih aparatov za energetsko učinznižala za odstotek. Za negospodinj- dno večjo obremenitev za gospodinj- kovitejše in tudi smotrna ter varčna ske odjemalce je bilo zvišanje stro- stva. Zdaj sicer prihaja čas leta, ko se uporaba aparatov. Zamenjava vseh obškov še bistveno višje. Stroški zemelj- tovrstni skrbi umaknejo malce bolj v stoječih svetilk za varčne svetilk ter skega plina za gospodinjske odjemal- ozadje, saj se neposredni pritiski ne- smotrno upravljanje z rabo. Pri tem ce (v evrih na kWh) so se v prvi četrti- koliko zmanjšajo, vendar je hkrati poskušamo čimbolj izrabljati naravno ni leta znižali za 9 %, v drugi so se zni- tudi idealen čas, da razmislimo o la- svetlobo v prostoru. Znebite se vseh nežali za 7 %, v tretji četrtini so se povi- stni situaciji in se odločimo, kako si potrebnih porabnikov energije in ugašali za 2 in v zadnji za 9 %. Spet so po- bomo zagotovili nižje stroške v priho- šajte naprave, ko niso v uporabi. Povišanja bistveno višja za negospodinj- dnje. Nasvetov, kako do manjših stro- skušajte opravljati gospodinjska opske odjemalce. Cene dizelskih goriv so doživele največjo rast. Stroški zanej (v evrih na liter) so se v prvi četrtini znižale za 7 %, v drugi so se zvišale za 21 %, v tretji so se zvišali za 30 %, in v zadnji četrtini za 39 %. Podobna rast cen je bila tudi pri kurilnem olju. In kaj o dviganju cen menijo prebivalci? Po podatkih statističnega urada, ki izvajajo tudi tovrstne raziskave, je ob koncu leta 2021 61 % vprašanih menilo, da so cene zelo narastle, in le trije odstotki vprašanih so bili mnenja, da so cene ostale približno enake. Za primerjavo je bilo ob koncu leta 2020 le 20 % vprašanih mnenja, da so cene zelo narastle, medtem ko je večina (32 %) menila, da so le V gradnji je Dom krajanov Študa, ki bo tudi energetsko varčna stavba. ravila v času nižjega toka, ko so cene nižje. Na trgu so programi in pametni števci, ki uporabnikom omogočajo upravljanje, kako in kdaj njihov dom uporablja energijo. Tako lahko svojo porabo električne energije preusmerite na čas izven dražjega toka (npr. vklop pomivalnega stroja pozno zvečer). Za mnoge okolju prijazne rešitve obstajajo subvencije in/ali ugodni krediti na Ekoskladu (www.ekosklad. si). Tako so za prebivalce na voljo pobude za ogrevanje in prezračevanje, izolacije oken, električne samooskrbe, nakup, gradnjo ali celovito obnovo stanovanjske stavbe, menjave cevi in oblog, gospodinjske aparate, hišne kompostnike, čistilne naprave, protipoplavne pregrade, zbiralnike deževnice ter tudi hibridna, električna ali plinska vozila. Tako se je, zaradi nastale situacije, zanimanje za sisteme OVE v zadnjem času zelo povečalo, kar se kaže z bliskovitim porastom vlog za subvencije na Ekoskladu. Še vedno pa je največji prihranek, če energije ne porabimo oziroma je porabimo manj. Pri tem ne smemo pozabiti, da se zelo veliko energije porabi za transport, torej uporaba kolesa tudi predstavlja prihranek. Še posebej na kratkih razdaljah, ko je pot s kolesom lahko tudi hitrejša ter bistveno manj stresna. Poleg tega pa skrbimo tudi za zrak v našem okolju in za zdravje prebivalcev. Tako poleg obnovljivih virov energije dobiva na pomenu tudi energetsko upravljanje oziroma energetski menedžment. Z učinkovitim upravljanjem je mogoče doseči prihranke, ki se bodo glede na trend cene energije vedno bolj poznale. Občina Domžale in Maja Alagić, MM Sol Foto: arhiv MM Sol letnik lxii | april 2022 | številka 4slamnik | 5 iz urada župana slamnik@kd- dom zale. si 2. april, svetovni dan zavedanja Aktualne in načrtovane investicije o avtizmu – zasveti v modrem Nadaljujemo z gradnjo regionalne kolesarske povezave občine Domžale do Mestne Med nami je vse več otrok, mladostnikov in odraslih z avtizmom in njihovih družin, ki živijo zelo drugačno življenje, kot ga pozna večina prebivalcev. Družine, kjer ima nekdo od družinskih članov avtizem, imajo veliko skrbi, ki so povezane z zdravjem, vzgojo, izobraževanjem in zaposlitvijo tega družinskega člana. Letošnji 2. april je potekal v sloganu A Happy Journey through Life – Srečno potovanje skozi življenje. Kampanja spodbuja celosten pristop skozi celotno življenjsko dobo, da bi zagotovili, da bodo osebe z avtizmom lahko živele izpolnjujoče življenje. Želja je, da bi imeli tudi v Sloveniji, tako kot v večini držav EU, otroci in mladostniki z avtizmom enake možnosti za izobraževanje, saj so jim še vedno kršene pravice do izobraževanja pod enakimi pogoji, kot jih imajo njihovi vrstniki brez avtizma. Zveza za avtizem Slovenije si že več let prizadeva, da bi se spremenil 10. člen Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki bi tem otrokom in mladostnikom zagotovil pravico do stalnega spremljevalca, kadar in če ga potrebujejo. Prav tako si želijo, da med nami ne bi živeli brezpo- Z osvetljeno občinsko stavbo ozaveščamo o avtizmu. selni mladi in odrasli z avtizmom, ki imajo poleg primanjkljajev tudi dobro razvite specifične spretnosti in znanja, ki jih delodajalci žal pogosto še ne prepoznajo kot prednosti. Samo sprejete in v celoti realizirane osebe z avtizmom lahko resnično gredo Srečno skozi življenje. Kot znak o zavedanju in ozaveščanju o avtizmu ter varovanju njihovih pravic smo na predvečer svetovnega dneva tudi v naši občini občinsko stavbo osvetlili v modro barvo. občine Ljubljana. Betonira se robni del na mostu čez regionalno cesto, s koncem aprila sledi razopažanje konstrukcije v tem delu. Z deli nadaljujemo tudi vzdolž trase. V Študi nadaljujemo z gradbenimi deli na objektu Dom krajanov Študa. Dela potekajo dobro. Pozidane so vse predelne stene novega objekta, betonažna dela se zaključujejo. V maju začnemo s krovskimi deli na strehi in pozneje s fasado. Objekt bo klasično grajen in energetsko varčen, obsegal bo tri etaže, pritličje ter dve nadstropji z zaključeno ravno streho in zunanjim stopniščem. Na Opekarniški cesti v Radomljah dela potekajo po planu, predvidena je gradnja meteorne kanalizacije in javne razsvetljave, elektro voda in ostalih komunalnih vodov ter prestavljeni nadtalni hidranti. Z izvedbo srednje etape, dolge približno 270 metrov, tako končujemo z zadnjo fazo obnove ceste. V roku dveh mesecev je predviden zaključek del, takrat bo urejeno asfaltno vozišče, pločnik širine 1,2 metra ob enem robu ceste, na nasprotni strani pa bo utrjeno cestišče. Rekonstrukcijo izvaja podjetje Lavaco, d. o. o., nadzor projekta izvaja Biro Veritas, d. o. o. Načrtujemo obnovo ceste na Količevem mimo Heliosa, ceste skozi Podrečje ter obnovo Poljske poti. JKP Prodnik, d. o. o., je začelo z obnovo komunalne infrastrukture na Brdu pri Ihanu. Pripravlja se dokumentacija za gradnjo kanalizacije Želodnik in Škocjan. Končali pa smo tudi z asfaltiranjem ceste na Goričici. V ponedeljek, 25. aprila 2022, smo začeli z investicijsko vzdrževalnimi deli – obnovo kanalizacije ob gradnji krožišča pri Policijski postaji Domžale. Obnovili bomo 160 metrov kanalizacije na Masljevi ulici. Izvajalec del je Prenova – Gradbenik, d. o. o. Dela bodo predvidoma zaključena v drugi polovici junija. Na območju investicijsko vzdrževalnih del bo popolna zapora, dostopi do objektov bodo možni skladno s prometno signalizacijo, elaboratom zapore ter odločbo Direkcije republike Slovenije za ceste. V prvi fazi bo dela izvajalo komunalno podjetje, po enem tednu pa se jim na gradbišču pridruži podjetje KPL, d. o. o., ki je izvajalec gradnje krožišča pri Policijski postaji Domžale v imenu Direkcije RS za infrastrukturo. Na Osnovni šoli Venclja Perka bomo obnovili streho ter zamenjali ograjo ob zunanjem igrišču. Ob Osnovni šoli Domžale bomo postavili učni čebelnjak BeeZOO ter sanirali atletsko stezo. Zaključili pa bomo tudi z ureditvijo parka sprostitve ob rekreacijski poti, ki ga bomo opremili z urbano opremo. V okviru ureditve rekreacijske poti ob Kamniški Bistrici načrtujemo gradnjo nove brvi za pešce in kolesarje čez Homško mlinščico v Mali Loki, od Centralne čistilne naprave Domžale- Kamnik do naselja Bišče. Občina Domžale Foto: Vido Repanšek Zelene oaze – razstava ilustracij občinskega koledarja avtorice Veronike Burger Praznovanje Občine Domžale, ki v letošnjem letu obeležuje 70-letnico, se je začelo z razstavo ilustracij avtorice Veronike Burger, ki krasijo letošnji občinski koledar. Razstava ilustracij je zanimiva za vse ljubitelje umetnosti in predvsem za tiste, ki še ne poznajo vseh skritih zelenih kotičkov občine Domžale, saj jih bodo tako odkrili, oziroma za tiste, ki jih poznajo, pa bodo svoje najljubše zelene površine spoznali v povsem drugi luči, skozi ilustracijo. Odprtje razstave ilustracij občinskega koledarja avtorice Veronike Burger je v Knjižnici Domžale potekalo v sredo, 30. marca 2022. Odprtja razstave so se udeležili podžupan Marjan Ravnikar, direktorica Knjižnice Domžale mag. Barbara Zupanc Oberwalder in vodja službe za turizem na Občini Domžale Mira Bečan. V uvodu je navzoče pozdravil podžupan Občine Domžale Marjan Ravnikar in jih povabil še na preostale dogodke v aprilu. Avtorica ilustracij Veronika Burger se je v uvodu zahvalila Občini Domžale za priložnost ustvarjati ta čudoviti koledar. Ta pristop ilustracij namesto fotografij se ji zdi super, ker je to nekaj novega, saj ljudje niso v vajeni, da vidijo ilustracije namesto slik na koledarju: »Želela sem prikazati občino Domžale na drugačen način, kakor je bila predstavljena do zdaj. Z živimi barvami sem želela pokazati, kako zelo barvita je naša občina, ne glede na mesec, pa naj bodo to zelene spomladanske barve, spokojni zimski odtenki, divje poletne barve ali rdeči odtenki jeseni. Ilustracije z letošnjega občinskega koledarja lahko krasijo naše stene še dolgo po tem, ko minejo meseci in leto.« Ilustratorka Veronika Burger na svoji razstavi Miro Pivar Foto: Vido Repanšek Gradnja Regionalne kolesarske povezave Cesta na Goričici Začetek del na Masljevi ulici v Domžalah Dela na Opekarniški cesti Občina Domžale Foto: Vido Repanšek 6 | slamnik številka 4 | april 2022 | letnik lxii veliki intervju slamnik@kd- dom zale. si KOŠARKA JE BILA DO ZDAJ V DOMŽALAH ENA LUŠTNA ZGODBA LADO GORJAN, PREJEMNIK SREBRNE PLAKETE OBČINE DOMŽALE Domžalski košarkarski klub je zaradi organizacijskega in strokovnega koncepta že vrsto let tekmovalno in organizacijsko v vrhu slovenske košarke, obenem pa je klub postal vzor dela in sistema v slovenskem športu nasploh. Eden najzaslužnejših za to je Lado Gorjan, ki je v klubu prisoten že od leta 1975, se pravi skoraj pet desetletij. Miha Ulčar Foto: iztok Dimc S prva kot igralec, nato trener in funkcionar. S svojo strokovnostjo, predanostjo in požrtvovalno osebnostjo ni pustil izjemnega pečata samo na področju domžalske košarke, ampak tudi v slovenskem merilu. Vse to mu je uspelo z neverjetnim entuziazmom in predanostjo košarki ter domžalskemu košarkarskemu klubu. Za svoje dolgoletno uspešno delo na področju športa, še posebno košarke, je Lado ob letošnjem občinskem prazniku prejel srebrno plaketo Občine Domžale. Po študiju na Fakulteti za šport je Lado svojo življenjsko in delovno pot več kot 50 let namenil košarki. Sprva v TVD Mengeš – kot igralec, trener in funkcionar, že od leta 1975 pa v Košarkarskem klubu Domžale, kjer je pustil neizbrisen pečat. V začetnem obdobju je bil v klubu igralec in trener mlajših kategorij, že v sezoni 1980/1981 pa je postal prvi trener članske ekipe vse do leta 2005, od 2005 pa do konca 2017 pa je bil direktor kluba. Kot direktor kluba je bil najbolj vesel prvih naslovov državnih in pokalnih prvakov članske ekipe kluba v sezoni 2006/2007 ter naslova državnih prvakov članov v sezoni 2015/2016. Ponosen pa je bil tudi na to, da je članska ekipa kluba, kar sedem let zastopala Slovenijo v zelo močni konkurenci Jadranske ABA lige. Lado, ki ima od začetka letošnjega leta status upokojenca, je vpet tudi v poslovne vode družinskega podjetja, saj se njegova žena Alenka ukvarja s krojenjem, šivanjem in prodajo kopalk. Pri tem jima pridno pomaga njun sin Gregor, ki je ravno tako igral košarko, nato pa se je raje odločil za študij. Lado pravi, da je nanj zelo ponosen. V prostem času se je veliko rekreativno ukvarjal s tenisom. Ob tem mi zaupa, da so se s prijatelji iz trenerskih vod iz vse Slovenije desetletja dobivali na igranju tenisa. Ves čas z zanimanjem na televiziji spremlja šport, še posebno košarko, s katero je povezan že vse življenje. Pravite, da ste pol Mengšan in pol Domžalčan. Od rojstva živim v Mengšu. Sem pa skoraj vse življenje, razen ko sem bil v službi pri ljubljanski Olimpiji, delal v Domžalah. Ko sem začel delati v Domžalah, je bil Mengeš še del domžalske občine, zato lahko rečem, da sem pol Mengšan in pol Domžalčan. Predvidevam, da ste se s košarko prvič srečali v Mengšu? Res je. Dobrih petdeset metrov od mojega doma je bilo igrišče. Ko so ga leta 1970 asfaltirali, sem se pojavil tam. Nekaj fantov je igralo košarko in če je kdaj kakšen manjkal, sem vskočil jaz. Še pred tem sem bil dokaj aktiven v TVD Parti- Vključevanje domačih mladih mora biti vizija kluba, trenerjeva naloga pa je, da to spelje. Zanimivo pri vsem tem je, da je to najcenejši program, saj ne rabiš veliko proračuna. Tega je zdaj premalo v slovenski košarki. Fantje so neučakani in zbežijo v druge države. Prav tako imajo nekateri starši prevelike upe za svoje otroke in jih pošiljajo v tujino. zan Mengeš, kjer je potekala splošna telovadba. Ta vadba mi je dala tudi osnove za moj študij na Fakulteti za šport. Me je pa košarka zelo prevzela, zato sem se hitro vključil vanjo. V Mengšu smo takrat igrali drugo slovensko ligo. Leta 1976 je prišlo do reorganizacije športa, ko je bilo določeno, da ima lahko občina samo enega prvoligaša. Takrat smo se Mengšani in Domžalčani združili in nastopali skupaj. Se pravi, da ste se takrat aktivno vključili v delovanje domžalskega košarkarskega kluba? Pot pa vas je za nekaj časa popeljala tudi k ljubljanski Olimpiji? Dve sezoni sem igral, prav tako sem treniral mladino. Leta 1980 sem prevzel člansko ekipo, ki je takrat igrala v drugi jugoslovanski zvezni ligi. S petindvajsetimi leti sem bil najmlajši trener in spomnim se, da so bili nekateri igralci sta- rejši od mene. Takrat namreč še ni bilo profesionalcev kot danes, ampak je bilo vse skupaj bolj na amaterski ravni. Od leta 1990 do 1995 sem deloval v ljubljanski Olimpiji, kjer sem bil vodja mladinskega pogona. Olimpija je bila takrat nosilec reprezentanc, zato sem bil tudi vodja mladinskega pogona Slovenije in prvi trener za mlade do 22 let v slovenski reprezentanci. Pet let sem delal samo z mladimi. Leta 1995 sem se vrnil v Domžale, kjer sem do leta 2005 vodil člansko ekipo, nato pa sem prevzel direktorsko funkcijo. Leta 2004 smo se uvrstili v ABA ligo, kjer sem eno sezono še vodil ekipo. V ligi ABA smo igrali sedem sezon in bili zelo pomemben člen slovenske košarke. Prav tako smo v tem času stabilizirali klub. Predvidevam, da je bila uvrstitev v ABA ligo velik preskok za domžalski klub? Res je. Do leta 2005 smo bili zelo pomembni v slovenski ligi, potem pa kar nenadoma vstop v ligo ABA. Mogoče leto prekmalu. Takrat smo v kvalifikacijah izločili novomeško Krko. Lahko rečem, da smo po starih normativih čez noč postali prva jugoslovanska liga. To je bil velik preskok, zaradi česar smo se morali organizacijsko, kadrovsko in finančno okrepiti. Pred tem praktično nismo imeli nobenega kontakta s kakšno člansko ekipo z območja bivše države, razen v času bivše države, ko smo igrali v drugi zvezni ligi. Kar naenkrat smo bili v elitni družbi. Tam so nas tudi zelo lepo sprejeli, kar sem občutil tudi sam, ko sem se kot direktor kluba udeleževal raznih skupščin in konferenc. Naš klub je bil zelo dobro zapisan, obravnavali so nas kot družinski in družaben klub. Drugi klubi so v Domžale zelo radi prihajali na gostovanja. V tej ligi smo imeli soliden proračun, a vseeno najmanjši. Smo pa uspeli držati nivo. Nato je prišlo do razbitja lige ABA, prav tako je prišlo do spremembe lastništva glavnega sponzorja kluba. Kako je to vplivalo na politiko kluba? Najprej so organizacijo ABA lige vodili ljudje iz Slovenije, nato so to ligo prevzeli klubi. Prišlo je do nesoglasij med FIBO in ULEB-om, kar je pripeljalo do tega, da se je ustanovila še liga ABA 2. Vzporedno s tem je leta 2015 prišlo do spremembe lastništva podjetja Helios, ki je že desetletja naš sponzor. S tem se je spremenila tudi politika kluba. Zaradi začetne negotovosti, ki je trajala približno pol leta, je klub malo stagniral, zaradi česar smo padli malo v ozadje. Takrat je bil trener Zmago Sagadin. Pol leta je bilo negotovo, ni se vedelo, ali bodo novi avstrijski lastniki podprli klub ali ne. Potem so se priključili. S svojimi pogledi je takrat v klub vskočil tedanji glavni direktor Heliosa Gerald Martens. Čeprav so bili njegovi pogledi na košarko za slovenske razmere nekaj neobičajnega, imel je namreč noro čudne ideje, je bilo glavno to, da smo zadržali nivo, oziroma da nas je podjetje Helios sponzoriralo dalje. Se pa zadeva počasi dviguje. V ligi ABA 2 smo stabilni, letos pa smo že nakazali, da lahko ponovno skočimo v prvo ligo. To je v nadaljevanju lahko problem, in sicer s finančnega vidika. bi toliko let podpiral kakšen klub. Velike zasluge za to ima Uroš Slavinec, ki je bil tudi sam košarkar. Bil je hkrati predsednik uprave Heliosa in predsednik našega kluba. Naredil je velik preskok in podpiral klub. Odnos podjetja Helios do kluba je bil vedno pozitiven. Prav tako smo imeli zelo močan upravni odbor. V njem so bili ljudje iz različnih podjetij, ki so bili tudi sami košarkarji. Vsak je nekaj dodal iz svojih podjetij in obenem pomagal pri iskanju drugih sponzorjev. Na trenutke smo imeli kakšne majhne minuse, nikoli pa ni bil problem obstoj kluba. Lahko rečem, da smo imeli politiko kluba dobro zastavljeno in da smo se vsi trudili, kar je bilo najbolj pomembno. Bili smo kot en družinski klub, v katerem so se vsi čutili dolžnega pomagati. Omeniti moram tudi neutrudna Mitjo Širclja in Sašo Grilja, ki sta veliko pomagala od vsega začetka obstoja kluba. Sreča na naši strani je bila tudi pozneje, ko je prišlo do spremembe lastništva, saj so tudi Avstrijci in Japonci podprli politiko kluba in jo podpirajo še danes. Japonskim lastnikom smo ob prevzemu podjetja Helios pripravili video prezentacijo kluba, ki smo jo odvrteli v športni dvorani. Bili so navdušeni nad prikazanim, prav tako nad dvorano. Odločili so se, da bodo to zgodbo peljali naprej. Se tudi ne vtikajo v samo politiko kluba. Domžalski košarkarski klub je znan tudi po tem, da ima močan mladinski pogon. Moje vodilo v klubu je bilo vedno to, da sem poskušal povezovati mlajše in bivše košarkarje. Da so bile vse generacije skupaj in da smo se dobro razumeli. V praksi je to zelo dobro zaživelo, saj smo v klubu usmerjeni v to, da imamo zelo močan mladinski pogon. Zagotovo je eden največjih v Sloveniji, saj igra košarko 700 otrok. Z mladinskim pogonom se pojavljajo novi ljudje, od otrok do staršev. V nadaljevanju se odpre pot tudi do sponzorjev. Obenem smo v klubu uveljavili filozofijo: pripeljati čim več mladih iz lokalnega okolja in jih pripeljati do članske ekipe in še dlje. Ta filozofija dela z mladimi še vedno ostaja del kluba in predstavlja temelj dobrega delovanja. Kako je z napredovanjem mladih? Pri nekaterih mladih igralcih lahko že zelo zgodaj opaziš, da ima v sebi več talenta. Zato je zelo pomembno, da ga spremljaš. Talentirane, delavne in motivirane mlade igralce lahko v člansko ekipo vključiš že pri 16 Za uspešno delo kluba in ali 17 letih starosti. Sam sem zelo potekmovalne rezultate vplivajo nosen na mojo predzadnjo trenersko tudi finančne razmere. sezono. Takrat smo imeli v ekipi JuDomžalski klub ima ob strani že reta Močnika, Sanela Berama (oba nekaj desetletij podjetje Helios, sta bila stara 18 let), Aljaža Janžo in kar je tudi unikum v Sloveniji. Miho Zalokarja (oba 21 let). Ti mlaHelios je naš sponzor že od leta 1980. di so nas pripeljali v ABA ligo. Postavljeni so bili na ključne vloge in jih V Sloveniji ni nobenega podjetja, ki letnik lxii | april 2022 | številka 4slamnik | 7 veliki intervju slamnik@kd- dom zale. si Mogoče bi bil lahko še kakšen sedež več. Prav tako nam občina prek razpisov sofinancira mladinski pogon. Šesti igralec na parketu so zagotovo navijači. Kako je s podporo domžalskih navijačev skozi leta? Ko sem leta 1975 prišel v Domžale, prav veliko publike ni bilo. V času trenerja Saša Grilja dobro desetletje pred tem, je bila publika, saj se je domžalska ekipa leta 1964 uvrstila v prvo slovensko ligo. Pozneje je navdušenje s strani publike malo usahnilo, se leta 1972 z uvrstitvijo v drugo jugoslovansko zvezno ligo spet povečalo, nato pa spet malo upaizpeljali. Vključevanje domačih mla- dlo. Če preskočim na čas, ko smo se dih mora biti vizija kluba, trenerjeva kvalificirali v ligo ABA, je bila domžalska športna dvorana nabito polnaloga pa je, da to izpelje. Zanimivo na. To je bilo še pred njeno obnovo, pri vsem tem je, da je to najcenejši program, saj ne rabiš veliko proraču- ko še ni bilo takšne zmogljivosti kot na. Tega je zdaj premalo v slovenski danes. Če je prišel v Domžale gostovat kakšen zveneči klub, je bila prekošarki. Fantje so neučakani in zbežijo v druge države. Prav tako imajo majhna tudi prenovljena in povečanekateri starši prevelike upe za svoje na dvorana. Spomnim se gostovanja Partizana, dvorana je bila nabito otroke in jih pošiljajo v tujino. V našem klubu imamo glavno bazo mlapolna, pred njo pa še okrog 300 ljudih po okoliških osnovnih šolah, v di, ker niso mogli v dvorano. samem klubu pa v raznih selekcijah Drugače pa smo imeli vedno največ občinstva takrat, kadar smo trenira okrog sto mladih. Je pa tako. imeli v ekipi doma vzgojene igralEni zrastejo hitreje, eni pozneje. Eni imajo v sebi talent, spet drugi napre- ce. To je vsekakor magnet in tega dujejo z delom. Ni namreč vse talent. se je treba zavedati. Ni vse v denarju in rezultatu. Pripeljati mladega Pomembno je tudi delo. domačega igralca, ki igra za domaKako je bilo sodelovati z či klub, je v športu največ vredno. V legendarnim Zmagom Sagadinom, klubu imamo mladinski pogon zelo ki je domžalsko ekipo vodil tri močan. Menim, da bi moralo biti v sezone? članski ekipi še več mladih doma Zmago je bil v Domžalah trener vzgojenih igralcev. Če povzamem članske ekipe tri sezone. Z njim sem vse skupaj: dvorano polnijo mlada sodeloval že, ko sem bil med letoekipa, domači fantje in zmage. ma 1990 in 1995 vodja mladinskega pogona v Olimpiji, on pa je bil ta- Kako je bilo pa z razvojem košarke skozi čas? krat članski trener. Dobro se poznava in sva dobra prijatelja. Ko smo ga Ko sem začel v Domžalah, smo igrapripeljali v Domžale, smo vedeli, kaj li v slovenski ligi, nad njo pa sta bila še dva višja ranga na zvezni ravdelamo. Pred začetkom sva se usedla in pogledala igralski kader. Tani. Občasno smo igrali v drugi jugokrat smo imeli dobro mlado generaslovanski zvezni ligi. Velik preskok cijo, v kateri so bili tudi ti igralci, ki v košarki se je zgodil leta 1991, ko je so zdaj reprezentanti, Prepelič, Hor- Slovenija postala samostojna. Vsa vat, Rebec. Ti fantje so bili takrat prva slovenska liga je postala profesionalna liga. V klubih so začeli trenaši mladinci. Zmago je prepoznal nirati dvakrat na dan, igralci pa so potencial in je z veseljem prišel v postali profesionalci. To je bil velik Domžale. Igralce je usmerjal, se pogovarjal z njimi ter celo sebe vkljupremik, prej so namreč igrali amačil v trening. To so bila lepa tri leta, terji. Postopoma smo rasli, v klubu ko je delal in ustvarjal v našem kluje bil narejen razvoj in neko postabu. Trenerjem, ki so delali v klubu, vljeno hierarhijo. To je neprimerljivo je pokazal, kako se naredi igralec. recimo z letom 1975, ko sem prišel v Drugače pa je sam kot trener zahteDomžale. Edini veliki minus je bil ta, ven in ne popušča. Je izreden garač. da je veliko fantov začelo trenirati in Tudi po sedem, osem ur na dan so ni nadaljevalo s šolanjem. Dobesedno so čez noč postali profesionalci. trenirali v dvorani. Imam ga za zelo velikega strokovnjaka, s širokim poLeta 2005 ste postal direktor kluba. gledom. Na videz morda težko doKakšno je bilo vaše delo in izzivi? stopen. Je pa mojster, kako narediti igralca. Tudi iz manj talentiranega. Že kot igralec in trener v klubu sem Vse skupaj je bilo dobro zastabil ene vrste manager, saj sem skrbel vljeno, žal se je ravno v njegovi tretji za športne zadeve. Ko smo leta 2005 sezoni Helios preoblikoval, zaradi vstopili v ligo ABA, je bilo vse skupaj česar je bilo pol leta negotovosti. Ta preobsežno. Treba se je bilo odločiti, vakuum je pripeljal do tega, da v na- kako in kaj. Klub je potreboval operadaljevanju nismo šli naprej po poti, tivca. Prevzel sem funkcijo direktorja ki smo jo skupaj začrtali z Zmagom. in sem bil usmerjen v programsko in strokovno delovanje. Imeli smo tudi Kako je pa s sodelovanjem z močan upravni odbor kluba, ki je bil lokalno skupnostjo? zadolžen za finance. Stroka in posledično politika ter vizija kluba je bila v Z Občino Domžale zelo dobro sodelujemo. Lahko rečem, da smo imeli mojih rokah. To moje delo je bilo zelo v klubu vedno srečo, da nas je podtesno povezano z glavnim trenerjem pirala tudi občina, še posebej žuin upravnim odborom. pan Toni Dragar in pred njim žuKako je z iskanjem igralcev, ki se panja Cveta Zalokar. Naše aktivnosti, treningi in tekmovanja potekajo jih nato vključi v ekipo? Razmere na igralskem trgu je trev občinski dvorani. Ko smo se uvrstili v ABA ligo, smo morali urediti ba spremljati ves čas. V mojih čadvorano, in takrat je bila občina ve- sih smo poskušali ekipo spreminjalik dejavnik, da nam je prisluhnila ti čim manj. Zdaj je v vseh klubih pri prenovi. Z njihovo pomočjo smo vse skupaj malo obrnjeno na glavo, leta pozneje športno dvorano tudi saj vsako leto pripeljejo veliko novih igralcev. Jaz pravim, dva do tri klimatizirali; bili smo eni od prvih v Sloveniji, ki smo imeli tako dvora- igralce na sezono. Kot sem že omeno. Imamo res dober vadbeni center. nil, skozi sezono gledaš in si usmer- jen, glede na potrebe ekipe, za katero pozicijo potrebuješ novega igralca. Če je treba, se zapelješ v tujino, na razne turnirje in podobno. Ko se je maja končala sezona, smo imeli v našem klubu junija običajno že sestavljeno ekipo za novo sezono. Za pridobitev novega igralca se dogovoriš z agentom, in če je igralec pravi, ga poskušaš angažirati za daljše obdobje. Sam sem zelo ponosen na dva pretekla igralca z daljšim stažem v Domžalah. To sta bila Aleksej Laškevič in Robert Troha. Laškevič, ki je bil pravi motor ekipe, je bil pri nas enajst sezon zapovrstjo, Troha pa v dveh delih skupaj pet let. Oba igralca sta bila zelo ključna in resnično dodana vrednost ekipi. Kako bi na kratko opisali obdobje svojega dela in udejstvovanja v domžalskem klubu? Lahko rečem, da je narejena res ena uspešna pot kluba, ki je na organizacijsko in po sistemu dela na zelo visoki kvalitetni ravni. Pomembno je tudi, da nas je pri naši viziji podprla lokalna skupnost. Srečo smo imeli tudi s sponzorji. Vse to so stvari, ki so se poklopile. Drugače sem imel pa sam vedno eno vodilo: z dobro besedo in prijateljsko navdušiti druge in to prenašati naprej. Lahko rečem, da sem v svoji karieri povzročil zelo malo prepira. Mogoče je bil razlog tudi ta, da sem bil obkrožen s pozitivnimi ljudmi, s katerimi smo skupaj vodili klub in sledili viziji. Kakšne so vaše želje za klub? Moja želja je, da bi v domžalskem klubi igralo čim več mladih domačih igralcev. V ligi ABA igra ogromno 17-, 18-letnikov. Želim si, da bi bilo tako tudi v Domžalah. Prav tako bi morali imeti ambicijo za vstop v ligo ABA. Sam sem vedno pravil in zagovarjal to, da mora biti cilj postavljen vedno malo nad realnostjo. Če ne padeš v podpovprečje. Z mladimi bi lahko prišli še višje. Letos ste za svoje minulo delo prejeli srebrno plaketo Občine Domžale. Kaj vam pomeni takšno priznanje? Na prejeto priznanje sem zelo ponosen. Vesel sem, da so se spomnili name in pa, da sem jih s svojim delom opozoril. Mislim, da smo spisali lepo zgodbo in naredili veliko v športu, zato priznanje predstavlja tudi uteho in zadovoljstvo, da je bilo delo v vseh letih in desetletjih dobro. Drugače pa je nedvomno, da sem proti koncu svojega košarkarskega ustvarjanja. Ti pa takšna nagrada vlije zadovoljstvo in optimizem, da najdeš cilje še kje drugje, kot jih jaz zdaj iščem v družinskem podjetju. Omenili ste, da ste proti koncu svojega košarkarskega ustvarjanja? S 1. januarjem letos sem se upokojil, tako da nisem več v službi v domžalskem košarkarskem klubu. Če se pokaže potreba, se še slišimo in pogovorimo. Že zadnje leto dni sem bil svetovalec, tako da imam naslednike. S klubom ostajam povezan in če sem lahko kaj v pomoč, pridem. Naše delo so prevzeli mladi in naj ga uspešno vodijo naprej. Seveda grem pa rad na tekme. Ni tekme, da bi jo izpustil. To je le moj klub, v katerega sem vložil svoje življenjsko delo. Drugače sem pa še vedno aktiven v Košarkarski zvezi Slovenije, in sicer v strokovnem svetu in izvršnem odboru trenerske organizacije. Po osnovni izobrazbi sem namreč trener, tako da v odboru še vedno pomagam s svojimi izkušnjami. Smo dobra družba in naredimo marsikaj dobrega. ❒ 8 | slamnik številka 4 | april 2022 | letnik lxii aktualno slamnik@kd- dom zale. si SLAVNOSTNA SEJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN PODELITEV PRIZNANJ OBČINE DOMŽALE ZA LETO 2021 70 let je minilo od nastanka naše mlade občine. 19. aprila 1952 so Domžale postale Mestna občina, zato je mesec april še toliko bolj slavnosten, saj občina Domžale praznuje svoj rojstni dan. Občina Domžale Foto: Vido Repanšek V počastitev praznika se tradicionalno zvrstijo številni dogodki in prireditve. Med osrednje praznovanje spada slavnostna seja ob občinskem prazniku, na kateri vsako leto najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam podelimo nagrade in priznanja Občine Domžale. Letos je najvišje priznanje – Zlato plaketo Občine Domžale prejel Simfonični orkester Domžale - Kamnik, in sicer ob 50-letnici uspešnega delovanja. V torek, 19. aprila 2022, ob 19. uri smo v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale po daljšem premoru tako spet lahko pripravili slovesen dogodek, ki ga je povezoval Boštjan Romih. Slavnostne seje se je udeležil župan Občine Domžale Toni Dragar, ki je bil slavnostni govornik, podžupana Marjan Ravnikar in mag. Tomaž Deželak, poslanci Državnega zbora, častna občanka Vera Vojska ter častna občana dr. Miroslav Stiplovšek in Peter Primožič, svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Domžale, nagrajenci in ostali gostje. Kulturni program, v katerem je sodelovala zasedba Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik z dirigentom Slavenom Kulenovićem in saksofonistom Andrejem Omejcem, je pripravil Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Domžale, ki jo vodi Matej Primožič. Župan Toni Dragar je v uvodu slavnostne seje pozdravil vse nagrajence in goste ter na kratko povzel zgodovino mesta in njen razvoj, ki jo lepo opiše razstava dr. Miroslava Stiplovška o upravnem razvoju domžalske občine od sredine 19. stoletja do leta 2020. »Prazniki so namenjeni praznovanju in preletu zadnjega obdobja, ki je bilo za našo občino in za vse nas težko, a kljub vsem izzivom uspešno. Iskrene čestitke našim nagrajencem, vsakemu posebej. Naš nocojšnji navdih lahko najdemo iz številnih zgodb, ki jih pišejo, vsak na svojem področju so uspeli dati naši lokalni skupnosti delček sebe. Vsem nagrajencem ob prejemu nocojšnjih priznanj iskreno čestitam, vedite, da vaše delo cenimo, smo ponosni nanj in smo vam hvaležni za vse, kar ste dobrega naredili. Naj vam ob prazniku občine vsem občankam in občanom iskreno čestitam in se zahvalim snovalcem in izvajalcem nocojšnjega programa,« je med drugim dejal župan v slavnostnem nagovoru. Prejemniki plaket in nagrad Občine Domžale: Zlata plaketa – Kulturno društvo Simfonični orkester Domžale - Kamnik Simfonični orkester Domžale - Kamnik že pol stoletja bogati kulturno Slavnostni govornik, župan Občine Domžale Toni Dragar vih naslovov državnih in pokalnih prvakov članske ekipe kluba v sezoni 2006/2007 ter naslov državnih prvakov članov v sezoni 2015/2016. Ponosen pa je bil tudi na to, da je članska ekipa kluba kar sedem let zastopala Slovenijo v zelo močni konkurenci Jadranske ABA lige. V dolgih letih mu je uspelo zgraditi organizacijski in strokovni koncept delovanja kluba, kar je zagotovilo desetletja stabilnosti in uspehov, tako da je klub vseskozi v vrhu slovenske košarke, ima razvejano mrežo šol, na katerih deluje, predvsem organizacija mladinskega pogona pa je na izjemnem nivoju. Klub je po njegovi zaslugi postal vzor dela in sistema v slovenskem športu na sploh. Vse to je Ladu Gorjanu uspelo z neverjetnim entuziazmom in predanostjo košarki ter domžalskemu košarkarskemu klubu. Srebrna plaketa – Anton Košenina Podeljevalci priznanj krajino Občine Domžale. Je najsta- Vonj po severu, rock koncert Simrejši tovrstni ljubiteljski sestav na foniki Domžale - Kamnik & MoonSlovenskem, uradno ustanovljen 28. light Sky, koncert sakralne glasbe februarja 1972, in združuje glasbeni- ter koncert Nedokončana popolke z območja obeh občin in širše. V nost, namenjen solističnim nastonjem igrajo ljudje najrazličnejših pom izstopajočih mladih glasbenistarosti in usmeritev, vse od učen- kov domžalske in kamniške občicev glasbenih šol do upokojencev. V ne, ki jih društvo vseskozi podpira ljubezni do glasbe društvo spodbu- in promovira. ja in krepi medgeneracijsko sodelovanje, skrbi za nepretrgano vključe- Srebrna plaketa – Ladivoj vanje mladih glasbenikov ter poleg Gorjan žanrsko lahkotnejših projektov z ra- Lado Gorjan je bil dolga leta tesno znovrstnimi, pogosto tematsko zao- vpet v delo in razvoj Košarkarskega kroženimi, a vedno izvirnimi in ka- kluba Domžale. S svojim požrtvokovostno izvedenimi projekti, skrb- valnim in predanim delom je eden no neguje tradicijo klasičnih glasbe- najzaslužnejših, da je klub dosegel nih koncertov. Med njimi so tudi tra- tako zavidljivo tekmovalno in orgadicionalni novoletni koncerti, 50 jih nizacijsko uspešnost, ki je zgled za vse športne klube v Sloveniji. S svoje bilo doslej. Poleg standardnega simfonič- jo strokovnostjo, predanostjo in ponega repertoarja orkester pogosto žrtvovalno osebnostjo je pustil izjevključuje dela slovenskih avtorjev, men pečat na področju košarke tudi tudi ustanovitelja in dolgoletnega v slovenskem merilu. Po študiju na prvega dirigenta prof. Tomaža Ha- Fakulteti za šport je svojo življenjbeta. Kljub pretežno ljubiteljski sre- sko in delovno pot več kot 50 let nadini dosega orkester visoko ume- menil košarki. Sprva v TVD Mengeš tniško poustvarjalno raven, pa naj – kot igralec, trener in funkcionar, že si bo to na področju filmske, rock- od leta 1975 pa v Košarkarskem kluovske, sakralne ali klasične glas- bu Domžale, kjer je pustil neizbribe. Med najodmevnejšimi projek- sen pečat. V začetnem obdobju je ti Simfoničnega orkestra Domžale - bil v klubu igralec in trener mlajših Kamnik v zadnjih letih so poleg no- kategorij, že v sezoni 1980/1981 pa je voletnih koncertov tudi drugi po- postal prvi trener članske ekipe, vse membni projekti, med njimi koncer- do leta 2005, od 2005 pa do konca tno-založniški projekt Glasba v srcu, 2017 pa je bil direktor kluba. Kot disrce v glasbi – Tomaž Habe, koncert rektor kluba je bil najbolj vesel pr- Anton Košenina je ustanovni član Kulturnega društva Groblje, ustanovljenega v letu 1993, in dolgoletni predsednik enega bolj uspešnih društev v občini Domžale. S sokrajanom Stanetom Cotmanom sta delo začela z ustanovitvijo Mešanega pevskega zbora Groblje in dramske skupine, posebno se je angažiral ob gradnji in urejanju Kulturnega doma Groblje, ki je bil zgrajen predvsem s prostovoljnim delom. S podporo vsakoletnim domačim dramskim predstavam, koncertom in drugimi prireditvami spodbuja in skrbi za bogato dogajanje na kulturnem področju, etnološko-kulturne prireditve, Druženje pod lipami, razstave slovenskih jaslic in podobno. Skrbi za popestritev dogajanj, povezovanje ustvarjalcev v lokalni skupnosti in občini Domžale, pa tudi prispeva k promociji občine in lokalne skupnosti v Sloveniji in tujini. Z zagnanim delom v Kulturnem društvu Groblje bogati življenje prebivalcev krajevne skupnosti in drugih obiskovalcev, ki radi prihajajo v Kulturni dom Groblje. Skozi vsa leta podpira sekcije, ki delujejo znotraj društva in jim pomaga pri zagotavljanju vseh potrebnih sredstev za izvajanje lastnega programa pri organizaciji prireditev. Je pobudnik in organizator prireditev ob obletnicah zaslužnih osebnosti iz domačega kraja (Lojze Mav, Anton Šubelj, Peter Majdič, Franc Rode). S svojim požrtvovalnim delom si prizadeva za urejenost kraja ter prispeva k aktivnemu vključevanju krajanov in društev v življenje in kulturo Krajevne skupnosti Jarše Rodica. Bronasta plaketa – Béla Szomi uspešnejših mentorjev na področju logike, ki z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije sodeluje že več kot tri desetletja. V letu 1994 je bil ustanovitelj in vodja glasbene skupine Kontrabant, organizator tradicionalnih Etno rock festivalov v Domžalah, z glasbeno skupino pa je večkrat nastopal tudi v okviru sodelovanja med Občinama Domžale in Koprivnica. Je tudi pesnik z izdanimi več pesniškimi zbirkami. Béla Somi je znan tudi kot prostovoljec, saj je bil leta 2019 nagrajen s plaketo Državnega sveta RS kot eden najzaslužnejših prostovoljcev. V zvezi s promocijo Občine Domžale je treba povedati, da letos že 25. organizira Etno rock festival. Je tudi njegov programski vodja. Etno rock je pod njegovim vodstvom postal tradicionalna prireditev, znana po vsej Sloveniji, ki je zelo dobro obiskana, primerna in priljubljena med različnimi generacijami, ki ga domača glasbena skupina popestri s prikazom različne kulturne in druge dediščine. Bronasta plaketa – Nevenka Narobe Nevenka Narobe že desetletja spada med najbolj prepoznavne krajanke v Krajevni skupnosti Jarše - Rodica, po svojem aktivnem delu v različnih društvih in organizacijah pa spada tudi med najbolj delovne občanke v občini Domžale. Vključena je v številna društva, tudi v organizacije in v njih aktivno deluje kot članica ali del vodstva, v nekaterih tudi kot predsednica. Tako je bila dvakrat izvoljena v svet Krajevne skupnosti Jarše - Rodica, najdlje je vključena v Prostovoljno gasilsko društvo Jarše - Rodica, kjer je v treh desetletjih prehodila pot od članice do aktivne veteranke. Posebej pa je znana kot predsednica Turističnega društva Jarše - Rodica, ki je doseglo pravi razcvet, pa naj je šlo za urejenost krajevne skupnosti, za številne prireditve, razstave, srečanja, koncerte ali njeno delo v Komisiji za turizem Občine Domžale. Sledi njenega dela so vidne tudi v delu Krajevne organizacije Rdečega križa. Posebej se je trudila za tesno povezanost in sodelovanje z učenci in učenkami Osnovne šole Rodica in Roje. Prav nikoli v življenju ni odrekla pomoči, prostovoljnemu delu, aktivnostim pa se je posvečala s srcem in dušo. Nikoli ni pričakovala plačila, največ ji je pomenilo zadovoljstvo ljudi, s katerimi je delala oziroma jim pomagala. Bronasta plaketa – Anton Müller Toni Müller je aktiven član Foto kino video kluba Mavrica od leta 1979. S Béla Somi je človek številnih talen- svojim požrtvovalnim in srčnim detov, ki s svojim delom pomembno lom v filmski sekciji je sodeloval pri vpliva na različna področja v Občini ustvarjanju več kot dvesto domoDomžale ter z njim promovira obči- znanskih dokumentarnih in kratkih no. Predvsem je uspešen učitelj na igranih ljubiteljskih filmov. Mnogi Osnovni šoli Domžale in eden naj- med njimi so doma in v tujini pre- letnik lxii | april 2022 | številka 4slamnik | 9 aktualno slamnik@kd- dom zale. si Zlata plaketa – Kulturno društvo Simfonični orkester Domžale - Kamnik Srebrna plaketa – Ladivoj Gorjan Srebrna plaketa – Anton Košenina Bronasta plaketa – Béla Szomi Kralj Bronasta plaketa – Nevenka Narobe Bronasta plaketa – Anton Müller Nagrada občine Domžale – Valentina in Jože Prašnikar Nagrada občine Domžale – Jožica Vidmar Nagrada občine Domžale – Lions klub Domžale Nagrada občine Domžale – Citrarska skupina Banda citrarska jeli nagrade. Z izrazitim občutkom Nagrada občine Domžale – za timsko delo je prispeval k obliko- Valentina in Jože Prašnikar vanju moštva snemalcev za snema- Jože in Valentina Prašnikar sta zanje z več kamerami. Je ustanovitelj konski par, ki je vse življenje zvest in vodja video sekcije kluba, ki ji je Kulturnemu društvu Miran Jarc Škože v letu 1999 uspelo opremiti video cjan – že od leta 1961. Kot ljubiteljsobo za računalniško montažo, di- ski igralec je Jože Prašnikar nastogitalno posodobiti filmsko tehniko pal v skoraj vseh domačih gledater pridobiti reportažni kombi. Kot liških predstavah, nepogrešljiv je snemalec, montažer in arhivist je pri tradicionalnem miklavževanju, soustvarjal pomemben domoznan- hkrati pa je izjemno veliko pripomoski arhiv kluba, katerega velik delež gel, da kulturno društvo že več kot je digitaliziran v zakladnici filmske- sedem desetletij uspešno nastopa. ga arhiva Republike Slovenije. ViValentina Prašnikar, njegova deo ekipa sekcije je s svojim ustvar- žena, je članica društva od leta 1975. jalnim delom presegla ljubiteljsko Najprej je sodelovala kot statistka v raven. Bil je zgled številnim gene- številnih domačih predstavah, zaracijam, ob njem so se izobraževa- dnja leta pa z veseljem prevzema li in pridobivali izkušnje številni tudi manjše vloge v domačih gledasnemalci. Ustvarjal je tehnično in liških predstavah. Dolga leta je opraumetniško okolje – bil pa je in je še vljala delo pri blagajni. Zanesljivo pa izjemen kronist. Njegov prispevek je njena zasluga, da pri društvu sok razvoju video kulture na Domžal- delujejo tudi njuni trije vnuki. Jože skem ter promociji Radomelj in ob- in Valentina Prašnikar sta s svojim čine je izjemen. srčnim, požrtvovalnim, dolgoletnim Simfonični orkester Domžale - Kamnik delom mnogim generacijam zgled, kako z veseljem pomagaš društvu. Nagrada občine Domžale – Jožica Vidmar Jožica Vidmar je več kot pet desetletij članica Medobčinskega društva invalidov Domžale, v katerem vseskozi aktivno deluje. Med drugim je bila tudi članica vodstva društva, predvsem pa je 30 let predano opravljala funkcijo poverjenice za člane in članice društva z območja Domžal in Depale vasi. Srčno in požrtvovalno ter dosledno je opravljala vse naloge, med njimi: obiskovala je člane in članice na svojem območju ob življenjskih jubilejih in v prazničnih dneh ter jih v imenu društva obdarila s priložnostnimi darili. Posebej je socialno ogroženim in težkim invalidom ob obiskih predajala pakete, ki jih je pripravljalo društvo. Nikoli ni pozabila na primerno zadnje slovo od članov. Posebej ak- tivna je bila dve mandatni obdobji v vodstvu in več let v posebni komisiji, ki je spremljala socialni položaj invalidov in odločala o pomoči MDI Domžale posameznikom, ki so bili posebej socialno ogroženi. Nagrada občine Domžale – Lions klub Domžale Poslanstvo vsakega Lions kluba na svetu je ustvarjanje in krepitev sporazumevanja med ljudmi vsega sveta, človekoljubnosti prostovoljna pomoč lokalno ter širše. Lions klub Domžale vse te usmeritve uresničuje že od leta 1996 in je v vsem tem obdobju uresničil vrsto aktivnosti. Nagrada občine Domžale – Andrej Nekatere med njimi so postale tra- Omejc dicionalne ter je z njimi pomagal ali polepšal življenje različnih genera- pevsko kariero v operah in muzikacij tako posameznikom kot druži- lih. Z veseljem nastopajo po vsej Slonam (npr.: šolske potrebščine, šol- veniji in sooblikujejo različne prireska kosila, računalniki, štipendi- ditve v domačem kraju. So ena redranje, viški hrane itd). Tako je Li- kih citrarskih skupin mlajše generaons klub Domžale najbolj poznan cije, ki bogati kulturno podobo občipo številnih sodelovanjih z učen- ne Domžale in prispeva k promociji ci Osnovne šole Roje, financiranju domačega kraja, občine in Slovenije. projekta Plakat miru skupaj z Likovnim društvom Vere Terstenjak, po- Nagrada občine Domžale – znan je po dogodkih, kot so: dobro- Andrej Omejc delni golf turnirji, dobrodelni teki, Andrej Omejc, saksofonist, po zakaterega izkupiček je namenjen po- ključku Konservatorija za glasbo in moči socialno ogroženim, pomoč balet Ljubljana začenja podiplomgledališču slepih in slabovidnih ter ski študij na Hochschule für Musik po sodelovanju z različnimi huma- und Theater München pri prof. Koryunu Asatryanum, hkrati pa študinitarnimi organizacijami. ra tudi na Medicinski fakulteti v LjuNagrada občine Domžale bljani. V času študija je osvojil šte– Citrarska skupina Banda vilne prve nagrade in zlata priznacitrarska nja tako doma kot v tujini, nastopa Citrarska skupina Banda citrarska s številnimi glasbenimi skupinami, deluje pod okriljem Kulturnega dru- med njimi tudi z Godbo Domžale in štva Ihan od jeseni 2014, ko so se Simfoničnim orkestrom Domžale zbrali v skupino osmih zagnanih Kamnik, deluje pa tudi kot skladacitrarjev, ki so pred tem obiskovali telj in aranžer. Andrej Omejc je kljub glasbeno šolo. Od samega začetka svoji mladosti neverjetno uspešen delujejo pod umetniškim vodstvom tako v umetnosti kot v spremljevalPetra Napreta, ki prispeva tudi ve- nem študiju. Govorimo o enem od čino glasbenih priredb. Lotevajo se trenutno najboljših saksofonistov v raznovrstne glasbe; od zanimivih Sloveniji, ki svoje znanje še nadgrapriredb ljudske, filmske in sakral- juje, hkrati pa znanje podaja naprej ne glasbe do večnih citrarskih melo- mladim. Njegova prijaznost, dostodij ter nepozabnih velikanov klasič- pnost in iskrenost pričajo o človene glasbe. Za njimi je množica nasto- ku z veliko začetnico, ki z marljivim pov in samostojnih koncertov, med delom ustvarja neverjetne rezultate. njimi tudi z odličnim tenoristom KleČestitke vsem letošnjim občin­ menom Torkarjem, ki uspešno gradi skim nagrajencem! ❒ 10 | slamnik številka 4 | april 2022 | letnik lxii občinski svet slamnik@kd- dom zale. si 22. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Domžalske občinske svetnice in svetniki so se v četrtek, 21. aprila 2022, sestali na 22. redni seji Občinskega sveta Občine Domžale, na kateri so obravnavali sedem točk dnevnega reda, med drugim so po skrajšanem postopku obravnavali in sprejemali Odlok o Zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 2021. Izdaja soglasja k imenovanju direktorja Javnega zavoda Zavod za šport in rekreacijo Domžale Miha Ulčar Foto: Vido Repanšek N a seji so obravnavali tudi kadrovske zadeve – imenovanje novega direktorja javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika Domžale, podaja soglasja k imenovanju direktorja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale ter podaja mnenja prijavljeni kandidatki Mileni Vidovič v postopku imenovanja ravnatelja Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Rodica. Sejo je vodil župan Toni Dragar. Po ugotovljeni začetni navzočnosti in sprejemu zapisnika 21. seje z dne 17. 3. 2022, je župan najprej predstavil razširjen dnevni red, in sicer, da se prva točka Volitve in imenovanje dopolni z alinejami: Ugotovitveni sklep o nezdružljivosti funkcije člana občinskega sveta, Izdaja soglasja k imenovanju direktorja Zavoda za šport in rekreaci- jo Domžale ter Obrazloženo mnenje o kandidatki za razpisano delovno mesni ravnatelja OŠ Rodica. V razpravo pred potrjevanjem dnevnega reda se je vključil mag. Bojan Arh (SAB) in predlagal, da se prva točka dnevnega reda Voli- Pojasnilo LTD – Toni Dragar – Liste za vse generacije ob razrešitvi mag. Renate Kosec LTD – Toni Dragar – Lista za vse generacije Volitve in imenovanja Pod to točko je Andreja Pogačnik Jarc, predsednica Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja svetnikom predstavila postopke in načine imenovanja vseh treh kandidatov za vodenje javnih zavodov. Pred glasovanjem je Gregor Horvatič (Zeleni Slovenije) izrazil željo, da bi se pred glasovanjem svetnikom predstavili vsi trije kandidati. Župan mu je povedal, da so postopki znani in da so vsi trije speljani drugače. Na sejo občinskega sveta vabijo samo tiste kandidate, ki jih imenuje občinski svet. Tiste, ki jih imenujejo sveti javnih zavodov, pa se kandidati predstavijo članom sveta, ki so imenovani tudi s strani svetniških skupin. V nadaljevanju se je svetnikom predstavil Jure Matičič, kandidat za direktorja Kulturnega doma Franca Bernika. NAROČNIK OBJAVE: LTD – TONI DRAGAR – LISTA ZA VSE GENERACIJE Razrešitev mag. Renate Kosec je bila pretehtana odločitev, ki jo je sprejela stranka LTD in jo je izvršil njen predsednik, župan Toni Dragar. Edini razlog za razrešitev je dvojno članstvo gospe Kosec (v naši in svoji stranki, ki jo je ustanovila), kar je gospod Dragar medijem že pojasnil. Čeprav zakonodaja dopušča članstvo v dveh strankah, pa se nam to ne zdi primerno in ni v skladu s politično kulturo LTD ter našimi vrednotami. Nedopustno je, da bi članica druge stranke delovala kot funkcionarka, torej podžupanja, v imenu naše stranke. Ker je v teh dneh prišlo do različnih govoric, predvsem pa obtoževanj našega predsednika, pa poleg logične razlage o razrešitvi, ki jo je gospod Dragar že sporočil, objavljamo sledeče pojasnilo z namenom razjasnitve stanja. Ni res, da je gospa Kosec člane LTD uradno obvestila o svojih namerah ustanovitve svoje stranke in samostojne politične poti. Do danes nismo bili uradno seznanjeni, da je ustanovila svojo stranko, niti da iz naše stranke izstopa. Predsednik naše stranke je v začetku marca poslal e-mail vsem svetnikom LTD, da ga seznanijo, ali nadaljujejo v LTD tudi na naslednjih volitvah. Po govoricah sledeč naj bi v stranko gospe Kosec stopile tudi tri svetnice LTD, ki nas prav tako do danes o tem niso uradno obvestile, kar se nam zdi skrajno netransparentno in žaljivo. Predvsem pa ni res, da je bila razrešitev nepričakovana, saj jo je predsednik naše stranke o tem predčasno obvestil. Tako člani LTD kot naš predsednik, župan Toni Dragar, smo dolgo časa upali, da bo gospa Kosec ravnala bolj odgovorno, politično korektno in transparentno, predvsem pa z večjim spoštovanjem do stranke in človeka, ki jo je na funkcijo podžupanje tudi imenoval. Razlog za razrešitev je zgolj eden, kot je župan že navedel: podžupan je iz kvote LTD, kar gospa Kosec po naši oceni ni več od trenutka, ko je ustanovila svojo stranko in nas o tem ni obvestila. Želeli bi si, da bi obstajala lažja rešitev za vse nas. Razkol, ki so ga s svojimi dejanji ustvarili posamezniki v naši stranki, je za našo stabilnost udarec, sploh v volilnem letu. To nam ni enostavno priznati, niti županu ni bilo enostavno realizirati te naše skupne odločitve. Ko toliko let delaš skupaj z nekom, ni vse le delo, temveč so v primeru takšnih dejanj vpletena tudi čustva, predvsem razočaranje. Gospe Kosec do danes nismo izključili iz stranke, tako kot smo čakali dva meseca, da sama poda odstop in da torej ravna odgovorno ter navsezadnje spoštljivo do volivcev LTD. Gospe Kosec niti nismo izključili iz naše poslanske skupine, čeprav predvidoma ne bo več občinska svetnica, saj je funkcija nezdružljiva z zaposlitvijo na Občini Domžale. Po dogovoru iz leta 2014 je župan gospe Kosec po razrešitvi ponudil zaposlitev na Občini Domžale tudi v nadalje. Gospe Kosec se zahvaljujemo za delo, ki ga je opravljala na funkciji podžupanje LTD, in ji želimo uspešno politično pot. tve in imenovanja razširi še z alinejo ugotovitvenega statusa podžupana Marjana Ravnikarja, ker ni več član stranke SD. Ob tem ga zanima, če podžupan Ravnikar od župana še uživa zaupanje. Župan mu je odgovoril, da točke dnevnega reda ni možno razširiti, saj je za to potreben material in predlog sklepa. Le-tega pa predlagatelj ni podal. K besedi je pristopila tudi Andreja Pogačnik Jarc, predsednica Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je povedala, da umika prvi del točke ugotovitvenega sklepa, saj ni potrebno glasovanje, ker je mag. Renata Kosec odstopila kot svetnica Občinskega sveta Občine Domžale. Imenovanje direktorja Javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika Domžale Dne 28. 1. 2022 je bilo razpisano prosto delovno mesto za direktorja (M/Z) Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, ker s 15. junijem 2022 dosedanja direktorica odhaja v pokoj. Na objavljeno razpisano prosto delovno mesto direktorja se je prijavilo sedem kandidatov oziroma kandidatk. Na podlagi izvedenega postopka, ki je bil opravljen izmed šestih kandidatov, ki so izpolnjevali razpisne pogoje ter na podlagi mnenja Sveta Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskemu svetu predlagala, da imenuje Jureta Matičiča za direktorja Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Občinski svet je sklep potrdil soglasno. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je 15. aprila 2022 prejela dopis Sveta javnega zavoda Zavod za šport in rekreacijo Domžale v zvezi z izdajo soglasja k imenovanju direktorja ZŠRD. Svet ZŠRD je opravil postopke izbire za novega direktorja javnega zavoda Zavod za šport in rekreacijo Domžale ter izbral Jerneja Hribarja in predlagal občinskemu svetu, da izbranemu kandidatu poda soglasje v postopku imenovanja direktorja javnega zavoda Zavod za šport in rekreacijo Domžale. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je vso prejeto dokumentacijo obravnavala na svoji seji ter občinskemu svetu predlagala v sprejem sklep, da soglaša k imenovanju Jerneja Hribarja za direktorja javnega zavoda Zavod za šport in rekreacijo Domžale za mandatno obdobje štirih let. Občinski svet je na glasovanju potrdil predlagani sklep. Mnenje v postopku imenovanja ravnatelja Javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Rodica Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je 8. aprila 2022 prejela dopis Sveta javnega zavoda Osnovna šola Rodica v zvezi z izdajo soglasja k imenovanju ravnatelja Osnovne šole Rodica. Svet javnega zavoda Osnovna šola Rodica je zaprosilo za mnenje o kandidatki Mileni Vidovič, ki se je prijavila na razpisano delovno mesto za ravnatelja Osnovne šole Rodica ter izpolnjuje vse razpisane pogoje. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je dopis sveta obravnavala na svoji seji in občinskemu svetu predlagala, da v postopku imenovanja ravnatelja javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnova Šola Rodica prijavljeni kandidatki Mileni Vidovič poda pozitivno mnenje. Občinski svet je na glasovanju potrdil predlagani sklep. Občinski svet je soglasno imenoval Jureta Matičiča za direktorja Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Odlok o Zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 2021 – skrajšani postopek Gradivo pod to točko je svetnikom predstavila Marjeta Podpeskar Omahen, ki je povedala, da so proračun Občine Domžale za leto 2021 zaželi izvrševati 1. 1. 2021 na osnovi Odloka o proračunu Občine Domžale za leta 2021, ki ga je občinski svet sprejel na 9. seji 19. 12. 2019. Občinski svet je na 13. seji 26. 11. 2020 sprejel eno spremembo proračuna Občine Domžale za leto 2021 ter na 17. seji 1. 7. 2021 en rebalans proračuna Občine Domžale za leto 2021. V letu 2021 so se vedno soočali z epidemijo covida-19, ki je nekoliko omejevala delo občinske uprave. Na izredne razmere so se prilagodili in ob sprejetih ukrepih zagotavljali nemoteno izvajanje storitev občanom ter uresničili in realizirali večino zastavljenih ciljev. V nadaljevanju je predstavila pregled in primerjavo prihodkov in odhodkov v zadnjih štirih letih, iz katere je bilo ugotovljeno, da so v letu 2021 realizirali največ prihodkov (33.495.492 evrov) in odhodkov (30.423.857 evrov) v zadnjih štirih letih. Občinski svet je na glasovanju potrdil Zaključni račun proračuna Občine Domžale za leto 2021. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali in potrdili dogovor o sodni poravnavi, prav tako so obravnavali in potrdili letni izvedbeni program kulture Občine Domžale za leto 2022 in letni program športa Občine Domžale za leto 2022 ter obravnavali redno delovno uspešno direktorice Kulturnega doma Franca Bernika Domžale za leto 2021. Za zaključek pa so sledila še vprašanja, pobude in predlogi. ❒ Župan Toni Dragar z mesta podžupanje Občine Domžale razrešil mag. Renato Kosec Na Občini Domžale je s 1. 4. 2022 prišlo do spremembe v vodstvu oziroma županovem uradu, saj županu pri delu ne bo več pomagala dosedanja podžupanja mag. Renata Kosec, ki je to funkcijo poklicno opravljala dobrih sedem let, in sicer skoraj dva mandata. Župan jo je namreč 1. 4. 2022 razrešil z mesta podžupanje Občine Domžale. V izjavi za javnost je župan Toni Dragar sporočil, da ima župan po zakonu pristojnost imenovanja in razrešitve podžupanov: »Z bivšo podžupanjo so se najine politične poti razšle v trenutku, ko je ustanovila svojo politično stranko in postala predsednica. Kot svetnica LTD je bila imenovana za podžupanjo iz kvote LTD lista Tonija Dragarja. S tem, ko je ustanovila svojo stranko, ne more biti podžupanja iz liste LTD lista Tonija Dragarja.« Z nagovorom se je po prejemu sklepa o njeni razrešitvi z mesta podžupanje odzvala mag. Renata Kosec, ki je zapisala, da je bil sklep o njeni razrešitvi zelo nepričakovan, saj konkretnega razloga za to odločitev ne pozna: »Na ta način se je po mojem mnenju uspešna zgodba podžupanstva nepričakovano končala. Na to obdobje se bom spominjala z lepimi občutji, saj mi je bilo v čast in veselje sedem let opravljati to delo. Hvala vsem sodelavkam in sodelavcem, da so s svojim znanjem in delom podprli projekte, v katere sem bila vključena. Enako gre zahvala vsem v javnih zavodih, organizacijah in društvih ter hvala vsem v krajevnih skupnostih, da smo lahko skupaj realizirali projekte in s tem dokazali, da je občina Domžale mesto prijaznih ljudi. Hvala tudi medijem, tako občinskim, regionalnim kot nacionalnim, za korektno poročanje o aktivnostih občine in dogajanja v njej.« letnik lxii | april 2022 | številka 4slamnik | 11 občinski svet | novice slamnik@kd- dom zale. si Vprašanja, pobude in predlogi občinskih svetnic in svetnikov VPRAŠANJE v zvezi z ortodontom za otroke (zaporedna številka 417) POSREDOVAL: mag. Branko Heferle (LMŠ) na seji 17. 3. 2022 VSEBINA: V zvezi z odgovorom na moje svetniško vprašanje številka 412, ki se nanaša na problematiko zagotavljanja ortodontskih storitev našim otrokom v Zdravstvenem domu Domžale, dajem pobudo, da Občina Domžale predlaga in zahteva od Ministrstva za zdravje, da razpiše koncesijo za dejavnost specialista čeljustne in zobne ortopedije (zobna in čeljustna ortodontija) na območju, ki ga pokriva Zdravstveni dom Domžale, saj to področje spada v sekundarno raven zdravstvene dejavnosti, za kar koncesijo podeljuje ministrstvo na podlagi javnega razpisa za podelitev koncesije. PRIPRAVLJAVEC ODGOVORA: župan VSEBINA ODGOVORA: Občina Domžale kot soustanoviteljica javnega zavoda Zdravstveni dom Domžale bo podala pobudo za širitev javne mreže ortodontskih storitev, ki bi se izvajala v javnem zavodu in ne na podlagi koncesije. VPRAŠANJE v zvezi izbiro pokopa (zaporedna številka 420) POSREDOVAL: Peregrin Stergar (NSi) na seji 17. 3. 2022 VSEBINA: Postavljam vprašanje občini, ki je ustanoviteljica JP Prodnik. Kakšno možnost imamo občani do izbire pokopa med klasičnim in žarnim pokopom? Ali so vsi občani naše občine pri pokopavanju svojcev in posebej pri izbiri načina pokopa (klasično v krsti, sežig in pokop v žari, sežig in raztros pepela) enakopravni ne glede na raso, narodnost, vero in izbrani način pokopa. Spoštovanje verske svobode je lakmusov papir demokracije in spoštovanja človekovih pravic. Vere imajo namreč glede pokopavanja svojih vernikov pravila, ki zahtevajo določene načine in obrede pokopavanja (v krsti; določeno zaporedje, kot na primer verski obred slovesa od telesa pred sežiganjem …). Sprašujem tudi, ali je na vseh pokopališčih možna izbira pokopa v krsti (je na voljo prostor) ali žari; ali je v primeru odločitve za sežig omogočen verski obred slovesa od telesa pred sežigom; ali je prek cene favoriziran nek način pokopa; ali je kakšen način pokopa favoriziran na druge načine, kot na primer hitra dosegljivost storitve, odnos izvajalcev, ki morda v pogovoru označijo, katero od izbir kot samoumevno; ali je za zagotovitev svobodne izbire vsakdo obveščen, kaj se v primeru sežiga, ki je pri nas manj poznan, dogaja s telesom pokojnika od vstopa v peč prek drobljenja kosti v drobilcu do izročitve žare. Sam želim biti pokopan klasično v krsti. V to vprašanje me je spodbudilo, ko ob smrti tete moje žene, kljub njeni želji, da je pokopana v krsti, te njene želje niso upoštevali, ampak je pogrebno podjetje (v Slovenskih Konjicah) domače ‘prisililo’, da so jo žarno pokopali. In še sprašujem, koliko ima občina stroškov pri pokopavanju in če, koliko plačuje za klasičen in koliko za žarni pokop. Da bomo občinski svetniki lahko presodili morebitno prelivanje stroškov med občinami ali financiranje ene dejavnosti iz druge, morajo biti stroški transparentni in znani tudi za primer upepelitve. PRIPRAVLJAVEC ODGOVORA: JKP Prodnik, d. o. o. VSEBINA ODGOVORA: Izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti je predpisano z Zakonom o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16). Pokopališko dejavnost (upravljanje ter urejanje pokopališč) in 24-urno dežurno službo skladno z navedenim zakonom zagotavlja občina. Zagotavljanje urejenosti pokopališča obsega vzdrževanje pokopališč ter pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture, storitve najema pokopaliških objektov in naprav, storitve grobarjev (izkop in zasutje grobne jame, prvo ureditev groba) in storitve pokopališko pogrebnega moštva (prevoz ali prenos krste ali žare iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa s položitvijo v grob ali z raztrosom pepela). Pogrebno dejavnost (prevoz, priprava in upepelitev pokojnika ter priprava in izvedba pogreba) skladno z navedenim zakonom izvaja katerikoli izvajalec na trgu, ki je registriran za to dejavnost. To pomeni, da pogrebna dejavnost (z izjemo 24-urne dežurne službe) ni v pristojnosti občine oziroma javnega komunalnega podjetja in da naročnik pogreba lahko prosto izbere kateregakoli izvajalca. V občini Domžale je 12 pokopališč. Na vseh pokopališčih je možen tako zemeljski pokop v krsti kot pokop žare s pepelom, razen na pokopališču pri domžalski cerkvi, kjer je možen le pokop v žari. Na pokopa- liščih v Domžalah, Radomljah in Ihanu pa je omogočen tudi raztros pepela pokojnika. Najemnik novega grobnega prostora lahko svobodno izbira, na katerem pokopališču bo pokopan in kakšen pokop želi. VPRAŠANJE v zvezi s posegi v okolje na lazah pri dobu (zaporedna številka 424) POSREDOVAL: Gregor Horvatič (Zeleni Slovenije) na seji 17. 3. 2022 VSEBINA: Krajani Laz pri Dobu so me opozorili, da je novi prebivalec močno posegel v okolje, dvakrat je zminiral v hrib. Na zadnje je bil v Rači celo parkiran avto, cesta je počila. Pozivam pristojne službe na Občini Domžale, da pristopi k reševanju te problematike. PRIPRAVLJAVEC ODGOVORA: župan VSEBINA ODGOVORA: O gradbe- nih in posegih v okolje na območju naselja Laze pri Dobu so bile obveščene pristojne državne inšpekcijske službe, ki občine o svojih ukrepih ne obveščajo. Občina Domžale ni pristojna za reševanje posegov v prostor ter gradnjo nezahtevnih in zahtevnih objektov. Družba Lek ponovno nagrajena za dobro prakso medgeneracijskega sodelovanja Lek, ki je del Novartisa v Sloveniji, je prejemnik priznanja Mega navdih 2022 za dobro prakso medgeneracijskega sodelovanja v delovnem okolju. Strokovna komisija je ponovno prepoznala zavezanost Novartisa v Sloveniji medgeneracijskemu sodelovanju ter reševanju izzivov in ustvarjanju priložnosti v povezavi z raznolikostjo in vključenostjo vseh zaposlenih. Priznanje je bilo podeljeno v okviru projekta Vsi zmagujemo, ko sodelujemo, namenjen je ozaveščanju o pomemb- nosti medsebojnega sodelovanja in vseživljenjskega učenja. Projekt in natečaj sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad. »Ljudje so v središču vsega, kar delamo, zato sta raznolikost in vključenost eni glavnih Novartisovih vodil pri ustvarjanju navdihujočega, vedoželjnega in spodbudnega delovnega okolja, ki sodelavcem omogoča, da izkoristijo svoj polni potencial. Kot eden največ­jih delodajalcev v Sloveniji, s skoraj 6000 1 2 3 8 vztan Društvo uštanj krajanov naselij Oblikovanje mag. Blaž Slapar Spodnjega inZgornjega Tuštanja Tuštanj 2022 27. tradicionalno prvomajsko srečanje v Tuštanju (Cegunca) pri Moravčah zaposlenimi, se lepot medgeneracijskega sodelovanja lotevamo celovito. Poslušanje sodelavcev različnih starosti in različnih funkcij nam pomaga najti rešitve, ki so resnično pomembne za vse www.kinvital.si info@kinvital.si tel.: 040 155 556, 031 893 284 naše sodelavce in ekipe. Prav njim gre danes zahvala, saj z ustvarjanjem vključujoče kulture, sodelovanjem in povezanostjo z našim poslanstvom vsak dan prispevajo k izboljševanju delovnega okolja. Veseli smo, da je žirija nagraTretji teden: Prvi dan – 2 km hoje, de Mega letos ponovno prepoznala Po prebolelem covidu ima marsikdo naša prizadevanja, in se obenem zave- težave, med katerimi so najpogostejše drugi dan – 2,5 km hoje, tretji dan – zujemo, da bomo še naprej stremeli h ka- zelo šibka fizična pripravljenost, visok 2 km hoje itd. Seveda je točka, s katere boste zadrovski odličnosti in ustvarjali skup­ srčni utrip, nizka pljučna zmogljinost, v kateri so ljudje zavzeti in imajo vost, hitra zadihanost, srčna aritmija čeli, odvisna od vašega počutja. Lahpriložnosti za rast,« je ob prejemu priz­ in neusklajeno bitje srca, slabost in ko, da se boste počutili tako odlično, nanja povedala Paulina Pazio, direk- vrtoglavica, slabo počutje ob fizičnem da boste začeli že prvi dan na 5 km. torica Kadrov za Novartis v Sloveniji. naporu in druge. Manj pogosti simp- Vendar upoštevajte zgornjo logiko poRaznolikost in vključenost v No- tomi so bolečine v križu – predvsem stopnega povečevanja obremenitve. Zelo dobrodošle so tudi vaje za vartisu v Sloveniji nagovarjajo preko zaradi ležanja, slabša oživčenost in štirih stebrov – medgeneracij­sko so- občutek v mišicah, mišična šibkost, moč. Počep, dvig bremena s tal, sklece delovanje, raznoliki talenti, LGBTQI+ mravljinčenje po mišicah, bolečine v ali potisk uteži nad glavo in še mnoge skupnost in invalidi. V okviru nateča- sklepih in znaki, podobni revmi. Vse druge. Prav tako izvedba vaj za trup in jedro. Vendar tu velja, da vam mora ja je podjetje predstavilo širok spekter to onemogoča normalno življenje. Kako se po covidu spraviti v dob­ro nekdo jasno pokazati in razložiti pradejavnosti in številne ukrepe, s katerimi se lotevajo izzivov medgeneracij- formo? S progresivno adaptacijo tele- vilno izvedbo. Ne bo pa mogoče dobiskega sodelovanja v delovnem okolju. sa na višji nivo zmogljivosti ali po do- ti nazaj mišične mase in uravnotežeNovartis v Sloveniji je kot ključno reši- mače po pameti in postopoma. Z vad- nosti telesne moči brez vaj za moč, ki tev predstavil program za razvoj novih bami, ki dvignejo utrip srca prek 150 ut- morajo vključevati tudi uteži. Dobre kardio aktivnosti so še nonačinov dela Odgovorna izbira, ki za- ripov na minuto, na začetku še ne. Raposlenim omogoča več izbire pri tem, ven utripov na minuto naj ostane pod rdijska hoja s palicami, kolo in plakje, kdaj in kako delajo, ter jim s tem 140. Priporočljivo je tudi najprej zače- vanje. Okrevanje po covidu-19 zna torej daje možnost za prilagoditev obve- ti z mešanico vzdržljivostne kardio aktivnosti in vadbe moči z utežmi. biti zahtevno. Pogosto je fizični naznosti individualnim potrebam. Na primer: Prvi dan – 1 km hoje, por lahko celo kontraindiciran – naPrizadevanja Novartisa v Sloveniji pri upravljanju kadrov so vedno pogo- drugi dan 1,5 km hoje, tretji dan spet redi več škode, če ni doziran pravilsteje prepoznana tudi navzven. Na za- 1 km hoje, četrti dan 1,5 km hoje ... no. Vseeno pa drži nekaj: Morate nazaj v formo. Še boljšo kot na vašem četku leta je podjetje ponovno prido- Tako prvi teden. Drugi teden: Prvi dan – 1,5 km vrhuncu moči. bilo mednarodni certifikat za najboljJure Gubanc, strokovnjak za šega zaposlovalca Top Employer, pred hoje, drugi dan – 2 km hoje, tretji rehabilitacijo in fizično pripravo kratkim pa se je s kar dvema kadrov­ dan – 1,5 km hoje itd. skima praksama uvrstilo med najboljše v državi po izboru Fakultete za orga­nizacijske vede Univerze v Mariboru in spletnega portala MojeDelo.com. »S sodelovanjem na tovrstnih natečajih lahko delodajalci prispevamo k izmenjavi dobrih praks in sooblikujemo višje standarde za zaposlene v delovnih okoljih,« je še dodala Paulina Pazio. glasilo občine domžale Kako okrevati po covidu-19? POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU 12 | slamnik številka 4 | april 2022 | letnik lxii novice slamnik@kd- dom zale. si živeti z vrtom matjaž mastnak KAJ BO NA VRTU POZIMI? »Zima vpraša, kaj si delal poleti,« pravi ljudski rek. Če imamo v mislih zelenjavo za zimsko rabo, se poletje iz zgornje modrosti začne že maja. Č asi so čudni. V zraku je negotovost, kako močno se bosta podražila ogrevanje in hrana. Z dražitvijo goriva se bo hrana samodejno dražila in to ne samo zaradi višjih stroškov pridelave, temveč zaradi transporta: veliko zelenjave, ki je pri nas naprodaj v trgovinah, pripeljejo v Slovenijo iz več sto kilometrov do tisoč in več kilometrov oddaljenih krajev. Vojne imajo svojo ceno in račun vedno plačajo navadni ljudje. Se lahko državljani pripravimo na drago zimo? Prav veliko manevrskega prostora nimamo, razen pri zelenjavi. Slovenci smo hiškarji in ob hiši je vedno prostor za zelenjavni vrt. Tudi veliko ljudi iz stanovanj praska svoj najeti vrtiček. Ni velika umetnost pridelati zelenjavo v poletnih mesecih in tja do srede septembra. Potem se rast na vrtu zaustavi. Radič še raste, vse drugo pa bolj kot ne obstane. In čaka. Občutljiva zelenjava čaka, da jo uporabimo. Če je ne poberemo mi, jo bo uničila zmrzal. Odporna zelenjava čaka in traja. Do pomladi. Uporabljamo jo lahko vse do naslednjega pridelka. Govorim iz lastne izkušnje. Predelovanje zelenjave za zimo je namreč že nekaj let moj osebni šport. Nimam kleti, ki bi bila uporabna za skladiščenje zelenjave, in nimam vrtnega rastlinjaka. V zamrzovalnik dam samo stročji fižol in sprotne viške koreničja (korenje, peteršilj, zelena), da jih imam pri roki, ko kuham govejo ali kurjo juho. Ne, nisem vegetarijanec, a je praktično vsak dan na jedilniku zelenjava. Če ne v prilogi, pa v zelenjavni juhi in posodi za solato. In povem po resnici: pozimi res ne kupujem zelenjave. Morda enkrat na mesec glavo cvetače, da je malo več pestrosti, drugače pa dosledno nosim reči z vrta. Na vrtu pozimi ni takšne pestrost sočivja, kot ga premorejo marketi, a zelenjava je moja. In to mi daje na ravni občutkov in čustev neko potrditev, da se da in da sem nekaj dosegel. Čisto razumsko pa vem, da je zelenjava zdrava, ker vem, kaj sem z njo počel in s čim sem jo gnojil. Zakaj torej pišem, da je treba začeti zalogo za zimo ustvarjati maja? Ker se zdaj sadi buče. Zrele jedilne buče se obdržijo dobro v novo leto. Jaz jih pred mrazom postavim v neogrevano sobo v pritličju. Ko buča s prvimi marogami pokaže, da želi začeti propadati, gre pod nož. Buče so sicer strašno potratne s prostorom, zato jih je smiselno usmeriti v tretjo dimenzijo. Jaz jih speljem na ograjo in na drevo. S plezajočih stebel potem zoreče buče kot orjaške hruške bingljajo navzdol. Stebla in peclji so presenetljivo žilavi, še nobeno ni popustilo. Z bučo poleti zasenčim tudi kompostna kupa. Bučke so druga zgodba, njihovi plodovi so bolj za sproti. Za majem pride junij in konec tega meseca je čas za sejanje radiča in endivije. Za sejanje, sadimo (‘flancamo’) lahko kasneje. Štrucar in endivija sta pri meni za prvi del zime, dokler ne pritisne hud mraz. Izru- vam jih z zemljo na koreninah, zavijem v časopisni papir, dam v PE vrečko in postavim pokonci v škatle od banan. Trajajo, dokler temperatura v neogrevani garaži ne pade pod minus dve, običajno je to januarja. Na gredi ostanejo zimski radiči. Gnojim z domačim kompostom. Na vrtu porezano vejevje zmeljem z mlinom za veje, iz kuhinje pa končajo na kompostu vse obrezki in odpadki, razen maščobe, kosti in koščkov mesa, ker te reči prikličejo podgane. Vojne imajo svojo ceno in račun vedno plačajo navadni ljudje. Se lahko državljani pripravimo na drago zimo? Prav veliko manevrskega prostora nimamo, razen pri zelenjavi. Junija sejem rumeno kolerabo, ki jo pred hudo zimo pokrijem s tunelom in pobiram po malem do pomladi. Podobno ravnam s korenjem. Pred zimo ga pokrijem s kopreno in potem izkopavam do pomladi naravnost iz zemlje. To si lahko privoščim, ker živim brez voluharja. Hlevskega gnoja ne uporabljam, odkar mi je sadjar razložil, da njegov vonj prikliče to vrtnarsko nadlogo. Morda to drži ali pa je le sreča, a odkar vrta ne gnojim več s hlevskimi gnojem, voluhar jeseni ni več prišel nad moje korenje in radič. Julija in avgusta sejem repo, ki mi na nezaščiteni gredi ostane uporabna do konca decembra. Sredi avgusta je treba sejati kitajski kapus. Z njegovim prezimljanjem na prostem imam različne izkušnje. Pravi čas je treba posaditi tudi zimski por, ki je izvrstna in res neobčutljiva zimska zelenjava. Brez pora si pozimi ne predstavljam kuhe zelenjave z domačega vrta. Avgusta se seje motovilec. Zrasti mora pred zimo, potem ga pokrijem s kopreno in uporabljam januarja in februarja. Avgust pa je tudi čas za sajenje kapusnic, ki so kraljice zimske zelenjave: predvsem zimskega ohrovta, brstičnega ohrovta in listnega ohrovta. V drugi polovici zime je to pri meni steber zimske zelenjavne samooskrbe. Šele proti koncu avgusta sadim sadike brokolija, ki ga potem pobiram pozno jeseni in do resnejšega zimskega mraza. Zelo pomemben je še september, ko sejem zimsko solato. Različne vrste zimske solate, nekaj jih gotovo uspe. Pred zimo solatke pokrijem s kopreno in čim februarja začutim prebujeno moč sonca, postavim nad gredo nizek tunel s prestavljivimi loki in PVC folijo. Že konec marca pobiram prvo mlado solato, ki potem traja še v maj. Skratka: brez steklenjaka, le s kopreno, nizkimi tuneli in načrtom se da na vrtu vzgojiti svežo zelenjavo za sproti in za zimo. Moja lastna izkušnja je, da je treba na osebo računati po 40 m2 gred. ❒ Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. Domžalska dediščina z Ano Cajhen na tednu mode Po dveh letih premora se je v Ljubljano vrnil teden mode (fashion week). V sredo, 14., in v četrtek, 15. maja, so se v prostorih Velana Living predstavili slovenski modni oblikovalci. Na četrtkovi modni reviji pa sta svoje moči združili priznana modna oblikovalka Julia Kaja Hrovat, ki v svoje kreacije vpleta slovensko kulturno dediščino in nastopa pod blagovno znamko JKH Identity, ter Domžalčanom znana Ana Cajhen, slamnikarica, ki nadaljuje bogato domžalsko slamnikarsko dediščino. Ano Cajhen in njene izdelke lahko vidimo v domžalskem Slamnikarskem muzeju, svoje izdelke pa je tudi predstavljala že na modni reviji, ki je organizirana v sklopu Slamnikarskega sejma (slednji bo letos 11. junija in tam bo tudi gospa Ana). Neizčrpen vir inspiracije oblačil JKH Identity je slovenska kulturna dediščina, simboli, tekstil in mitologija. JKH avtorski potiski in tekstilne tehnike so sodobne interpretacije naše dediščine. Oblačila so oblikovana s trajnostnim pristopom, na način, da žensko popeljejo iz dneva v noč, v vrtincu barv in vzorcev iz naravnih materialov. Kolekcija PK_022 inspiracijo črpa v ljudski umetnosti, ki jo najdemo samo na Slovenskem. V prepletu barv in avtorskih potiskov plešejo liki iz zgodb, ki jih najdemo na po- slikanih panjskih končnicah. Oblačila iz naravnih materialov dopolnjujejo ročno izdelani slamniki iz prave slamnate kite, ki jih na več kot sto let starem stroju šiva Ana Cajhen. S sodobno oblikovano in lahkotno poletno kolekcijo oblačil in dodatkov oblikovalki opozarjata na pomembnost ohranjanja kulturne dediščine in spodbujata k odkrivanju identitete. V petek, 16. aprila, je sledila predstavitev oblikovalcev v ljubljanski modni trgovini MIDAS. Tam so tudi podelili tri nagrade Ljubljanskega tedna mode in nagrado za trajnostno modo sta prejeli Ana Cajhen in JKH identity. Prihaja poletna sezona in junija odpiramo sezono nošenja slamnikov – modni kos, slamnik Ane Cajhen, lahko kupite v Slamnikarskem muzeju Domžale (v času odprtja) ali ga naročite prek Facebooka in Instagrama gospe Ane, prihaja pa tudi njena spletna stran. Ajda Vodlan Vitamini in minerali Vitamini so organske snovi, ki so potrebne za pravilno delovanje in rast organizma. V telesu delujejo kot antioksidanti, kofaktorji in koencimi v telesnih reakcijah, kot hormoni … Splošno jih delimo na topne v vodi (vitamin C, vitamini skupine B) in topne v maščobi (vitamini A, D, E, K). Večino vitaminov vnašamo v telo s hrano, izjemoma jih tvori telo v koži (vitamin D), ali mikroorganizmi v naših prebavilih (biotin, vitamin K). Minerali so anorganske snovi, ki jih telo za normalno delovanje potrebuje v zelo majhnih količinah. Potrebe po njih se spreminjajo glede na spol, starost, telesno aktivnost, teles­no maso … Glede na količino, ki naj bi jo dnevno vnesli v telo, jih delimo na makroelemente (natrij, kalij, kalcij, mag­ nezij, klorid, fosfor, žveplo) in mikroelemente (železo, jod, baker, cink, selen, krom, fluor, mangan, molibden). Z zdravo in uravnoteženo prehrano, ki vsebuje dovolj svežega sadja in zelenjave, poskrbimo za zadosten vnos vitaminov in mineralov. Kadar pa je vnos vitaminov in mineralov s hrano nezadosten (razne diete) ali pa je njihova absorpcija pomanjkljiva, lahko to povzroči motnje presnove in številne druge bolezni. V nekaterih primerih so potrebe po vitaminih in mineralih povečane (nosečnost, povečana telesna aktivnost, bolezen, okrevanje …), zato jih je takrat smiselno dodajati v obliki zdravil in prehranskih dopolnil. Uživanje se svetuje le omejen čas, razen če zdravnik oceni drugače. Vitamin A je v maščobah topen vitamin, ki ima pomembno vlogo pri ohranjanju vida. Sodeluje tudi pri ra- sti epitelnega tkiva, vpliva na delovanje imunskega sistema in sodeluje pri presnovi železa. V hrani živalskega izvora se nahaja v mleku, jajcih ter telečjih in govejih jetrih. V hrani rastlinskega izvora pa predvsem v zeleni, rumeni in oranžni zelenjavi. Vitamin B1 (tiamin) ima pomembno vlogo pri delovanju živčevja, sodeluje pri nekaterih encimskih reakcijah. Dober vir vitamina B1 so žito, polnozrnata živila, kalčki, jajca, fižol. Vitamin B2 (riboflavin) je pomemben za tvorbo rdečih krvnih celic ter normalno delovanje živčnega in imunskega sistema. Največ vitamina B2 je v mleku, mlečnih izdelkih, oreščkih, jajcih, zeleni listnati zelenjavi, pustem mesu in stročnicah. Vitamin B3 (niacin) pomaga pri ohranjanju zdravega živčnega sistema, sodeluje pri energijskem metabolizmu, pomaga pri oksidaciji ogljikovih hidratov in maščob. Nahaja se v oreščkih, ribah, stročnicah, mleku in perutninskem mesu. Vitamin B5 (pantotenska kislina) ima pomembno vlogo pri presnovi mikrohranil. Vpliva tudi na zmanjšanje utrujenosti. Vitamin B5 vsebujejo stročnice, perutnina in teletina. Vitamin B6 (piridoksin) sodeluje pri ohranjanju zdravega živčnega in imunskega sistema. Veliko ga je v perutninskem mesu, svinjini, ribah, krompirju in bananah. Vitamin B7 (biotin) je pomemben za zdravje las, nohtov in sluznic. Z biotinom so bogate predvsem gobe, nekateri siri, jajca in jetra. Vitamin B9 (folna kislina) je nujna za sintezo RNA in DNA ter delitev celic in rast tkiv. Veliko folne kisline je v zeleni zelenjavi, stročnicah, žitaricah, oreščkih in drobovini. Vitamin B12 je nujno potreben za normalno sintezo rdečih krvnih celic. Bogat vir vitamina B12 so drobovina, mleko, sir, jajca in ribe. Vitamin K ima vlogo pri strjevanju krvi, vpliva na kostno tkivo, pomemben je tudi za zdravje srčno-žilnega sistema. Največ ga je v temno zeleni zelenjavi. Vitamin E je v telesu pomemben antioksidant. Vir vitamina E so razna olja (sončnično, repično, olivno), sončnična semena, mandlji in lešniki. Vitamin C ščiti imunski sistem, pomaga pa tudi pri preprečevanju okužb in celjenju ran. Veliko ga je v agrumih, kiviju, zeleni papriki, jagodičevju, brokoliju … Vitamin D je pomemben za izgradnjo in vzdrževanje zdravih kosti. Pomembno vlogo ima tudi pri krepitvi imunskega sistema. Živila, bogata z vitaminom D, so ribe, jajca, pusta govedina, svinjina. Vitamin D se ob zadostni izpostavljenosti soncu tvori v koži. Za zdravje je najpomembnejši vnos raznolike in zdrave prehrane. Kadar pa se pojavi povečana potreba po vitaminih, jih dodajamo v obliki zdravil in prehranskih dopolnil. Pri tem moramo biti pozorni, da uporabljamo naenkrat le en prehranski dodatek z enako sestavo, da ne bi prišlo do podvajanja in posledično prevelikega vnosa določenih vitaminov, kar bi lahko škodljivo vplivalo na naše telo. Če uporabljamo kakšna zdravila, se je smiselno pred nakupom prehranskih dopolnil posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom. Darinka Juvan, mag. farm. letnik lxii | april 2022 | številka 4slamnik | 13 novice slamnik@kd- dom zale. si Trideset let župnijske Karitas Domžale V nedeljo, 13. marca 2022, smo v domžalski cerkvi na Goričici obhajali zahvalno mašo ob 30-letnici delovanja Župnijske Karitas Domžale. Obletnico smo dopolnili že v preteklem letu, vendar smo slavnostno praznovanje zaradi epidemioloških razmer prestavili na letos. Ob koncu svete maše se je župnik zahvalil vsem sedanjim in nekdanjim (tudi že pokojnim) sodelavcem Karitas, ki to ljubezen udejanjajo z iztegnjeno dlanjo in čutečim srcem do ljudi v stiski, brezdomcev in družin z večjim številom otrok. Velikokrat se sodelovanju in podpori pridruži tudi ostala lokalna skupnost, da lahko zbrano in kupljeno delimo tistim, ki so v socialni ali materialni stiski. Tajnik Janez Kastelic je povzel: »Svoj korak, besedo in pomoč usmerjamo k bolnim, ostarelim in invalidnim in vsem pomoči potrebnim. Pozitivne vrednote pa skušamo širiti s pripravo praznovanj ob materinskem dnevu, dobrodelnih koncertih in miklavževanjih. S svojimi pobudami in delom stopamo na pot pomoči pri vzgoji otrok in mladine, še posebej s soustanovitvijo vrtca Dominik Savio Karitas Domžale.« V letu 2021 smo razdelil 36.008 kg hrane, detergentov in priboljškov. Število oseb, ki smo jim v preteklem letu pomagali vsaj enkrat, je bilo 643. Oblačila in obutev smo prejemali od darovalcev in jo ponudili vsem, ki so jo želeli. Je pa bila delitev le-teh delno omejena zaradi epidemije. Krešimir Mišak prihaja v Slovenijo, v Radomlje! Vabljeni v Kulturni dom Radomlje! Velika Dvorana Prešernova cesta 43, 1235 Radomlje Nedelja, 15. maj, ob 18. uri Vstopnine ni! (s prostovoljnim prispevkom boste dogodek podprli) Za plačilo položnic za elektriko, stanarino, komunalne storitve, ogrevanje, dodatno zavarovanje, šolsko malico, varstvo otrok, vključeni so še računi za pomoč pri nakupu bele tehnike, šolskih potrebščin in kurjave, smo skupno porabili več kot 26.000 evrov. Veliko časa, pogovorov in svetovanj ter sredstev smo namenili problematiki reševanja nastanitve in spremljanja brezdomcev. V sobi za brezdomce, ki ima štiri postelje in sanitarni prostor, in v prikolici, smo jim nudili prenočišče. Tuširanje smo omogočili tudi nekaterim, ki ne prenočujejo in jim pomagali s hrano, obleko in posteljnino. Zaradi epidemioloških razmer v letu 2021 nismo izvedli načrtovanih prireditev. Namesto vsakoletnega miklavževanja je bilo obdarovanje za oskrbovance doma za ostarele pripravljeno pred božičnimi prazniki. Vsak oskrbovanec je poleg darila prejel še voščilo, ki so ga pripravili otroci in starši iz družinske kateheze. Skupno smo sodelavci Karitas darovali 2370 ur prostovoljnega dela. Hvala vsem, ki podpirate naše delo. Hvala pa tudi vsem tisim, ki z molitvijo podpirate nas in vse, s katerimi se srečujemo. Prosimo vas, da to delate tudi v prihodnje, saj stiske in potrebe še vedno ostajajo in obstajajo. Avtor, novinar, publicist, rock glasbenik in legendarni voditelj inovativne oddaje z naslovom Na robu znanosti Krešimir Mišak bo govoril o transhumanizmu in transhumanistični prihodnosti. Gostje njegovih oddaj so bile tudi najvidnejše avtoritete z vsega sveta: dr. Bruce Lipton, dr. Rupert Sheldrake, dr. Joe Dispenza in drugi. V svojih knjigah piše o pasteh, ki si jih postavljamo ljudje sami, če ne mislimo s svojo glavo in srcem. V knjigi Smrt transhumanizmu, svobodo ljudem, katere prevod je pri nas izšel pred dvema letoma, je zapisal, poudari, da se bo svet že v bližnji prihodnosti spremenil kot še nikoli doslej: »Cilj kontrole in vsesplošnega nadzora sveta je domnevno naša boljša prihodnost, čeprav gre v bistvu za zelo majhno elito, ki želi reprogramirati našo biologijo za svoje cilje, to pa je obsesivno prizadevanje za kontrolo. In ta – ne more biti drugače – izhaja iz strahu pred izgubo eksistence. Že samo dejstvo, da je temeljno gibalo nečesa strah, je dovolj žalostno.« – Krešimir Mišak Prisrčno vabljeni v Radomlje!  Založba Chiara in Založba Primus Nataša Šegula V Z M E T N I C E • L AT E K S L E Ž I Š Č A LETVENE MREŽE • POSTELJE • VZGLAVNIKI i avni l at a le l n a p ža 1 00 VN O 0 nar ek s 10 % rši m dn na prevlek a ov na al Pira Pr Slovenska proizvodnja kakovostnih vzmetnic in ležišč od leta 2001. % N ARA Marko Peterka s.p., Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale, T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si www.marsen.si VSE ZA ZDRAVO SPANJE NA ENEM MESTU. K daj bo dediščina, ki jo ponazarja domžalska pletilja kit iz slame, dobila svoje javno obeležje spominjanja? Morda v kakšnem krožišču? 14 | slamnik številka 4 | april 2022 | letnik lxii novice slamnik@kd- dom zale. si Prenovljeni salon ETIS v Domžalah Domžale zagotovo ne spijo in za občane je podjetje ETIS odprlo vrata prenovljenega salona na Ljubljanski cesti 92. V najsodobneje oblikovanem in premišljeno zastavljenem razstavnem salonu boste spoznali skrivnosti odličnega kuhanja in vrhunskega gospodinjstva. V salonu je na voljo izjemno bogata ponudba vrhunskih izdelkov priznanih blagovnih znamk. Strankam ponujajo vpogled v najsodob- nejše smernice na področju bele tehnike ter opreme za kuhinjo in dom. Poleg tega ponujajo tudi vse za nego perila, nego aparatov in dodatke za vaše aparate, strokovno svetovanje, kajti vsak kos sami preizkusijo, tako da vam lahko pomagajo izbrati opremo, ki je najprimernejša prav za vas. Če prenavljate ali posodabljate, raziščite in doživite prenovljeni salon ETIS v Domžalah. 7. april – svetovni dan zdravja Med številnimi dnevi, v katerih Rdeči križ posebej opozarja na skrb posameznika za zdravje, je tudi 7. april – svetovni dan zdravja, ki je bil letos namenjen opozarjanju na posledice srčno-žilnih bolezni. Tako kot drugje v razvitem svetu je namreč tudi v Sloveniji že nekaj let opaziti povečano umrljivost, ki je posledica prav omenjenih bolezni. Med najpogostejšimi dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in žilja so tudi zvišan krvni tlak, zvišan holesterol in zvišan krvni sladkor, zato je Rdeči križ Slovenije ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja izvedel akcijo meritev krvnega tlaka ter sladkorja in holesterola v krvi. Na več deset lokacijah po Sloveniji je RKS skupaj z območnimi združenji in krajevnimi organizacijami izvedel brezplačne preven- tivne meritve krvnega tlaka ter sladkorja in holesterola v krvi. Pri tem ni bilo izjema niti naše Območno združenje Rdečega križa Domžale, ki je omenjene aktivnosti, skupaj s Krajevno organizacijo RK Mengeš in patronažno službo, izvedlo brezplačno v ZD Mengeš in se ga je udeležilo blizu 50 ljudi. Ob tem povejmo, da je omenjene aktivnosti mogoče izvesti tudi v nekaterih naših organizacijah in društvih, številne aktivnosti na tem področju pa pripravlja tudi Zdravstveni dom Domžale s sodelavci, kot je bil konec marca projekt Skupaj za zdravje. V posebnem sporočilu ob svetovnem dnevu zdravja RKS odgovarja tudi na vprašanje: Zakaj se je dobro udeležiti meritev? Povišan holesterol v krvi predstavlja namreč tveganje za zdravje in je glavni vzrok za nastanek Vera Vojska Foto: OZ RK Domžale Dobrodošli v arboretumu Potem ko so v Arboretumu Volčji Potok letos poskrbeli, da je že zelo zgodaj spomladi obiskovalce razveselila nova cvetlična razstava pod naslovom Pomladni cvetoči navdih, kjer so nam predstavili pomladno cvetje, kot so: siljeni tulipani, trobentice, marjetice, spominčice in anemone, in so nas v razstavišču pod arkadami razveseljevali pomladni šopki, je prava pomlad v ta čudoviti park prinesla poljane cvetočih narcis in tulipane – prav za vsakega Slovenca po enega. Cvetoče narcise in tulipani vas vabijo vse do 8. maja 2022. Prav do 8. maja pa je zaradi izjemnega zanimanja obiskovalcev podaljšana razstava Salvador Dali – Romeo in Julija. Razstava je postavljena z idejo, obiskovalca popeljati v nadrealne svetove tega umetnika in predstaviti delo, življenje, predvsem pa neverjetno domišljijo velikega mojstra. Obiskovalci se lahko tudi fotografirajo na znameniti Dalijevi zofi. Razstava spomladanskega cvetja in tulipanov v Arboretumu je tradicionalno zaznamovana z vrvežem in pisano paleto barv v parku. Tulipani imajo prav posebno mesto v parku, saj obiskovalce privabljajo vsako leto, že več kot trideset let. Tudi letos bo na ogled dva milijona tulipanov, ki so posajeni na travniku ob drevoredu, ob na novo tlakovani poti med vhodom in pristavo (tam bodo tudi z imeni označene sorte tulipanov) in na velikih kombiniranih gredah pred pristavo in v bolj senčnem Zgornjem angleške parku, kjer bodo cveteli najdlje. ateroskleroze, ki povečuje tveganje za nastanek koronarne srčne bolezni, možganske kapi in srčnega infarkta. Pri zdravih ljudeh se svetuje občasna kontrola holesterola na prt let, pri ogroženih skupinah in tistih osebah, ki imajo zvišane vrednosti holesterola, pa so potrebne pogostejše kontrole. Sprememba v krvnem tlaku pomeni spremembo v pretoku krvi, ta pa je bistven za normalno preskrbo organov s kisikom in hranilnimi snovmi. Skrbno nadzorovanje vrednosti krvnega sladkorja lahko upočasni razvoj in napredovanje sladkorne bolezni in prepreči razne zaplete. Z redno kontrolo lahko prilagodimo življenjski slog tako, da raven vrednosti v krvi vzdržujemo v ciljnem območju. Območno združenje Rdečega križa Domžale se zahvaljuje osnovnima šolama Roje in Mengeš, ki sta se z učenci in njihovimi starši vključili v aktivnosti za pomoč ukrajinskim beguncem, ki živijo v Sloveniji. V dobrodelni akciji so zbrali okoli 2000 kg hrane z daljšim rokom trajanja (osnovna hrana – mleko, moka, sladkor, olje itd, konzervirana hrana, priboljški in razni dodatki) ter 500 kg higienskih pripomočkov (plenice, mila, šamponi, zobne paste in ščetke itd). Iskrena hvala. Med izbranimi sortami tulipanov so tudi takšni, ki ne pritegnejo pozornosti le z videzom, pač pa tudi z imenom. Takšni so na primer tulipani: Lambada, Tango, Pinocchio, Mozirski gaj, Zombie, Alibaba, Ronaldo, Hotpants, Mata Hari in drugi. Ni veliko društev, ki bi se v naši občiV sortimentu Arboretuma Vol- ni ob dolgoletni uspešni organizacijčji Potok si lahko ogledate več kot ski in tekmovalni plati lahko pohvali230 sort, ki pripadajo različnim sku- la s zapisanim pregledom svoje dejavpinam. Skupno obstaja 15 skupin nosti skozi desetletja, kot je to v imetulipanov (npr. triumph tulipani, nu Smučarskega društva Domžale Darwinovi križanci, papagajasti tu- uspelo Mihaelu Koscu. Z Almanahom lipani, Rembrandtovi tulipani, Gre- SD Domžale – z naslovom Smučanje igijevi tulipani, itd.), pri čemer raz- v Domžalah smučanje spremljamo delitev temelji predvsem na višini skozi čas kot kroniko posameznega rastlin in morfologiji cveta. leta, še prej pa nam na kratko predOb vsem tem vrvežu in srečanju s stavi tudi zgodovinski pregled smučapisanimi poljanami cvetočih narcis nja na našem območju in nas v njem in dvema milijonoma tulipanov pa opozori na najpomembnejše mejnibo letos po dveh letih zaživel sejem- ke ter posameznike tega športa v naši ski prostor, kjer bo moč kupiti izdel- občini, pa tudi širši okolici. ke mojstrov domače obrti. Sejem bo Kako dolga in strma je bila pot do potekal med 27. aprilom in 2. majem lične knjige, je v okviru pogovorov z 2022. V tem času pa bo arboretum pri- ustvarjalci povedal sogovornici Cveti pravil tudi hišni vrtnarski sejem, kjer Zalokar in množici smučarjev in ljubiboste lahko dobili vsakovrstne infor- teljev smučanja, ki je napolnila veliko macije, hkrati pa ugodno kupili tudi dvorano Knjižnice Domžale. Po kratželeno. Pa še posebno vabilo za la- kem uvodu, v katerem sem predstastnike ter upravitelje vrtov in parkov: vila življenje in delo avtorja, sta s sopridružite se pobudi Dobimo se na vr- govornico začela prijeten pogovor, v tovih (Rendez-vous aux jardins). Le- katerem smo izvedeli, da je 18 let tratošnji dogodki Rendez-vous aux jar- jalo, da je zbral gradivo, številne foto­ dins bodo v petek, 3., soboto, 4., in v grafije, različne dokumente, datume, nedeljo, 5. junija 2022, na temo vrtov imena in priimke, pa spomine – z vseh v luči podnebnih sprememb. Petek je koncev in krajev. In ko je bilo gradinamenjen predvsem šolarjem. vo zbrano, ni bilo težko, pove Miha. In Povabimo vas tudi v rastlinjak, ne pozabi orisati, da je koncepte delal kjer je ob tropskih lepoticah, ana- s svinčnikom, hči Polona pa je potem nasovkah in orhidejah, na ogled iz- gradivo ‘spravila’ na računalnik in bor necvetočih rastlin, ki so zaradi pozneje poskrbela še za oblikovanje atraktivnih barv in oblik listov pri- in prelom. A to še ni bilo vse. Gradivo ljubljene kot sobne rastline. Tekom je bilo velikokrat popravljeno, dopolleta bodo na ogled trije različni ci- njeno, spremenjeno – nekatero celo kli sobnih rastlin, opremljeni z ime- osemkrat ali devetkrat, dokler ni bilo ni, opisi in navodili za nego. primerno urejeno. Ob tem je avtor poSeveda pa tudi maj ne bo minil sebej izpostavil vse, ki so sodelovali pri brez vrste strokovnih vodenj, delav- izidu knjige in se jim zahvalil. Posebej nic in še česa, zato sledite progra- povedne so številne fotografije, ki jih mom Arboretuma Volčji Potok, ki je avtor predstavil in tudi komentiral na zelene poljane vabi posebej tiste, na tem prijetnem smučarskem večeru. ki v najlepšem mesecu leta – vsaj Tudi najstarejša fotografija iz 1931, poza nekatere, praznujejo svoj rojstni vezana s prof. Milanom Merharjem, ki dan. Preživite ga med njimi – z brez- je prišel v Domžale kot profesor, njeplačno vstopnico, zelenim darilom gova vloga pa je bila zelo velika. Fotoin pozornostjo v kavarni Arboretum. grafijo je odstopila hči. Že v času pred Vera Vojska ustanovitvijo SD je kar nekaj Dom- Srečanja z ustvarjalci: Miha Kosec, avtor Almanaha Smučarskega društva Domžale žalčanov ukvarjalo s smučanjem, organizirani so bili tečaji, tudi v tovarnah, pa številna smučarska tekmovanja, kjer se je prof. Merhar izkazal kot odličen organizator. Spomin na smučanje pa je segel tudi v Košarkarski klub Domžale, pa v TVD Partizan, spomnili smo se društva Sloga. Imena so se kar vsipala iz avtorjevih ust. »Smučarsko društvo Domžale je bilo ustanovljeno na pobudo Jožeta Zevnika in ZTKO. Sklican je bil prvi sestanek iniciativnega odbora in občni zbor. Prvi predsednik je postal Avgust Orehek. Če so prej smučanje učili tiste, ki so že nekaj znali, smo v novem žale. Kot zanimivost sta nam sogovornika predstavila surfarsko in kotalkarsko sekcijo društva ter se spomnila tragedije, v kateri sta življenje izgubila Blaž Hribar in Matjaž Pogorevc. V pogovor so se vključili tudi nekateri dosedanji in sedanji vodilni člani SD Domžale: Rado Iglič je predstavil aktivnosti ob izidu knjige in pohvalil sponzorje; aktualni predsednik Matjaž Goltez je pohvalil sedanje delo in številne uspešne mlade v društvu; Marko Arnež je obudil spomine na organizacijo prireditev, tudi smučarskega plesa, tradicionalnega sejma, pa tekmovanj, kjer so domžalski orga- društvu učili otroke, ki niso še smučali in naši trenerji so naučili otroke smučati,« je obujal spomine Miha Kosec. Spominjal se je tečajev s po deset in več avtobusov, ki so vozili skozi leta v smučarska središča. Ali pa so tečajniki odhajali na domača smučišča, ki so jih urejali sami, pozneje tudi ob sodelovanju z drugimi s teptalnim strojem. Sprva so gojili bolj turno smučanje, nato pa tudi alpsko, tek. Lepi so bili spomini na medobčinske tekme (Domžale, Mengeš, Kamnik), na prostovoljno delo – zastonj je treba delati, odlične trenerje in organizatorje, na več kot tisoč članov, čez 500 otrok, deset vrst odličnih tekmovalcev, pa tudi ‘smučarskih centrov’, kot je bila Čistilnica Maje Mali, predvsem pa spomini na veliko veselja, povezanega s smučanjem in odličnimi uspehi Barbare Brlec, Gregorja Grilca in Žana Kranjca, ki je kot pionir začel prav v SD Dom- nizatorji med najboljšimi. Marko Hren, trenerska legenda, pa se je spomnil 15-letnega trenerskega del ter drugih trenerjev, med njimi tudi Toma Virka. Sogovorniki so izpostavili sedanje Smučarsko društvo Domžale, ki je uspešno posebej z mladimi tekmovalci kot pri organizaciji, pa tudi pomen in delo avtorja, ki je ‘kriv’, da so bili in so s srcem pripadni smučanju – od otroštva do jeseni življenja. Posebej pa so poudarili, da je Almanah SD Domžale za Domžalčane zelo velika knjiga. Ob koncu prijetnega večera se je Smučarsko društvo Domžale zahvalilo avtorju za opravljeno delo, avtor pa je posebej poudaril, da je zgodovina društva tudi zgodovina pripadnosti društvu in smučanju ter povedal, da je ponosen in srečen, ker je bil in je smučanju pripaden vse življenje. Vera Vojska Foto: Miro Pivar letnik lxii | april 2022 | številka 4slamnik | 15 tema meseca BODIMO PONOSNI, DA ŽIVIMO V DOMŽALAH 19. aprila Občina Domžale praznuje rojstni dan. Na ta dan pred 70 leti so bile Domžale razglašene za mestno občino. Občinski praznik je dan, ko se praznuje zavest in ponos ter pripadnost Občini Domžale. Vsako obdobje prinese nekatere prednosti in pa tudi slabosti Miha Ulčar S strani starejših občanov je možno večkrat slišati, da je bila občina Domžale v nekdanji skupni državi najbogatejša občina, saj sta takrat cvetela obrt in podjetništvo. Res je. Ampak to so bili nekateri drugi časi, ki so bili na mestu za to. Svoje pa so dodali ljudje in lokalna politika, ki so v tistem času znali izkoristiti dane razmere. Leta vedno prinesejo nove priložnosti. Pomembno pri vsem tem je, da jih znamo prepoznati in izkoristiti. Takrat so jih in zato je domžalska občina cvetela. Dejstvo pa je, da je danes vse veliko težje, kot je bilo včasih. S samostojno državo smo si nakopali nepotrebno birokracijo, ki je postala neizprosna in nečloveška. Namesto da bi država spodbujala potenciale, jih z nepotrebno birokracijo in postopki onemogoča oziroma upočasnjuje. Prav zaradi tega je med ljudmi veliko nezadovoljstva, zaradi česar tudi opuščajo svoje načrte. T o je čas, ko se s ponosom spomnimo naše naravne in kulturne dediščine, na delavnost in ustvarjalnost naših ljudi, medsebojno sodelovanje in uspehe, za katere je še kako pomembno medsebojno razumevanje, pomoč in prijateljstvo. Občinski praznik nikoli ne mine neopazno, saj vsako leto skozi ves april potekajo številni dogodki in prireditve, ki obogatijo družabno življenje in dogajanje v naši lokalni skupnosti. Pomemben del praznovanja je tudi vsakoletna slavnostna seja ter podelitev priznanj in nagrad najbolj zasluženim občankam in občanom ter organizacijam. Osrednje praznovanje občinskega praznika je v zadnjih letih postal tradicionalni medgeneracijski dogodek Spoznajmo se, praznujmo skupaj, na katerem je letos sodelovalo rekordno število društev, šol, vrtcev in drugih, ki so v Češminovem parku predstavljali svoje aktivnosti, na stojnicah in odru. Dogodek je privabil tudi veliko število obiskovalcev vseh starosti. Ljudje smo tisti, ki soustvarjamo in bogatimo našo skupnost Vsi dogodki ob občinskem praznovanju bogatijo našo zavest in pripadnost lokalni skupnosti. Ljudje smo tisti, ki tvorimo skupnost ter ji s svojim delom in življenjem puščamo sledi. V različnih obdobjih naše zgodovine so se pojavljali posamezniki, ki so s svojim vizionarskim pogledom in delom zaznamovali preteklost našega mesta in občine. Eden najpomembnejših je bil gotovo prvi domžalski župnik Franc Bernik, ki je dal Domžalam pečat na številnih področjih delovanja, zlasti s svojo vlogo pri ustanovitvi samostojne župnije, pa tudi s smelim delovanjem na družbenem, gospodarskem, socialnem, izobraževalnem in kulturnem področju. Zgradil je prvi otroški vrtec in dom za starejše, tudi prvo pokopališče. Spodbudil je delovanje zadrug. Izjemen je njegov prispevek v okviru slamnikarske dejavnosti, saj so s Kitarsko zadrugo skrbeli za nabavo materiala in organizirali prodajo slamnatih kit v tujino. Zaslužen je bil za ustanovitev hranilnice in posojilnice ter podpiral delavce pri njihovih pravicah in izobraževanju. Bil je gonilna sila na številnih drugih področjih, saj je znal spodbuditi in navdušiti sokrajane. Med drugim tudi za izgradnjo današnjega kulturnega doma – veličastne secesijske stavbe iz leta 1910 – ki je še danes med najlepšimi objekti, v ponos kraju in graditeljem. Bernik je zapustil tudi dragoceno pisno gradivo o naši preteklosti, kroniki, zgodovini in življenju v prvi polovici 20. stoletja. Pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika so v zadnjih letih izšli trije ponatisi Bernikovih temeljnih knjig ter ohranjen rokopis Zgodovina fare Domžale 3. Vse štiri knjige, ki jih je možno naročiti in z njimi obogatiti domačo knjižno polico, so pravi biser o domžalski preteklosti. Od štirih vasi do trga in vse do mestne občine Razmah slamnikarske industrije, prihod železnice in še nekatere industrije ter tudi pomembna vloga Bernika pri ustanavljanju in razvoju različnih družbenih in javnih infrastrukturah je leta 1925 pomembno vplivalo, da so Domžale, ki so pred tem tvorile štiri vasi, postale trg. S tem tudi več upravnih pravic in možnosti za nadaljnji razvoj, ki je leta 1952 pripeljal do ustanovitve mestne občine Domžale. Več o zgodovini upravnega razvoja Občine Domžale od sredine 19. stoletja do leta 2020 si lahko ogledate na razstavi v Slamnikarskem muzeju, ki jo je pripravil dr. Miroslav Stiplovšek. Zavedajmo se svoje zgodovine in bodimo ponosni na njo Ljudje se premalo zavedamo, da poznavanje zgodovine pomembno prispeva k temu, da se zavedamo, kdo smo in kje so naše korenine. S tem se krepi naša zavest in ljubezen do domače zemlje. Res je, da ima občina Domžale veliko priseljenih prebivalcev, ki so si tu ustvarili svoj dom. Čeprav mnogi niso potomci staroselcev, pa je dejstvo to, da so postali del naše lokalne skupnosti, ki jo s svojim življenjem in delom pomagajo soustvarjati. S tem se z leti krepi tudi sama pripadnost kraju. Z ohranjanjem naše kulturne dediščine krepimo svojo identiteto V zadnjih letih je bilo na področju ohranjevanja naše kulturne dediščine, ki je povezana s slamnikarstvom, narejen velik korak naprej. Ureditev Slamnikarskega muzeja ter še številne druge aktivnosti in dogodki, povezani z našo preteklostjo, so pokazatelj, da znamo ceniti svojo preteklost in jo z veseljem predsta- viti našim obiskovalcem. Pomembno vlogo imajo tudi šole, ki učence preko različnih projektov spodbujajo k spoznavanju naše zgodovine. Med posamezniki, ki se požrtvovalno trudijo z ohranjanjem naše kulturne dediščine, je vsekakor nekdanji novinar in publicist ter kronist Matjaž Brojan, ki s svojim raziskovanjem, zbiranjem gradiva ter z izdajo knjig razkriva in ohranja našo preteklo zgodovino ter življenjske zgodbe nekdanjih Domžalcev. Brojan je tako kot v svojih časih Bernik zaslužen za to, da naša pretekla zgodovina ne bo šla mimo neopazno, ampak bo ostala večno zapisana. Izkoristiti je treba možnosti in priložnosti, ki so nam dane Velikokrat lahko slišimo, da občina Domžale nima posebnih naravnih danosti, ki bi omogočale množični turizem. Kljub temu je občinska politika znala prepoznati in izkoristiti dane naravne možnosti, s tem pa tudi dokazala, da se lahko z obstoječimi resursi naredi življenje prijetno in koristno. Dober primer je zelena rekreacijska os ob reki Kamniški Bistrici, ki je postala pravi zaščitni znak občine in velika dodana vrednost za občanke in občane, saj jo mnogi uporabljajo za rekreacijo ali sprehod. Korak naprej k izkoriščanju naravnega, turističnega in družabnega potenciala, ki ga imamo v občini, je bila usta- novitev Službe za turizem Občine Domžale, ki je v zgolj nekaj letih naredila pomemben premik na tem področju in razvoju družinskega turizma ter še nekaterih drugih potencialov. Pri tem so aktivno vključena tudi številna domžalska društva. Kultura in šport sta pomemben del našega vsakdana Ne smemo pozabiti na kulturo in šport, saj sta oba prepoznavna znaka naše občine. Pester in kvaliteten kulturni program, ki ga med letom izvaja Kulturni dom Franca Bernika, ne privablja samo naših občanov, temveč tudi obiskovalce iz drugih predelov Slovenije. Svoj kamenček v mozaik kulturnega dogajanja pa dodajajo številna kulturna društva s svojimi programi in aktivnostmi. Domžale so prepoznavne tudi po športu in odličnih športnikih v različnih panogah. Najbolj prepoznavno vlogo in pomen izven naše lokalne skupnosti imata zagotovo Nogometni klub Domžale, za katerim je že 100-letna tradicija, ter Košarkarski klub Domžale s 70-letno tradicijo. Za razvoj športa je seveda potrebna ustrezna infrastruktura. Koncept pri vsem tem pa je zastavljen širše, saj obstoječa infrastruktura, ki vključuje tudi številna igrišča, nudi možnost rekreacije in prostočasnih aktivnosti občanov. Za kakovostno življenje so potrebna vlaganja v družbeno in javno infrastrukturo Prednost domžalske občine je zagotovo lega, zaradi česar lahko že 70 let vztraja v družbi najrazvitejših slovenskih občin. Za kakovostno življenje so potrebna vlaganja v javno infrastrukturo, ki je pri nas na zelo visokem nivoju. Vsako leto se vlaga v obnovo šol in vrtcev, obnovo kanalizacije in vodovoda, pa tudi ulic in cest. Prav tako je na zelo visokem nivoju sistem zaščite in reševanja ter še številna druga področja. Ni vse idealno in po željah vseh, saj tudi ne more biti. Pomembno je, da nam naš košček zemlje, na kateri živimo, nudi zadovoljstvo do te mere, da lahko rečemo, da smo prostor zadovoljnih ljudi. Pred nami je priložnost, da mesto dobi srce in dušo V bližnji prihodnosti je načrtovana ureditev mestnega centra. Za domžalsko identiteto je pomembno, da bodo znali načrtovalci in lokalna politika združiti arhitekturne in vsebinske elemente, ki morajo biti obvezno povezani z našo kulturno dediščino ter današnji potrebami. Le tako bo prostor dobil srce in dušo, s katerim se bomo občani lahko poistovetili. Drage občanke in občani. Čestitamo vam ob rojstnem dnevu naše občine. Bodite ponosni, da ste del domžalske občine. Imejte v mislih, da soustvarjate naš skupni prostor. Naj bo med vsemi nami še več povezanosti in sodelovanja. S skupnimi močmi lahko naredimo zelo veliko. Da se da na takšen način, priča naša zgodovina in pa tudi sedanjost. Udeležite se kakšnega dogodka ali aktivnosti, ki jih organizirajo domžalska društva in organizacije in iz prve roke boste spoznali, da je temu res tako. Domžalski politiki pa želimo modrosti, poguma, odločnosti in vztrajnosti Bernika. Le na ta način bo tudi naslednjih 70 let zapeljanih po pravi poti. ❒ 16 | slamnik številka 4 | april 2022 | letnik lxii aktualno slamnik@kd- dom zale. si POGREŠAVA SVOJ DOM TETYANA IN VOLODIMIR SERGEYEV, UKRAJINSKA BEGUNCA Kmalu po začetku vojne v Ukrajini sta Tetyana in Volodimir pribežala v Slovenijo, v Domžale ter zaprosila za začasno zaščito. on, namesto charity auction). Upamo tudi, da nam bo uspelo organizirati konferenco, posvečeno problemu obnavljanja mest po vojnah. Kar je velik izziv, ki nas čaka tudi v Ukrajini. Kako naj poteka obnova, če je vse zbombardirano, uničeno. Pomembno je razviti koncept. Prav za Harkiv že načrtujemo mednarodni študentski razpis za obnovo. Zaprosili bomo tudi za evropska sredstva pri projektu Erasmus. Razvijali bomo iniciative za vlaganja v obnovo uničenih mest tako v Ukrajini kot po svetu. To je proces, ki vključuje ekonomijo, znanje, gradnjo … Študenti se pri tem tudi veliko naučijo, aktivno delujejo, mi pa smo svetovalci. Veliko dela nas čaka, saj je žal veliko uničenih držav, o tem pa se ne govori prav veliko, še manj dela. Neža Mežan in Cveta Zalokar Foto: Iztok Dimc S voj dom sta jima v teh težkih časih odprla in ju prijazno sprejela Domžalčana Lidija in Tone Oven. Tetyana je po poklicu doktorica psiholoških znanosti in profesorica, 40 let je delala kot predavateljica in vodja oddelka na Fakulteti za gradbeništvo in arhitekturo v Harkivu (Harkov je rusko, Harkiv pa ukrajinsko ime), v zadnjih mesecih pa je delala kot vodja oddelka za medkulturne odnose in tuje jezike na Politehniki v Harkivu. S Slovenijo jo veže tudi dolgoletno sodelovanje s Fakulteto za arhitekturo ljubljanske univerze pri evropskih projektih in programu Erasmus. Volodimir pa je upokojeni poslovnež. Z zakoncema Sergeyev smo se pogovarjali sredi aprila. Kakšni so bili zadnji dnevi pred vašim begom? V Harkivu je bilo v prvem tednu po napadu kot v filmih katastrofe, nismo mogli razumeli, da se to dogaja nam. Živiva v centru mesta, ki so ga močno bombardirali, napadli so tudi regionalno transformatorsko postajo in vojaško fakulteto blizu nas. Okna so se tresla, nastal je kaos. Takrat sva spoznala, da lahko naslednjič zadenejo tudi najino hišo. Odločila sva se v tistem trenutku in neko jutro zapustila mesto. S seboj sva vzela le najnujnejše, psičko z dokumenti, zdravila, kozmetiko, računalnik, odšla pa sva skoraj brez oblačil. Eksistencialna nuja naju je gnala stran od bombardiranja. Na meji so bili policisti presenečeni, da imava s seboj le dva majhna kovčka. O ničemer nisva utegnila razmišljati, le bežala sva. Z najino ljubo pudljico Moli. Bili smo brez cilja, kje se bomo ustavili, sva pa vseskozi dobivala sporočila in vabila prijateljev in sodelavcev ter se na koncu odločila za Ljubljano. Zakaj Ljubljana? Ker imamo podobno kulturo, podobna jezika, čudovita sta narava in okolje. Tu živijo zelo dobri in prijazni ljudje – pomembno je, če si med ljudmi, ki so ti blizu tudi kulturno, po načinu življenja in vrednot. Odločil je tudi položaj Slovenije: od tu se hitro lahko vrneva v Ukrajino. Če bi šla v Francijo ali Veliko Britanijo, bi bilo precej dlje. Ste bili že kdaj prej v Sloveniji? Jaz sem že bila v Sloveniji zaradi skupnega projekta s Fakulteto za arhitekturo. Ko je prišla vojna, so naju povabili številni kolegi, s katerimi smo sodelovali, iz vseh v projektu sodelujočih držav, iz Bolgarije, Španije, Italije, Velike Britanije, Avstrije, Hrvaške, ampak izbrala sem Ljubljano. Res smo se dobro razumeli, sodelovanje ni bilo le formalno, ampak smo razvili pristen človeški odnos. Naj posebej omenim profesorja Tadeja Glažarja. Kakšna je bila vsebina projekta? Program je temeljil na regionalnem trajnostnem razvoju. Združeval je številne evropske in ukrajinske univerze, trajal je tri leta. Tako Sloveniji se lahko samo zahvaljujemo za prijaznost. Ko človek pobegne iz takega pekla, je vesel vsega. Sonca, neba, da smo živi. In vse je čudovito. sem tudi spoznala Ljubljano, kjer me je navdušila Plečnikova arhitektura. V Ljubljani je potekala tudi zanimiva poletna šola, udeležili smo se je tudi številni študenti in profesorji iz Ukrajine. In bili smo navdušeni. Sodelovali so tudi magistrski študenti profesorja Volodymyra Lapatka, ki je eden najboljših ukrajinskih strokovnjakov na področju restavriranja in rekonstrukcije. Profesor Lapatka je velik patriot, zdaj je ostal v Harkivu, ker meni, da je prestar, da bi tako dolgo potoval. Skupaj z nekaterimi študenti, ki so tudi pribežali, bomo tu ostali tri mesece, če se situacija ne bo izboljšala, pa tudi dlje. Podpirajo nas tudi profesorji iz drugih univerz po Evropi. Kakšna je bila situacija ob odhodu? Ko sva zapuščala najino ulico, je bilo že veliko porušenega, na tleh kamenje in deli stavb. Zunaj smo se lahko premikali le nekaj ur, samo zjutraj, ko smo sprehajali psičko. Na begu sva morala izbirati ulice, po katerih bi lahko varno zapustila mesto. Bilo je zelo nevarno, ker je bilo vsepovsod polno različnih skupin, ki so streljale na ljudi. Nikoli nisi vedel, komu pripadajo … Ko sva prišla iz mesta in na barikadi zagledala ukrajinske fante, sva bila rešena. Veselila sva se kot otroka … O kakšnih skupinah govorita? To so bile majhne skupine Rusov, ki so prišle v mesto že pred začetkom vojne. Ko se je ta začela, so se aktivirali, streljali … Prva naloga ukrajinskih vojakov v Harkivu je bila, da prepoznajo in ustavijo te paravojaške skupine. Še posebej pa so bili aktivni, ko je padel mrak. Povejte nam kaj več o mestu Harkov – ukrajinsko Harkiv? Harkiv leži na meji z Rusijo, s predmestjem šteje okoli 2 milijona prebivalcev. Večina prebivalcev sicer govori rusko, ampak štejemo se za Ukrajince. Obstaja veliko mešanih rusko-ukrajinskih družin. Večina ne želi imeti nič z Rusi, zanje je važno le, da so iz Harkiva. To je univerzitetno mesto, imamo kar 23 visokošolskih ustanov, univerz. Poleg tega je industrijsko, raziskovalno in mesto z vojaško industrijo. Harkiv ima edinstveno zgodovinsko vlogo in kulturo. Putin je mislil, da je večina rusko orientirana, a se je motil. Mislil je, da bodo Rusi sprejeti odprtih rok, ker večina govori rusko in smo močno mešani. A mi se imamo najprej za prebivalce Harkiva, potem pa predvsem za Ukrajince. Zgodovinsko ime naše regije v prevodu pomeni »ljudje, ki imajo radi svobodo, ljudje, ki so radi neodvisni.« Je Putin torej pričakoval večjo podporo v Harkivu? Tako je. Ampak ni vedel, kakšna je resnična situacija. Harkivčani imamo poseben karakter. Optimistični smo in težko nas je prestrašiti. Ob težki situaciji ne jočemo, ampak se začnemo šaliti. Zelo močni ljudje smo. Nemogoče nas je prestrašiti. Seveda obstajajo ljudje, ki podpirajo Putina in Rusijo. Čeprav Putin ni Rusija. Harkiv je bil vedno usmerjen proti Evropi, zaradi izobraževalnih, raziskovalnih ustanov in intelektualcev. Veliko smo sodelovali s partnerji iz Evrope. Gledamo proti zahodu, ne proti Rusiji, pa naj gre za ekonomski, nacionalni vidik in kulturni vidik. Tisti, ki več poslujejo z Rusijo, imajo seveda interes, da so Rusi bolj prisotni. A večina želi v Evropo. Kako ste se spoznali z družino Oven? V Slovenijo sva pripotovala zjutraj, šla do prijatelja Tadeja domov in tam sva preživela dan. Zvečer je že našel najinega gostitelja Antona, saj nisva mogla ostati pri načrtovani gostiteljici, ker je alergična na pasjo dlako. Onadva pa sta se poznala od prej. Sprva sva oklevala, ker sva želela biti bližje fakulteti za arhitekturo, a gospod in gospa Oven sta tako odprta, radodarna, prijazna, da sva se takoj odločila, da ostaneva v Domžalah. Zelo smo se zbližali, njegova žena Lidija, otroka, vnuki, velika družina so in vsi so zelo prijazni ljudje. Kakšni so vaši prvi vtisi o Domžalah? V primerjavi s Harkivom je to bolj podeželje. Rada imava naravo, raziskujeva okolico, s psičko se sprehajava ob reki Kamniški Bistrici, kjer poteka lepa pot. Obiskala sva tudi Arboretuma Volčji Potok, kjer so nama po informaciji, od kje prihajava, omogočili brezplačen vstop. Hvala za prijazno gesto! Kako pa je s pridobivanjem statusa začasne zaščite? To so precej dolgotrajni postopki, žal. Težave imajo predvsem ukrajinski študenti, kar nekaj jih je prišlo tudi z naše univerze. Nekateri nimajo sredstev, a hvaležni smo za vso skrb in pomoč, ki nam jo izkazujejo ljudje. Pomagajo, na vsakem koraku. Ko bomo dobili status, pa bomo seveda aktivni in sodelovali, kot bo v naši moči, delali … Tetyana, tudi sami že načrtujete aktivno delo in sodelovanje na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani? Delala bom z ukrajinskimi študenti. Ker so prišli šele pred nekaj dnevi, tečejo formalni postopki za študij, izbirajo delavnice, na katerih bodo lahko sodelovali. Smo pa že organizirali nekaj zanimivih dogodkov. Slovenska študenta arhitekture Miha in Nikolas sta organizirala dobrodelno dražbo, in sicer so zbirko 15 stolov školjkaste oblike dali umetnikom in oblikovalcem, da so jih poslikali, in bodo ponujeni na dobrodelni dražbi, ki ji pravimo ‘dobrostolna dražba’ (chair-ity aucti- Kakšne so vaše informacije o trenutni situaciji v Harkivu? Veseli smo, da so naši študenti računalništva, zlasti tisti, ki so ostali v mestu, zelo aktivni na področju socialnih omrežij in komunikacije. Imamo dve platformi in dobivamo redne informacije večkrat na uro. Tako smo odlično obveščeni, kaj se dogaja. Pred kratkim sva na posnetku videla našo hišo. Spremljamo tudi uradne vire, ampak ta aplikacija je zanimiva, ker so mladi, ki jo ustvarjajo, iskreni in čustveni, a hkrati informativni. Kakšna bo po vajinem mnenju usoda Harkiva? Donetsk in Luganks sta industrijski regiji, ki sta povezani s premogom, zato je tam veliko delavstva in poslovnežev. Harkiv je bilo že od nekdaj eno najbolj intelektualnih mest – tudi v bivši Sovjetski zvezi (Moskva, Leningrad, St. Peterburg in Harkiv). Je največji univerzitetni center, tu so raziskovalni inštituti, na neki način bi ga lahko primerjali s Cambridgeom. Zato je mentaliteta drugačna. Harkiv je strateško zanimiv za Ruse, saj geografsko predstavlja vrata do Donetska in Luganska in leži ob meji. Zato je v vojaškem pogledu Harkiv mesto, ki bi ga Rusi želeli zavzeti. Tudi proruski kandidat Murajev, ki se je pomeril na volitvah z Zelenskim za predsednika, prihaja iz Harkiva. To je močna opozicija, ki podpira Rusijo. In Murajev je mlad politik, ki bi ga Rusi radi imeli na čelu Ukrajine. Harkiv je zato ključ do cele Ukrajine. Harkiv je bil vedno trd oreh za vse agresorje? Neki politik je rekel, da ko so Nemci želeli osvojiti Harkiv med drugo svetovno vojno, jih je bilo 800.000. Trikrat so napadali, a nikoli jim ni uspelo zavzeti mesta. Rusi zdaj napadajo z manj vojaki in ukrajinski vojaki imajo več izkušenj. Če jim ni uspelo v prvih treh dneh, jim tudi zdaj ne bo. Ampak boji so vse bolj intenzivni, hujši kot med drugo svetovno vojno. Naši vojaki so pogumni, a Rusi imajo izjemno vojaško tehnologija, vsak dan napadajo z raketami. Desetine raket prileti, nekatere prestrežejo, veliko jih vseeno eksplodira. Ogromno je požarov. Zaenkrat ga zgolj obstreljujejo, kdaj bodo napadli, ne vemo (pogovor smo pripravljali 15. aprila). letnik lxii | april 2022 | številka 4slamnik | 17 aktualno | društva slamnik@kd- dom zale. si Kakšen je značaj prebivalca Harkiva? Naj ponazorim: po bombardiranjih je po cestah kamenje, razbitine in naslednje jutro je komunala vse počistila in začela saditi rože. Moč karakterja. Da, kljub nevarnosti še sadijo rože v centru mesta. To je naša samozavest, večno kljubovanje, upanje … siji podpirajo te laži. Ljudje tam žal vidijo, kar želijo videti, ne pa tistega, kar je res. Upam, da bodo spregledali. Lahko jim priskrbimo priče. Res je problem, kako najti način, da jim razložimo, kaj je res. To je grozno. (Mož Volodimor nama je pokazal posnetek porušenega mesta in sarkastično rekel: ja, tole je zagotovo vse laž, vse zaigrano). Kako vidite prihodnost? Optimistično. Zmagali bodo, vprašanje je samo, kdaj. Ker je veliko odvisno od tehnologije in strategije, ki jo bo Rusija uporabila. Vse so že izkoristili, morala njihovih vojakov je slaba, imajo pa veliko orožja, raket. Zahodni svet nas podpira z orožjem in novimi tehnologijami. Obramba je v redu, nimamo pa orožja za napad. Naša moč so ljudje, tehnologija in moč orožja pa je njihova prednost. Kakšen politik je Zelenski? Najprej smo ga spoznali kot komika. Bil nam je všeč, ima smisel za humor, je dober igralec. Nismo si mislil, da bo postal predsednik. Za novo leto smo sedeli za mizo in namesto predsednika Porošenka smo preklopili na govor Zelenskega, kot za šalo. Najprej ga nismo jemali resno. V vojni pa se je resnično dokazal. Ne morem si predstavljati, da bi se kateri koli od prejšnjih predsednikov tako dobro odrezal. Res močna in patriotska osebnost. Govori resnico, tudi če ni najbolj diplomatsko. Kar zahteva, je pogum. Ponosni smo, da ni zapustil Kijeva s svojo družino in da se vsak večer oglasi Ukrajincem. Tudi tukaj mu prisluhnemo. Malo me spominja na Churchilla. Res, vse nas je prijetno presenetil in se dokazal. So politiki in so voditelji držav. Ko njega poslušamo, začutimo njegova čustva. Tega ne moreš zaigrati. Najbolj opazna je bila razlika na njegovem obrazu pred tragedijo v Buči in po Buči. Teh čustev, ogorčenja in žalosti ne moreš zaigrati. V trenutku se je postaral za 10 let. Okoli sebe ima tudi dobro in profesionalno ekipo. Ne razmišljajo o volitvah, o politiki, ampak o tem, kako preživeti in rešiti Ukrajino. Hitro je moral kot politik odrasti. Kaj se bo dogajalo na pogajanjih s pokrajinama Donetsk in Lugansk ter s Krimom? Kot psihologinja sem se ukvarjala in predavala tudi o pogajanjih. Mnogo logičnih stvari je vojna uničila. Rusi so mislili, da bodo Ukrajino zavzeli v treh dneh, zdaj vojna teče že več kot 50 dni, pa jim še vedno ni uspelo. Večkrat govorijo, da je konec, da se ljudje ne bodo več upirali, a nato se vedno dvignejo. Vem, da čudežev ni, a upanje na zmago je realno. Naš odpor je zelo močan. Včasih en človek lahko naredi toliko, kot jih deset ne more. Če je močan v sebi. Kakšna bo cena za mir? Pogajanja z naše strani imajo določene meje. Pripravljeni smo na kompromis. Ohraniti neodvisnost, ozemlje in konec govorjenja o denacifikaciji. Z njo Rusi mislijo, da bi morali Ukrajinci dejansko izjaviti, da niso Ukrajinci. To ni mogoče. Lahko smo nevtralni, ni problem. Lahko se dogovorimo, kako dolgo bodo Rusi ostali na Krimu, tudi za dlje časa (15 let), saj razumemo, da imajo tam vojaške baze. To pa ne pomeni, da se strinjamo, da Krim postane rusko ozemlje. V okviru tega je kompromis mogoč. A nikoli se ne bomo ločili od našega ozemlja, identitete in svobode. Kaj vas je najbolj presenetilo? Nisem več mlada in redko me kaj preseneti, ampak zelo me je razočaralo, kako so uradni ruski mediji lagali. Bila sem v Harkivu, vem, da so nas bombardirali, tudi civilne cilje. A Lavrov, ruski minister za zunanje zadeve, je govoril, da so Rusi zelo dobri ljudje in da ne bi nikoli naredili česa takega. Medtem pa so letele nad glavo bombe. Na cesti so ležali mrtvi ljudje, pa pravijo, da je vse laž, organizirana predstava. Zelo presenečena sem bila, da so Rusi javno govorili, nastopili, polni samozavesti – kot da prebivalci ne vidijo tega, kar vidijo. Zanimivo, da ljudje v Ru- Kaj najbolj pogrešate v teh dneh? Najprej naj povem, da sva oba zelo hvaležna. Zahvaljujeva se za vso pozornost, tako da ne potrebujeva ničesar. Srečna sem, da delam s študenti in profesorji, da sodelujemo pri projektih. Dobili smo zelo prijazno denarno pomoč Rotary cluba. Sloveniji se lahko samo zahvaljujemo za prijaznost. Ko človek pobegne iz takega pekla, je vesel vsega. Sonca, neba, da smo živi. In vse je čudovito. Spomnim se pogovora iz nekega filma, takole poteka: »Kje si?« »Tukaj sem.« »Kdaj si?« »Zdaj sem.« »Kdo si?« »Sem trenutek. Ta trenutek življenja.« Najina edina želja je, da bi se lahko čimprej vrnili domov. Pogrešava svoj dom. Kaj pa slovenska hrana? V Sloveniji imate dobro hrano. Najin gostitelj Anton naju vseskozi prijazno zalaga, res je zelo radodaren človek. V tem času sva tudi sama že pravila ukrajinski boršč. Odločili smo se, da smo v tednu po veliki noči organizirali ukrajinsko srečanje, na katerem smo kuhali tipične ukrajinske jedi, tak je na primer zeleni boršč iz spomladanskih zelišč. ❒ Zbor članov Medobčinskega društva invalidov Skoraj 20.000 ur prostovoljnega dela medobčinsko društvo invali- kot v letu prej. Enako je bilo na podov domžale, v okviru katerega dročju razdeljevanja paketov, kjer je dela 1254 članov in članic, pohvalijo pomagala tudi Anina zvezdica. Obipa se lahko tudi z več kot 200 podpor- skani so bili vsi jubilanti, pozabili nimi člani, je sredi marca 2022 pripra- niso niti na zadnje slovo od umrlih, vilo zbor članov, ki se je začel s krat- opravljenih pa je bila tudi vrsta svekim nastopom njihovega pevskega tovanj in pomoči na zdravstvenem zbora pod vodstvom Erike Rode. Pe- področju. Kar 236 invalidov je bilo smi Na planincah sončece sije, Sijaj, ob obiskih deležnih tudi bonov. sijaj sončece in Sijaj mi sončece so Okrepljena je bila tudi informana zbor prinesle toplino sonca, kot jo tivna dejavnost tako s tradicionals svojimi aktivnostmi prinašajo dru- nim vsakoletnim koledarjem s proštvo in prostovoljci. Po izvolitvi de- gramom dela društva, ki ga prejlovnega predsedstva, vodil ga je Sta- me prav vsak član, kot z objavo prine Žavbi, so se z minuto molka hvale- spevkov v različnih medijih. Vsi obižno spomnili umrlih članov, nato pa ski članov društva so bili tudi priloje predsednica Vida Perne na krat- žnost za pogovor, tudi o nujno poko predstavila delo društva v prete- trebni pomoči, predvsem pa sodeloklem obdobju. Največ časa je name- vanju v društvu. Ker so nekatere denila posebnim socialnim programom, javnosti zaradi korone odpadle, so ki so iz leta v leto pomembnejši, za- bili pogostejši telefonski pogovori in nje pa namenijo tudi največ finanč- stiki v času uradnih ur – dvakrat ali nih sredstev. Podrobneje jih je pred- celo večkrat tedensko, tako poverjestavila Vida Čeh, Stane Žavbi je po- nikov kot predsednice društva. hvalil delo na rekreativno-športnem Na področju zagotavljanja zagopodročju, prisluhnili pa smo tudi po- vorništva so se vodstvo društva in ročilu o finančnem poslovanju, poro- prostovoljci trudili članom posredočilu nadzornega odbora in tovariške- vati čim več informacij in vzpodbud, ga razsodišča, kar precejšen del zbo- jim pomagali pri spremstvu do ustara pa je bil namenjen tudi programu nov, ki so jih potrebovali, v ta del dela društva za letošnje leto. pomoči pa spada tudi zagotavljanje Program, s katerim preprečujejo prevozov in spremstev, ki jih s komin blažijo socialne in psihične po- bijem uspešno opravlja Ivan Rems. sledice invalidov, je bil v celoti reaNa področju usposabljanja za akliziran – kljub težavam z epidemijo. tivno življenje in delo je društvo zaPregled stanja pokaže, da je prošnje gotovilo udeležbo članov na dveh za pomoč pri blaženju socialnega seminarjih, še posebej aktivni pa stanja oddalo precej več prosilcev so bili v programu za ohranjanje zdravja in drugih programih, kot je psihofizična rehabilitacija v društvenih prostorih, 44 težkih in socialno ogroženih invalidov s spremljevalci je letovalo na Ptuju, pa tudi v drugih toplicah. Društvo je socialno ogroženim sofinanciralo stroške letovanja. Skupaj je v 57 terminih v 332 dneh zdravje ohranjalo 275 oseb. Zdravje se je ohranjalo tudi z rekreativnimi in športnimi aktivnostmi, posebej balinanjem, pikadom in šahom. Ob rednih treningih so se izkazali tudi z odlično organizacijo tekmovanja v balinanju. Kljub koroni niso zanemarjali ustvarjalnih delavnic in obiskov različnih kulturnih prireditev, pohvaljen je bil njihov pevski zbor, navduševale pa so tudi klepetalnice, saj so preprečevale osamljenost. Poročila, ki so vsa po vrsti potrjevala uspešno, srčno in plemenito delo društva, so bila skupaj s pestrim programom za leto 2022 soglasno sprejeta, društvo pa je pohvalo prejelo tudi od podpredsednika Zveze društev delovnih invalidov Slovenije Ivana Kostrevca, ki je domžalsko društvo uvrstil med najbolj delavne v državi in jim tudi v prihodnje zaželel veliko uspeha. Prvi trije meseci letošnjega leta že kažejo, da bo društvo s svojo aktivnostjo, srčnostjo in željo, da pomagajo vsem, tudi letos uspešno ter bo tako pot do zlatega jubileja društva čez tri leta še uspešnejša kot doslej. Vera Vojska Občni zbor Društva izgnancev Domžale Epidemija je obe leti zelo vplivala na delo KO Društva izgnancev Domžale. društvo izgnancev domžale Zato smo bili v stikih predvsem prek telefonov, tudi pisali smo si, se srečevali na različnih prireditvah, če so te bile, poskušali smo pripraviti tudi izlet, a zaradi ukrepov ni šlo, in težko čakali čas, ko se spet snidemo. Letošnje izboljšanje je pomenilo, da se spet lahko srečamo, opravimo občni zbor in se skušamo dogovoriti za delo v letu 2022. V začetku aprila se je tako več kot petdeset nekdanjih izgnancev, med njimi tudi člani družine ali dobri prijatelji, zbralo na občnem zboru, kjer smo se z minuto molka in hvaležnostjo spomnili vseh, ki so nas zapustili v teh dveh letih. Žal jih ni bilo malo. Ne bomo jih pozabili, saj v spominih ostajajo med nami. Nekaj časa občnega zbora smo namenili tudi 100-letnici rojstva Karla Destovnika Kajuha in se ga spomnili z njegovimi pesmimi. Veliko besed o delu v preteklih letih ni bilo. Na kratko smo predstavili finančno stanje in se zahvalili občinama Domžale in Lukovica za finančno pomoč, nato pa pregledali gradivo o delu, ki ga je opravilo Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945. Društvo tudi v novem mandatnem obdobju vodi prof. Ivica Žnidaršič. Pregledali smo tudi aktivnosti, ki jih je društvo, posebno predsednica Ivica Žnidaršič, opravilo pri prizadevanjih, da bi izgnanci vsaj delno dobili vrnjeno odškodnino za nepremično premoženje, odvzeto med drugo svetovno vojno. Spomnili smo se tudi vojne med Ukrajino in Rusijo, saj se marsikdo ob pogledu na divjanje napadalcev in trpljenje civilistov spomnil na dogodke med drugo svetovno vojno in vse hudo, kar je prestal – kot odrasel ali kot otrok. Sprejeli smo protestno izjavo in v njej poudarili ogorčenje nad agresijo in pričakovanje, da svet naredi vse, da se vojna in z njo trpljenje civilistov ustavi. Pred koncem smo sprejeli program za letošnje leto, v katerem si predvsem številni želijo, da bi se po nekaj letih spet zbrali vsi slovenski izgnanci na gradu Brestanica, kjer urejajo muzej slovenskih izgnancev, saj bi jim to omogočilo, da se spet snidejo s prijatelji in znanci iz vse Slovenije. Vsem članom in članicam želimo prijetno praznovanje prvega maja. Vera Vojska Društvo Sinica vabi Spoštovani! Dragi mladi, si želite pridobiti znanja o krojenju, šivanju in o preprečevanju nepravilne drže? V Društvu Sinica imamo programa tečajev Mladi šivamo in Seniorji šivamo. Prosim vas, da vaše neuporabljena vretenca za sukanec za šivalni stroj, škarje, sukanec, sponke in karabine podarite v ta namen. Srčno se vam zahvaljujemo! društvo sinica vabi mlade od 5. razreda osnovne šole do 30. leta starosti k udeležbi na 40-urne poletne delavnice Mladi šivamo z začetkom 4. junija 2022. Na delavnicah bomo upoštevali ukrepe NIJZ. Šivali bomo predalčnik na obešalniku, poletni šal z unikatnim vzorcem in prevleko za blazino z ustvarjalnim vzorcem. V prijavnici na spletni strani (www.drustvo-sinica.eu) izberite termin. 40-urni program je brezplačen, ob udeležbi prejmete potrebne pripomočke. Program pripravljamo v sodelovanju s Sabino Blumauer, učiteljico Gokhale metode. Program bomo prijavili na razpis Občine Domžale – Javni razpis za sofinanciranje preventivnih socialnih programov za mlade in samopomočne skupine v letu 2022. Več informacij: sinica.jozi@ gmail.com ter 068 602 136. Vabljeni! Kontakt M: 068 602 136, @: sinica.jozi@gmail.com Društvo Sinica in tečajniki 18 | slamnik številka 4 | april 2022 | letnik lxii društva Kronika domžalskih poklicnih gasilcev Od 16. 3. do 19. 4. 2022 Za nami je intervencij polno obdobje, kar 46 smo jih zabeležili – za skoraj polovico več kot v povprečnem mesecu. Največ posredovanj, dobro tretjino, smo opravili v popoldanskem času, najpogosteje med 15. in 19. uro. Ponoči smo izvozili štirikrat. Nesorazmerno visoko število posredovanj gre predvsem na račun požarov. Med 19 intervencijami, označenimi kot požar, jih je bilo kar devet v naravnem okolju. Gorelo je na travnikih, v gozdovih, parkih … Včasih smo zgolj preverili nadzorovano kurjenje vejevja, potem drugič, recimo v primeru gozdnega požara na Kolovcu, pa pogasili več kot 600 kvadratnih metrov gozda. Na tem mestu velja omeniti, da je nekaj naših poklicnih gasilcev, v okviru svojih matičnih prostovoljnih gasilskih društev, sodelovalo tudi pri gašenju gozdnega požara nad Preddvorom. Pogasili smo še tri dimnike, tri vozila, komunalni zabojnik ter še pravočasno ventilator na gospodarskem objektu in tako preprečili širitev ognja na celotno stavbo. Zagotovo najbolj resna je bila situacija v Biščah, kjer so plameni zajeli klet stanovanjske hiše. V polno razvitem požaru in povsem zadimljeni hiši je namreč ostal stanovalec, ki smo ga, sicer nezavestnega, še pravočasno prenesli ven in ga predali reševalcem. Poudariti moramo, da smo pri vseh požarih dobro sodelovali z gasilci prostovoljnih gasilskih društev. Posredovali smo v enajstih prometnih nesrečah, petih na avtocesti. Zdravniško pomoč je potrebovalo sedem oseb. Kot bolj nenavaden dogodek lahko izpostavimo trk kolesarja v poštarja na mopedu v Radomljah. Ob tem je kolesar ostal nepoškodovan, poštar pa jo je z nekaj zlomi kar dobro skupil. Šestkrat smo reševalcem NMP pomagali pri prenosu obolelih ali poškodovanih oseb do reševalnih vozil. Dvakrat smo preprečili poplavo zaradi počenih cevi. Zaradi nevarnih snovi smo posredovali trikrat. Odvzeli smo vzorec pene z gladine potoka v Lukovici ter preverili vonj po plinu v gostinskem lokalu v SPB – v obeh primerih nevarnosti za zdravje nismo zaznali. Povsem drugače je bilo v podjetju v IOC Trzin, kjer se je po spletu okoliščin med čiščenjem delavec zastrupil s hlapi klora. Ob našem prihodu je bil že v zdravniški oskrbi, mi pa smo preverili prisotnost plinov ter poskrbeli za zračenje prostorov. Pri Študi smo iz Mlinščice prenesli utopljeno osebo. Prvo pomoč smo nudili kolesarju, ki je padel in si poškodoval glavo na kolesarski stezi na Viru. Odzvali smo se na poziv zaradi zastoja srca ter pomagali zdravstvenemu osebju pri reanimaciji. Tokrat uspešno. slamnik@kd- dom zale. si Vse najboljše, naši dragi jubilanti Izobražujmo, navdihujmo, čuvajmo – Čistilna akcija Krajevna organizacija za vrednote narodnoosvobodilne borbe Dob, Krtina se še kako zaveda pomena delovanja posameznega člana oziroma članice v okviru organizacije. Devetega marca se nas je zbralo 16 prostovoljcev. društvi terra anima in kreativni nomadi Plastenke, pločevinke, kovinski sodi, celo neka strupena olja in še marsikaj se je nabralo okoli dveh ledvic našega gozda – ribnikov Plastenka. Ostanki zabavnih večerov v naravi in zimskih radosti, ko se je tam drsalo, so zelo motili nas – še bolj pa so dušili naravo, ki se je začela prebujati, in žabice, ki so začele svojo vsakoletno zaljubljeno turnejo. Ker nam je mar za naše naravno okolje, obenem pa si želimo s pozitivnim vzorom vplivati tudi na naše mlade, smo društvi Terra Anima in Kreativni nomadi iz Radomelj, orga- nizirali in izvedli čistilno akcijo. Devetega marca se nas je zbralo 16 prostovoljcev, pravi mozaik vseh generacij. Veseli in hvaležni smo, da so se našemu povabilu odzvali tudi mladi, ki so naše svetlo upanje, da bodo v prihodnosti skrbeli za naravo in njeno življenje. Nabrali pa smo osem vreč za smeti in za seboj pustili lepši svet. Vsem udeležencem se zahvaljujemo za čas in pomoč, ki so ga namenili, da smo počistili za neodgovornimi ljudmi, ki puščajo v naravi smeti. Upamo, da smo s svojim vzorom vplivali tudi nanje in bodo v prihodnosti počistili za seboj. ko borcev za vrednote nob na jesen življenja, katere prijetne tredob, krtina Predvsem v času epi- nutke skušajo najti tako na srečanjih demije smo vsi skupaj čutili po- v okviru Krajevne organizacije za manjkanje druženja, srečevanja na vrednote NOB Dob, Krtina kot na poraznih spominskih prireditvah, pa sameznih spominskih prireditvah ali tudi vsakdanjih klepetov in sku- izletih, ki smo jih vsi skupaj v pretepnih srečanj. Veseli smo bili voščil, klih dveh letih zelo pogrešali. Najstarejša jubilanta Franc in ki jih je organizacija prav vsakomur od nas pošiljala ob rojstnih dnevih Vida sta že praznovala 85. rojstni ter zaželele predvsem veliko zdrav- dan, za jubilantko Elizabeto je osem ja, pogrešali pa smo vsakoletna sre- desetletij, zadovoljnih 75 let so že čanja jubilantov, ki so praznovali praznovali Gabrijela, Peter in Jože, okrogle življenjske jubileje, vse od jubilantkama, dvema Milenama in dvema Marijama, pa smo čestitali 70. leta dalje – na vsakih pet let. Ker so čestitke in dobre želje ve- ob napolnjenih sedmih desetletjih. Jubilantom, ki se prijetnega sredno dobrodošle, smo se ob koncu epidemije odločili, da vse, ki so v čanja zaradi različnih vzrokov žal letih 2020 in 2021 praznovali svoje niso udeležili, ob tej priložnosti vookrogle jubileje, povabimo na prije- ščimo vse najboljše in jih vabimo, tno srečanje, ki se ga je konec mar- da se nam pridružijo ob naslednji Po vseh omejitvah zaradi epidemije se je prav prilegel ca udeležilo 10 jubilantov. Z njimi se okrogli obletnici. Do tedaj pa jim ženekajdnevni potep, druženje in raziskovanje novih krajev. je prijetnega srečanja veselilo tudi limo veliko zdravja. Vsem še enkrat želimo vse najboljvodstva krajevne organizacije, ki je srečanje izkoristilo za pripravo obč- še in jim privoščimo predvsem veli- društvo lipa domžale, uni- končana istraska avtocesta, imenovako zdravja, prijetnih trenutkov – tako verza za tretje življenjsko ni ipsilon. Do zaključka manjka samo nega zbora v aprilu 2022. Jubilanti in jubilantke, ki vsi po med domačimi kot prijatelji ter čla- obdobje Ker število udeležencev še spodnji krak avtocestne trase proti vrsti lahko skrijejo deset ali še več let, ni in članicami Krajevne organizacije ni zadostovalo, da bi napolnili avto- Opatiji in dokončanje predora. V kraju Paladini ne daleč od Paziso se srečanja zelo razveselili in radi borcev za vrednote NOB Dob, Krtina. bus, sta se nam pridružili še skupini Vera Vojska upokojencev iz Radencev in Brežic. na smo obiskali gostišče Karlić tartuobujali spomine na mladost pa tudi Načrtovani odhod v zgodnjih jutra- fi. Vzorno urejeno gostišče lahko isnjih urah je bil prestavljen v pozne točasno sprejme do tri avtobuse obidopoldanske ure. Toda v nadaljeva- skovalcev. Sprejem je bil na profesinju je vse potekalo tako, kot si lahko onalnem nivoju. Predstavili so nam le drzneš želeti, in smo kmalu poza- tartufe, nabiranje in pomen te kuliŽe en mesec na 20 lokacijah po Sloveniji spet živi projekt bili na začetne dogodivščine, iz kate- narične znamenitosti. Spoznali smo rih smo se pozneje le malo ‘pohecali’. tudi njihove iskalce, dresirane pse. Dihamo z naravo, ki je zaradi sofinanciranja ministrstva Peljali smo po avtocesti proti Za- Še zanimivost: za iskanje tartufov za zdravje brezplačen za vse udeležence in ga bodo grebu, prek Gorskega Kotorja do Ba- so primerne vse pasme psov, ki jih karskega zaliva in mesta Bakar. Na posebej izurijo za ta namen. V prousposobljeni vaditelji in prostovoljci humanitarnega pomolu so nas sprejeli člani Turistič- dajalni smo lahko izbirali med nekaj društva Šola zdravja vodili do oktobra. nega društva Bakar: predsednica in deset kulinaričnimi specialitetami – starejše gospe v oblekah meščanske V Domžalah se udeleženci zberejo halni vzorec in posledično prevladu- noše ter mestna straža v uniformah. vsak ponedeljek ob 17.30 v Češmino- joče čustvo umirimo. Počasno, globo- Bogato so nas pogostili s svojimi travem parku. ko dihanje uravnovesi tudi delova- dicionalnimi dobrotami – ‘delicijami’, Na vadbi se udeleženci naučijo nje avtonomnega živčnega sistema in značilnimi za bogato zgodovino Bametod, ki lahko ob dnevnem sooča- poveča parasimpatično aktivnost, kar kra, kot so: bakarska torta, paškote in nju s stresom, tesnobo, strahom ali spremlja občutek pozornosti in spoči- domači likerji. Poizkusili pa smo tudi jezo pomagajo, da se umirijo, bolj glo- tosti. Z zavestnim dihanjem vplivamo znameniti šampanjec Bakarska vodiboko zadihajo in stopijo ven iz čustve- na spremembo krvnega tlaka in srč- ca. Na izbiro so bili tudi turistični pronega oblaka ter se soočijo z izzivom nega utripa. To je ena od metod, ki jo spekti, zemljevidi, brošure z zgodovibolj zbrano. Raziskave so pokaza- izvedemo na začetku vadbe Dihamo no zaliva in recepti jedi. Zelo se tru- Od 10. do 14. marca 2022 smo se potepali le, da čustvena stanja vplivajo na tip, z naravo in s katero zbudimo praspo- dijo in prizadevajo za razvoj turizma. po Opatiji in nekaterih bližnjih krajih. globino in ritem dihanja. Vsako ču- min naravnega dihanja. Drugi dan je bil namenjen vodenestvo ima namreč svoj dihalni vzorec Ali kot pravi avtor projekta Diha- mu ogledu znamenitosti Opatije, sa- namaze, slaščice in pijače. Zaključili in posledično vpliva na fizične reak- mo z naravo Andraž Purger: »Ko oza- mostojnemu pohajkovanju ali kopa- smo s kosilom: tartufi na vse načine. cije v telesu. Če zavestno spremenimo veščamo svoje misli, čustvena stanja nju v bazenu. Pet minut hoje oddaHitro smo prispeli do Pazina, meritem dihanja, ga umirimo, podaljša- in ritem dihanja, spoznavamo sebe od ljen os našega hoteala je samostan sv. sta na planoti ob 120 m globokem mo čas vdiha in izdiha, dih iz zgornje- znotraj navzven. To je prvi korak do Jakova iz leta 1453, ki je dal kraju tudi ponoru reke Pazinščice v notranjoga dela pljuč premaknemo v dihanje zdravja in prevzemanje odgovornosti ime Opatija, pozneje pa je kraj dobil sti Istre. Na robu globoke soteske s trebušno prepono, vplivamo na di- za lastno počutje in fizično stanje. Za te tudi vzdevke, kot so: kraljica Jadra- reke stoji pazinski grad. Po ogledu prve korake vam ponujamo podporo v na, Kvarnerja, klimatsko zdravilišče … gradu je sledil še zadnji prijetni doDanes je v Opatiji nova turistič- godek, postanek s kavico. obliki skupinske brezplačne vadbe Dihamo z naravo, na kateri se skupaj na- na sezona, obdobje korone, kot da Prek mejnega prehoda Gračišče in učimo preproste in enostavne metode je pozabljeno, vsi parki in gredice so mimo Hrastovelj smo se vrnili v Sloza umirjanje uma. Iz umirjenega stanja polni barvitega cvetja, vsepovsod se venijo, polni vtisov in z novimi prijalažje prepoznamo vpliv čustev na naše bohotijo cvetoči grmički rožmarina, telji in znanci iz avtobusa. Izlet nas odločitve in komunikacijo. Spoznava- brogovit, kamelij, jasmina, pa dreves je premaknil nazaj v smeri normalmo tudi vaje za bolj gibljivo hrbtenico, mandeljev, sliv, mimoz in magnolij. nega življenja po dve leti trajajočem Tretji dan je bil na izbiro izlet do turobnem covidnem obdobju. Omoki je steber živčnega sistema, in vaje za romarskega kraja Trsat, Reke in Ka- gočil nam je, da bomo lažje počakali dvig imunskega sistema.« Začutiti, ohranjati in podariti mir stava ali svobodno pohajkovanje. do novih potepanj z Univerzo za treZadnji dan je povratek potekal tje življenjsko obdobje Lipa Domžale, sebi in okolici je nekaj, kar vsak lahko prispeva k družbi. Prvi korak pa nare- prek Istre. Peljali smo skozi predor kjer je vedno prijetna družba. dite že, če se pridružite skupini Diha- pod Učko in opazovali gradbišče še Boris Bizjak mo z naravo v vaši bližini! Foto: Mimi Miklavčič ene predorske cevi, s katero bo do- Spomladanski izlet v Opatijo Praspomin naravnega dihanja letnik lxii | april 2022 | številka 4slamnik | 19 društva slamnik@kd- dom zale. si Polnopravni člani PZDU Ljubljana z okolico Življenje teče naprej V Društvu upokojencev Domžale izpolnjujemo začrtani program dela za leto 2022 Občni zbor Društva podeželskih žena Domžale društvo upokojencev domžale Brezplačni prevozi se izvajajo že šesti mesec. Vozniki prostovoljci ter klicni in logistični center delo opravljajo odlično, kar potrjujejo zelo zadovoljni uporabniki prevozov. Na tem mestu se vsem, ki delajo na projektu, iz vsega srca zahvaljujemo za požrtvovalnost, prijaznost in profesionalnost, ki jo pri svojem delu izkazujejo. Naj vsem ponovimo številko klicnega centra 051 262 100 za starejše od 65 let in do 750 evrov pokojnine. Klicni center sprejema vaše klice vsak delavnik od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. Začeli smo tudi s strokovnimi ekskurzijami (izleti) po programu, ki smo ga objavili na naši spletni strani in ki ste ga prejeli v tajništvu društva. Ekskurzije so zanimive, strokovno vodene in dobro obiskane. Vsi člani, ki bi radi odšli na ekskurzije, naj se čim prej prijavijo v tajništvu društva. Tudi na področju športnih dejavnosti smo za naše člana pripravili raznolike možnosti rekreacije: pohodništvo, biljard, bowling in balinanje. V jesenskem času nadaljujemo s plesom, šahom, igranjem taroka in namiznim tenisom. Zanimanje članov društva za rekreacijo je veliko. Veseli nas, da prihajajo novi člani, ki jih je pritegnil naš pester športni program, kjer vsak najde nekaj za svojo dušo in telo. Zdaj smo polnopravni člani PZDU Ljubljana z okolico, kamor nedvoumno bolj spadamo, saj smo Domžale v osrednjeslovenski regiji in bomo v organih PZDU veliko bolj zastopani. Predvideni letni program izobraževanj: 28. maj: 2. srečanje upokojencev v Domžalah – Športni park Domžale na pokritem drsališču. Srečanje bo med 11. in 16. uro. Igral bo ansambel društva podeželskih žena obisk katere od zanimivosti in znamedomžale se lahko pohvali s skoraj nitosti pokrajine, ki jo bodo obiskale. 50-letnim delovanjem, ki je bilo sicer V programu ima mesto tudi sodelovasem in tja tudi prekinjeno, pa vendar nje s sosednjimi društvi podeželskih so članice zdržale vsa, včasih tudi tež- žena, pa kuharski tečaj, predvsem pa ka obdobja, kot sta bili zadnji dve leti, katero od strokovnih predavanj, v kaki jih je za vedno zaznamovala epide- terih bodo skušale pridobiti nova znamija. Z njenim koncem je prišel čas, nja, ki vedno pridejo prav, kot je priko se lahko spet družijo, izmenjujejo šlo prav tokratno predavanje o spoizkušnje in ob njihovi pomoči na svo- mladanskem delu na vrtu, predvsem jih domačijah dosegajo boljše, kvali- pa o negi zelenjave in rož. Dogovorile tetnejše rezultate. Konec epidemije je so se tudi, da v letu 2023 opravijo vopomenil tudi možnost sklica občnega litve novega vodstva, hkrati pa začnezbora, ki so ga izkoristile za pregled jo z aktivnostmi, da bi kar najbolj pradoslej opravljenega dela, za dogovor, znično obeležile prvih 50 let Društva kako naprej proti jubileju, predvsem podeželskih žena Domžale. Gostja tokratnega občnega zbora pa so si vzele čas za program dela v je bila Dragica Bohinec iz Cvetličarletošnjem letu. Viharnik, organizirana bo tudi delavnica izdelave rož iz krep papirja, Junij: zdravo spanje – samozdravljenje, predavatelj Boris Čampa 13. september: Sožitje; za starejše, za večjo varnost udeležencev v cestnem prometu, osvežitev znanja CPP, varna vožnja po hitri cesti in avtocesti, temeljni postopki oživljanja, svetovalna brezplačna testna vožnja. Predavanje bo potekalo v Knjižnici Domžale med 9.30 in 13. uro. Predhodne prijave na tel. št. 01 724 19 04 ali osebno na sedežu društva, Oktober: Predstavitev dodatnih pravic in dodatnih denarnih pomoči za upokojence, predavateljica Simona Pirc Jenko, mag. prava, na sedežu društva, Oktober – november: v prostorih društva tečaji računalništva in pravilna uporaba pametnih telefonov. November – zdrava prehrana, predavatelja Jožica Hribar in Boris Čampa. Športne dejavnosti: hoja, biljard, balinanje, bowling, ples, šah, tarok, namizni tenis potekajo po posebnem programu skozi celo leto. Program je v tajništvu društva. Delavnice kulturna dediščina, ohranjanje znanja naših prednikov (rože iz krep papirja, pletenje, vezenje) se organizirajo po dogovoru. Na delavnicah, ki smo jih že organizirali skupaj s članicami folklorne skupine Češminke, ki so mimogrede tudi članice DU Domžale, smo delale in izdelale 540 rdečih nageljnov za okrasitev odra v KD Franca Bernika ob počastitvi njihove 10. obletnice delovanja. Uspelo nam je odlično. Naj vas spomnimo in vse prav lepo povabimo na naše 2. srečanje upokojencev v občini Domžale, ki bo v soboto, 28. maja 2022, od 11. do 16. ure. Za zabavo bo poskrbel ansambel Viharnik. Upokojenci, prišel je čas, da se po korona času ponovno srečamo, družimo in se spoznavamo ter zabavamo skupaj. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Lepo vabljeni! Na srečanju bo vseskozi potekala delavnica – ohranjanje znanja kulturne dediščine naših prednikov (rože iz krep papirja), kjer se bo vsak, ki bo to želel, naučil izdelati rožico po svoji želji. Za vse podrobnosti in novosti dela v društvu nas lahko obiščite vsak ponedeljek in petek med 9. in 11. uro na Ulici Simona Jenka 11 ali pokličite na 01 724 19 04 ter pogledate našo spletno stran: https:// www.drustvoupokojencev-domzale. si, ali naš Facebook profil: DU Domžale DU Domzale. V primeru poslabšanja epidemioloških razmer v Republiki Sloveniji se bo program dopolnjeval in spreminjal sproti mesečno ter prilagajal razmeram, ki bodo varne za ohranitev našega zdravja. Društvo upokojencev Domžale Zbor članov Medobčinskega društva Sožitje Občni zbor je začela predsednica Sergija Šuštar, ki ob pozdravu vseh prisotnih ni pozabila na voščilo za praznike v marcu. Na njen predlog je vodenje zbora prevzela Tatjana Kastelic, katere Turistična kmetija Pr Čeh na Kolovcu je tudi gostila letošnji kar dobro obiskan občni zbor. Ker je bil pregled opravljenega dela zaradi covida-19 kar hitro končan, so dekleta več pozornosti namenila programu za leto 2022, v katerem se bodo spet srečevale vsak prvi četrtek ter skupaj spremljanje dogajanja na domačijah, predvsem pa izmenjavale izkušnje. Večina se je odločila, da se bo udeležila vsaj enega izleta, kjer si bodo ogledale eno izmed kmetij ter izmenjavale izkušnje, hkrati pa bo čas tudi za ne Bohinec Šmarca, ki je po res kratkem uvodu, v katerem je predstavila domače sadike solate, zelenjave, dišavnic in jagod ter številne vrste cvetlic, besedo oziroma vprašanja prepustila udeleženkam, ki imajo vse po vrsti na svojih domačijah veliko rož. Zato ni bilo nenavadno, da so spraševale predvsem po negi rož. Gospa Dragica jim je posredovala svoje izkušnje z različnih področij, in prepričana sem, da jim bodo prav vsi nasveti prišli še kako prav in bodo naše domačije v letošnjem letu še lepše – tako zaradi nasvetov kot sadik iz Cvetličarne Bohinec Šmarca, ki je poskrbela tudi za cvetlična darila udeleženkam občnega zbora. Vera Vojska Lani veliko odmevnih uspehov Letni zbor članov Medobčinskega društva Sožitje, društva za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju občin Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, smo po dveh letih ponovno izvedli v marcu, in sicer v torek, 8. marca 2022, v prostorih Kulturnega doma Groblje. ŠD Domžale je na občnem zboru, potekalo je v sejni sobi Zavoda za šport, ocenilo svoje delo v minulem letu. medobčinsko društvo sožitje Po uvodnem pozdravu predsednice dr. Tatjane Novak smo izvolili delovno predsedstvo, zapisnikarja, verifikacijsko komisijo in dva overovatelja zapisnika. Po potrditvi dnevnega reda so sledila poročila o delu društva v letu 2021, finančno poročilo in poročilo nadzornega sveta. Na dan 31. 12. 2021 je društvo štelo 516 članov, in sicer 188 oseb z motnjami v duševnem razvoju, 204 starše oziroma skrbnike, 20 strokovnih sodelavcev in 104 ostalih članov – sorodnikov, prijateljev. Ker je leto 2021 zaznamovala epidemija covida-19, smo izvajali aktivnosti ob upoštevanju ukrepov za zajezitev širjenja okužbe s koronavirusom. Izvedli smo aktivnosti na področjih izobraževanja, usposabljanja in ohranjanja zdravja in znanja naših članov ter rehabilitacijske aktivnosti, kot so plesna srečanja skupin Face in Sončki, bralne urice, skupina za samopomoč in skrb za starejše Optimistke, pomoč staršem za premagovanje izgorelosti, literarno-novinarski krožek Kapljice, vadba, hipoterapija, kinezioterapija Gibalček, plavanje Halliwick, družinski pohodi in pohodništvo po pro- šahovsko društvo domžale Predsednik društva Lan Turek Timotej je predstavil poročilo o delovanju društva v letu 2021. Povzel je delovanje šahovskih šol, predstavil tekmovalni program in tekmovanja, ki so se jih udeležili člani in izpostavil največje tekmovalne uspehe mladincev in članov. Po dolgem času je članska ekipa društva tekmovala v Državni članski ligi, kjer pa je bilo nemalo težav z organizacijo zaradi sprememb terminov in krajev gostovanj. Domžalčani so šest kol odigrali na Ptuju, zadnje tri kola pa morali potovati v Žalec, Maribor in Mursko Soboto, kar je deloma vplivalo na rezultat, iz lige pa so naposled izpadli še z obilo smole. Predsedujoči občnega zbora Boštjan Grošelj je strnil, da je društvo razočarano nad kakovostjo in izvedbo Državne članske lige, vodenjem odbora lige in preslabo komunikacijo s ŠZS. Iz društva je lani prestopil obetavni mladinec Rudi Olenik Čampa, člansko ekipo je okrepil Blaž Debevec, mladinsko pa Bine Markošek. Lani je dolgoletni član društva Marjan Karnar prejel bronasto plaketo ŠZS, društvo pa je dosegalo vrsto izjemnih dosežkov v vseh kategorijah. V mladinski ligi na Ptuju so bile Domžale prve. Na 4. Memorialu Vida Vavpetiča prek gramu inPlaninec (pohodništvo za invalide). Od aprila do oktobra smo izvedli dva družinska vikend seminarja na Pohorju in v Termah Ptuj (udeleženih 13 družin), pet lokalnih vikend seminarjev za osebe z motnjami v duševnem razvoju v Gozd Martuljku in Turistični kmetiji Podmlačan ter seminar s podporo družine (skupaj udeleženih 32 oseb z MDR). V okviru Zveze Sožitje se je programov udeležilo 39 oseb z MDR, dva sorojenca, štirje otroci najstniki z MDR, pet otrok najstnikov sorojencev ter osem družin na programih ohranjanja psihofizičnega zdravja družin). Uspeli smo izvesti tudi nekaj družabnih aktivnosti, ki so potekale po zoomu: obeležitev slovenskega kulturnega praznika, pustovanje, obeležitev dneva žena, gregorjevega, svetovnega dneva Downovega sindroma, materinskega dneva in obeležitev velikonočnih praznikov v Sloveniji in po svetu. Od družabnih aktivnosti smo izpeljali jesenski družinski izlet v Štanjel, obdarovanje članov za novo leto pa je potekalo od vrat do vrat. V letu 2021 je bilo izvedenih približno 4000 prostovoljnih ur in ponosni smo, da nam je uspelo izvesti toli- ko aktivnosti s podporo prostovoljcev in strokovnih sodelavcev. Iskrena hvala vsem, ki ste bili v preteklem letu z nami in ste nas tako ali drugače podpirali. In hvala vsem, ki boste z nami še naprej. Podoben program, ki smo ga izvedli v letu 2021, načrtujemo tudi v letu 2022, s tem da želimo poleg vseh načrtovanih aktivnosti izvesti tudi druženje članov in prijateljev na pikniku v Hiši na travniku v Dobu ter spomladanski in jesenski družinski izlet. Na zboru članov so se v kulturnem programu predstavili člani literarno-novinarskega krožka Kapljice, ki ga vodi Maja Keržič. Predstavili so se s pesmimi o mamah, se poklonili prazniku 8. marcu in materinskemu dnevu ter obeležili dan Downovega sindroma, ki je 21. marca. Zaigrali so tudi na posebne glasbene cevi in pričarali prijetno melodijo. Vse navzoče mamice smo se razveselile cvetočih trobentic. Metka Mestek in dr. Tatjana Novak spleta je zmagal Rudi Olenik Čampa, tretji je bil Jure Plaskan. V prvi ženski ligi v Zrečah so bile Domžalčanke druge. Na pospešenem državnem prvenstvu v Mariboru so članice dosegle tretje, člani pa peto mesto. Med posameznicami je Kaja Faganel osvojila odlično 4. mesto, izjemen podvig pa je uspel Juretu Plaskanu, ki je postal državni prvak med člani. Na ekipnem hitropoteznem prvenstvu so bile članice tretje, med člani pa je bil Plaskan četrti. V Osrednjeslovenski ligi so Domžale zasedle solidno 3. mesto. Ekipa Društva upokojencev Domžale, v kateri je večina šahistov iz ŠD Domžale, je tretjič osvojila tretje mesto na državnem prvenstvu združenja DU Slovenije. ŠD Domžale je kot pobudnik sodelovalo v akciji 40 dni brez alkohola z ambasadorko Lauro Unuk. Uspehe so dosegli tudi dopisni šahisti. Marjan Šemrl je bil med zmagovalci svetovnega prvenstva, na Evropskem prvenstvu je Slovenija osvojila 2. mesto (v ekipi sta sodelovala Šemrl in Jemec), Jemec pa je postal svetovni podprvak v seniorski kategoriji. ŠD Domžale si je tudi začrtalo naloge v tem letu, pri čemer bo tako kot doslej velik poudarek na izobraževanju mladih šahistov. Jože Skok 17.00 | DOWNTON ABBEY: NOVA DOBA Romantična drama / Downton Abbey: A New era / režija: Simon Curtis / 2022, Velika Britanija / distribucija: Karantanija / 124' / zgodba premožne družine Crawley in njihovih služabnikov na posestvu na angleškem podeželju v začetku 20. stoletja. Mestni kino Domžale 15.00 | JAZ, RDEČA PANDA Družinski animirani film / Turning Red / režija: Domee Shi / 2021, ZDA / distribucija: Blitz / 90' / sinhronizirano, 7+ / samozavestna, a rahlo nerodna 13-letna najstnica Mei Lee se vsakič, ko se razburi, spremeni v rdečo pando. Arboretum Volčji Potok 8.00–20.00 | SPOMLADANSKA RAZSTAVA CVETJA IN TULIPANOV Tudi letos bo na ogled 2 milijona tulipanov, 230 različnih sort, ki pripadajo različnim skupinam – le-teh je skupaj 15. 2. maj, ponedeljek 20.15 | SEVERNJAK Akcijski zgodovinski film / The Northman / režija: Robert Eggers / 2022, ZDA / 140' / epski triler režiserja Roberta Eggersa (Svetilnik) o vikinškem princu, ki išče pravico za svojega umorjenega očeta. 17.30 | MAGIČNE ŽIVALI: DUMBLEDORJEVE SKRIVNOSTI Družinska pustolovščina / 2022, Velika Britanija, ZDA / distribucija: Blitz / 142' / v pustolovščini iz čarovniškega sveta JK Rowlings se profesor Dumbledore zave, da želi temni čarovnik Grindelwald prevzeti nadzor nad čarovniškim svetom, zato sestavi ekipo čarovnikov in čarovnic, ki ga bo skušala ustaviti. Mestni kino Domžale 15.30 | BARABE Družinski animirani film / The Bad Guys / režija: Pierre Perifel / slovenski glasovi: Boris Car, Gorazd Žilavec, Alenka Tetičković, Rok Kunaver, Robert Korošec, Maja Martina Merljak, Damjan Trbovc, Aja Kobe, Ota Širca Roš / 2022, ZDA / distribucija: Karantanija / 100' / sinhronizirano, 7+ / kriminalna ekipa živalskih izobčencev poskuša izvesti najzahtevnejšo prevaro doslej – postati vzorni državljani. Po domžalskih ulicah 10.00 | PRVOMAJSKA BUDNICA Prvomajska budnica Godbe Domžale ob spremljavi narodnih noš in mažoretk. 1. maj, nedelja Spomladanska razstava cvetja in tulipanov Arboretum Volčji Potok, 2. maja 20.30 | DOKTOR STRANGE V MULTIVESOLJU NOROSTI Akcijski film / režija: Sam Raimi / 2022, ZDA / distribucija: Blitz / 126' / Dr. Stephen Strange izreče prepovedan urok, ki odpre vrata v multiverzum, vključno z alternativnimi različicami samega sebe, katerih grožnja človeštvu je prevelika za združene Mestni kino Domžale 17.45 | MAGIČNE ŽIVALI: DUMBLEDORJEVE SKRIVNOSTI Glej opis pod 1. maj. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA – izposoja Izposoja igrač in družabnih iger / kvalitetne didaktične, poučne in ustvarjalne igrače / družabne igre za vse generacije / org.: Knjižnica Domžale. Krajevna knjižnica Ihan 17.00 | BRALNE TAČKE – beremo kužku Za otroke od 4. leta dalje / predhodna prijava: 08 205 01 73 / org.: Društvo Ambasadorji nasmeha, Krajevna knjižnica Ihan. 6. maj, petek Blunout 20.00–23.00 | NORMAN BEAKER Norman Beaker že več kot štiri desetletja stoji na čelu britanske blues scene / leta 2017 je bil v Blues Hall of Fame in Memphis – to prestižno priznanje ima le peščica britanskih umetnikov / obeta se nam prava blues poslastica! 20.15 | INVENTURA DOMŽALSKA PREMIERA + pogovor z ustvarjalci Komična drama / režija: Darko Sinko / 2021, Slovenija / 106' / igrani prvenec Darka Sinka je tragikomedija o človeku, ki ugotovi, da so bile njegove predstave o lastnem življenju le iluzija / štiri vesne na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Mestni kino Domžale 18.00 | VELIKA SVOBODA Drama / režija: Sebastian Meise / 2021, Avstrija, Nemčija / 117' / zgodba iz povojne Nemčije, ko so oblasti kljub padcu nacističnega režima še naprej zapirali istospolno usmerjene. Galerija Domžale 19.00 | JOŽE STRAŽAR KIYOHARA, SUMIKO KIYOHARA: ČISTI UŽITEK Razstava / z umetnikoma se bo pogovarjal Jurij Smole / razstava bo odprta do 20. maja 2022 / vstop prost. Animirana akcijska pustolovščina: Ježek Sonic 2 Mestni kino Domžale, 7. maja Blunout 20.00–23.00 | TADEJ TOŠ 20.00 | THIS MUCH I KNOW TO BE TRUE Glasbeni dokumentarni film / nastopajo: Nick Cave, Warren Ellis, Earl Cave, Andrew Dominik / 2022, Velika Britanija / distribucija: Trafalgar Releasing / 101’ / nov glasbeni dokumentarni film prikazuje kreativno razmerje in pesmi, ki sta jih Nick Cave in Warren Ellis ustvarila za dva zadnja studijska albuma Ghosteen in Carnage. Mestni kino Domžale 18.00 | INVENTURA Glej opis pod 5. maj. 19.00 | TADEJA BRANKOVIČ: PETA OLIMPIJADA Športna bralna značka / zaključna prireditev / predstavitev knjige / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale E-vsebina | Z NAŠIH POLIC Glej opis pod 4. maj. 19.30 | PODJETNIŠKI KNJIŽNI KLUB Glej opis zgoraj. Obrtna zbornica Domžale 18.00 | PODJETNIŠKI KNJIŽNI KLUB Knjižni klub, ki ga vodi Ajda Vodlan / Obrtna zbornica Domžale in Knjižnica Domžale / drugo srečanje, prost vstop, brez prijav. 11. maj, sreda KD Franca Bernika 20.00 | KRESLIN & MOMENTO CIGANO Za IZVEN Koncert / nastopajo: Vlado Kreslin (glas, kitara), Teo Collori (kitara), Matija Krečič (violina), Metod Banko (kitara), Matej Kužel (klarinet), Jošt Lampret (kontrabas) 17.30–19.00 | UNIVERZALNO ZNANJE DUHOVNOSTI Univerzalno znanje duhovnosti in prebujanje posameznika / predavanje / delavnica / prijave: denis.boljka@hotmail.com / org.: Denis Boljka. E-vsebina | IGRAČARIJE Glej opis pod 3. maj. Knjižnica Domžale E-vsebina | ZVEN BESED Glej opis pod 3. maj. 10. maj, torek Odprtje razstave: Darja Remec - Vrvež Menačenkova domačija, 12. maja Dogaja se ... slamnik Mestni kino Domžale 18.00 | VSE POVSOD NAENKRAT Akcijska komedija / režija: Dan Kwan, Daniel Scheinert / igrajo: Michelle Yeoh, Stephanie Hsu, Ke Huy Quan, James Hong, Jamie Lee Curtis / 2021, ZDA / 130' / kitajska priseljenka se ujame v noro pustolovščino z raziskovanjem alternativnih vesolj, v katerih se povezuje z življenji, ki bi jih lahko vodila. 20.30 | OPERACIJA MINCEMEAT Vojna drama / režija: John Madden / 2022, Velika Britanija, ZDA / 128' / zavezniki so leta 1943 odMestni kino Domžale 18.00 | PRASICA – SLABŠALNI IZRAZ ZA ŽENSKO KD Radomlje, Kodrova dvorana 18.00 | PO POTEH PLEČNIKOVE ZAPUŠČINE: ODPRTJE RAZSTAVE IZBRANIH FOTOGRAFIJ NA NATEČAJU Razstava izbranih fotografij na natečaju Plečnikove zapuščine v Domžalah in okolici / s poti pod vodstvom poznavalca Plečnika Romana Kosa po Domžalah / Plečnikova dela v okolici Domžal / Organizatorja: FKVK Mavrica Radomlje, JSKD OI Domžale in KD Franca Bernika Domžale Tržni prostor Domžale 17.00–22.00 | VEČERNA KUHNA NA PLAC Večerni kulinarično-družabni dogodek na domžalskem tržnem prostoru. Krajevna knjižnica Ihan 17.00 | BRALNE TAČKE – beremo kužku Individualno / predhodna prijava: 08 205 01 73 / org.: Društvo Ambasadorji nasmeha, Krajevna knjižnica Ihan. 16.00–19.00 | IGROTEKA - izposoja Glej opis pod 6. maj. Knjižnica Domžale 15.00–19.00 | BRENČEČA ČEBELA Ustvarjalna delavnica / svetovni dan čebel / Oddelek za otroke in mladino / pridružite se nam / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale. 20. maj, petek KD Franca Bernika 18.00 | ZAKLJUČNI KONCERT GLASBENE ŠOLE DOMŽALE Glasbeni dogodek / Glasbena šola Domžale / zaključni koncert GŠ Domžale Krajevna knjižnica Ihan 17.00 | PRAVLJIČNA URICA Glej opis pod 5. maj. Vračanje pogleda – Cukrarna Galerija na potepu, 14. maja Knjižnica Domžale E-vsebina | DOMOZNANSTVO Domoznanska zbirka je najpomembnejša zbirka vsake splošne knjižnice, saj skrbi, da se ustvarjalnost ohranja iz roda v rod in je dostopna najširši javnosti / naj spomini ne zbledijo / spletna stran Knjižnice Domžale / org.: Knjižnica Domžale. 16. maj, ponedeljek 20.15 | DEJ NO Glej opis pod 12. maj. 17.30 | MAGIČNE ŽIVALI: DUMBLEDORJEVE SKRIVNOSTI Glej opis pod 1. maj. Mestni kino Domžale 15.00 | JEŽEK SONIC 2 Glej opis pod 7. maj. 15. maja, nedelja Galerija na potepu 10.00 | VRAČANJE POGLEDA – CUKRARNA Dobimo se pred vhodom v Cukrarno ob 10. uri / vstopnina / po razstavi vas bo vodil Jurij Smole / vljudno vas prosimo, da posredujete prijavo do 12. 5. 2022 v KDFB (01 722 50 50 ali po e pošti obvescanje@kd-domzale.si). Blunout 20.00–23.00 | ZORAN PREDIN & ŠUKAR – GYPSY PARTY TOUR Zoran Predin in skupina Šukar so se spet zbrali in z udarnim glasbenim programom začeli z nastopi / vljudno vabljeni na glasbeno popotovanje od ponarodelih Zarjavelih trobent preko vroče Djelem, djelem in nostalgične Erdelezi do Bonbona z okusom po mentolu. 20.00 | DOKTOR STRANGE V MULTIVESOLJU NOROSTI Glej opis pod 6. maj. 18.00 | NAD OBLAKI Mladinski film / SpaceBoy / režija: Olivier Pairoux / 2021, Belgija / distribucija: Demiurg / 100' / francoščina, podnapisi, 10+ / Jim in Ema v drzni pustolovščini odkrivata, da je med Zemljo in vesoljem še prostor za odkrivanje – tudi samega sebe. Mladinski film: Nad oblaki Mestni kino Domžale, 14. maja AVTO KINO – parkirišče bivše Metalke, poleg KD Franca Bernika 21.00 | TOP GUN: MAVERICK Akcijska drama / režija: Joseph Kosinski / igrajo: Tom Cruise, Val Kilmer, Jennifer Connelly, Jon Hamm, Ed Harris / 2020, ZDA, Hong Kong / distri- Mestni kino Domžale 18.00 | OPERACIJA MINCEMEAT Glej opis pod 20. maj. Blunout 20.00–23.00 | Mi2 Butični akustičen koncert zasedbe Mi2 / le kdo ne pozna skladb, kot so Sladka kot med, Pojdi z menoj v toplice, Teta Estera, Zbudi me za 1. maj, Črtica, Ko bil sm še mali pizdun, itn. / vabljeni na ekskluzivni koncert, saj skupine Mi2 do danes še nismo gostili v Blunoutu. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA – izposoja Glej opis pod 6. maj. 27. maj, petek Knjižnica Domžale 19.00 | KAJA ŽUČKO: LEDENI OBJEM Predstavitev knjige / prvi del trilogije / fantazijski roman / org.: Kaja Žučko, Knjižnica Domžale. 20.00 | BELFAST Drama / režija: Kenneth Branagh / 2021, Velika Britanija / 97' / deček in njegova delavska družina v Belfastu doživljajo burna pozna šestdeseta leta prejšnjega stoletja / oskar za najboljši scenarij. Mestni kino Domžale 18.00 | SNEŽNI LEOPARD Dokumentarni film / 2021, Francija / 92' / Snežni leopard je veliko več kot vizualno čudovit film o eni najredkejših in najbolj izmuzljivih velikih mačk; dokumentarec, v katerem je pot pomembnejša od cilja, z nami velikodušno deli užitek odkrivanja / glasbo za film sta napisala Warren Ellis in Nick Cave. 26. maj, četrtek Mestni kino Domžale 20.00 | DEJ NO Glej opis pod 12. maj. Knjižnica Domžale E-vsebina | Z NAŠIH POLIC Glej opis pod 4. maj. Film: Operacija Mincemeat Mestni kino Domžale, 20. maja Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ maj številka 4 | april 2022 | letnik lxii koledar dogodkov Krajevna knjižnica Ihan 17.00 | PRAVLJIČNA URICA Pravljica / za otroke od 4. leta dalje / predhodna prijava: 08 205 01 73 / org.: Krajevna knjižnica Ihan. Knjižnica Domžale 17.00 | NAJLEPŠA CVETLICA Pravljična urica / za otroke od 4. leta / spletna prijava / pravljičarka: Natalija Trebušak / org.: Knjižnica Domžale. 20.00 | QUO VADIS, AIDA? Drama / režija: Jasmila Žbanić / 2020 / 101' / režiserka Jasmila Žbanić je ob 25. obletnici množičnega poboja Bošnjakov v Srebrenici znova obudila boleče spomine na eno največjih tragedij sodobnega časa. Mestni kino Domžale 17.45 | BERGMANOV OTOK Glej opis pod 4. maj. Knjižnica Domžale E-vsebina | VARUJ ZDRAVJE Dan za zdravje, šport in rekreacijo / spletna telovadnica / vsebine, ki pomagajo varovati zdravje in doseči bolj zdrav življenjski slog / vadba v sodelovanju z Vzajemno, d. v. z. / spletna stran Knjižnice Domžale / org.: Vzajemna, d. v. z., Knjižnica Domžale. Češminov park 10.00 | VODENI OGLED PO PRAVLJIČNEM ŠUMBERKU Vodeni ogled z jamarji po pravljično-doživljajski poti. 9. maj, ponedeljek 20.15 | INVENTURA Glej opis pod 5. maj. 17.45 | DOKTOR STRANGE V MULTIVESOLJU NOROSTI Glej opis pod 6. maj. Mestni kino Domžale 15.30 | BARABE Glej opis pod 1. maj. 8. maj, nedelja Cerkev sv. Jožefa, Vir pri Domžalah 19.00–20.00 | LETNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA GROBLJE Koncert / ponovitev letnega koncerta Mešanega pevskega zbora Groblje s sodelovanjem pri sveti maši / vstop s prostovoljnimi prispevki. 20.00 | BEG Drama / režija: Jonas Poher Rasmussen / 2021 / 89' / Amin je tik pred poroko s svojim dolgoletnim fantom, a najprej se mora soočiti s travmatično preteklostjo in skrivnostmi, o katerih je molčal več kot dvajset let / presunljiv dokumentarec o afganistanskem beguncu, ki je bil prisiljen živeti z lažno identiteto, pripoveduje v mešanici animacije in arhivskih posnetkov. 18.00 | MOJ OČE KLOBASA Mladinski film / režija: Anouk Fortunier / 2021 / 83' / podnapisi, 9+ / ko oče zamenja službeno kravato za kostum veganske klobase, se družinsko življenje postavi na glavo. Mestni kino Domžale 15.30 | JEŽEK SONIC 2 Animirana pustolovščina / slovenski glasovi: Voranc Boh, Miha Rodman, Goran Hrvaćanin, Ana Maria Mitić, Karin Komljanec, Iztok Valič, Uroš Buh, Andrei Lenart Černilogar / 2022 / 122' / sinhronizirano, 7+ / na velika platna se vrača super hitri ježek Sonic, ki se znova sooči z Dr. Robotnikom, ki išče poseben smaragd, s katerim lahko ogrozi celo civilizacijo. Tržni prostor Domžale 10.00 | KUHNA NA PLAC Kulinarično-družabni dogodek na domžalskem tržnem prostoru. 7. maj, sobota Cerkev sv. Mohorja in Fortunata Groblje 20.00–21.00 | LETNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA GROBLJE Koncert / vstop s prostovoljnimi prispevki. sile Strangea, Wonga in Wande Maximoff. Mestni kino Domžale 16.00 | PUSTOLOVŠČINE DRUŽINE BIGFOOT Animirana pustolovščina / 6+ / Bigfootov oče izkoristi svojo novo pridobljeno slavo za boj proti naftni družbi na Aljaski, in ko nekega dne skrivnostno izgine, se njegov sin, mama, rakun in medvedka odpravijo na sever, da bi ga rešili. 14. maj, sobota Blunout 20.00–23.00 | TADEJ TOMŠIČ JAZZ INSTITUTION & NUŠKA DRAŠČEK Tadej Tomšič Jazz Institution bo v novi zasedbi premierno predstavil povsem nove avtorske skladbe s prihajajoče plošče 'Flying Start' / tokratna vokalna gostja, odlična Nuška Drašček, ena najvidnejših slovenskih vokalistk, pa bo predstavila nekaj zimzelenih melodij zlate dobe slovenske popevke s Tadejeve prejšnje plošče 'Orion, saksofon'. 20.15 | ŽENA VOHUNA Ab filmski PETEK Vojna romantična drama / režija: Kiyoshi Kurosawa / 2021, Japonska / distribucija: Cinemania / 115' / Japonska na predvečer druge svetovne vojne – trgovec Yusaku sluti, da se pripravlja nekaj groznega in po potovanju v zasedeno Mandžurijo se odloči, da bo razkril posnetke japonskih zlorab / nagrade: Benetke (srebrni lev za najboljšo režijo). Mestni kino Domžale 17.45 | DOWNTON ABBEY: NOVA DOBA Glej opis pod 2. maj. 19.00 | SEFADIN KORAĆ: POLA, POLA Predstavitev pesniške zbirke / deklamacija / org.: Bošnjaško kulturno društvo Ruh Domžale, Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA - izposoja Glej opis pod 6. maj. 13. maj, petek 20.15 | PRASICA – SLABŠALNI IZRAZ ZA ŽENSKO Glej opis pod 4. maj. Mestni kino Domžale 18.00 | DEJ NO Drama / režija: Mike Mills / igrajo: Joaquin Phoenix, Gaby Hoffmann, Woody Norman, Scoot McNairy, Molly Webster / 2021, ZDA / distribucija: Fivia / 109' / režiser, navdihnjen z lastno izkušnjo starševstva, pripoveduje intimno zgodbo o vezeh med odraslimi in otroki / Dej no je čudovito posnet, topel film, ki prisluhne in začuti utrip našega časa. Menačenkova domačija 19.00 | DARJA REMC: VRVEŽ Odprtje razstave / ilustracije in slike / razstavo bosta predstavili avtorica Darja Remc in kustosinja Katarina Rus Krušelj / razstava bo odprta do 18. junija 2022 / vstop prost. 19.00 | VID LEGRADIĆ: TRAVID: za devetimi zvezdami Predstavitev knjige / znanstvenofantastični roman / pot do angleške različice izdaje / org.: Vid Legradić, Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 17.00 | NAJLEPŠI VRT Glej opis pod 5. maj (Pravljična urica). 12. maj, četrtek Če ga še nisi spoznal, ne hodi, če pa si ga že, boš prišel še enkrat / Toš je en sam, drugih ni. Knjižnica Domžale 17.00 | ŽIVLJENJE V GOZDU Glej opis pod 5. maj (Pravljična urica). 19. maj, četrtek KD Franca Bernika 20.00 | SERVUS WIEN (OJLA DUNAJ, ALO BEĆ) Za IZVEN Koncert klasične glasbe / nastopajo: Irena Grafenauer (flavta), Aco Biščević (klavir, vokal), Tilen Artač (violončelo, povezovanje), Klemen Leben (harmonika), Janez Krevel (kontrabas), Mate Bekavac (klarinet). 17.00–19.00 | RAZSTAVA IN PROJEKCIJA Glej opis zgoraj. Slamnikarski muzej 10.00–12.00 | RAZSTAVA IN PROJEKCIJA V muzeju je na ogled stalna razstava 300 let slamnikarstva na Domžalskem in projekcija kratkih filmov o slamnikarski dediščini / vstop prost. 17.00–19.00 | RAZSTAVI Glej opis zgoraj. Menačenkova domačija 10.00–12.00 | RAZSTAVI V muzejski hiši sta na ogled stalni razstavi o kmečko-obrtniški družini Ahčin in kiparju Francetu Ahčinu ter občasna razstava Darja Remc: Vrvež / vstop prost. 17.00–19.00 | JOŽE STRAŽAR KIYOHARA IN SUMIKO KIYOHARA: ČISTI UŽITEK Glej opis zgoraj. Mednarodni dan muzejev Galerija Domžale 10.00–12.00 | JOŽE STRAŽAR KIYOHARA IN SUMIKO KIYOHARA: ČISTI UŽITEK Razstava / vstop prost. Knjižnica Domžale E-vsebina | Z NAŠIH POLIC Glej opis pod 4. maj. 18. maj, sreda 20.15 | INVENTURA Glej opis pod 5. maj. Mestni kino Domžale 18.00 | BERGMANOV OTOK Glej opis pod 4. maj. 19.00 | JOGA ZA HRBTENICO Predstavitev knjige / terapevtske vaje z vajami sproščanja in dihanja / predstavlja: dr. Vojka BoleHribovšek, dr. vet. med / org.: Društvo Joga v vsakdanjem življenju Domžale, Knjižnica Domžale. E-vsebina | IGRAČARIJE Glej opis pod 3. maj. Knjižnica Domžale E-vsebina | ZVEN BESED Glej opis pod 3. maj. Kulturni dom Groblje 18.00 | PREDAVANJE NA ODRSKE IN FOLKLORNE TEME Matej Primožič se bo pogovarjal z Lojzetom Stražarjem in Francom Hribovškom / vstop prost! 17. maj, torek 20.00 | ŽENA VOHUNA Ab filmski PONEDELJEK Glej opis pod 13. maj. Glej opis pod 4. maj. Slamnikarski muzej 19.00 | 10 LET: 10 SPOMINOV Odprtje razstave ob 10-letnici Slamnikarskega muzeja / premiera kratkega filma Domžalski slamnik, kaj mi pomeni? / Slavnostni govorniki: mag. Tatjana Dolžan Eržen, Gorenjski muzej Kranj; Milan Marinič, nekdanji direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale; Cveta Zalokar / vstop prost. 25. maj, sreda Kulturni dom Groblje 19.30 | ODPRTA FOLKLORNA VAJA Vaja bo potekala v okviru tedna ljubiteljske kulture / vstop prost! 20.15 | OPERACIJA MINCEMEAT Glej opis pod 20. maj. Mestni kino Domžale 18.00 | ŽENA VOHUNA Glej opis pod 13. maj. 17.30–19.00 | UNIVERZALNO ZNANJE DUHOVNOSTI Glej opis pod 10. maj. E-vsebina | IGRAČARIJE Glej opis pod 3. maj. Knjižnica Domžale E-vsebina | ZVEN BESED Glej opis pod 3. maj. 24. maj, torek Knjižnica Domžale E-vsebina | VARUJ ZDRAVJE Glej opis pod 9. maj. 20.15 | INVENTURA Glej opis pod 5. maj. Mestni kino Domžale 18.00 | NEMIRNI Glej opis pod 2. maj. 23. maj, ponedeljek 20.00 | OPERACIJA MINCEMEAT Glej opis pod 20. maj. 18.00 | NAD OBLAKI Glej opis pod 14. maj. Mestni kino Domžale 16.00 | PUSTOLOVŠČINE DRUŽINE BIGFOOT Glej opis pod 14. maj. 22. maj, nedelja 20.30 | VSE POVSOD NAENKRAT Glej opis pod 20. maj. 18.00 | DOKTOR STRANGE V MULTIVESOLJU NOROSTI Glej opis pod 6. maj. Mestni kino Domžale 16.00 | BARABE Glej opis pod 1. maj. Knjižnica Domžale 10.00 | PISANO CVETJE Ustvarjamo z Masimm / ustvarjalna delavnica / druženje / vstop prost / org.: Kreativna skupina Masimm, Marija Radkovič, Knjižnica Domžale. 21. maj, sobota ločeni zaustaviti Hitlerjev nadzor nad okupirano Evropo, zato načrtujejo napad na Sicilijo – pri tem pa se soočijo z nemogočim izzivom – kako izvesti obsežno invazijo, ne da bi se spremenila v pokol. iz urada župana koledar dogodkov Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v juniju 2022 pošljite do 18. maja na naslov: koledar@kd-domzale.si. Zbrala in uredila: Maša Rener Fotografije: promocijsko gradivo. Koledar dogodkov KD Franca Bernika 20.00 | MOZART IN ODSEV DANAŠNJEGA ČASA Za IZVEN Koncert / program: Mozart, Ipavec, Purcell, Dowland, Haydn, Taneyev, Skoryk E-vsebina | IGRAČARIJE Glej opis pod 3. maj. Knjižnica Domžale E-vsebina | ZVEN BESED Glej opis pod 3. maj. 31. maj, torek 20.30 | SNEŽNI LEOPARD Glej opis pod 26. maj. Mestni kino Domžale 18.00 | DOWNTON ABBEY: NOVA DOBA Glej opis pod 2. maj. Knjižnica Domžale E-vsebina | DOMOZNANSTVO Glej opis pod 16. maj. 30. maj, ponedeljek 20.00 | SNEŽNI LEOPARD Glej opis pod 26. maj. 18.00 | BELFAST Glej opis pod 26. maj. Mestni kino Domžale 16.00 | BARABE Glej opis pod 1. maj. 29. maj, nedelja Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Groblje 20.00 | KONCERT GENERACIJ Za IZVEN Koncert / solisti: Matej Šarc, Tadej Horvat, Lana Trofovšek, Jerica Steklasa, Sebastian Bertoncelj, Maruša Bogataj / program: Dollar, G. F. Haendl, J. S. Bach, W. A. Mozart, Tomaž Habe AVTO KINO – parkirišče bivše Metalke, poleg KD Franca Bernika 21.00 | TOP GUN: MAVERICK Glej opis pod 27. maj. 18.00 | VSE POVSOD NAENKRAT Glej opis pod 20. maj. Mestni kino Domžale 16.00 | PUSTOLOVŠČINE DRUŽINE BIGFOOT Glej opis pod 14. maj. Športni park Domžale 11.00–16.00 | SREČANJE UPOKOJENCEV V DOMŽALAH Drugo srečanje upokojencev v Domžalah. 28. maj, sobota bucija: Karantanija / kultni Top Gun je dobil nadaljevanje – stotnik Maverick (Tom Cruise) se po 30 letih uspešnega službovanja kot pilot vrača na elitno vojaško letalsko šolo. slamnik@kd- dom zale. si 5. maj, četrtek 20.00 | BERGMANOV OTOK Drama / Bergman Island / režija: Mia Hansen-Løve / 2021, Francija, Švedska, Nemčija, Belgija / distribucija: Fivia / 112' / avtobiografski film Mie HansenLøve (Zbogom, prva ljubezen) je melanholična meditacija o razmerjih, igriv razmislek o ustvarjalnem procesu ter intimen poklon švedskemu mojstru. Mestni kino Domžale 18.00 | PRASICA – SLABŠALNI IZRAZ ZA ŽENSKO Alter komedija / režija: Tijana Zinajić / 2021, Slovenija / distribucija: Gustavfilm / 90' / alter komedija o obdobju življenja, ko se preprosto zatakneš in ne veš, kako naprej / filmski prvenec Tijane Zinajić je s Festivala slovenskega filma odnesel kar sedem vesen, tudi za najboljši celovečerec in najboljši film po izboru občinstva. 16.00 | VSE O DEDOVANJU, OPOROKI IN DRUGIH PREMOŽENJSKIH ZADEVAH, KI JIH JE KORISTNO UREDITI V STAROSTI Predavanje / izobraževanje in usposabljanje za starejše / predava univ. dipl. pravnica, odvetnica Tanja Cirkvenčič / udeleženci bodo imeli na voljo seznam priporočenega gradiva / vstop prost / org.: Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet Domžale, Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale E-vsebina | Z NAŠIH POLIC Kadar vam zmanjka navdiha za branje, potrebujete nasvet ali vam izbira primerne knjige povzroča prevelik stres, vam bo v pomoč rubrika Z NAŠIH POLIC / spletna stran Knjižnice Domžale / org.: Knjižnica Domžale. 4. maj, sreda Mestni kino Domžale 20.00 | NEMIRNI Drama / režija: Joachim Lafosse / 2021, Belgija, Luksemburg, Francija / distribucija: Demiurg / 118' / Joachim Lafosse (Najini otroci) v svojem značilno intimnem, psihološko kompleksnem slogu raziskuje meje romantičnih in družinskih vezi. E-vsebina | IGRAČARIJE Izdelajmo igračo / izdelava igrače iz predmetov in materialov, ki jih najdete doma / spletna stran Knjižnice Domžale / org.: Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale E-vsebina | ZVEN BESED Namen glasnega branja je ozaveščanje pomena glasnega branja in poslušanje brane besede, ki nas bogati in zdravi, ohranja naš lep slovenski jezik, spodbuja domišljijo in prevetri naše možgane / vabljeni k poslušanju / spletna stran Knjižnice Domžale / org.: Knjižnica Domžale. 3. maj, torek 19.30 | NOTRE DAME V PLAMENIH Drama / Notre-Dame Brule / režija: Jean-Jacques Annaud / 2022, Francija / distribucija: Blitz / 110' / Notre Dame v plamenih poustvarja dogajanje med požarom 15. aprila 2019, ko je veličastna pariška katedrala utrpela največji požar v zgodovini stavbe. letnik lxii | april 2022 | številka 4slamnik | 21 22 | slamnik številka 4 | april 2022 | letnik lxii društva slamnik@kd- dom zale. si Otroci za mamice Društvo Šola zdravja v letu 2021 Sredin večer, 23. marca, je bil na Rovah rezerviran za dame. Društvo Šola zdravja se pripravlja na redni letni zbor članov, ki ga bodo že tretje leto opravili delno po skupinah, ker so epidemiološke omejitve in ukrepi še vedno prisotni. tkd rova Otroci iz celotne krajev- zali, kako se speče potica. Ogledane skupnosti so namreč s pomočjo li smo si predstavo Jurček, nato pa izkušenih mentoric v okviru TKD začudeno spremljali starejše otroRova pripravili prikupen program ke, ki so na odru kar ležali. Ne, niso in tako razveselili tudi očke in ded- bili tako neznansko utrujeni, amke, ki so se znašli v rovskem gasil- pak so nam pokazali, kaj vse sanjaskem domu. rijo mame. Sledili sta recitaciji, KekPo pozdravnem nagovoru predse- čeva pesem, za piko na i nas je s svodnice TKD Rova Alje Rode Uršič sta jim glasom pobožala še Nika Osolin. vajeti v svoje roke vzeli simpatični poNaša ušesa so uživala tudi ob povezovalki Ana in Dora, ki sta nas hu- slušanju melodij. Razvajali so nas domušno vodili skozi prireditev. Ves Angela in Anže s trobentama, Nadčas sta se spraševali, kako in s čim naj ja s flavto, Pika s kitaro, Lovro in Ula svojima mamicama polepšata njun pa s klarinetoma. Na koncu sta Ana praznik. Sanjski šopek, lonček z na- in Dora točno vedeli, kako bosta razpisom, lepotni ritual in masaža, svile- veselili svoji mami. Bistvo ni v kuna ruta ... Našteli sta toliko stvari, da pljenih rečeh, ampak v majhnih posploh nista vedeli, kaj bi izbrali. zornostih, ki polepšajo dan. Z idejami so jima pomagali naOtroci so bili za svoje nastope stopajoči: vrtčevski otroci so reci- nagrajeni z bučnimi aplavzi. Lepo tirali in zapeli pesmi, prvo-, drugo- je bilo videti navdušenje in ponos v in tretješolci so navdušili z lutkov- očeh mamic (in babic), ki so domov no predstavo Pod medvedovim de- odnesle tudi vsaka svojo rožico. AMU žnikom, dolenjska, žiška in zagoriFoto: SR ška dekleta in fantje so nam poka- Budistični menih na obisku V Društvu za kakovost življenja Leteča želva se trudimo vsako leto organizirati zanimive dogodke. društvo za kakovost življenja leteča želva Tako so se v preteklih letih zvrstili večdnevni odmiki, predavanja ter druženja, kot so praznovanje enakonočij in solsticijev v parku Martina Krpana, dogodek Svoboda gibanja, kjer spoznavamo različne gibalne veščine z vsega sveta (Joga, Capoeria, Qi gong, Salsa) ipd. Razveselila nas je novica, da v Sloveniji gostuje budistični menih iz Francije. V začetku aprila smo ga povabili, da nam predstavi Zen (Chan) meditacijo. Budistični menih Yao Ma ali Christophe Delaporte je bil leta 2002 sprejet v red Konsen Senseija iz šole Soto Zen v Kataloniji. Leta 2005 je prejel posvečenje s strani mojstra Shifuja Ming Qinga iz rodu Chan Zhao Zhou, ki mu pripada še danes. Prakticira vsakodnevno in predano. Svojo pozornost osredotoča na samo esenco življenja. Spusti vsako misel, vsak dvom, ki se pojavi na njegovem obzorju. Ta preprostost prakse ga z vsakim trenutkom opominja na bistvo zavedanja, iz katerega se rojeva zavest. Yao Ma je poučeval Chan v številnih državah: v Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem in v Italiji. Delček njegovega poslanstva smo s člani društva in zunanjimi obiskovalci izkusili tudi sami. Na začetku delavnice nam je Yao Ma odkril osnove Zen budizma in razložil potek meditacije, nakar smo začeli s hojo v krogu. Hoja se enkrat prekine z glasnim ploskom Yao Maja, ki pomeni znak, da se na mestu ustaviš, v kakršnem koli položa- Menih Yao Ma na obisku v Domžalah. ju si. Ta trenutek zamrznitve telesa ima poseben vpliv na um, občutek, kot da se je svet ustavil. Z naslednjim ploskom, se hoja nadaljuje in ponovno padeš v svoj ritem premikajoče tišine. Sledi zadnji plosk, ki nas usmeri na sedečo meditacijo, v popolni tišini. Ob sedenju in usmerjanju pozornosti na dihanje in spuščanje misli se boriš z egom, ga ozaveščaš in spuščaš, tako kot vse misli, ki prihajajo in odhajajo. Srečanje smo zaključili s sproščenim in igrivim govorom meniha Yao Maja. Spoznavanje s starimi tradicijami ima neprecenljivo vrednost. Dobimo majhen vpogled v tisočletja stare modrosti, ki se prenašajo in še vedno prakticirajo. Potujoči menihi, mojstri in učitelji nam prinašajo manjkajoče delce, ki jih sami sestavljamo v svojo resničnost, celoto. Vabljeni, da se nam kdaj pridružite. Več o naših dogodkih lahko spremljate na Facebooku: Društvo Leteča želva. Andraž Purger, Zhineng Qigong učitelj in terapevt Društvo Leteča želva Foto: Frederic Allegrini Ob svetovnem dnevu zdravja so v prepovedi skupne telovadbe na prodruštvo šola zdravja Gradivo so že poslali vodjem skupin, ki so v aprilu, skupaj s Stičiščem Središčem stem naredili korak naprej in oba počasu od 25. marca do 16. aprila izvedli (Zavod Nefix), izvedli akcijo telovad- sneta filma (Metoda 1000 gibov in Didelni zbor članov v svojih skupinah. be na delovnem mestu Mala gibalna hamo z naravo) ponudili lokalnim teTudi javno bi radi poudarili dosežke, malica. Akcija je trajala od 12. do 23. levizijam po Sloveniji, da ju uvrstijo ki so jih dosegli kljub večmesečnemu aprila, vsak delovnik, trikrat na dan v svoj redni program. Za to so se odomejenemu gibanju, ki je posledica po 10 minut. Vaje so izvajali omenje- ločili, ker je televizija dostopna večjemu številu prebivalcev kot YouTube ukrepov stroke za zajezitev epidemi- ni diplomanti kineziologije. je covida-19. Od 22. aprila do 23. julija je po Slo- kanal, ki je vezan le na internet. Spet Ustanovili so 25 novih skupin, tre- veniji potovala Slovenska olimpijska se je odzvalo veliko lokalnih tv postaj, nutno so prisotni v 89 slovenskih ob- bakla. Kar nekaj skupin Šole zdrav- v začetku leta 2021 kar 22 postaj in na činah. V letu 2021 se je včlanilo 681 ja je spremljalo slovensko olimpijsko ponovljeni akciji ob koncu leta 19 lonovih članov, (skupaj 4410 članov na baklo na poti po Sloveniji (Domža- kalnih postaj, ko se je epidemiološka le, Mengeš, Medvode, Sevnica, Krško, slika ponovno poslabšala: STV (Sadan 17. 3. 2022). Zaradi izrednih razmer covid-19 Šmartno pri Litiji, Mirna Peč). vinjska TV), VI-TEL (Primorska TV), V juniju 2021 so začeli izvajati nov TV Bled, AS televizija (MS), TV Vaš in prepovedi druženja so v spomladanskih mesecih leta 2021 ponovno projekt Dihamo z naravo, ki je sofi- kanal, Koroška TV, Koroška Regioimeli prepoved izvajanja jutranje te- nanciran iz sredstev javnega razpisa nalna TV, Gorenjska TV, E-Posavje TV, lovadbe na prostem. Zato so v času Ministrstva za zdravje za sofinancira- ETV HD (Zasavje), GO TV, R Kanal, TV od januarja do aprila 2021 organizi- nje programov neposredne pomoči, Medvode, TV Uršlja, Vascom TV, KTV rali jutranjo vadbo 1000 gibov prek svetovanja in oskrbe ranljivih, ogrože- Ormož, Zasavska TV, SIP TV in PeTV. zooma. Jeseni, od 8. novembra da- nih oseb, ki jih izvajajo humanitarne V letu 2021 je devet skupin Šole lje, so ponovno organizirali jutranjo organizacije v letu 2021 in 2022. Vadba zdravja praznovalo 10 let delovanja: vadbo 1000 gibov prek zoom apli- Dihamo z naravo se je izvajala od juni- Ljubljana – Dravlje, Domžale – Stob, kacije, ker je bil s strani vlade dolo- ja do oktobra 2021 na 18 različnih lo- Maribor – Koroška vrata, Ptuj – Ljudčen pogoj PCT za udeležbo na vad- kacijah po Sloveniji v popoldanskem ski vrt, Sežana, Most na Soči, Nova bi in pojava novih nalezljivih razli- času enkrat tedensko po 90 minut. Gorica, Pungrt – Šmartno pri Litiji in čic koronavirusa (delta, omikron). V poletnih mesecih leta 2021 so v Mengeš – Oranžerija. Vsak delovnik ob 8. uri sta vadbo sodelovanju s Termami Krka začeli z Kljub epidemiji so v letu 2021 orprek zooma vodila kineziologa Eva organiziranjem Družabno-rekreativ- ganizirali in izpeljali 21 izobraževanj Jeza in David Domjanič. V letu 2021 no-izobraževalnih tednov. Organizi- in predavanj v živo s skupno 737 udeso skupno izvedli 113 zoom vadb rali so tri termine (julija, avgusta in leženci. V nekaterih občinah, kjer so priso1000 gibov s skupnim številom ude- oktobra), ki so potekali v Hotelu Šport ležencev 6490. Povezava do telovad- na Otočcu. Pripravili so pester pro- tne skupine Šole zdravja, so ob upobe prek zooma je bila javno dostopna gram, v katerem se je kaj zanimivega števanju navodil stroke sodelovali z tako njihovim članom kot vsem zain- našlo prav za vsakogar. Poleg jutranje domovi za starejše občane. Člani so teresiranim, saj gre za društvo s sta- telovadbe 1000 gibov, nordijske hoje, skupaj z varovanci domov občasno tusom humanitarne organizacije. kopanja in sprehodov po okolici ter telovadili, peli in se z njimi sprehajali. Preko zoom aplikacije so v popol- predavanj in delavnic (13-krat), je bilo Kljub epidemiji so uspešno sodedanskem terminu od 18. januarja do 3. dovolj časa tudi za druženje (spoznav- lovali z drugimi nevladnimi organimarca 2021 dvakrat tedensko izvajali ni večer, vožnja s turističnim vlakcem, zacijami, ki organizirajo različne projekte in prireditve. Sodelovali so v dodatne vaje za moč, povezava pa je tombola, nočno kopanje). Množično so se udeležili Dneva projektu Peš bus in spremljali otrobila tudi javno dostopna. Vaje je vodila kineziologinja Eva Jeza. Vse doda- slovenskega športa (23. 9. 2021) v Ti- ke nižjih razredov v šolo; udeležili so tne vaje za moč so posneli in posnet- voliju, v organizaciji Olimpijskega se Evropskega Tedna športa; sodeloke objavili na YouTube kanalu Dru- komiteja Slovenije, ki so jim omogo- vali so v Evropskem Tednu mobilnoštva Šola zdravja. Aprila 2021 so za čili brezplačne avtobuse za udeležbo sti – Dan brez avtomobilov; vključisvoje člane pripravili Priročnik z do- njihovih članov iz drugih koncev Slo- li so se v Teden vseživljenjskega učedatnimi vajami za moč v nakladi 1500 venije. Tako so se prireditve udeležili nja – Parada učenja; aktivno so sodeizvodov, ki ga je pripravila Eva Jeza, člani skupin iz Maribora, Nove Gorice, lovali na Festivalu za tretje življenjsko mag. kineziologije. Vipave, Ajdovščine, Črnomlja, Grosu- obdobje. Vključeni so bili v še veliko Prek projekta Usposabljam.se Za- plja, Kranja, z Bleda, Pragerskega, iz drugih lokalnih prireditev po vsej Slovoda za zaposlovanje so na usposa- Mengša, Metlike in Ljubljane. veniji, saj njihove skupine delujejo po bljanju imeli tri diplomante kinezioOKS je v sodelovanju s strokovnim večini slovenskih regij. logije, ki so tri mesece obiskovali in kadrom ŠUS-a izvedel meritve telesne In za konec še priznanje! Od vlade telovadili s skupinami na Štajerskem. pripravljenosti v okviru evropskega Republike Slovenije je Društvo Šola Projekt je bil financiran iz sredstev tedna športa s člani Šole zdravja (101 zdravja prejelo spominski znak za poEU in se je izvajal od 15. februarja do član iz osmih skupin). Meritve je izva- žrtvovalnost pri izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije na15. maja 2021. Z mladimi kineziologi jal strokovni kader kineziologov. Konec leta 2021 so posneli film Di- lezljive bolezni covid-19 med ranljividruštvo sodeluje tudi po zaključenem usposabljanju (zunanji strokovni so- hamo z naravo in ga dali na YouTube. mi družbenimi skupinami. delavci društva). Neda Galijaš Treba je omeniti tudi to, da so v času letnik lxii | april 2022 | številka 4slamnik | 23 krajevne skupnosti | starejši slamnik@kd- dom zale. si Kljub korona razmeram dejavni Veliko noč obeležili tudi v domu upokojencev Krajevna organizacija Zveze borcev Simona Jenka Domžale Aprilsko dogajanje v Domu upokojencev Domžale so zaznamovali zlasti velikonočni je na občnem zboru ocenila delo v minulem letu, ki pa je prazniki. bilo zelo oteženo zaradi epidemioloških razmer, zato so morali nekatere seje krajevnega dobra opraviti dopisno. Že tradicionalno temu pomembne- ko zveze borcev simona jenka domžale Lani so preminule Marija Štebe, Majda Košak, Marija Logar in nekdanja predsednica Marta Železnik, letos pa Anton Korelc. Kljub oteženim korona razmeram se je, kot je poudarila predsednica KO Manica Perdan Ocepek, proslav in komemoracij udeležilo veliko njihovih članov. Domžalski pohodniki, med temi tudi člani KO ZB Simon Jenko, so se udeležili spominskega pohoda na dan tragedije na Oklu, to je 24. februarja 2021, saj lani vsakoletna proslava zaradi epidemije ni bila organizirana. Na Dan upora proti okupatorju, 27. aprila 2021, so pripravili komemoracijo pri osrednjem spomeniku v Domžalah, prav tako prireditev 31. oktobra 2021 na pokopališču, ki je bila sicer odpovedana za množično udeležbo. Vendar so tri domžalske borčevske organizacije vsee- no izvedle počastitev padlih in umrlih za svobodo z nagovori in polaganjem vencev. KO Simona Jenka je istega dne pod večer pripravila kratek kulturni program ob osrednjem spomeniku v Domžalah. Ob koncu minulega leta so obiskali vse člane, starejše od osemdesetih let, in jim s skromno pozornostjo voščili zdravja in vse dobro v novem letu. V letošnjem letu bodo v KO skušali privabiti nove člane, saj se je zaradi smrti v minulih letih njihovo število skrčilo. J. S. Foto: Miro Pivar mu krščanskemu prazniku v domu posvetijo veliko pozornost in tudi letos ni bilo nič drugače. Stanovalci so na ustvarjalnih delavnicah izdelovali različne izdelke in velikonočne okraske, s katerimi so okrasili domske prostore, na prodaj pa so bili tudi na domžalski tržnici. Pred veliko nočjo je na domski terasi potekala maša, ki so se je udeležili stanovalci iz vseh etaž. Zaradi še vedno veljavnih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusne bolezni so sicer sedeli ločeno po skupinah, a zato ni bilo nič manj prijetno. Dan je zaznamovalo lepo spomladansko vreme in vsi, ki so želeli, so bili deležni duhovne oskrbe. Na velikonočno soboto je v domski jedilnici potekal tudi blagoslov jedi, ki so se ga udeležili svoj- MEDICINSKA PEDIKURA Pančur d.o.o. 031/353 347 možnost DARILNIH BONOV skrbimo za zdravje vaših stopal NOVA LOKACIJA Slamnikarska 3B, Domžale nasproti Sanolaborja Ljubljanska 87, Domžale, T: 01 721 40 06 Delovni čas: pon. – pet.: 800 – 1200, 1500 – 1800 sobota: 900 – 1200 Druženje starostnikov Izvor sreče je,/da ne zahtevamo nič od jutrišnjega dne,/in smo hvaležni za to, kar nam je dano v tem trenutku/ so besede, ki jih je v povabilo na tradicionalno srečanje starostnikov zapisala Marija Ravnikar, predsednica sveta Krajevne skupnosti Dob. krajevna skupnost dob Sre- smo videli, predvsem pa veliko sičanje starejših od sedem desetle- jočih oči ob srečanjih s prijatelji in tij KS Dob že vrsto let organizira v znanci, ki jih nekateri niso srečali dneh pred novim letom. V letu 2020 že leto ali še več. Tako je bilo že od in 2021 srečanj zaradi covida-19 ni samega začetka veliko klepetanja, bilo, zato je bila sprejeta odločitev, vprašanj, kako si, pa kako si preda vodstvo KS v letošnjem marcu na živel korono, kolikokrat si bil cesrečanje povabi starostnike ter jim pljen, mnogi pa so izmenjevali tudi spomine na preživete dni mladosti. pripravi prijetno druženje. Srečanje v Jamarskem domu na Tako je bilo kar težko zahtevati mir Gorjuši je najprej pomenilo veliko za prijazen nagovor predsednice toplih stisk rok, tudi samo dotika- sveta KS Marije Ravnikar, ki je najnja s komolci, tudi kakšen objem prej spomnila, zakaj dveh srečanj starostnikov ni bilo, nato pa povedala, da je vodstvo KS kar takoj, ko so bili ukrepi sproščeni, pripravilo srečanje, na katerem je zaželela vsem veliko prijetnih trenutkov. Poudarila je, da tako srečanje kot siceršnje sodelovanje starejših v KS Dob pomeni vključevanje njihove modrosti in pozitivnih življenjskih izkušenj v delo KS, pa tudi v delo društev in organizacij, kjer srečamo veliko zelo pridnih prostovoljcev, ki se vključujejo v medgeneracijsko sodelovanje, ki ga v KS Dob ne manjka. Na kratko je predstavila dogajanja v krajevni skupnosti, voščila dekletom, ženam in materam ob obeh marčnih praznikih in vsem zaželela prijetno srečanje. Poslovila se je z znano Menartovo pesmijo V mladih brezah tiha pomlad in jim zaželela, da se jim, kot jim želi pesnik, uresničijo hrepenenja in tisoč želja. K prijetnemu razpoloženju sta prispevala znani humorist Vinko Šimek s pogledi na dogajanja v zrelih letih prisotnih ter odličen harmonikar Robert Stopar, predvsem pa navzoči sami s petjem in spomini na dve leti, ko se žal niso srečali, in z upanjem, da se letos dobijo še enkrat, ter z zahvalo vodstvu KS za prijetno popoldne. Vera Vojska ci stanovalcev in zaposleni, ki so na ta dan delali in zato niso mogli v cerkev. »Velikonočna maša pomeni za nas začetek ponovnega sproščanja ukrepov. Stanovalci že hodijo na obroke v jedilnico. Po dolgem času je bil to skupen dogodek za vse stanovalce in veseli me, da so lahko vsi občutili čar praznika,« je povedala mag. Nataša Zalokar, direktorica Doma upokojencev Domžale. »To me spominja na mojo mladost. Lepo je podoživeti take trenutke,« je dogajanje ob veliki noči komentirala stanovalka gospa Marija, gospa Ivanka, ki prav tako stanuje v domu, pa je dodala: »Velika noč, ki je največji krščanski praznik, me vedno napolni z upanjem.« Gospod Štefan je še posebej pohvalil domske kuharje: »Veselim se praznikov. Takrat imam obiske. Takrat se dobro jé. V domu spečejo najboljšo potico.« Vas veseli terensko in razgibano delo ter ste radi v stiku z ljudmi? T3 TECH d.o.o. vas vabi v svoj kolektiv. Terenski serviser Naloge: • servisiranje naprav za klimatizacijo objektov Pričakovanja: • izobrazba tehnične smeri • vozniški izpit B kategorije in veselje do terenskega dela Nudimo: • zanimivo delo in prijetno delovno okolje, stimulativen osebni dohodek V kolikor ste tehnično podkovani, vas navdušujejo avtomatika, elektronika ter trajnostne tehnologije, ne odlašajte in se čimprej prijavite! info@t3-tech.si T3 TECH d.o.o., Vojkova cesta 58, 1000 Ljubljana www.t3-tech.si CNS, avtomatizacija stavb, vzdrževanje in servisiranje prezračevalne, ogrevalne in hladilne opreme. T3 TECH d.o.o., Vojkova cesta 58, 1000 Ljubljana www.t3-tech.si info@t3-tech.si 24 | slamnik številka 4 | april 2022 | letnik lxii iz naših vrtcev in šol V CENTRU ZA MLADE MAJA DOGAJA VADBA ZA MLADE JOGA IN PILATES Maja nadaljujemo s spletno vadbo joge (ob četrtkih ob 18:30) in pilatesa (ob torkih ob 17:30 in četrtkih ob 8:00). Če se želite sprostiti ter umiriti, raztegniti ter okrepiti mišice in ozavestiti svoje telo, vabljeni k vadbi! Jogo vodi Špela Kren, učiteljica joge. Pilates vodi Maja Kržišnik, vaditeljica pilatesa in vodenih vadb. Vadba je namenjena mladim med 15. in 30. letom. Cena: 10 €/mesec za 4 srečanja. Vadbe lahko obiskujete 1x ali 2x tedensko. USTVARJALNE DELAVNICE Vsi otroci, ki radi ustvarjajo, in se v dobri družbi igrajo z različnimi materiali in tehnikami, so vabljeni na CZMjeve ustvarjalne delavnice za otroke od 7 do 12 let. Cena: 1,50 € / srečanje. SKUPINA 7-12 LET CETRTKI, 16:00-17:00 Vodi: Urška Grošelj, akademska restavratorka FOTOGRAFSKE DELAVNICE ZA OTROKE IN MLADE Center za mlade Domžale organizira vseslovenski likovno literarni natečaj z naslovom ”Sem, bom,za bilotroke sem mlad”. Dela naj izražajo izkušnjo mladosti Poleg foto delavnic (10-16 let) odpiramo tudi fotografsko skupino zaoz. pogled nanjo ali prihodnosti. Vabljeni radi ustvarjate, mlade (od v17preteklosti do 30 let)! Delavnice za otroke potekajovsi, obkitorkih, 17:00-18:00 da za namstarejšo pošljeteskupino svoj izdelek na temo mladosti. Rok zzazačetkom prijavo je maj 2022! pa od 18:15 do 19:45 (4 srečanja 19.3.aprila 2022). Cena: 1,5 €/delavnico. Vodi: Daša Kankaraš, fotografinja. NAMIG ZA STARŠE: GOZDNA PEDAGOGIKA Vabljeni na izkustveno predavanje o gozdni pedagogiki. Predavanje bo potekalo v ponedeljek, 23. maja 2022 ob 17:00 v gozdu Šumberk v Domžalah. Predavanje je namenjeno staršem, pedagoškim strokovnim delavcem in vsem, ki jih to področje zanima. Potekalo bo kot doživljajski sprehod v naravi, kombiniran z razlago strokovnih izhodišč in praktičnih aktivnosti gozdne pedagogike.Aktivnost bo vodila mag. Natalija Györek, strokovnjakinja na področju gozdne pedagogike. SVETOVALNICA ZA MLADE Se počutiš nelagodno zaradi trenutnih razmer? Potrebuješ pogovor? V CZM ti je na voljo brezplačna svetovalnica. Javiš se nam lahko na mail info@czm-domzale.si ali telefonsko številko 040 255 568. Rezervacija termina je obvezna. MEDGENERACIJSKA DELAVNICA IZDELOVANJA NARAVNE KOZMETIKE V četrtek, 12. maja 2022 od 18:00 do 20:00 lahko izdelate svoj naravni šampon in ognjičevo mazilo. Cena delavnice je 10 evrov, za mlade do 30 let 5 evrov. Delavnico vodi Mira Klemenc iz Kozmetike Meze. DRUŽENJE MLADIH V PLACU Vsak prvi četrtek v mesecu v placu (Center za mlade Domžale) poteka druženje dijakov, študentov in drugih mladih. Naslednje druženje bo potekalo 5. maja od 20h do 22h. Na hang vabljen prav vsak dijak in študent. Dogajanje bo odvisno od vseh vas, ki boste prišli, zagotovo pa bo zabavno! ŽENSKI KROG IN ZVOCNA KOPEL V petek, 6. maja in 10. junija od 18:00 do 21:00 vabljene na ženski krog. Prvi bo potekal na temo “kdo je ženska”, na drugem pa si bodo udeleženke odgovarjale na vprašanje “kdo sem in kam grem”. Krog je namenjen mladim dekletom in ženskam do 30 let, cena pa je 6 evrov na srečanje. V petek, 27. maja in 24. junija pa lahko na zvočni kopeli poletite na krilih zvoka in se prepustite vibracijam tibetanskih posodic, zvončkov, kalimbe, bobnov in dežne palice. Prva zvočna kopel je brezplačna. Ženski krog in zvočno kopel bo vodila Anja T. Purgar. NA VSE AKTIVNOSTI OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE NA INFO@CZM-DOMZALE.SI ALI 040 255 568. Delavnice in aktivnosti bodo izvedene v skladu z ukrepi vlade in NIJZ. slamnik@kd- dom zale. si Ne zavrzi oblek, ohrani planet! Pod sloganom Ne zavrzi oblek, ohrani planet! se skriva projekt Eko šole, pri katerem sodelujemo v 1. k razredu na Podružnični šoli Krtina. podružnična šola krtina Projekt spodbuja ločeno zbiranje odpadnih oblačil, njihovo izmenjavo, podarjanje, popravila, predelavo in ponovno uporabo. Prispeva, da odslužena oblačila ne končajo na odlagališču odpadkov. Hitra moda je postala velik okoljski problem. Na svetu na leto proizvedejo 150 milijard kosov oblačil, 30 odstotkov jih nikoli ne prodajo, le odstotek jih reciklirajo. Prebivalci Slovenije na primer vsako leto zavržemo malo manj kot 30.000 ton oblačil. S tem močno škodujemo naravi in posledično sebi, a se tega žal še vedno ne zavedamo dovolj. Proizvodnja oblačil je četrta po porabi virov in vode ter peta po toplogrednih emisijah. Vsi ti podatki in dejstva bi nam morali glasno odzvanjati v ušesih, ko stopimo v trgovino, a žal niso glasnejši od zvončka nad vrati. ne končajo na odlagališču odpadNa Podružnični šoli Krtina smo napolnili s polnilom ter zašili še spokov. v začetku marca učence in njihove dnji rob. Na blazinico je vsak otrok starše povabili k sodelovanju v zbi- prišil še gumb za okras in že se je • Spodbujamo in organiziramo dogodke za izmenjavo, izposojo, poralni akciji rabljenih in odsluženih lahko usedel nanjo. Med delom smo darjanje, popravila in predelavo oblačil. Odziv je bil velik. Zbrana se učili odgovornega ravnanja z raoblačil. oblačila smo nato pregledali in sor- bljenimi in odsluženimi oblačili ter • Povezujemo se z dobrodelnimi ortirali glede na ohranjenost. Najbolj se spoznali s pojmom recikliranje. Opis projekta: Pri projektu ganizacijami, ki jim podarimo raohranjena so namenjena ponovni bljena, a uporabna oblačila. S uporabi. Podarili jih bomo organiza- obravnavamo odgovorno ravnanje centri ponovne uporabe se dogocijam, ki pomagajo družinam v sti- z rabljenimi in odsluženimi oblačili po načelih: zmanjšaj – ponovno vorimo za predelavo neuporabnih ski. Ostala oblačila bomo predelali. oblačil, ki lahko v novi obliki zažiPrvi izdelek, ki je v okviru projek- uporabi – recikliraj. Cilji: ta nastal, so bile blazinice za na stovijo novo življenje. le. Vsak otrok si je izbral eno maji- • Spoznamo glavne korake odgovor- • Premišljeno in odgovorno nakupunega ravnanja z rabljenimi in odco, ki smo jo predelali v blazino. Odjemo oblačila. Anja Kokalj služenimi oblačili (tekstilom), da rezali smo rokave in zašili odprtine, Z Erasmus+ v Nemčijo V prvem tednu februarja 2022 smo se trije profesorji in osem dijakov Srednje šole Domžale udeležili mednarodne izmenjave Erasmus+ pri projektu Lažne novice med mladostniki v Nemčiji. sš domžale Namen projekta je bil z mednarodnimi partnerji širiti zavest o problematiki lažnih novic, spodbujati medijsko pismenost med mladimi in preprečevati populizem. Izmenjava je potekala na partnerski šoli Mathilda-Planck-Schule v Ludwigsburgu. Pri projektu so sodelovali še dijaki iz Nemčije in Bolgarije, z dijaki iz Francije in Avstrije smo se povezali prek videopovezave. Tamkajšnji profesorji so nam pripravili program Students make Media, v katerem smo se sodelujoči prek predavanj seznanili s teorijami zarot in članki o lažnih novicah. Cilj programa je bil posneti kratek film o lažnih novicah v različnih medijskih oblikah (pogovorna oddaja, vlog, explainity ali stopmotion). Pri nastajanju filmov smo imeli možnost uporabe sodobnega ‘medijskega laboratorija’, v katerem smo lahko našli vse potrebne pripomočke in programe, ki so nam bili v veliko pomoč pri ustvarjanju. Filme smo ustvarjali po skupinah dijakov iz različnih držav. To nam je omogočilo boljše spoznavanje, povezovanje in spletanje novih prijateljstev. V popoldanskem času smo imeli priložnost raziskovati mesto Ludwigsburg, kjer so nam med drugim gostitelji razkazali čudovito baročno rezidenco Residenzschloss in se potrudili, da smo v času izmenjava spoznali južnonemško kulinariko. Z javnim prevozom smo obiskali tudi bližnji Stuttgart, glavno mesto nemške zvezne dežele Baden-Württemburg. Ob zaključku izmenjave smo si ogledali nastale filme in izmenjali mnenja o tematiki. Pridobili smo nova znanja in spretnosti, ki jih bomo nedvomno lahko uporabljali v nadaljevanju svojega izobraževanja. Takšne izmenjave so nepozabna izkušnja in priložnost za spoznavanje vrstnikov iz različnih držav in krepitev ter bogatitev znanja tujega jezika. Maša Iskra,Srednja šola Domžale Foto: Marko Majce VABLJENI V PLAC ZA MLADE OD PONEDELJKA DO PETKA, OD 8:00 DO 20:00 IN PREVERITE, KAJ VSE VAM PLAC ZA MLADE PONUJA ZA KAKOVOSTNO IN ZABAVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA CASA! Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale 040/255-568, 01/722-66-00; info@czm-domzale.si; www.czm-domzale.si FB: czm.domzale IG: czm_domzale Udeleženci iz Nemčije, Bolgarije in Slovenije Svetovni dan zdravja Sedmega aprila 2022 smo obeleževali svetovni dan zdravja. vrtec urša Letošnji slogan je bil Naš planet, naše zdravje. V vrtcu želimo z raznolikimi vsebinami spodbuditi, da bi se otroci vsakodnevno srečevali in se odločali za zdrav način življenja. Na ta dan smo se v skupini Pikapolonice pogovarjali, kaj lahko naredimo za boljše počutje. Ugotovili smo, da sta gibanje in zdrava prehrana pomembna dejavnika za naše dobro počutje. Sledila je priprava sadnega napitka. Otroci so prepoznavali sadje, ki smo ga dali v sokovnik. Radovedno so opazovali, kako nastane sadni napitek. Otrokom je bil napitek zelo všeč. Ko smo zaključili z dejavnostjo, smo odšli v naravo, kjer smo uživali na svežem zraku. Alenka Kancilja Foto: Mojca Juras letnik lxii | april 2022 | številka 4slamnik | 25 iz naših vrtcev in šol slamnik@kd- dom zale. si Razstava gregorčkov 2022 na OŠ Preserje pri Radomljah V želji, da ohranjamo stare ljudske običaje, smo v začetku marca povabili učence razredne stopnje k izdelavi gregorčkov. Učenci so navdušeno in spretno izdelali zanimive ladjice – gregorčke iz različnih materialov. Razstavili smo jih v preddverju prizidka. Mentorici ŠS Barbara Črnak Rešek in Monika Pogačar Pazi, svetloba! V okviru mednarodnega projekta Young reporters for environment smo učenci z OŠ Rodica sodelovali z vrstniki iz turške šole İzmir Private Çakabey Middle School na skupno temo svetlobnega onesnaženja. Vrtec Dominik Savio praznuje Enkrat v letu pride dan, ko vrtec praznuje … vrtec dominik savio Med bivanjem otrok v vrtcu so trenutki, ki se jih z veseljem spominjajo še dolgo časa. Prav gotovo je eden izmed teh trenutkov praznovanje rojstnega dne vrtca, ki smo ga tudi letos aprila praznovali v vrtcu Dominik Savio. Otroci iz vseh skupin so se skupaj z vzgojiteljicami zbrali na igrišču vrtca ter ob spremljavi kitare iz vsega srca zapeli Vse najboljše, dragi vrtec. Ravnateljica je ob veselem prepevanju otrok prižgala svečki na torti, ki sta sporočali, da ima vrtec že 29 let. Ob tej priložnosti nas je obiskal tudi naš direktor, gospod župnik Klemen, ki je blagoslovil vrtec in ga izročil Marijinemu varstvu. Otroci pa so s svojimi ročicami objeli vrtec, s kredami po igrišču risali balone ter torte in se iskreno veselili. Pravo presenečenje pa je sledilo pri kosilu, saj je prav vsaka skupina dobila torto, ki smo jo rezali in se sladkali, dokler je pač ni zmanjkalo. Tega dne je bilo v našem vrtcu res veselo in otroci so še ob odhodu domov staršem razlagali, da je bil danes poseben dan … Hvaležna sem za to našo hišo, ki ni le vrtec, ki zagotavlja varstvo, temveč mnogo več. Naš cilj je ustvar- janje toplega in varnega okolja, v katerem se prav vsak otrok čuti sprejetega in ljubljenega. Dobrodošli vsi, tebi vrtec, pa še na mnoga leta! Vzgojiteljica Urša Lavrič Prvošolčkov dan na OŠ Preserje pri Radomljah V sredo, 30., in četrtek, 31. marca 2022, so bili učenci prvih razredov OŠ Preserje pri Radomljah slovesno sprejeti v šolsko skupnost. oš rodica Ste se že kdaj zazrli v nočno nebo, da bi si ogledali ples zvezd kot na Van Goghovi sliki, pa jih niste videli? Ste hkrati občudovali vse bolj osvetljene ceste, ulice, zgradbe, panoje, stadione? Čeprav je svetloba vir energije, brez katerega si življenja ne moremo predstavljati, se le redki zavedajo negativnega vpliva prekomernega napačnega osvetljevanja. Količina umetne svetlobe v mestih je po vsem svetu na izredno visoki ravni, kar vodi v manjšo vidnost zvezd na nočnem nebu in v tem primeru govorimo o svetlobnem onesnaženju. Danes gledamo na prekomerno svetlobo kot na povzročitelja onesnaževanja, ki uničuje tudi fotoperiodizem rastlin in živali, ki so bile prilagojene mestnemu okolju. V razvitih državah je onesnaženost dosegla tako visoko raven, da bi lahko ogrozila astronomska opazovanja na observatorijih in vse ‘prebivalce’ mest, zato številne države poskušajo sprejeti oziroma so sprejele pravne ukrepe za zmanjšanje svetlobnega onesnaženja. V začetku 21. stoletja smo se začeli soočati z nekaterimi težavami, ki jih svetlobno onesnaženje povzroča biotski raznovrstnosti, in sicer z: • uporabo močnih in barvnih luči, • odboji svetlobe pri zunanjem osvet­ljevanju domov, kulturnih objektov itd., • osvetljevanjem športnih, kulturnih in drugih prireditev, • osvetljevanjem parkov, cest in ulic ter • osvetljevanjem vse večjih območij zaradi rasti števila prebivalstva. Svetlobno onesnaženje negativno vpliva tudi na zdravje ljudi. V raziskavi so znanstveniki pri ljudeh, ki živijo v okolju z intenzivnim svetlobnim onesnaževanjem, zaznali pogostejše glavobole, tesnobo in povišan krvni tlak. Kakovosten spanec je izrednega pomena predvsem za starejše ljudi, a ta je možen le v popolni temi. Ponoči se v človeškem telesu tvori hormon melatonin, ki pomembno vpliva na naše zdravje. Številne žuželke, ptice, netopirji itd. se podnevi in ponoči orientirajo po nebesnih telesih (Sonce, Luna, zvezde), viri umetne svetlobe pa jih zmedejo pri njihovih selitvah, njihovem prehranjevanju in njihovem razmnoževanju. Večina rastlin potrebuje svetlobo za rast. Zelene rastline pa potrebujejo svetlobo tudi za proces fotosinteze. O vplivu svetlobnega onesnaževanja na rastline je že znanih nekaj posledic. Pozimi listavcem odpadejo listi. Listi, ki so izpostavljeni prekomerni umetni svetlobi, pa ne odpadejo, saj se v njih stalno vrši fotosinteza. To povzroči, da lahko pozimi rastlina zmrzne. Slovenija ima največjo svetlobno onesnaženost v večjih mestih. oš preserje pri radomljah Slovesen sprejem so v preteklosti prvošolci doživeli že v novembru, a so ga letos ukrepi, namenjeni preprečevanju širjenja virusa covid-19, prestavili na pomladni čas. Prisrčna prireditev je potekala v večnamenskem prostoru šole, katere rdeča nit je bila Razigran uživaj dan, ki je bila hkrati tudi osrednja tema letošnjega tedna otroka. Voditelja prireditve, osmošolka Lara Loboda in devetošolec Domen Horvat, sta sproščeno krmarila med razrednimi točkami, s katerimi so se prvošolci igrivo predstavili. Ples četvorke, petje in skupinski ples so navdušili vso zbrano občinstvo. Učence sta vzpodbudno nagovorili tudi gospa ravnateljica Ana Nuša Kern in devetošolka Danaja Kotnik. Konec njihovega slavnostnega dne je popestrila glasbena pravljica Rdeča Kapica, ki so jo pripravili učenci in učenke iz 5. c razreda pod mentorstvom razredničarke Alenke Treven in Denisa Robnika, učenci prvih razredov pa so jo z navdušenjem spremljali. Prireditev je obogatila vse: nastopajoče, gledalce in tiste, ki so pomagali pri sami izvedbi, da smo se dva večera z nasmehom in toplino vračali domov. Barbara Črnak Rešek in Monika Pogačar, mentorici ŠS Izmenjava Erasmus+ v Domžalah Od torka, 8., do petka, 11. marca, smo v okviru projekta Erasmus+ Kratki filmi za šolo in Evropo v Domžalah gostili učence, dijake ter njihove učitelje iz več evropskih držav. Fotografiji prikazujeta pri- merjavo južnega dela nočnega neba z ozvezdjem Orion, in sicer iz okolice Domžal, kjer je svetlobna onesnaženost velika, ter z Janč, kjer je svetlobna onesnaženost občutno manjša. Dejstvo je, da je negativnih vplivov svetlobnega onesnaženja na naše življenje in naravo zelo veliko, a postavlja se vprašanje, kako lahko to preprečimo oziroma omilimo? V nadaljevanju sledi nekaj rešitev strokovnjaka s tega področja. Kot eno od mnogih rešitev je Oğuzhan Köse, astronom, predlagal: »Posamezniki bi lahko zmanjšali nepotrebno razsvetljavo na svojih balkonih ali jo opremili s senzorji gibanja. Uporabimo luči, ki imajo izrazit rumen in rdeč spekter svetlobe in ne svetijo v UV spektru ter so neprepustne za zrak. To preprečuje, da bi se žuželke ujele vanje. Še več, svetlobno onesnaževanje je mogoče zmanjšati z uporabo ekoloških svetilk.« Skupaj lahko osveščamo, rešujemo sebe, živali in rastline, le če dosledno skrbimo za svojo okolico. Ekipa učencev in mentorjev z OŠ Rodica in İzmir Private Çakabey Middle School osnovna šola venclja perka -motion animaciji, pri ustvarjanju in srednja šola domžale katere smo se udeleženci preizkusista gostili dijake iz Belgije, Italije, li tudi sami. Po kosilu nas je spreLitve in Portugalske. jela podžupanja Renata Kosec, nato V torek so na Osnovni šoli Ven- pa smo si ogledali Menačenkovo doclja Perka potekale delavnice o stop- mačijo in Slamnikarski muzej. V času izmenjave smo prepotovali velik del Slovenije, od Ljubljane in Postojne do obale, izpustili nismo niti Bleda. Obiskali smo nekaj znamenitosti in muzejev, povezanih s filmom. V petek smo na SŠ Domžale imeli še zadnje skupne delavnice o kratkih filmih, nato pa smo se razdelili v skupine, v katerih smo ustvarili kratek film. Naši gostje so nam povedali, da so pri nas zelo uživali tako na delavnicah kot tudi pri izletih po Sloveniji. Slovenija se jim zdi zelo lepa dežela. Dodali so še, da so jim manjkale samo še gore, pa bi si ogledali vso Slovenijo. Izmenjava je bila res nepozabna izkušnja za vse. Naučili smo se nekaj novega o animaciji in snemanju filmov, spoznali smo veliko novih prijateljev iz drugih držav in stkali nepozabne vezi. Ela Razboršek in Martina Marković, Srednja šola Domžale Foto: Katarina Vodopivec Kolar Udeleženci pred Predjamskim gradom 26 | slamnik številka 4 | april 2022 | letnik lxii pogled na domžalsko preteklost slamnik@kd- dom zale. si DADO REŠIL TEŽAVE Z GENERATORJEM Med zanimive glasbene zasedbe osemdesetih let spada ljubljansko-domžalska Replay, v kateri je igral bobne Lojze Pirnat. Izvira iz glasbene družine, ki je najbolj znana po oktetu bratov Pirnat, v njej je pel njegov oče Srečo. več let igrali na sobotnih in maturantskih plesih v Festivalni dvorani v Ljubljani. To so bili plesi za prave plesalce, zato so morali glasbeniki obvladati vse zvrsti glasbe in ritmov, ne samo rocka in pop glasbe.« V poznih 80. letih je igral v zelo popularni pop skupini Romeo, kjer so izvajali tudi pesmi Sava šumi, Ana in Bela zobna ščetka, pozneje pri Obvezni smeri. Jože Skok Z ačetkov igranja z ansamblom Replay se Lojze spominja takole: »Z Milanom Frankolom, klicali smo ga Frenk, sva igrala v skupini Sled v Ljubljani. S pevko Tino in Frenkom smo si po nekaj letih igranja preprostih pop pesmic zaželeli igrati malo bolj zahtevno glasbo. Spomnila sva se bas kitarista Jožeta Žankarja iz Stoba v Domžalah. Frenk je bil iz Ljubljane, Rok Bohte iz Kamnika, tako da smo bili krajevno mešana skupina, vadili pa smo pri nas v Domžalah.« Omenjeni Frenk je žal nedavno preminil v 68. letu starosti. Igrali so v glavnem komercialno glasbo in zahtevnejši rock, nastopali marsikje, med ostalim na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Jože Žankar: »Tam je imel svoj prostor gostilničar Jovo s Kodeljevega v Mostah, tako da smo igrali zunaj pred glavno razstavno dvorano, kjer so bile postavljene mize, stoli in oder. Igrali smo kakšen mesec dni, potem smo to podaljševali in to je potem trajalo tri mesece. Začeli smo bolj pozno popolne, potem se je to zavleklo pozno zvečer.« Lojze nadaljuje, da je bilo to kar naporno. »Fantje iz ansambla smo bili tako ali drugače zaposleni, torej smo delali tudi po ‘špilu’. Zgodilo se je tudi, da smo šli z igranja kar direktno v službo. Danes se tega vsekakor ne bi mogel iti. Igrali smo raznoliko glasbo: Pink Floyde, dobro se spomnim njihove uspešnice Another Brick in the Wall, Santano, Deep Purple, Led Zeppeline, skratka bolj zahtevni rock. Ko smo vadili kakšen ‘šlager’, je takoj priletel starejši bližnji sosed in nas spodbujal, da naj to pesem še igramo.« Za novo leto so igrali tudi v Hotelu Slon, nastopali pa so tudi za maturantski ples v hotelu Holiday Inn v Ljubljani. »Igrali smo tudi po raznih mladinskih plesih, recimo v Hali komunalnega centra v Domžalah, kadar so tam nastopale bolj znane skupine. Igrali smo kot predskupina ali pa kot gostje med samim plesom. Vzdušje je bilo zelo divje, mladi so se zabavali, marsikdo je popil malce preveč, tako da je bilo kar napeto.« Od nekdaj je v stiku z glasbo Replay na Stadionu v Domžalah 25. maja 1985 (z leve): Milan Frankol Frenk, kitara, Lojze Pirnat bobni, pevka Biserka Markelj, Jože Žankar, bas kitara in Rok Bohte, klaviature Rok Bohte s harmoniko in klaviaturami ter Jože Žankar na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani okoli leta 1984 Logotip glasbene šole Forte Replay (z leve): Biserka Markelj in Jože Žankar v Rovtah pri Horjulu sredi osemdesetih let stran od prostora dogajanja, in smo imeli na stadionu kolikor toliko normalno ozvočenje. Treba je seveda povedati, da smo igrali tudi težak metalni rock, ki je po navadi zelo glasna glasba, mladi pa so si seveda tega želeli. Bolj je bilo bučno, bolj je vžgalo.« Danes kar težko razumemo, da je bilo posebej v osemdesetih letih vedno polno obiska, se spominjata Jože in Lojze. Prireditveni prostori so bili nabiti, ne glede na to, kje so igrali. Nalepili so nekaj plakatov, pa so se mladi odzvali. Jože dodaja, da je Replay po dobrih dveh letih nehal igrati. »V glavnem je bilo tako, da so fante enega po enega klicali na služenje vojaškega roka in tako je prenehala igrati tudi zasedba Replay.« Lojze je zelo rad igral v domžalski zasedbi Charlie, v kateri se je družil s svojimi vrstniki, povečini glasbeno izobraženimi in o kateri je bilo kar nekaj napisanega v knjigi Zabavni ansambli na Domžalskem. »V spominu sta mi Irena Končina, poročena Kokalj, in njen brat, odlični kitarist Iztok, ki pa ni igral z nami. Med ostalim smo poleti redno igrali na vrtu restavracije kopališča Kodeljevo v Ljubljani. Irena je padla v oči kuharju restavracije, zato smo bili vsak večer deležni ‘pozdrava iz kuhinje’ v obliki dobre večerje ali posladka. Ker po 14 dneh ‘pozdravi’ kuharja niso padli na plodna tla, se je ta ‘maščeval’ z izvirnim kulinaričnim izdelkom iz trdo kuhanih jajc, banane in peteršilja v precej očitni kombinaciji. Naslednje večere smo bili lačni ...« se hudomušno spominja Lojze. Na začetku glasbene poti igral v skupini Šmarni dan »V njej smo igrali avtorsko glasbo. Člani so bili danes pomembni znanstveniki: matematik prof. dr. Sandi Klavžar, mikrobiolog prof. dr. Mitja Košnik, prof. Janez Sagadin in pravnik Jure Dolžan. Spominjam se odlične zasedbe Kompas, s katero smo Pred nastopom premalo ‘štroma’ Zelo zanimivo je bilo nastopanje ob dnevu mladosti 25. maja 1985 na stadionu v Domžalah. Obiska je bilo veliko, saj je bil organizator mladinska organizacija, šole so imele prost dan, obisk proslave je bil obvezen. »Vendar pa so dogodek organizatorji malce podcenjevali, saj smo imeli za napajanje z elektriko na voljo le manjši generator. Že ko je Jože Žankar vključil svoj 200-vatni ojačevalec in bas kitaro, je generator pokleknil, ker je bila obremenitev prevelika. Na srečo je priskočil na pomoč mojster Damir Dado Peric, ki se je tedaj že ukvarjal z ozvočenjem, tako da je napeljal električni kabel kar daleč Zasedba Funktasy (z leve): Robert Logar, Miha Logar, Lojze Pirnat, Nina Bužanin Simčič, Tomaž Snoj in Miha Vardjan Deset let je igral v profesionalnem orkestru kot tolkalist, nato pa je bil skupaj s kapelnikom Mengeške godbe Primožem Koscem pobudnik za ustanovitev tolkalnega oddelka na Glasbeni šoli Domžale, ki ga je z veliko truda postavil na noge. Iz tega oddelke so izšli mnogi dobri tolkalci, npr. prof. Simon Klavžar, danes profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani in eden najboljših tolkalcev pri nas. Izobraževanje se je poznalo tudi v godbah in orkestrih iz Domžal, Mengša, Moravč in Lukovice, saj so te zasedbe končno imele solidne tolkalske sekcije, ki so kot bobni v ansamblu, osnova-motor zasedbe. Mnogi bobnarji pa danes igrajo tudi v različnih skupinah iz Domžal in širše. Pred leti je ustanovil zasebno glasbeno šolo Forte, kjer poučuje tolkala. S tolkalno skupino Cascara je do korona krize nastopil na več sto komentiranih koncertih Glasbene mladine Slovenije za šolsko mladino. Trenutno igra v skupini Funktasy, s člani nekdanje zasedbe Romeo, glasbo iz svoje mladosti. Lažje je bilo igrati ob vikendih Tudi Jože Žankar, ki je marca dopolnil šestdeset let, je igral v raznih skupinah, v nobeni ne preveč dolgo, dobri dve leti tudi v metal skupini Brezno zla. »Vse skupaj je bilo kar naporno, saj sem bil ves čas zaposlen. Igranje je potekalo bolj proti večeru, lažje je bilo ob vikendih. Ves čas sem igral bas kitaro in skrbel, da sem imel dober ojačevalec in kakovostno kitaro. Eno zadnjih sem naročil in je bila narejena zame po mojem okusu. Kar dosti smo imeli nastopov ob raznih priložnostih z družinsko zasedbo D’žvahta, predvsem ob okroglih jubilejih, kjer smo imeli zelo raznolik in širok repertoar različnih glasbenih zvrsti, prilagojenih predvsem pevki Katarini Goropečnik. Z nami je bil tudi bobnar Jože Vidmar iz Zaboršta v Domžalah. Glasbena žilica pa mi ne da miru tudi zdaj, saj se praktično enkrat tedensko srečujemo v prijateljskem krogu, kjer preigravamo skladbe zasedb največ iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, kot so Deep Purple, Smile, Status Quo, The Rolling Stones, AC/ DC, The Animals, Chuck Berry, The Beatles, pa tudi kakšno od Don Mentony Band z žal že pokojnim Janezom Zmazkom - Žanom in od Sokolov s Petrom Lovšinom - Perom. Najbližje so mi seveda pesmi, ki smo jih pred leti igrali v raznih zasedbah, denimo Black Magic Woman od Santane. Skratka, dolgčas mi ni, morda bo časa malce več tudi zato, ker sem od januarja letos upokojenec.« ❒ letnik lxii | april 2022 | številka 4slamnik | 27 kultura slamnik@kd- dom zale. si izbr@no v knjižnici domžale knjige za odrasle Patti Smith Pač mulca Modrijan, 2011 10 TOR 20.00 Več kot 20 let po smrti Roberta Mapplethorpa (1946–1989), umetnika, fotografa, Pattijinega ljubimca in prijatelja, ki je bil vsekakor najpomembnejša oseba v njenem umetniškem življenju, je Patti izpolnila obljubo in napisala zgodbo o tem, kako sta se našla, kako sta pribežala v New York in se skozi veliko odrekanja formirala kot umetnika. Začetno obdobje skupnega življenja para je zaznamovala revščina, zaradi katere je bil vsak naslednji obrok negotov in si nista mogla privoščiti želenih umetniških radosti, po katerih sta oba hrepenela. Vendar ju je naprej gnala ljubezen in neomajna vzajemna vera v umetniški talent. Knjiga nas posrka v čarobni svet mitičnih let ob koncu šestdesetih, ko so se v hotelu Chelsea, kjer sta si najmanjšo sobico najela tudi Patti in Robert, zbirala legendarna imena, kot so Jimi Hendrix, Janis Joplin, Jim Morrison, Andy Warhol … Fascinantne so omembe Pattijinih srečanj z mnogimi od teh legend, ki so se nato na vrhuncu slave in mladosti, drug za drugim začeli poslavljati od življenja v začetku sedemdesetih. To je bil čas intelektualcev, kot sta William Borroughs in Allen Ginsberg, revolucionarni čas upiranja vojni v Vietnamu, čas Woodstocka ter sanj in upanja v boljšo prihodnost. Strastna zgodba Patti Smith je nepozaben spomenik šestdesetim, umetnosti, ljubezni in vsekakor tudi mestu New York. (J. D.) Marcel Štefančič, jr. Slovenski sen: eseji o nas UMco, 2021 18 SRE 20.00 28 SOB 20.00 Dvakratni Rožančev nagrajenec se z izidom knjige 32 esejev ob tridesetletnici slovenske osamosvojitve dotakne številnih pomembnih osebnosti našega časa in nekaterih nepozabnih dogodkov iz slovenske polpretekle zgodovine. S svojim pronicljivim filozofskim pogledom nanje in značilnim slikovitim pripovednim stilom nam odstira plasti izpod površja, analizira v širšem družbenem kontekstu in nastavlja neizprosno ogledalo sodobni slovenski družbi z namenom vzpodbujanja iskrive samorefleksije. Opominja, kaj vse za nas pomenijo npr. Ivan Cankar, Aleš Debeljak, Vitomil Zupan, Ita Rina, Boštjan Hladnik, Slavoj Žižek, Janez Bermež, Anže Kopitar, Demeter Bitenc, Jernej Šugman, Kino Sloga, Bitka na Neretvi, Baška Grapa, najbolj odprta meja sploh, ženska vprašanja, razpad Jugoslavije, o žrebanju predstavnikov ljudstva in ne nazadnje »Zakaj bi se imeli fajn, če nam ni treba?« in še in še … Navdušujoče, da naša družba premore mislece njegovega kova! Je pravi vulkan nadvse zanimivega, a v glavnem pretresljivo grenkega branja, polnega dragocenih iskric. (C. H.) Rutger Bregman Človeštvo: zgodovina skozi prizmo optimizma Vida, 2021 31 TOR 20.00 Na podlagi kritičnega pretresa znanstvenih teorij in splošnih prepričanj, ki podpirajo tezo o naših agresivnih prednikih in domnevo o naravnem stanju nenehnega medsebojnega boja in tekmovanja, ki naj bi ga za silo omejila šele civilizacija, avtor pokaže, da smo v svojem bistvu bolj nagnjeni k izogibanju boju in miroljubnem sodelovanju. Knjiga seveda ne opravi z vprašanjem zla, a s tem ko utrjuje optimistični pogled na človeštvo, krepi upanje, da ima dobro v človeku kljub vsemu trdnejšo podlago, kot morda včasih mislimo. (G. J.) Izbral in uredil: Janez Dolinšek Goran Vojnović Zbiralec strahov Goga, 2022 Najnovejše Vojnovićevo delo je zbirka esejev, ki se pravzaprav bere kot avtobiografski roman. Sam ga je označil za potovanje skozi svet zadnjih 40 let, saj se vrača v otroštvo in izgubljeno domovino, preko življenja in iskanja pripadnosti na ljubljanskih Fužinah do razmišljanj ob epidemiji. Delo je zelo aktualno, saj razmišlja o privilegiju miru, ki smo ga do nedavnega v Evropi še vsi imeli, o nostalgiji, o prilagajanju priseljencev v novo okolje … (A. P.) knjige za otroke in mladino Hana Soukupová Klub čudnih otrok Celjska Mohorjeva družba, 2021 V knjigi priznane sodobne češke pisateljice spoznamo štiri otroke, ki so vsak na svoj način neobičajni in zato v družbi nesprejeti. Desetletna Mila je avtistična, rada ima živali, še posebej pa obožuje pajke. Peter obiskuje četrti razred, izgleda pa kot prvček, povrhu pa ima ogromno strahov. Katka o sebi misli, da je debela in grda, nima prijateljic in najbolj je srečna, ko bere. Potem je tu še Franta, ki ima bolne noge, zato je pogosto jezen in hudoben. Po naključju se njihove poti prepletejo in ko Peter sklene, da bo pobegnil od doma, ker noče v šolo v naravi, se odločijo, da ga bodo spremljali. Pustolovščina pa ni samo pustolovščina, v njej odkrijejo tudi delčke sebe, svoje sposobnosti in talente. Niso več le čudni otroci, v svojih ‘čudnostih’ se drug drugega dotaknejo in najdejo pogum za stvari, ki si jih vsak zase ne bi nikoli lotili. (S. Z.) Ela Peroci Med pravljice Mladinska knjiga, 2022 Knjiga Med pravljice je jubilejna knjiga, saj je izšla ob stoti obletnici rojstva priljubljene pisateljice. V njej je zbranih devet pravljic: Muca Copatarica, Moj dežnik je lahko balon, Hišica iz kock, Pravljice žive v velikem mestu, Nina v čudežni deželi, Amalija in Amalija, Stara hiša št. 3, Smetana in Očala tete Bajavaje. Pravljice v knjigi so ilustrirali različni slovenski ilustratorji. Nekatere upodobitve njenih pravljic, ki so jih ilustrirale Marlenka Stupica, Ančka Gošnik Godec, Lidija Osterc in Jelka Reichman, že poznamo iz prejšnjih izdaj. Zgodbo Amalija in Amalija je ilustrirala hčerka Anka Luger Peroci. Tri zgodbe pa so zaživele z novimi ilustracijami Maje Kastelic, Tanje Komadina in Petra Škerla. Odlična knjiga z večnimi pravljicami, ki spada v vsako domačo knjižnico. (S. Z.) Anja Štefan Medved in klobuk Mladinska knjiga, 2021 Pisateljica Anja Štefan je skupaj z ilustratorko Ano Zavadlav napisala čudovito slikanico o izgubljenem in znova najdenem veselju. Medved si kupi nov klobuk. Prinaša mu veselje in je rdeče barve. Hodi po gozdu, dviguje klobuk in vsakega, ki ga sreča, z veseljem pozdravi. Nagovori celo sonce, jagodo … Kar naenkrat pa zapiha močan veter in medved ostane brez klobuka. Nič zato. Saj je velik in močan, bo že stekel in ga ulovil. Toda medved ostane nemočen. Na pomoč mu prihitijo volk, lisica, zajček in miška. Vsi tečejo in lovijo klobuk. Veter pa se ne da. Tako močno zapiha, da ga odpihne v mogočen hrast. Bo medvedu s pomočjo prijateljev uspelo dobiti nazaj svoj rdeč klobuk? (N. P.) 28 | slamnik številka 4 | april 2022 | letnik lxii kultura slamnik@kd- dom zale. si ArsFemina – poklon ženski kot umetnici K E Č I T Omžale K I N Do E a L c i E n ž Z Knji id n v o et v s j a 20. m l ebe č n a Vabljeni v Knjižnico Domžale! Maj, mesec čebel . 18. maj 2022 Čebele Z naših polic: spletna vsebina . maj 2022 Medovite rastline Ali veste?: Nagradna skrivanka . maj 2022 Brenčeča čebelica .Eko ustvarjalna delavnica 20. maj 2022, 15.00-19.00 Pisano cvetje .Medgeneracijska ustvarjalnica 21. maj 2022, 10.00 Skrivno življenje dreves .Razstava fotografij maj 2022 Svetovni dan čebel .Premetanka maj 2022 Čebelarstvo Izpostavljeno gradivo www.knjiznica-domzale.si V soboto, 26. marca, so v Kulturnem domu Radomlje gostili kulturni projekt ArsFemina, ki ni želel poveličevati ženske kot umetnice, temveč se ji je poklonil. kulturno društvo mlin radomlje Želel je dati glas neslišanim, besedo nespregovorjenim in podobo nevidenim. To je bil večer, ki so ga skupaj poustvarile sopranistka Gaja Sorč, mezzosopranistka in pesnica Sabina Gruden ter pianistka Meta Fajdiga. Priča smo bili čudovitim samospevom tujih in slovenskih skladateljic. Glasbene točke je povezovala poezija ter prozni odlomki pisateljic in pesnic. Ker človek najintenzivneje doživlja, ko so vključeni vsi njegovi čuti, so na odru predstavili tudi likovna dela mlade slovenske umetnice Tine Sapundžić, ki je med nastopom tudi ustvarjala in naslikala čudovito žensko podobo, ter kiparska dela Mete Hrovat Hostnik, ki so dodatno popestrila odrsko dogajanje. Sceno je odlično oblikovala Urška Gregorič, svoj ogromni kamen v mozaiku je prispeval Salon klavirjev Benton, ki je posodil milozvočnega črnega Faziolija, zahvala pa gre tudi Cvetličarni na ovinku za izposojo prelepih cvetličnih aranžmajev, ki so vse skupaj zaokrožili v čudovito celoto. Čeprav je bilo v klasični glasbi od srednjeveškega obdobja do danes ogromno skladateljic, so skladateljice v splošno izvajanem klasičnem glasbenem repertoarju, učbenikih zgodovine glasbe in glasbenih enciklopedijah, premalo zastopane. V leksikonu Concise Oxford Histroy of Music zasledimo kot skladateljico navedeno zgolj Claro Schumann. Njihovi zapostavljenosti med drugim botruje tudi dejstvo, da so v veliki večini komponirale pesmi in komorno glasbo, ne pa tudi simfonij, ki so od nekdaj veljale za skladateljsko merilo. V nekaterih primerih so se morale zaradi družbenega položaja odreči skladanju. Po večini je šlo za žene ali sorodnice uveljavljenih skladateljev (Alma Mahler, Fanny Mendelssohn in druge), zato so bile primorane svoje ustvarjanje zadržati zase. Tiste umetnice, ki pa so bile svoji umetnosti popolnoma predane in se ji niso bile pripravljene odreči, so za to žrtvovale svoja poslanstva kot žene in matere. Le redke skladateljice pred 20. stoletjem so uspešno igrale obe vlogi. Skladno z emancipacijo ženske in spremembo njene družbene vloge je prišlo do porasta ženske ustvarjalnosti. Zahvaljujoč zavzetim raziskovalcem so danes številna dela, ki so jih nekoč umetnice morale pospraviti v predal, dostopna javnosti, pri čemer pa so še vedno razmeroma slabo poznana. Tudi razmerje med ženskimi in moškimi ustvarjalci ostaja na strani slednjih. V projekt ArsFemina so se umetnice želele povezati tudi z lokalni- mi ustvarjalkami, zato so v svoj repertoar vključile tudi dve deli lokalne, radomeljske skladateljice Uršule Jašovec, in sicer skladbo Sem jaz ti? pesnika Janeza Menarta ter Coprnica Zofka, za katero je iskrivo in sočno besedilo napisala Svetlana Makarovič. Teme, ki so se jih dotaknile, so življenjske in vsakdanje ter zato blizu vsakomur – tako preprostim ljubiteljem lepega kot strokovnjakom. Celotna izvedba je bila prežeta z žensko energijo, ki je obiskovalca na začetku nežno objela, nato pa mu iz skladbe v skladbo ponujala drugačen spekter energij in s tem prikazala neizmerne moči, ki se skrivajo v ženskem telesu. Ker projekt temelji na povezovanju umetnic, raziskovanju in poustvarjanju manj poznanih umetnin, verjamemo, da je dogodek spodbudil ženske umetniške duše k nastajanju novih del, ki se jih obiskovalci že veselimo. Tatjana Bonin Vigred med strunami Nastop kar treh citrarskih skupin Pisana druščina glasbenic na odru Kulturnega doma v Radomljah je v začetku aprila obetala prijeten koncert, ki so ga glasbenice Društva Lipa poimenovale Vigrad med strunami in so želele z njim ne le povedati, da je pomlad, ampak tudi, da je v Univerzi za tretje življenjsko obdobje – Društvu Lipa Domžale veliko kulturnega dogajanja, še posebej, če se s prijatelji predstavljajo različne glasbene skupine. Glasbenim skupinam naše univerze za tretje življenjsko obdobje sta se na nastopu pridružili citrarska skupina Dominae ter skupina Citroprekelj iz Bele krajine, prisluhnili smo opreklju pa tudi veliko petja je popestrilo koncert. Prisotne in nastopajoče je poz- vitvam nastopajočih skupin in podravil Marjan Ravnikar, predsednik sameznikov, so obiskovalci potovali Društva Lipa, in poudaril, da nasto- po svetu, se ustavili v našem zamejpajoči dokazujejo, kaj vse lahko na- stvu, največkrat pa ostali v Sloveniredimo v jeseni življenja, ko ni več ji in nas opominjali, kako lepa je slovsakodnevnih opravil. Poudaril je, venska ljudska pesem. Povezovalcu kako zelo ponosen je, da se med se- Tadeju Finku je včasih pomagala kar boj povezujejo tako v okviru občine sama voditeljica glasbenih skupin. Iz Društva Lipa so se predstavikot izven nje in pohvalil prof. Damjano Praprotnik, katere prizade- le citrarski skupini Sončnice in Krevanja so prisotni pozdravili z gla- sničke ter kitarski skupini Tempo in Tempera. Ob skupinah pa smo sposnim aplavzom. Nato smo prisluhnili vsem trem znali tudi imenitne glasbenice, kot skupinam, katerih značilnosti so so bili v povezavi s skupino Domivztrajnost, volja in konstantno delo nae, flavtistka in pevka Ana Beneglasbenikov in njihove vodje prof. dik, violončelistka Katarina Kozjek in kitarist Petar Mesič. Damjane Praprotnik. S čarobnimi zvoki in glasovi, ki Vigred med strunami je resničso navadno sledili kratkim predsta- no prinesla pomlad. Prireditev je pomenila prijeten kulturni dogodek, poln veselja do glasbe, predvsem do citer in kitar, katerih strune so prinesle veliko prijetnih trenutkov, enako kot nastopajoči drugi glasbeniki in seveda pevci. Koncert je bil lepa priložnost prikaza dobrega dela vseh glasbenikov, prepričana pa sem, da tudi dobra promocija dela Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, Društva Lipa. Koncert je potekal v soorganizaciji Društva Lipa Domžale, Folklorne skupine Dragatuš, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, OI Domžale, Krajevne skupnosti Volčji Potok in Arboretuma Volčji Potok. Vera Vojska Foto: Miro Pivar letnik lxii | april 2022 | številka 4slamnik | 29 kultura slamnik@kd- dom zale. si Dialog dveh umetnikov izven meja in časa Vse je začel Janez Ob visokem življenjskem jubileju Janeza Kosmača Domžalsko vprašanje o umetnosti je dobilo nove razsežnosti v razstavi dveh umetnikov Gernota Fisherja Kondratovicha in Jureta Markote, gostujočih v marčnoaprilskem programu Galerije Domžale. galerija domžale Morda je na tem mestu umestna kratka obrazložitev za manj redne obiskovalce odprtij galerijskih razstav, ki jih vodi domžalski kipar in programski vodja Jurij Smole. Namreč ob koncu vsakega pogovora z umetniki, z njimi skupaj konkretizira ‘domžalsko’ vprašanje, kaj je umetnost. Vsak avtor razstave razkrije svoj pogled na umetniško delo, ki ga ustvarja, in na tak način neposredno zrcali svoj ustvarjalni prostor in čas. Tudi tokratna razstava v več postavkah podaja izčrpne odgovore na postavljeno vprašanje. Umetniški prostor, ki ga delita oba avtorja, je Koroška. Akademski kipar Jure Markota se je rodil v Slovenj Gradcu, na ALU je diplomiral iz kiparstva, ter si na Koroškem uredil atelje. Obseg njegovih razstav je številen in prestopa geografske meje Slovenije, saj sodeluje na mednarodnih kiparskih simpozijih in natečajih v tujini. Akademski slikar Gernot Fisher Kondratovich deluje na drugi strani meje, na avstrijskem Koroškem. Rodil se je v Beljaku, dokončal umetniško akademijo na Dunaju, danes živi in ustvarja tako na Dunaju kot tudi na Koroškem. Sodeluje v različnih umetniških projektih, tudi mednarodnih, med katerimi je tudi slednja kiparsko-slikarska razstava v domžalski galeriji. Čeprav umetnika ustvarjata v povsem različnih likovnih dimenzijah, sta si v svojem mojstrstvu zelo podobna. Juretovo ustvarjalno polje se vpenja v različne prostorske spremembe, ki so predvsem miselne komponente njega samega v dialogu z gledalcem. Privlačijo ga nasprotja, tako vsebinska kot tudi materialna, saj v kiparskih stvaritvah kombinira dve različni kiparski tvarini: kamen in kovino. V oblikovani kiparski celoti praznine nastopajo kot pomemben element, saj kamnu odvzete dele uravnovesi z oblikovano kovino. Umetniku je pomembno tudi raziskovanje barve v naravnih danostih materiala, ki jo rad pripelje do skrajne meje. Brezčasno delujejo Gernotove slike, ki gledalcu posredujejo mistična sporočila starih pisav, ki so nam zaradi svoje nerazumljivosti še bolj nedostopna. V tej prispodobi, ko je abstraktno ornamentiko prenesel na zelenjavo ter jih naslovil ‘Božja sporočila’ in ‘Božji raj’, je avtorju uspelo v steklenico vsakdanjosti ujeti duh preteklosti. Še več, v hoteni fotorealistični odslikavi sveta, se na svojstven Gernotov način zrcali objektivnost, banalnost in odtuje- nost sodobnega sveta, npr. ujet v tetovaži, ki jo je avtor neposredno naslikal na papriko. Tovrstni nov motiv je dejansko nastal ob nedavnem zaprtju ob koronski pandemiji kot odraz množičnega nakupovanja in tudi prispodoba družbenega nesmisla. Skupna simbolična vzporednica, ki črta delo obeh avtorjev, je dimenzija časa. Kipar Jure to počne z načrtnim kemijskim poseganjem v material in z njim ustvarja umetno patino kot izredno pomemben vsebinski poudarek minevanja, ki se preteče tudi v material. Slikar Gernot nam v simulaciji preteklosti, ki se zrcali v pridušeni barvni lestvici zemeljskih barv in raziskovanju klasičnega slikarstva, pričara svojevrstno časovno distanco, ujeto v sodobni čas. Katarina Rus Krušelj Foto: Miro Pivar foto kino video klub mavrica radomlje Foto kino video klub Mavrica Radomlje je eno tistih kulturnih društev, ki s svojimi razstavami, ki jih vedno popestri s kulturnim programom, lepša življenje ljubiteljev fotografije, filmov in videa. Navadno na tovrstnih prireditvah nikoli ne pozabijo na predstavitev Radomelj in sosednjih krajev, zelo pozorni pa so tudi ob obletnicah društva in posameznikov, ki so tako ali drugače prispevali k uspešnemu delu kluba. Tako so pred kratkim v počastitev 90. rojstnega dne Janeza Kosmača, enega od ustanoviteljev in dolgoletnega predsednika kluba ter njegovega častnega predsednika pripravili oziroma bolje zapisano ponovili fotografsko razstavo Albince in Janeza Kosmača, Mimi Polak, ki se je predstavila s fotografijami Radomelj iz zraka, in Rajka Pavliča. Obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi fotografije Petra Rojca, na katerih je predstavil portrete slavljenca. Predstavitev vseh fotografij so naslovili; Radomlje ob prelomu tisočletja ter jo med obiskovalce pospremili še s projekcijo nekaterih filmov, med katerimi sta bila dva povezana z visokim življenjskim jubilejem Janeza Kosmača. Ogledali smo si nedavno postavljanje mlaja na Hudem in izdelavo potreta Janeza Kosmača na živosrebrno ploščo. Slavljencu je bilo namenjenih veliko čestitk in dobrih želja – tako s strani Mavrice, Krajevne skupnosti Radomlje, tudi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti iz Kamnika ter drugih, razveselil pa se je tudi skupaj s harmonikarjem zapetega vo- JOŽE STRAŽAR KIYOHARA SUMIKO KIYOHARA ČISTI UŽITEK 5. 5. – 20. 5. 2022 ▶ Odprtje razstave bo v ≠etrtek, 5. maja 2022, ob 19. uri v Galeriji Domžale. Z umetnikoma se bo pogovarjal Jurij Smole. V ≠asu razstave je galerija odprta: torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00, sobota: 10.00–12.00. kd-domzale.si / 01 722 50 50 ščila, vse skupaj pa je v rojstnodnevni šopek povezala Marjeta Cerar. Janez Kosmač je Mavrici pravzaprav namenil vse svoje življenje, saj je bil skupaj s prijatelji ustanovitelj tega uspešnega kluba v letu 1969. Bil je dolgoletni predsednik in je klub vodil skozi številne spremembe v tehniki snemanja in fotografiranja, ob njem so se s tem delom kulturnega udejstvovanja spoznavale številne generacije ljubiteljev fotografije, filma in videa ter s svojim ustvarjalnim delom prispevale k številnim nagradam in priznanjem Mavrici doma in v tujini. Vrsto nagrad in priznanj pa je prejel tudi Janez Kosmač sam. Med darila, ki si ga je s sodelavci podaril sam Janez Kosmač, zanesljivo lahko štejemo tudi bogato ilustrirano knjigo, v kateri je jubilant s sodelavci predstavil 50-letno obdobje foto razstav in video projekcij Mavrice. Prijeten praznični večer je prinesel veliko spominov na več kot pet dese- tletij trajajoče delo Mavrice, predvsem pa spominov na vlogo jubilanta, za katerega smo med drugim slišali, da je bil duša in gibalo kluba, povezovalka pa je omenila tudi nekatere najpomembnejše njegove sopotnike – od ustanovitve kluba do danes, ter se ustavljala ob pomembnejših uspehih kluba. Tako domači kot gostje so z izbranimi besedami, med katerimi smo slišali tudi o veliki ljubezni jubilanta do tega področja, o njegovi srčnosti, profesionalnosti, strokovnem delu in prenašanju izkušenj in povezovanju ljudi in prijateljev iz generacije v generacijo, čestitali jubilantu in mu zaželeli predvsem zdravja. Iskrene čestitke, jubilant Janez Kosmač ob 90-letnici z željo, da vam naslednja leta prinesejo veliko zdravja in prijetnih trenutkov v Mavrici, ki naj še naprej, na temeljih, ki ste jih postavljali, ostane prostor ustvarjanja in sodelovanja. Vera Vojska Foto: FKVK Mavrica L Leta 1986, ko smo v Domžalah praznovali praznik občine še 23. maja v spomin na tabor ljudske fronte na Taboru nad Ihanom leta 1937, je bila slovesnost v Hali komunalnega centra. Slavnostni govornik je bil predsednik Skupščine občine Peter Primožič. Od leta 1996 naprej pa praznik občine praznujemo 19. aprila v spomin na dan uradne razglasitve Mestne občine Domžale leta 1952. Foto: Vido Repanšek 30 | slamnik številka 4 | april 2022 | letnik lxii kultura slamnik@kd- dom zale. si Premiera Dramske sekcije KD Groblje: Snaha Bodi, kar si, premagaj skrbi! Dramska skupina je začela delovati ob ustanovitvi Kulturnega društva Groblje, in sicer septembra 1993. Brošura Bodi, kar si, premagaj skrbi! prinaša nabor programov pomoči za otroke, mlade in družine v stiski. kulturno društvo grob­lje nega, posebej če ima svojo ženo rad. Lahko se pohvali že z blizu 30 us- Vsi igralci so nazorno prikazali življepešno zaigranih komedij, dram in dru- nje z vrsto socialnih (spremljali smo gih oblik doma naštudiranih predstav, tudi rudarsko stavko) in človeških med katerimi posebej izpostavljajo problemov, med katerimi je bilo tako komedijo Toneta Partljiča Gospa Po- obiskovalcem kot obema sinovoma slančeva, ki je bila do zdaj največja in snahi jasno, kako boleča in skoraj uspešnica, saj je bila uprizorjena kar nemogoča je navezanost mater, tudi 18-krat. Radi se pohvalijo z Molierovo današnjih, na sinove. Primerjali smo komedijo Izsiljena ženitev, s katero so lahko odnose med taščo in snaho, pa se uvrstili med prvih pet na festivalu med zakoncema in tudi bratoma. Za Gorenjskih komedijantov. Radi pa se prav poseben zaplet pa je poskrbela spomnijo tudi uspešne burke o Treh še soseda s šokantno novico, za katevaških svetnikih, ki je štirikrat popol- ro pa smo imeli občutek, da smo bili noma napolnila dvorano Kulturnega doma Groblje. Tudi ob premieri letošnje domače predstave ni manjkalo ljubiteljev domačih gledaliških predstav, ki so z veliko radovednostjo prišli na ogled predstave Snaha avtorja Davida Herberta Lewrenceja, ki jo je poslovenil Žarko Petan, za Dramsko sekcijo KD Groblje pa priredil in režiral Drago Plevel. Zgodba naj bi se dogajala v manjšem rudarskem mestu na Irskem, lahko bi se tudi pri nas, saj bi vrsto prizorov, klepetov, tudi pogovorov in prepirov – na kratko različnih zapletov, bolj šokirani obiskovalci, kot pa obe našli tudi pri nas. Igralci, med njimi družini, ki sta pravzaprav za vsak zakar trije, ki so se prvič predstavili na plet našli rešitev … Predstava je ponudila veliko žigrobeljskem odru: Magda Pavli v vlogi gospe Gascoigne, Klemen Cotman, vljenjskih resnic o medsebojnih odki je igral njenega mlajšega sina Joea nosih, med njimi take, ki smo se Gasciogneja in Silva Demšar, ki je v jim lahko od srca nasmejali, pa tudi vlogi gospe Purdy zakrivila največji take, ki kažejo na to, da bi bila Snazaplet. Vlogo snahe, ki je prepričljivo ha lahko tako komedija kot tragedipokazala, kdaj ji je prav in kdaj naro- ja, katere drobce vsak najde tudi v be, je režiser zaupal Neži Gorše, Fran- svojem življenju – v današnjem času. ci Kovač pa je v vlogi Lutherja GasciPredstava, ob prepirih in obtožbah, ogneja dokazoval, da mu nezvesto- smehu, tudi skoraj joku, spremljamo ba pravzaprav ne pomeni nič poseb- tudi boj rudarjev za boljši zaslužek s stavkami, katere premiera je bila 2. aprila 2022, v Kulturnem domu Groblje, naslednji dan pa so jo še enkrat predstavili, je gledljiva, obiskovalce vseskozi pušča v radovednosti, kako se bo pravzaprav končala. Ali pa vemo, kakšen je konec. Težko. Za ene srečen, za druge nesrečen, pravzaprav si ga lahko zamisli vsak sam. Ampak nekaj pa smo se naučili od nastopajočih mam: »Moj sin je moj sin, dokler se ne oženi, moja hči pa je moja hči za celo življenje.« Je pri vas dosti drugače? Predstavo Snaha, ki je nov uspeh Dramske sekcije, je Kulturno društvo Groblje pripravilo ob pomoči Občine Domžale, Krajevne skupnosti Jarše - Rodica in JSKD OI Domžale. Vse sodelujočim za uspešno predstavo iskrene čestitke. Ob igralcih in režiserju še Antonu Košenina, ki je poskrbel za organizacijo in scenografijo, Marjeti Plevel za masko in kostume, Viljemu Kakerju za tehniko, šepetalki Mariji Blatnik ter za grafično podobo Gašperju Plevelu. Na Občini Domžale smo izdali brošuro z naslovom Bodi, kar si, premagaj skrbi!, ki je namenjena vsem otrokom, mladostnikom in tudi njihovim staršem, ki se sploh v zadnjem času lahko soočajo z različnimi težavami, stiskami in izzivi. Čeprav morda živimo bolje kot nekoč, pa se stiske zaradi tempa življenja in stresa, ki prihaja iz različnih drugih virov, kar povečujejo. Čeprav smo v veliki večini med seboj bolj povezani prek različnih družbenih omrežij, pa raziskave kažejo, da se delež mladih, ki čutijo osamljenost, vedno bolj povečuje. Mladi dandanes tudi težje sledijo spremembam, ki lahko vplivajo tudi na starše. Velikokrat pridemo do točke, ko je vsega preveč in potrebujemo pomoč. Namen brošure je, da mladim in njihovim staršem predstavimo nabor organizacij in strokovnjakov, ki delujejo v Domžalah na področju mladih; nekateri v bolj formalnih, spet drugih v malo manj formalnih oblikah. Pomagajmo na- Četrtek, 12. maj 2022, ob 19. uri | Odprtje DARJA REMC VRVEŽ Ilustracije in slike Razstava | Vstop prost. 12. maj - 18. junij 2022 Marec 2022 je Folklorna skupina Groblje, Domžale zaključila z nastopom ob materinskem dnevu v Medgeneracijskem centru Bistrica. Vera Vojska Foto: Viljem Kaker Maj ‘22 MENAČENKOVA DOMAČIJA Vera Vojska Foto: Miro Pivar Svoboda Mengeš. Vodji skupine: Maruša Dimc in Boštjan Svete. Prikazali so splet Izgubil se je bacek. • Starejša folklorna skupina Verine zvezdice – ŠKUD Verine zvezdice OŠ Marije Vere Kamnik. Vodja skupine Vanja Hočevar. Prikazali so splet Spletanje prijateljstva. • Na srečanju odraslih folklornih skupin – Maroltovo srečanje 2022 so sodelovale skupine: • Mladinska folklorna skupina Mengeš – Kulturno društvo Svoboda Mengeš. Vodja skupine Boštjan Svete. Zaplesali so splet Ob metvi v korak. • Folklorna skupina Češminke – Kulturno društvo Domžale. Vodja skupine Boža Bauer. Zaplesali so splet Rokovnjači – a smo al nismo. • Folklorna skupina Groblje – Folklorno društvo Groblje, Domžale. Vodja skupine Nevenka Unk Hribovšek. Zaplesali so splet Prekmurski plesi. Folklorna skupina Kamnik. Vodja skupine Darko Lešnjek. Zaplesali so splet So godci za Mihata zaigrali. Folklorna skupina Mengeš – članska skupina – Kulturno društvo Svoboda Mengeš. Vodji skupine: Zoran Jagodič in Edo Reven. Zaplesali so splet Plesi vzhodnega Prekmurja. Srečanje je bilo prijetno spoznavanje pestrosti in kakovostne rasti posameznih folklornih skupin, ki jim želimo tudi v prihodnje veliko uspeha, predvsem pa ljubezni in veselja do našega kulturnega izročila. Občina Domžale v:MUZEJU Ringaraja in Maroltovo srečanje ter še kaj folklorna skupina groblje, noč in zahvalo skupini, ki jo je izrekla domžale Kot nam je povedal pred- najstarejša varovanka MGC Bistrica. sednik društva dr. Franc Hribovšek, Več kot 150 folkloristov pa se je v so varovance doma razveselili s pe- začetku aprila 2022 v Kamniku pomestrim, malce več kot uro trajajočem rilo na srečanju Ringaraja in Maroltonastopom, ki je bil za skupino za- vo srečanje. Prireditev je organiziral snovan kot predgeneralna vaja za Javni sklad RS za kutlurne dejavnosti, 15. obletnico uspešnega dela, hkra- ob zadovoljnih obiskovalcih pa sprejti pa so se plesalci in plesalke prvič mljali strokovni sodelavki, ki sta med srečali z resnim problemom hitrega nastopajočimi izbrali najboljše za regijsko in državno tekmovanje. Hkrati preoblačenja v drugo nošo. Prijetno srečanje so začeli z Drvar- je bil namen srečanja prikaz najbolj sko koračnico ter dolenjskimi plesi kakovostne in reprezentativne korePreljuba mi soseda. Po napovedi so ografije folklornih skupin, tovrstna prisotne razveselili godci s skladbama srečanja pa naj bi spodbudila razvoj Spomin in Ta sosedov Francelj, nada- ter kakovostno rast skupin. ljevali pa plesalci z gorenjskimi pleNa srečanju otroških skupin – si Ovbe, ovbe, gvavca moja. Tudi to- Ringaraja 2022 so nastopile: krat niso manjkale pevke, ki so zapele • Mlajša folklorna skupina Verine Mati zakliče, Svetlo sonce in Marija je zvezdice – ŠKUD Verine zvezdipo svetu šla. Medtem so se folkloristi ce OŠ Marije Vere Kamnik. Vodja pripravili na koroške plese, po nastoskupine Vanja Hočevar. Prikazali pu godcev pa zaplesali še prekmurske so splet Pozabljeni prepir. plese, prijeten nastop pa se je končal • Otroška folklorna skupina Mengeš – OŠ Mengeš, Kulturno društvo s tradicionalno Nocoj je ena lušna šim otrokom in mladostnikom, da se bodo na primeren način soočili s svojimi stiskami, zagotovimo jim boljšo in lepšo prihodnost in upanje, da se bodo tudi v prihodnosti vedno znali soočiti z izzivi, ki jim bodo križali pot. Brošura je na voljo na naši spletni strani, prav tako pa tudi v tiskani obliki. Dobite jo lahko na Občini Domžale ali v Centru za mlade Domžale. SLAMNIKARSKI MUZEJ Sreda, 25. maj 2022, ob 19. uri | Odprtje 10 LET 10 SPOMINOV Razstava | Vstop prost. 25. maj - 30. september 2022 M E D N A R O D N I DAN M U Z E J E V | Torek, 18. maj GALERIJA DOMŽALE Odprta od 10. – 12. ure in 17. – 19. ure / v galeriji je na ogled razstava Jože Stražar Kiyohara in Sumiko Kiyohara: Čisti užitek / vstop prost MENAČENKOVA DOMAČIJA Odprta od 10. – 12. ure in 17. – 19. ure / v muzejski hiši sta na ogled stalni razstavi o kmečko-obrtniški družini Ahčin in kiparju Francetu Ahčinu ter občasna razstava Darja Remc: Vrvež / vstop prost SLAMNIKARSKI MUZEJ Odprt od 10. – 12. ure in 17. – 19. ure / v muzeju je na ogled stalna razstava 300 let slamnikarstva na Domžalskem in projekcija kratkih filmov o slamnikarski dediščini / vstop prost MENAČENKOVA DOMAČIJA Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@kd-domzale.si | Odprta v ≠asu razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE www.kd-domzale.si T: 01/722 50 50 Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale), slamnikarski. muzej@kd-domzale.si | Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. letnik lxii | april 2022 | številka 4slamnik | 31 kultura slamnik@kd- dom zale. si 10 let Folklorne skupine Češminke Folklora po slamnikarsko SOBOTA, 14. 5. 2022 CUKRARNA,VRAČANJE POGLEDA Tudi tokrat se bomo odpravili v Ljubljano na ogled najnovejše razstave v Cukrarni. Pogled nam bodo vračale umetnine umetnic, ki razstavljajo na skupinski razstavi slovenske ženske ustvarjalnosti. Razstava je izjemna po svoji vsebini in postavitvi in ker je blizu, pa še nobenih komplikacij s potrdili in drugimi nevšečnostmi ne bo, jo bomo obiskali. Vabljeni ste torej v izjemno arhitekturo Cukrarne na ogled vsega likovnega in vizualnega, ki je nastalo v zadnjem časovnem obdobju. Dobimo se pred vhodom v Cukrarno ob 10. uri. Vstopnina 6 oz. 4 evre. Po razstavi vas bo vodil Jurij Smole. Vljudno vas prosimo, da posredujete prijavo do 12. 5. 2022 v KDFB (01 722 50 50 ali po e pošti obvescanje@kd-domzale.si) Sporočite, ali potrebujete prevoz, ker se lahko medsebojno povežemo. PRIJAZNO VABLJENI! Organizacija: KD Franca Bernika Domžale Informacije: www.kd-domzale.si, 01/722 50 50 POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU glasilo občine domžale sobota, 28. maj ob 20.00 KONCERT GENERACIJ Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Groblje Ob 50. letnici otvoritve Jelovškovega muzeja v grobeljski cerkvi in v spomin na Acija Bertonclja kd-domzale.si / 01 722 50 50 folklorno društvo češminke Sto ledi, sto ledi … so za začetek prijetnega koncerta, ki so ga namenili desetletnici uspešnega dela 27. marca zapeli in zaplesali člani in članice Folklornega društva Češminke in svoj nastop nadaljevale z enim od svojih prvih spletov Domžale, Domžale lepa vas ter polni dvorani zaželele Bog živi vas. Plesalke in plesalci, ki so se jim pridružili pozneje, so, čeprav vsi prijetno uživajo v svojih jesenih življenja, v plesu in petju prikazali veliko mladostne igrivosti, ljubezni do folklore in posebej do kulturnega izročila z območja občine Domžale, ki je tesno povezano s slamnikarsko tradicijo. Ta ima pomembno mesto v zgodovini domžalske občine pa tudi njene okolice. Ob tej priložnosti so se folkloristi posebej zahvalili Matjažu Brojanu, ki je v vrsti knjig zbral, raziskal in ohranil slamnikarsko tradicijo. Ob začetku prijetnega folklornega večera je vse prisotne pozdravil Pavel Pevec, predsednik Kulturnega društva Domžale, katerega članice so. Posebej je izpostavil zasluge Bože Bauer, ustanoviteljice ter strokovne sodelavke folklorne skupine, hkrati pa se je zahvalil vsem sponzorjem, med njimi Občini Domžale, vsem trem domžalskim krajevnim skupnostim, Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti, Območni izpostavi Domžale, pa Kulturnemu domu Franc Bernik ter JKP Prodnik. Na odru smo z velikim veseljem gledali domžalsko plesno in kulturno dediščino, povezano tudi z ljudskim petjem, domžalskim narečjem, predvsem pa z veliko ljubeznijo 34 plesalk in osmih plesalcev do kulturne dediščine. Skupino že vseskozi spremlja na harmoniko prof. Mila Živulovič, ki se ji je pridružila citrarska skupina Notice s prof. Petrom Napretom, pri petju skupini pomaga prof. Andreja Polanec. Že ob samem vhodu v dvorano Kulturnega doma Franca Bernika pa so obiskovalci z občudovanjem gledali številne rdeče papirnate nageljčke, s katerimi je bila okrašena dvorana. Za vse te nageljčke in tudi tiste, s katerimi so bili obdarovani vsi obiskovalci, so poskrbeli v Društvu upokojencev Domžale. Organizatorji prireditve se jim iskreno zahvaljujejo, enako pa tudi dr. Bojanu Knificu in Metki Knific Zaletel za pomoč pri posameznih spletih. Folklorna skupina je nadaljevala s prikazom ple- tenja kit, prikazala je tudi ples s cekarji, ki je pomemben del narodne noše. Pa domžalski cekarji niso bili prazni, polni dobrot so bili, ob katerim so se tudi obiskovalcem pocedile sline: jabolčni domači krhlji, rože za čaj z Velike planine, špeh, orehi, piškoti, manjkal ni niti šnopc, suhe klobase in še kaj bi se našlo v cekarjih razigranih plesalk, ki so pokazale, da znajo biti tudi šaljive. Napovedovalka Ana Cajhen nas je popeljala na kratko tudi po zgodovini slamnikarstva v naši občini, slamnikarsko zgodbo pa so s posebnim plesom Vse članice folklorne skupine in harmonikarica Mila Živulovič, ki so se ji plesalke še posebej zahvalile, so iz rok Mateja Primožiča, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, in Pavla Pevca, predsednika KD Domžale, za več kot 10 letno zvestobo folklori prejele srebrna Maroltova priznanja in bile pohvaljene kot unikatna skupina z veliko pozitivne energije, srčnosti in iskrivosti. Posebej je bila zahval in pohval deležna Boža Bauer, ki sta ji obilo pohvalnih besed, poleg Folklorne skupine Češminke name- obudile tudi Češminke, ki so dokazale, da še kako dobro znajo splesti kito iz sedmih slamic. Povezanost drobcev tekstilne industrije in plesnega izročila tržiške tekstilne tradicije smo našli v nastopu folklorne skupine iz Tržiča, ki jo vodi Metka Knific Zaletel, tudi avtorica koreografije. Koroške plese je zaplesala Folklorna skupina Tine Rožanc, ki jo vodi Marko Kosmač, med plesalke pa so povabili tudi Božo Bauer, ki je dokazala, da kljub kar nekaj let premora, ni pozabila nobenega plesa. Citrarka Tanja Zajc Zupan, ki letos praznuje 30 let bogate glasbene kariere in se bo v septembru predstavila z gala koncertom v Cankarjevem domu, in pevka Teja Saksida sta nas s pesmijo odpeljali na Koroško. Nato smo se z domžalskimi Češminkami podali v rokovnjaške čase med rokovnjače, ki so jemali bogatim ter dajali preprostim ljudem in revežem. Prvotni strah ob prvem srečanju je za Češminke hitro minil, tako da se je splet zaključil s skupnim plesom in pesmijo. nili tudi gostujoči folklorni skupini. Zaključek prijetnega nepozabnega večera je obiskovalcem dal misliti, da plesalke in plesalci mislijo tudi naprej. Na odru so se namreč babicam in dedkom pridružili njihovi vnuki ter vnukinje in zazvenele so Jaz pa ti pa židana marela, pa tudi Uspavanka, večer pa se je zaključil z znano … pa mormo bit vesel … in z veselimi in zadovoljnimi obrazi tako nastopajočih kot polne dvorane obiskovalcev, ki si tovrstnih folklornih večerov še želijo in vsi čestitajo Folklorni skupini Češminke za njihovo obletnico in čudovit nastop. Vera Vojska Foto: Miro Pivar ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 27. maja 2022. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, četrtek, 12. maja 2022, do 12. ure. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com 32 | slamnik številka 4 | april 2022 | letnik lxii kultura | naša varnost slamnik@kd- dom zale. si Tradicionalna turneja koncertov Mariji … Tudi v letošnjem maju bo potekala tradicionalna turneja koncertov Mariji ..., ki jo pripravlja citrarska skupina Kulturnega društva Ihan. citrarska skupina kd ihan, klemen torkar in žpz jutro Koncerte bo z močnim glasom popestril akademski glasbenik, pevec, tenorist Klemen Torkar, s katerim redno sodelujejo. S koncerti bodo približali poslušalcem klasična dela skladateljev različnih obdobij (Orff, Durante, Mozart, Vivaldi, Schubert, Caccini, ipd.) v zanimivih priredbah za citre, ter najlepše skladbe, posvečene Mariji. V letošnjem maju bodo s koncertom gostovali v več cerkvah širom Slovenije (Dramlje, Jesenice, Grosuplje, Gorje, itd.). Z glasbo pa bodo razvajali tudi prebivalce domače Občine, in sicer s koncertom, ki bo v nedeljo, 22. maja 2022, ob 15. uri v cerkvi sv. Miklavža na Goropečah nad Ihanom. Na koncertu se jim bo pridružil ženski pevski zbor Jutro iz župnije Ihan pod vodstvom zborovodje Luke Štiftarja. Prostovoljni prispevki, zbrani na koncertu bodo namenjeni obnovi zunanjosti cerkve sv. Miklavža. Lepo povabljeni! KD Ihan Foto: Andraž Gregorič Vozniki, pazite na pešce! V zadnjem času je na slovenskih cestah za posledicami prometnih nesreč umrlo preveč pešcev. Miha Ulčar V nekaj primerih vozniki osebnega avtomobila niso upoštevali prednosti pešca, ki je pravilno prečkal vozišče na zaznamovanem prehodu, nekaj pešcev pa je umrlo zato, ker so povzročitelji nesreče vozili prehitro. Na policiji voznike zato opozarjajo, naj bodo bolj pozorni na pešce! Pešcem pa svetujejo, naj poskrbijo za lastno varnost tako, da so na cestah še posebej previdni in vidni. Pešci so med najbolj ogroženimi v prometu, saj spadajo med šibkejše udeležence Vabilo na razstavo Iz spomina Kamniške Bistrice S pomočjo fotografij in spominov naših staršev in starih staršev bomo v projektu Tokovi prihodnosti obudili Kamniško Bistrico in njene pritoke, od maja do marca, na različnih lokacijah po območju občin LAS Za mesto in vas ter s poudarki na različnih delih Bistrice in njenih pritokih. Vabimo vas, da si ogledate prvo od osmih razstav, ki jo bomo odprli 26. maja ob 17. uri v Galeriji Domžale. Predstavili bomo, kakšna je bila reka v preteklosti, kolikšen prostor je zavzemala v našem okolju in kako so naši predniki živeli z njo in od njenih virov. Na razstavi bomo prikazali tudi likovna dela sedmo- in osmošolcev okoliških šol, ki so tekmovali v likovnem natečaju Pozabljena reka. Natečaj je bil organiziran z namenom, da spodbudimo mlajše generacije k razmišljanju o rekah in skozi njihovo domišljijo in ustvarjalnost vidimo, kako si predstavljajo, da so reke izgledale pred 200 in več leti. Razstavo Iz spomina Kamniške Bistrice si lahko ogledate od 26. maja do 8. junija v času uradnih ur Galerije Domžale. Naložbo sofinancirajo Republika Slovenija, Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Zavod REVIVO in AIA - Mladinski center Mengeš. V policiji ugotavljajo, da so pogosto žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil (kadar vozijo z neprilagojeno hitrostjo, pod vplivom alkohola, preblizu desnemu robu vozišča, vozijo z neočiščenimi ali zarošenimi stekli na vozilu ipd.). Veliko nesreč pa se zgodi tudi zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev. Pešci lahko s svojim ravnanjem pomembno prispevajo k večji varnosti Po statističnih podatkih je delež udeleženosti pešcev v prometnih nesrečah v povprečju 15,3 odstotka (v desetih letih je bilo od skupno 2912 umrlih oseb 447 pešcev). »Pešci lahko s svojim ravnanjem pomemb- no prispevajo k večji varnosti, in sicer s pravilnim prečkanjem na označenih mestih, pravilno hojo ob cestišču in uporabo odsevnih predmetov, s katerimi lahko povečajo svojo vidnost,« svetujejo na policiji. Veliko pešcev, predvsem starejših moških, je tudi pod vplivom alkohola, zaradi česar prihajajočih vozil ne zaznajo oziroma se ne morejo pravočasno umakniti. Na težo posledic v prometnih nesrečah z udeležbo pešcev vpliva hitrost vozila Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na težo posledic v prometnih nesrečah z udeležbo pešcev, je hitrost vozila. Študije namreč kažejo, da bo pešec najverjetneje utrpel le lažje poškodbe pri trku z vozilom, ki vozi s hitrostjo okrog 30 km/h. Že pri trku z vozilom, ki pelje 48 km/h, je verjetnost hujša in smrtne poškodbe 50 odstotne, pri trku s hitrostjo 64 km/h pa je verjetnost za smrtne poškodbe pešca že 90 odstotna. »Zato je izjemno pomembno, da v bližini naselij in v naseljih spoštujemo hitrostne omejitve, na zaznamovanih prehodih za pešce pa upoštevajmo, da imajo pešci prednost. Omogočimo jim varno prečkanje cestišča!« še opozarjajo na policiji. Pešci poskrbite za lastno varnost in upoštevajte cestnoprometne predpise. Na cestah bodite zelo previdni in vidni. Vozniki osebnih avtomobilov bodite pozorni na pešce, še posebej pred zaznamovanimi prehodi in na drugih območjih, kjer se pešci pogosto zadržujejo. Prav tako hitrost vožnje prilagodite prometnim razmeram in dosledno upoštevajte omejitve hitrosti. Nekaj nasvetov policistov za varnejšo udeležbo v prometu Pešci! • poskrbite, da boste v prometu vidni; nosite svetla oblačila in predmete, ki izboljšajo vidnost pešcev (odsevne trakove, kresničke), • upoštevajte prometne predpise, • prečkajte cesto na označenih prehodih za pešce, • hodite po pločnikih (če obstajajo) oziroma ob levem robu vozišča v smeri hoje, • poskusite predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu. Vozniki! • upoštevajte, da so na cestah tudi pešci, odstopite jim prednost, • hitrost prilagodite razmeram in dosledno upoštevajte omejitve, • na območjih, kjer se običajno zadržujejo pešci, vozite še posebej previdno (pred šolami, v naseljih), • izven naselij vozite po sredini voznega pasu, da zmanjšate možnost trka s pešcem, ki hodi ob vozišču. ❒ E. H., P. P. in D. H. Foto: Dušan Letnar Vabljeni na vodeni ogled z jamarji po pravljično-doživljajski poti | sobota 14. maj • ob 10. uri • Češminov park letnik lxii | april 2022 | številka 4slamnik | 33 okolje | politične stranke slamnik@kd- dom zale. si V NAŠE DOMOVE PRITEKA DOBRA IN ZDRAVA PITNA VODA Varna in zanesljiva oskrba s pitno vodo je ena najpomembnejših dobrin za normalno življenje ljudi, zagotavljanje nemotene in kakovostne vodooskrbe pa z vidika odgovornosti do uporabnikov ena najzahtevnejših dejavnosti. ki sami. Zato želimo uporabnike opozoriti, da je za varno oskrbo s pitno vodo pomembno tudi, da redno in ustrezno skrbijo za svoje interne vodovodne napeljave. Javno komunalno podjetje Prodnik Fizikalno-kemijske analize P Tudi v letu 2021 so bili na vseh sistemih vsi odvzeti vzorci za fizikalno-kemijske analize na omrežju, glede na obseg opravljenih analiz za potrebe notranjega nadzora, skladni s pravilnikom. Skupaj je bilo analiziranih 83 vzorcev (od tega 60 na zajetjih in 23 na omrežju). itna voda, ki se distribuira v javno vodovodno omrežje, je zato izpostavljena strogemu nadzoru. Iz letnega poročila o kakovosti pitne vode iz vodovodov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik za leto 2021 je razvidno, da prebivalci občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče pijemo dobro in zdravstveno ustrezno pitno vodo. Skupaj poskrbimo, da bo iz naših pip še dolgo tekla čista pitna voda Pitna voda je strogo nadzorovana Da je voda ustrezna, skrbita kar dva nadzora, in sicer notranji, ki ga izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – NLZOH, Kranj, ter državni monitoring. V sklopu notranjega nadzora se izvajajo redni odvzemi vzorcev pitne vode za laboratorijske preiskave. Število vzorcev in obseg posameznih mikrobioloških preiskav in fizikalno-kemijskih analiz je določen v letnem načrtu odvzema vzorcev pitne vode, ki ga izvaja NLZOH. Vsakodnevni nadzor pitne vode skrbno prilagajamo trenutnim razmeram na vodovodnem sistemu in ugotovitvam državnega monitoringa vode ter drugim informacijam, ki jih dobimo od uporabnikov ali pooblaščenih ustanov. Izven letnega načrta izvajamo tudi nadzor, ki ga zahtevajo določene okoliščine pri uporabnikih in nadzor po interventnih delih na vodovodnem omrežju. Rezultati analiz v okviru notranjega nadzora so ustrezni Pri ocenjevanju skladnosti pitne vode upoštevamo določene mikrobiološke in kemijske parametre. Spremljamo tudi indikatorske parametre, katerih mejne vrednosti niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje, saj imajo le opozorilno vlogo. Če so njihove vrednosti povišane, preverimo vzroke in prisotnost drugih onesnaževal. Med indikatorske parametre zato spadajo mikrobiološki in tudi fizikalno-kemijski parametri, kot so denimo barva, električna prevodnost in vrednost pH vode. Z mikrobiološkimi preizkušanji pitne vode se ugotavlja prisotnost zdravju nevarnih (patogenih) organizmov, ki bi lahko povzročili akutna obolenja, zato je le-teh več v µg/L 0,5 Trihalometani µg/L 100 v 100 mL 0 Koliformne bakterije v 100 mL 0 Escherichia Coli ol ja ož b nt Po l t ne n še De e– a– Še Pesticidi – vsota no vi c 0,1 0,1 le µg/L µg/L lc Atrazin Desetilatrazin Se 10 Br eš µg/L lc Svinec ru 200 –K µg/L no 50 Železo be µg/L or eh Krom –P od 250 en 50 mg Cl/L Do mg NO3/L Klorid 1- Nitrat es 0,5 Pl mg NO2/L ra b Nitrit M 0,5 ig mg NH4/L š Amonij 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0% ge ≥ 6,5 do ≥ 9,5 pH en 2500 M µS/cm neskladni vzorci – interna instalacija skladni vzorci na omrežju skladni vzorci na zajetju neskladni vzorci – omrežje ov ec Elektroprevodnost Mikrobiološke preiskave rn Mejna vrednost Za zagotavljanje skladnosti s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04 26/06, 92/06, 25/09) se pitna voda pred distribucijo v vodovodne sisteme tretira s klorovim preparatom na sistemih Ples-Podoreh-Krulc, Dešen, Selce-Poljane in Bršlenovica. Na sistemih Domžale-Mengeš-Trzin in Kolovec se voda večinoma ne tretira – preventivno se dezinfekcija s klorovim preparatom izvaja le v obdobju visokih zunanjih temperatur. V okviru notranjega nadzora so določena stalna odvzemna mesta, ki omogočajo celovit nadzor pitne vode na posameznih delih vodovodnega omrežja. Za mikrobiološke preiskave je bilo v letu 2021 na omrežju in zajetjih odvzetih in laboratorijsko preiskanih 533 vzorcev pitne vode: 235 na vodooskrbnem sistemu Domžale-Mengeš-Trzin, 78 na Kolovcu, 92 na Črnem grabnu, 25 na sistemu Mengeš M1 - Dobeno, 81 na sistemu Ples-Podoreh-Krulc, sedem na Dešnu, sedem na sis- Č Enota Mikrobiološke preiskave Ko l Parameter primerjavi s fizikalno-kemijskimi. To pomeni, da v pitni vodi ne sme biti mikroorganizmov fekalnega izvora. Rezultati mikrobioloških preizkušanj so največkrat indikatorski, rezultati kemičnih preizkušanj pa nam povedo, ali so v pitni vodi prisotne snovi naravnega (kalcijeve in magnezijeve soli) ali antropogenega izvora (nitrati) ter v kakšnih koncentracijah. Do m ža le Pogosto nadzorovani parametri pitne vode, enote merjenja in njihove mejne vrednosti. Osem oskrbovalnih območij je določenih glede na geografsko lego. Prebivalci na teh območjih se oskrbujejo s čisto pitno vodo iz vodnih virov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik. Od 345 vzorcev na omrežju je bilo 17 vzorcev neskladnih s Pravilnikom o pitni vodi, ki pa niso predstavljali tveganja za zdravje ljudi. V štirih primerih je do neskladnosti prišlo zaradi stanja na interni instalaciji. temu Selce-Poljane in osem na sistemu Bršlenovica-Šentožbolt. V letu 2021 je bilo od 345 vzorcev, odvzetih na omrežju, 17 vzorcev neskladnih s Pravilnikom o pitni vodi, od tega štirje na interni instalaciji. Na sistemih Mengeš M1 - Dobeno, Ples-Podoreh-Krulc, Dešen in Bršlenovica-Šentožbolt neskladnih vzorcev ni bilo. Na vodovodnem sistemu Domžale-Mengeš-Trzin so bili neskladni štirje vzorci, na sistemu Kolovec je bil neskladen en vzorec, na sistemu Črni Graben je bilo neskladnih 11 vzorcev, na sistemu Selce-Poljane pa en vzorec. V vseh primerih so bili glede na vzrok neskladnosti izvedeni ustrezni sanacijski ukrepi in ponovno vzorčenje, ki so dokazali ustreznost vzorčene vode. Pri tem je treba poudariti, da v nobenem primeru neskladnost vzorca ni pomenila tveganja za zdravje ljudi. Pri štirih neskladnih mikrobioloških vzorcih v sklopu notranjega nadzora je prišlo do neskladnosti zaradi slabe interne vodovodne instalacije, za katero so odgovorni uporabni- Rezultati notranjega nadzora pitne vode kažejo, da je voda, ki priteče iz pip, zdravstveno ustrezna in popolnoma varna za uporabo. Ključnega pomena za varno oskrbo s pitno vodo je skrbno načrtovanje in izvajanje nadzora pitne vode, pravočasno prepoznavanje možnih nevarnosti, ki lahko ogrozijo varnost oskrbe s pitno vodo ter redno vzdr- V nobenem primeru neskladnost vzorca ni pomenila tveganja za zdravje ljudi. V vseh primerih so bili glede na vzrok neskladnosti izvedeni ustrezni sanacijski ukrepi in ponovno vzorčenje, ki so dokazali ustreznost vzorčene vode. ževanje objektov in naprav na javnem vodovodnem sistemu. Uporabniki pa morajo poskrbeti za ustrezno hišno vodovodno omrežje, saj je kakovost vode, ki priteče iz pipe, odvisna tudi od stanja interne vodovodne napeljave. Vsi skupaj pa moramo z odgovornim odnosom do okolja varovati in ohranjati vire dragocene pitne vode. ❒ Celotno poročilo o kakovosti pitne vode za leto 2021 je objavljeno na spletni strani www.jkp-prodnik.si. nsi / tadeja šuštar zalar, poslanka in svetnica Dragi soobčani, hvala za zaupanje! Volitve v Državni zbor so mimo, z njimi pa tudi intenzivna kampanja. Sama sem aktivno sodelovala že v več kampanjah, predvsem na nacionalnem nivoju. Tokrat sem imela prvič priložnost sodelovati kot poslanka Državnega zbora s konkretnimi političnimi izkušnjami. Priznam, bilo je zelo naporno, a tudi lepo. Vesela sem bila, ko sem vas lahko nagovarjala z rezultati našega dela, ki jih ni bilo malo. Dokazali smo, da ima Nova Slovenija dober program, zavzete in kompetentne ljudi, ki znajo stvari premakniti naprej in vedo, kaj državljani potrebujejo. Po dolgih letih v opoziciji smo imeli priložnost v kratkih dveh letih pokazati, kaj zagovarjamo, kakšen je naš način dela in predvsem, da znamo prisluhniti vam, dragi državljani in državljanke. S tem prispevkom bi se rada zahvalila vsem, ki ste se udeležili volitev, še posebno tistim, ki ste me s svojim glasom podprli, pa tudi vsakemu, ki mi je v času volilne kampanje pomagal. Najprej gre zahvala moji družini: možu, staršem, sestram in bratu, nečakom in nečakinjam, saj si ne predstavljam kampanje brez njihove podpore. Zahvaljujem se Mladi Sloveniji, podmladku NSi, ki je s svojimi močmi, tehniko in organizacijo prispeval k bolj S tem prispevkom bi se rada zahvalila vsem, ki ste se udeležili volitev, še posebno tistim, ki ste me s svojim glasom podprli, pa tudi vsakemu, ki mi je v času volilne kampanje pomagal. celoviti kampanji na terenu in na socialnih omrežjih. Hvala tudi članom Občinskega odbora NSi Domžale, Mengeš in Trzin ter vsem članom in simpatizerjem Nove Slovenije. Hvala tudi vsem, ki se niste strinjali z menoj, ste pa bili pripravljeni na spoštljiv in konstruktiven pogovor. Na ta način sem lahko na stvari pogledala še z drugega zornega kota, lažje razumela nasprotno stran, spoznala njihove želje in način razmišljanja ali pa opazila napako, ki sem jo prej spregledala. Saj vemo – kdor dela, tudi greši. Upam, v dobro nas vseh in naše domovine, da bomo v Novi Sloveniji – krščanskih demokratih še naprej imeli možnost delati dobro za Slovenijo in z dejanji pokazati, da nam je mar za otroke, družine, podjetnike in vse, ki želijo delati. 34 | slamnik številka 4 | april 2022 | letnik lxii šport slamnik@kd- dom zale. si V nekaj minutah se je sesula celotna sezona kot hiša iz kart Nogometaši Doba še naprej v sredini drugoligaške druščine Mesec dni pred koncem slovenskega nogometnega prvenstva 2021/2022 že lahko zapišemo, da je za nogometaši Domžal neuspešna sezona – veliki cilj, uvrstitev v evropska tekmovanja, je namreč ostal neizpolnjen. In to na krut način. Štiri tekme pred koncem sezone 2021/2022 nogometaši Doba zasedajo osmo mesto med 16 ekipami v drugi slovenski nogometni ligi. nk domžale Po tem ko je bilo hitro jasno, da Domžalčani tudi v spomladanskem delu sezone niso našli zmagovitega ritma, ki bi jih iz sredine lestvice popeljal proti vrhu, se je nk roltek dob V aprilu so sicer zabeležili dve zmagi, a ni jim uspel zmagoviti niz, ki bi jih popeljal višje po lestvici. Varovanci Jerneja Javornika so v v klubu vse stavilo le še na eno karto, pokalno tekmovanje. Tekmovanje, v katerem so Domžalčani v svoji zgodovini že dvakrat dvignili pokal, je postalo rešilna bilka v lovu na Evro- Pokalni poraz, ki bo skelel še dolgo. Radomljani sproščeno in samozavestno v zaključek sezone Serija dveh neodločenih rezultatov proti Aluminiju in Mariboru ter velika zmaga proti Muri je nogometaše Radomelj popeljala stran od nevarne cone dna lestvice. nk radomlje Najmanj osmo mesto, ki ga trenutno zasedajo Mlinarji, je štiri srečanja pred koncem prvenstva praktično že zagotovljeno, tako da lahko nogometaši Radomelj zdaj mirno vstopajo v zadnje tekme sezone. A še pred takšnim razmišljanjem jih konec aprila čaka tekma sezone, ko bodo gostovali pri deveti Sežani. Za Primorce bo to tekma za biti ali ne biti, saj so Mlinarji trenutno sedem točk spredaj, dodatne kvalifikacije za obstanek v 1. SNL pa ne dišijo nikomur. Potem pa lahko pogledujejo tudi višje, šeste Domžale so tako le štiri točke spredaj. Radomljani ostajajo eno pozitivnih presenečenj spomladanskega dela prvenstva. Na 12 srečanjih od februarja dalje so zabeležili zgolj tri poraze in še to proti vodilni trojici na lestvici (Mariboru, Kopru in Olimpiji) – ob tem pa so se štirikrat veselili osvojenih treh točk ter na petih srečanjih z nasprotnikom remizirali. V aprilu jih je sicer najprej nadigrala Olimpija, ki je v Stožicah slavila s 4:1, na kar je sledil neodločen rezultat proti Aluminiju, ki se skoraj zagotovo poslavlja od prvoligaške druščine (0:0). Tudi naslednje srečanje proti Mariboru se je končalo z identičnih, v nogometu najmanj priljubljenih 0:0. Mariborčanom so Radomljani tako odščipnili pomembni točki v boju za naslov prvaka, sami pa bili kljub prevladi tekmeca nagrajeni z novo osvojeno točko. Na račun pa so si nato 23. aprila pripisali še tri točke za zmago proti Muri. V prvem delu so gostje dvakrat zatresli okvir vrat, Radomljani pa so se ob glasni spodbudi gledalcev veselili dveh zadetkov – natančna sta bila Ivan Šarić v 18. in Sandi Nuhanović v 32. minuti. Prekmurci so se nato z zadetkom na začetku drugega dela vrnili v igro, a je dvome o zmagovalcu razblinil Tomislav Mrkonjić. Mlinarji so na koncu slavili s 3:2. Mlinarji so spomladi še drugič zapored premagali Muro. Domen Jarc Foto:NK Radomlje po. Tudi kapetan Senijad Ibričić si je tekmovalno nogometno pot želel skleniti na zmagovitih tirnicah. Z lovoriko v klubu, v katerem je nepričakovano našel svoj ‘dom’. In res je vse v polfinalu tega tekmovanja 20. aprila izgledalo tako, kot da so Domžalčani vse stavili na to srečanje proti Bravu. Po zadetkih Ibričića v 3. in Tilna Klemenčiča v 26. minuti so ob polčasu vodili z 2:0. A v nadaljevanje nato krenili preveč zadržano, obrambno, posledica tega pa so bile tudi zapravljene priložnosti, ki so si jih priigrali. Bravo pa se je dvigoval in po dobri uri igre rezultat znižal, pet minut pred koncem rednega dela pa po zadetku z enajstih metrov izenačil. In ko so vsi razmišljali o podaljških, je v 94. minuti tekme udaril še Gregor Bajde za končnih 2:3 in najtežji poraz Domžal v sezoni. S finalno vstopnico in Evropo v trenutku ni bilo nič. Štiri dni kasneje sta se nato tekmeca srečala še na prvenstvu srečanju 32. kroga, ki je prinesel pirovo zmago Domžal. Resda so z njo na 6. mestu lestvice prehiteli Celjane, a zagotovo bi to zmago takoj zamenjali za tisti poraz izpred nekaj dni. So pa s tem slavjem varovanci Dejana Djuranovića vsaj prekinili niz treh zaporednih aprilskih porazov. Na začetku meseca jih je v Domžalah z 2:0 premagal Maribor, sledil je še nepričakovan poraz proti Sežani (1:2), boljši pa je bil v domžalskem športnem parku tudi drugi kandidat za naslov prvaka Koper (0:1). Zadnje štiri tekme naj zdaj prinesejo rošade v postavitvi in iskanje oziroma uveljavljanje mlajših igralcev, na katerih bo (lahko) temeljilo novo poglavje domžalskega nogometa. O letošnjem poglavju pa bodo v pisarnah kluba razglabljali konec maja. Domen Jarc Foto: NK Domžale Doba vknjižili nove tri točke, tokrat na gostovanju pri Fužinarju. Gledalci so na Mestnem stadionu na Ravnah na Koroškem videli kar pet zadetkov, tri v mreži svoje ekipe. Pod Jošt Pišek je proti Brežicam dosegel že svoj osmi zadetek v sezoni. aprilu odigrali štiri srečanja in dva- dva se je podpisal Simon Gregokrat slavili ter bili dvakrat tudi pora- rin, prvega je dosegel v 14., drugeženi. Najprej so jih z 2:0 ugnale Bilje ga – zmagovitega – pa v 47. minuti. in tako potrdile urok igrišča V Dolin- Vmes so domači zmogli do preobraci, kjer so Dobljani izgubili vsa štiri ta, potem ko so zadeli v 25. in 32. mimedsebojna srečanja. Zadetka so to- nuti, a je izid hitro poravnal Klemen krat prejeli v 72. in 79. minuti. Justin. To je bil deseta zmaga Doba Sledila je domača zmaga 10. apri- na 25. prvenstvenem obračunu. Na la proti Brežicam z identičnim rezul- žalost pa nato niso zmogli do enajtatom. Domači vratar Gašper Tratnik ste. Drugi hat-trick zmag (serijo treh je na uvodu tekme ubranil enajst- zaporednih zmag), kar jim je letos metrovko gostom, po nepisanem uspelo le septembra po zaporednih pravilu ‘kdor ga ne da, ga dobi’, pa slavjih proti Triglavu, Biljem in Breso nato rezultat v svojo korist obrni- žicam, je preprečila ljubljanska Ilili Dobljani. Najprej je bil z bele toč- rija. Dobljane so premagali še druke v izdihljajih prvega polčasa na- gič v sezoni, tokrat na njihovem igritančen povratnik po poškodbi, ka- šču 23. aprila z 2:0. Tudi varovanci petan Klemen Kunstelj, končni re- Javornika so imeli svoje priložnosti, zultat pa je v 48. minuti z mojstr- a žoga tokrat enostavno ni hotela v skim strelom z razdalje, potem ko mrežo, in vknjižen je bil še enajsti se je otresel dveh obrambnih igral- poraz v sezoni. Domen Jarc cev, postavil Jošt Pišek. Foto: NK Roltek Dob Teden dni kasneje so ‘modri’ iz V ospredje stopajo nova atletska imena Pred natrpanim majskim sporedom številnih tekem na atletskem stadionu je bil april tokrat za tekače Atletskega kluba Domžale v znamenju krosa, gorskega in cestnega teka. ak domžale Na Prvenstvu Slovenije v krosu za osnovne in srednje šole, ki so ga 21. aprila gostile Zbilje, je z mešanimi občutki svoj nastop na nehvaležnem četrtem mestu med dijaki 1. in 2. letnika končal Mark Kočar. Le sekunda ga je ločila do prve medalje na državnih prvenstvih, a v uteho mu gre spoznanje, da se je v slabem letu dni prebil med najboljše tekače na srednjih progah svoje generacije. Osmo mesto je v isti starostni kategoriji osvojila Neja Ambrož, medalja je bila na 1500 metrov dolgi progi oddaljena deset sekund. Blizu vrhu je bila tudi Zoja Per, ki je med učenkami letnika 2009 svoj nastop končala na devetem mestu. Mark je kot odličen trening pred majsko selitvijo na atletske steze vzel tudi nam bližnji tek Petra Levca v Trzinu. Simpatično tekaško prireditev, ki jo popestrita tudi tek s psi in otroški teki, seveda zaznamujeta osrednja teka na pet in deset kilometrov. Na krajši razdalji, ki tekače popelje po bližnji okolici gradu Ja- blje, je Mark osvojil absolutno tretje mesto s časom 19:26,1, njegov uspeh je s šestim mestom dopolnil član Nejc Pačnik (20:31,7). Po dolgotrajni odsotnosti zaradi poškodb se je na cestne teke vrnil tudi maratonec Martin Ocepek. Na polmaratonu Zrinski v Čakovcu se je v prvi vrsti veselil vrnitve na tekmovališče, tako da tudi končni čas 1:17:06 in absolutno 18. mesto nista bila v prvem planu. Za takšne izzive bo seveda potrebno še nekaj časa. Svoje uspešno nastopanje v gorskih tekih pa sta še enkrat več potrdila mlajša pionirje Žan Dremelj in Zoja Per. Na Prvenstvu Slovenije v gorskem kronometru za mlajše kategorije sta oba posegla po tretjem mestu, prvi v kategoriji pionirjev U12 in druga v kategoriji pionirk U14. Domen Jarc Mark Kočar je na zadnjih tekmah potrdil dobro pripravljenost pred prihajajočimi tekmami na stezi, kjer cilja na prvo medaljo na tekmah državnega ranga. letnik lxii | april 2022 | številka 4slamnik | 35 šport slamnik@kd- dom zale. si Mladim naslov prvaka, članom nesrečni izpad Mladi košarkarji Helios Suns so postali državni prvaki v kategoriji U19, potem ko so v finalu zaključnega turnirja premagali Cedevito Olimpijo z 61:56. kk helios suns Ekipa, ki jo vodi nekdanji domžalski košarkar Jure Močnik, je z odliko zaključila tekmovalno sezono 2021/2022. Mlada Sonca so tako zadnji vikend v co. Tam pa je nato klecnila na prvi stopnici, potem ko je nesrečno izgubila v četrtfinalu. Na zaključnem turnirju v Severni Makedoniji je bil s 84:82 boljši Zla- aprilu odigrala brez napake, saj so tibor, ki je zmagovito trojko dosegel na zaključnem turnirju zabeleži- dve sekundi pred koncem srečanja. la tri zmage. Najprej je v četrtfina- V izenačenem srečanju, na katerem lu padel GGD Šenčur (83:66), nato si nobena ekipa ni priigrala občutne pa v polfinalu še prepričljivo Tri- prednosti, so Domžalčani potegnili glav s 70:48. Finale turnirja fantov krajšo in tako izpadli iz boja za regiU19 pa je bil zgodba zase, saj jim je onalno lovoriko in uvrstitev v družnasproti stala ekipa Olimpije v nje- bo Lige ABA. ni najmočnejši zasedbi. A DomžalTako jim ostaja le še tekmovanje čani so pokazali in dokazali, zakaj v državnem prvenstvu, ki se tudi so bili najboljša ekipa rednega dela preveša v zadnji del. Natrpan urnik in v tesnem obračunu slavili za pet – v aprilu so oziroma bodo odigratočk. Prvi strelec Heliosa je bil Alen li kar šest srečanj – se DomžalčaZulić s 15 točkami – dosegel je tudi nom še ne pozna, saj s petimi zmazadnjih pet domžalskih po izenače- gami in dvema porazoma zasedajo nju na 56:56, z dvojnim dvojčkom 14 drugo mesto v skupini za prvaka. Na točk in kar 12 skokov, od tega sedem zadnjih treh srečanjih so zabeležili v napadu, se je izkazal Tibor Mirtič. dve zmagi, proti Šenčurju (69:67) in Velika zmaga in naslov prvaka sta Podčetrtku (89:76), poraz pa dožinov dokaz in pohvala domžalski ko- veli na domačem parketu proti Ilirišarki in delu z mladimi. ji (79:82). S predstavami, ki jih kažeNa poti do velikega uspeha je jo, tako še naprej ostajajo kandidabila tudi članska ekipa, ki je v tej se- ti za najvišja mesta ob zaključku sezoni odlično nastopala v Ligi ABA 2 zone – cilj je seveda vsaj uvrstitev v ter se kot drugouvrščena po rednem polfinale, tudi finalni nastop pa ob delu prepričljivo uvrstila v končni- ugodnem razpletu ni nedosegljiv. V Ljubljanski ligi slavil Ig Od sredine januarja do sredine marca je potekala že 74. Ljubljanska liga, na kateri je sodelovala tudi ekipa šd domžale. šd domžale Tudi tokrat so v njej dali priložnost mlajšim igralcem, pa so vendarle v predzadnjem kolu bili na drugem mestu. V zadnjem kolu pa so kljub zmagi s 3:1 s Trzin Pekos pubom pristali na četrtem mestu, ker sta jih prehitela Trzin Buscotrade in Komenda Popotnik, ki sta v zadnjem kolu oba zmagala kar s 4:0. Na turnirju je sicer premočno zmagal Ig, ki je ves čas igral v najboljši zasedbi. Pri Domžalčanih gre pohvaliti Blaža Debevca, ki je bil na drugi deski najboljši, saj je iz petih partij osvojil 3,5 točk, izkazal pa se je tudi Virjan Boris Skok z drugih mestom in srebrno kolajno s 4,5 točke iz sedmih partij za ekipo Črnega grabna. Med Domžalčani je osnovnošolec Bine Markošek med rezervami osvojil bronasto priznanje, iz šestih partij je zbral kar 5,5 točke, dobro pa se je držal tudi osnovnošolec Miha Žmaucar, ki je v petih partijah nabral tri točke. Vrstni red: Ig 29,5, Trzin Buscotrade 24,5, Komenda Popotnik 24, Domžale 23,5, KPŠDR Karel Jeraj 20,5, Črni graben 15,5, Ljubljana 15 itd, sodelovalo je 12 ekip. Ekipa Domžal kljub igralcu manj tretja (z leve): Blaž Debevec, Jože Skok in kapetan Jure Plaskan Manjši obliž za ŠD Domžale je bilo tretje mesto na zaključnem turnirju v pospešenem šahu, kjer pa jih je spet spremljala smola, saj je le dobro uro pred tekmovanjem udeležbo odpovedal eden izmed njihovih članov zaradi pozitivnega covid testa. To je pomenilo, da so nasprotnikom podarili 5 točk, toliko je bilo namreč kol. A vendarle so z odlično igro bili zanesljivo tretji. Vrstni red: Komenda Popotnik 16, Trzin Buscotrade 14,5, Domžale 12,5, Dol pri Ljubljani 10, sodelovalo je 10 moštev. Jože Skok Hrbtenica, naše ‘drevo življenja’ Hrbtenica je nosilni steber telesa. Hrbtenica je tudi zaščitni plašč za hrbtenjačo in živce, ki iz nje izstopajo. Omogoča premikanje trupa in ima pomembno vlogo pri ohranjanju ravnotežja. Sestavljena je iz vratnih, prsnih, ledvenih, križnih (zraščenih v križnico) in trtičnih vretenc (zraščenih v trtico), ki jih povezujejo vezi. Med vretenci so medvretenčne ploščice ali diski, ki delujejo kot amortizerji. Ob obremenitvi se stisnejo in prestrežejo učinke pritiska na telo vretenca. Globoke hrbtne mišice predvsem ohranjajo hrbtenico v pravilnem položaju, površinske mišice zadnje in prednje strani trupa pa omogočajo premikanje hrbtenice in sodelujejo pri dihanju. Ena od pogostih zdravstvenih težav v zahodnem svetu so bolečine v hrbtenici. Poleg poškodb so glavni vzroki dolgoletna napačna drža, premalo gibanja in sedeče delo ter stres. Pri pravilni drži ne občutimo napora ali bolečin. Vsi deli hrbtenice so poravnani v navpičnici, da so mišice enakomerno obremenjene. Posamezni deli hrbtenice so ukrivljeni naprej ali nazaj, tako da govorimo o dvojnem S. Najpogostejše nepravilnosti so ukrivljenost naprej zaradi potiskanja glave naprej v vratnem delu, povečana ukrivljenost nazaj, grba v prsnem delu in povečana ukrivljenost naprej v ledvenem delu. Križnica je prek sakroiliakanih sklepov, to je sklepov med križnico in črevnicama, tesno povezana z medenico. Tako se težave zaradi napačne drže hrbtenice prenašajo na medenico in v noge, prav tako pa težave z nogami in medenico vplivajo na pravilno držo hrbtenice. Med glavnimi vzroki za bolečine v hrbtenici so napačno sklanjanje, dviganje in nošenje bremen. Pri sklanjanju naj bo gib iz kolkov in s pomočjo kolen. Pri dviganju se razkoračimo, da imamo večjo oporno površino, in najprej napnemo hrbtne, trebušne in mišice medeničnega dna, da stabiliziramo hrbtenico. Breme naj bo čim bližje telesu. Nikoli ne dvigamo in hkrati obračamo hrbtenico! Če je le mogoče, pri nošenju breme porazdelimo na obe roki in ga nosimo malo za središčno linijo telesa, da se hrbtenica in ramena ne nagnejo naprej. Za pravilno držo hrbtenice med sedečim delom je pomembno, da je hrbtenica zravnana. Če se moramo nagibati naprej, naj bo nagib iz kolkov. Sedež naj bo nekoliko nagnjen, tako da je prednji del nižji od zadnjega. Za ‘udobno sedenje’ npr. za gledanje televizije, si podložimo ledveni del in vrat. Jogijske vaje, ki jih izvajamo sproščeno in v ritmu dihanja, so odlična preventiva pred težavami s hrbteni- co. Omogočajo razgibavanje hrbtenice, krepijo oslabele mišice, sproščajo in raztegnejo preveč napete ter osvežijo in uravnovesijo vse telo. Med delom si privoščimo kratke odmore za razgibavanje hrbtenice, da se bomo bolje počutili. Z iztegovanjem rok nad glavo se pretegnimo. Nagnimo se v levo in v desno, naprej in nazaj ter z zasukom poglejmo čez eno in drugo ramo. Zelo dobrodejne so tudi različne tehnike sproščanja na primer globoko sproščanje joga nidra in tehnike dihanja (pranajama). Z meditacijo samoanalize spoznavamo samega sebe, umirimo misli in čustva ter osebnostno rastemo. Več o hrbtenici in vajah za njeno razgibavanje lahko izveste na pred- stavitvi knjige Paramhans Swami Maheshwarananda: Joga za hrbtenico, Terapevtske vaje z vajami sproščanja in dihanja, 17. maja, ob 19. uri v Knjižnici Domžale. Dr. Vojka Bole-Hribovšek, dr. vet., med. 36 | slamnik številka 4 | april 2022 | letnik lxii šport slamnik@kd- dom zale. si Mladi rod Težkoatletskega kluba Domžale uspešen Odlično pripravljeni dočakali na državnem prvenstvu tekmovanja Anže Kosmač izvoljen v izvršni odbor Zveze olimpijskega dviganja uteži Slovenije. Team Bolhar trening kamp težkoatletski klub domžale V Kranju je potekalo državno prvenstvo za kadete, mladince in študente v olimpijskem dviganju uteži. V Težkoatletskem klubu so nedavno v ta namen organizirali nekajdnevne priprave v Istri, in kot se je pokazalo, so bile le-te zelo uspešne. Najmlajša člana, ki se v klubu udeležujeta tekmovanj, Rok Orešek in Blaž Kozjek sta med mladinci nastopila v kategoriji do 81 kg. Blaž je v disciplini poteg dvignil 55 kg, v sunku pa 68 kg, s čimer je osvojil bronasto medaljo. Ravno pred kratkim je bil okužen s koronavirusom, zato je bil skoraj dva tedna odsoten z dvigovalskih odrov. Na srečo je negativen test omogočil vsaj nekaj treningov pred tekmovanjem. Z drugim mestom se je izkazal Rok Orešek, ki je v potegu dvignil osebni rekord 86 kg, v sunku je zmogel 85 kg. V kategoriji do 81 kg, vendar v študentski konkurenci, sta nastopila bronasti Jošt Kovač, poteg 70 kg in sunek 98 kg, ter državni prvak Tim Mušič s 105 kg v potegu in 135 kg v sunku. V kategoriji do 102 kg je Urban Repanšek osvojil srebrno odličje s 98 kg v potegu in osebnim rekordom 133 kg v sunku. Urban Repanšek je bil po tekmovanju židane volje: »S potegom sem bil sila zadovoljen, v sunku pa sem klub borilnih veščin domžale Klub borilnih veščin Domžale se še kako zaveda pomena dobre pripravljenosti za posamezna tekmovanja, pa naj gre za najmlajše ali že uveljavljene tekmovalce v kickboxingu ali boksu, zato je pomemben del njihovega programa tudi redno treniranje in organizacija različnih taborov. Tako je na pobudo športnic in športnikov Marjan Bolhar organiziral trening kamp v Termah Laško – v Thermaniji. Udeleženci niso izgubljali časa in so treninge zjutraj začenjali že ob 6.30, zadnji trening pa se je zaključeval ob 19. uri. Skupaj so v treh dneh opravili šest treningov ter pridobili od Marjana Bolharja veliko znanja in spretnosti, ki si jih je le-ta pridobil na tekmovanjih po vsem svetu. Gost priprav je bil tudi kapetan slovenske rokometne reprezentance Vid Kavtičnik. Dobra pripravljenost članov Kluba borilnih veščin Domžale se je iz- presenetil samega sebe, saj na treningih takšne teže nisem niti poskusil. Že na ogrevanju sem se počutil prožnega, v nogah pa sem imel veliko moči, kar pri sunku vedno pride prav.« Blaž Kozjek je občudoval bronasti lesk: »Ko sem izvedel, da sem pozitiven na koronavirus, sem bil zelo razočaran, vedel sem, da bom odsoten s treningov, poleg tega je bilo nezanesljivo ali se bom lahko udeležil tekmovanja. Na srečo sem bil teden dni pred tekmo negativen in sem lahko opravil vsaj nekaj lažjih treningov. Na tekmi tako nisem napadel osebnih rekordov, sem pa vseeno tehnično opravil solidne dvige, za kar me je pohvalil tudi trener Anže Kosmač.« Anže Kosmač, ki je tokrat na- stopal v trenerski vlogi, je pohvalno ocenil pristop in tekmovalni naboj prav vseh tekmovalcev. Posebej je poudaril, da stremi k zanesljivemu napredku, kar pomeni, da je v ospredju tehnična izvedba dvigov. V času, ko se tekmovalec še izgrajuje, je potreben dolgoročen pogled brez ubiranja bližnjic. V času pred tekmovanjem so potekale volitve v organe Zveze olimpijskega dviganja uteži Slovenije in Anže je bil izvoljen za štiriletni mandat v izvršni odbor. Časa za počitek pa ne bo prav veliko, že prvo nedeljo v maju bo potekalo finale ekipnega državnega prvenstva, v katerem prvo mesto držijo domžalske tekmovalke in tekmovalci. V. O. kazala že 2. aprila 2022, ko so njeni člani in članice sodelovali na državnem kickboxing prvenstvu point fight discipline za cicibane, mlajše in starejše kadete, mladince, člane in veterane za leto 2022, ki ga je Kickboxing zveza Slovenije organizirala na Ptuju. Čestitke za uspešno nastopanje zaslužijo vsi, posebej pa mlajši kadet do 32 kg Gal Kvas, ki je zasedel tretje mesto; med starejšimi kadeti do 47 kg je 2. mesto osvojil Patrik Mark Keržan; najuspešnejša pa je bila Žana Hribar, ki je med mladinkami +70 kg osvojila 1. mesto. Naslednje državno kickboxing prvenstvo KL discipline bo v Trebnjem. Člane in članice Kluba borilnih veščin Domžale pa je treba pohvaliti tudi za sodelovanje na čistilni akciji v okviru Krajevne skupnosti Dob, ko so počistili okolico bajerja Želodnik. Vera Vojska Domžalski Tigri smo vstopili v novo sezono Uspešni po dveh sezonah tekmovalnega zatišja Namiznoteniški uspehi doma in v tujini V športni dvorani v Mengšu smo kot domačini (NTS Mengeš) zelo uspešno organizirali letošnje državno prvenstvo RS v namiznem tenisu za mladince in mladinke. nts mengeš Nastopilo je kar 134 tekmovalcev in tekmovalk. Naši predstavniki so nastopili v okviru svojih zmožnosti, stopničke je s niški ligi zasedla končno šesto mesto. Tudi naša druga ekipa (NTS II), ki igra v 2. SNTL, je na koncu osvojila šesto mesto. Pomlajena ekipa, a je to bil vsekakor do zdaj njun največji uspeh v karieri. Katarina in Ana sta nato po nekajdnevnem premoru uspešno nastopili tudi na naslednjem mednarodnem tekmovanju, WTT Star Contender turnirju, ki je prav tako potekal v Dohi. Tudi v maju bo cela kopica mednarodnih tekmovanj; eno od njih bo potekalo tudi v Sloveniji (Laško, mednarodno tekmovanje za invalide), sicer pa bodo tekmovanja med drugim še v Nemčiji (Berlin), na Poljskem (Wladyslawowo) in Španiji (Platja d‘Aro). Besedilo in foto: Janez Vodstvo tekmovanja letošnjega državnega prvenstva RS za mladince in mladinke v Mengšu (od leve proti desni): Jože, Janez, še en Janez in Žiga 3. mestom pri dvojicah osvojil Aljaž Goltnik (skupaj s sotekmovalcem Mihaelom Kocjančičem in NTD Kajuh Slovan iz Ljubljane). Za izvedbo smo v vodstvu tekmovanja prejeli same čestitke in pohvale, za kar so zaslužni tudi naši sodniki in sodnice, pa trenerski kader in seveda nenazadnje tudi tekmovalci in tekmovalke ter sponzorji oziroma donatorji. Vsem še enkrat hvala. V Novem mestu je potekalo državno prvenstvo RS za kadete in kadetinje. Odrezali smo se odlično; dva naslova državnih prvakov in dvakrat tretje mesto. Luka Jokić je postal državni prvak v dvojicah ter v mešanih dvojicah (skupaj s soigralcem Majom Murnom ter soigralko Lano Slatinšek, oba ŠD SU Novo mesto). V kategoriji kadeti posamezno je Luka osvojil tretje mesto. Tretja pa je bila tudi Tina Križnič pri kadetinjah – dvojice (skupaj s soigralko Tijo Kastelic iz NTK Novo mesto). Končale so se tekme v namiznoteniških ligah. Naša prva ekipa (NTS I) je v elitni, 1. slovenski namiznote- najuspešnejša igralca sta bila Aljaž Goltnik in Luka Jokić, je dosegla svoj cilj, v novi sezoni pa bo cilj napad na vrh 2. lige ter kvalifikacije za vstop v 1. SNTL. V ženski članski ligi je naša mlada ekipa, ki je nastopala v 2. ligi, osvojila drugo mesto in se bo v kvalifikacijah potegovala za vstop v 1. ligo. Še nekaj mednarodnih novic. Katarina Stražar in Ana Tofant sta zastopali slovensko reprezentanco na močnem mednarodnem WTT Contender turnirju v Dohi (glavno mesto emirata Katar). V kvalifikacijah sta bili boljši od indijske dvojice, Indijki Sitirtho Mukherjee in Ayhiko Mukherjee, v prvem krogu glavnega turnirja pa tudi od portoriških sester, Adriane in Melanie Diaz, ki sta bili prvo postavljeni nosilki turnirja v Dohi, drugače pa sta peti par na svetovni lestvici. Svojo odlično formo sta potrdil še v četrtfinalu, ko sta sicer zaostajali z 0:2 v nizih, v napetem nadaljevanju pa sta na kolena spravili še Blaskovo in Moret. V polfinalu sta se nato pomerili z Japonkama Miyuu Kihara in Miyu Nagasaki, kjer sta sicer izgubili, Ekipa do 15 let se je iz Baumgartna (Avstrija) vrnila neporažena. Po uspešnih letnih pripravah, ko smo s štirimi ekipami gostovali v Čatežu ob Savi, sta ekipi do 15 in do 17 let uspešno odprli novo sezono v brezkontaktnem ameriškem nogometu. Po dveh sezonah, ko je vladalo tekmovalno zatišje, smo se po letu 2019 znova priključili avstrijskemu mladinskemu državnemu prven- stvu. V maju bodo s svojo tekmovalno sezono začeli tudi člani in članice. Članice bodo kot vsa leta doslej igrale v ženskem avstrijskem državnem prvenstvu, člani pa bodo svojo pripravljenost testirali v slovenskem državnem prvenstvu. Matija Klančar Foto: David Božič Težkoatletski klub Domžale v finale s prvega mesta V Kranju je potekalo zadnje kolo pred finalom ekipnega državnega prvenstva v olimpijskem dviganju uteži. težkoatletski klub domžale Za TAK Domžale so nastopili Domači ŠD Level Up je gostil KDU Anže Kosmač, ki je v potegu dvignil IZTA iz Ljubljane, ŠD 300 z Brezo- 130 kg, v sunku pa 150 kg. V sunku vice in Težkoatletski klub Domžale. je naloge delal le na moč, s čimer Tudi v zadnjem krogu pred finalom je postavil osebni rekord v tem eleso vodeči na lestvici TAK Domžale mentu. Jernej Orešek je v potegu z še nekoliko povečali prednost pred odliko opravil vse tri dvige pri čemer najbližjimi zasledovalci KDU Olim- je dvignil končnih 110 kg, v sunku pijo iz Ljubljane. pa 120 kg. Suvereno so dvigali še Valentin Orešek (80 kg+121 kg), Petra Pavlič (75 kg+94 kg), Rok Orešek (77 kg+97 kg), Tim Kralj (80kg+100 kg), krstni nastop pa je uspešno opravil Jošt Novak (70 kg+105 kg). Na tekmo TAK Domžale tokrat ni prišel v popolni postavi, saj je manjkal eden izmed najboljših tekmovalcev Tim Mušič. Poleg tega je Gregor Šnajder v poskusu osebnega rekorda v potegu na 121 kg nekoliko nesrečno ujel ročko z utežmi, tako da je za- radi akutne bolečine po nasvetu magistra kineziologije Anžeta Kosmača in magistrice zdravstvene nege Petre Pavlič preventivno izpustil disciplino sunek. Celovita zdravstvena oskrba kar med tekmovanjem. Prva tekma je na športni poti vsakega tekmovalca nekaj posebnega, tokrat je prvi nastop uspešno opravil Jošt Novak: »Anže Kosmač, moj trener, je ocenil, da sem pripravljen za prvi nastop. Pred dvema tednoma sem s klubom imel priprave v Medulinu, kjer sem še dodatno popravil tehniko. Nekaj treme je bilo prisotne predvsem pri prvem dvigu, potem je bilo vse lažje.« Spomladanski del sezone je tako v polnem zamahu in že čez dva tedna bo v Kranju državno prvenstvo za kadete, mladince in študente. V. O. letnik lxii | april 2022 | številka 4slamnik | 37 objave slamnik@kd- dom zale. si V tišini večera vase zazrta, krhka in drobna z milino v očeh še si tu mama. Spolnil rad je vsakemu želje, dur odprl mu in srce; bil prijatljov je veselje, njim oči po njem rose. (France Prešeren) Ko umolknil je tvoj glas, in si za vedno odšel od nas, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi. V naših srcih in spominih še naprej živiš. v spomin zahval a v spomin Majda Košak V 95. letu starosti je odšla h Gospodu naša draga teta Jožefa Kecelj 1. maja bo minilo žalostno leto, odkar se je za vedno poslovil od nas naš dragi iz Domžal Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi njeni Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti. In sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. zahval a V 91. letu se je od nas poslovil dragi ati, dedi, pradedi in stric Filip Hribar iz Radomelj Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrečena sožalja, darove in sveče. Hvala tudi g. župniku Janezu Jarcu in Pogrebni službi Vrbančič za lep poslovilni obred. Skupaj z nami ga ohranite v lepem spominu. Vsi tvoji Tu ljubljena bila si iz vsega srca, bodi ljubljena še tam, kjer zdaj si doma. zahval a V 92. letu starosti nas je zapustila draga mama, upokojena učiteljica Dora Ulčar iz Domžal Iskreno se zahvaljujem vsem za izrečena sožalja ter Domu upokojencev Domžale za vso podporo in strokovno delo. Zahvaljujem se tudi g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem in pogrebni službi. Sin Janez z družino Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... zahval a Na ihanskem pokopališču smo se 30. marca 2022 poslovili od našega dragega Edota Marna (Naprova Pepca) iz Depale vasi Iskrena zahvala vsem sorodnikom, vaščanom Depale vasi, prijateljem in znancem za vsa ustna in pisna sožalja, cvetje, sveče, mašne namene in darove za cerkev. Hvala vsem, ki ste teto Pepco še zadnjič pospremili v domžalsko cerkev in se od nje poslovili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo gospe Martini Burja Pungartnik, ki je v zadnjem letu Pepco skrbno negovala. Zahvalo izrekamo gasilcem PGD Stob-Depala vas, pevcem, župniku g. Klemenu Svetelju za lep cerkveni obred ter Pogrebni službi Vrbančič. Hvala vsem, ki se boste spominjali naše tete Pepce. iz Domžal Počivaj v miru! Vsi njegovi v spomin Vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. zahval a Matilda Hribar - Tilka iz Ihana Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, maše ter izkazano pozornost in sočustvovanje z nami ob uri slovesa. Hvala g. župniku, pevcem in pogrebni službi za lepo opravljen pogreb. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo ohranjate v lepem spominu. Njeni domači Tako tiho, skromno si živel, takšno tudi si življenje imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. zahval a Svojo življenjsko pot je v 82. letu starosti sklenil naš dragi brat, stric in svak Anton Zore iz Spodnjih Prapreč pri Lukovici (1959–2022) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za podporo, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku, pevskemu kvartetu Krt, cvetličarni Slovnik in pogrebni službi. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala g. župniku Bernardu Rožmanu za lepo bogoslužje in pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Žalujoči: vsi njegovi Za dobroto tvojih rok, ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te. Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. zahval a v spomin 27. marca 2022 se je od nas poslovila naša draga mama, babica in prababica Janez Korbar Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi Danijela Starič Franc Jamšek iz Domžal z Vira Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeno novo pot. Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni Vsi njegovi Eduard Jankovič - Edi Prve dni marca smo se v Piranu številni prijatelji iz Pirana, Izole in Domžal skupaj z njegovimi najbližjimi poslovili od Eduarda Jankoviča - Edija, ki mu je kruta bolezen vzela življenje v komaj šestdesetem letu. Nismo mogli verjeti, da ga ne bo več med nami, ko smo izvedeli za njegovo smrt, saj smo ga poznali kot krepkega in vedno nasmejanega moža ter človeka širokega srca in duha. Domžalčani in okoličani smo ga začeli spoznavati pred desetimi leti, ko je leta 2011 vsak petek in soboto začel skupaj z ženo Adrijano prinašati na domžalsko tržnico mediteranske dobrote. V Domžale je s svojim širokim nasmehom in prijaznostjo do vseh obiskovalcev prinesel nekaj novega, drugačnega, s svojo širino nas je osvojil in postal morski zaščitni znak naše tržnice. Prinesel je medžimursko-primorski temperament in gostoljubnost ter posluh za pogovor z vsakim gostom. Postal je duša in srce domžalskega tržnega prostora, v dobrih odnosih z drugimi ponudniki na tržnici ter s številnimi stalnimi strankami, ki so se vsak vikend vedno znova rade vračale k Ediju. Mami Frančiški in očetu Franju se je rodil 13. oktobra 1962 v kraju Sveta Marija v Medžimurju. Kot štirinajstletni fant je prišel v gostinsko šolo v Izolo in se izučil najprej za kuharja in potem še za natakarja. Svojo gostinsko pot je začel v hotelu Palace v Portorožu, kjer je spoznal tudi svojo bodočo ženo Adrijano, s katero sta si v Seči nad Lucijo ustvarila topel dom ter družino s sinom Markom in hčerko Deboro. Leta 1991 je skupaj s poslovnim partnerjem Brankom prevzel vodenje gostilne Ribič v Izoli, katere lastnik je postal pozneje in ki je bila kraj, kamor so vodile vse poti v središču Izole. K njemu so radi prihajali ribiči, domačini in turisti. Odhajali so zadovoljni in se vedno znova vračali nazaj. Ponosen je bil na svoj oljčnik v Seči in dobro olje, s katerim vam je rad postregel na naši tržnici. Tudi njegovi prijatelji iz Domžal smo mu pomagali obirati oljke. Žal zadnje letine letos ni bilo. Zadnja leta se je veselil vnukinje Kim in vnuka Nika in se ob nedeljah veselil zbrane družine in smeha vnučkov, ki sta napolnila njegovo vrtno uto. S svojo ekipo je deset let prinašal v petkih in sobotah v Domžale poln kombi pozitivne energije in dobre volje, vedno nekaj novega, od zdravilnega trisa do velike izbire morskih dobrot in istrskih jedi, brodeta in v zimskem času jedi iz kotlička ter kuhano vino po njegovem receptu, pred veliko nočjo pa tudi oljčne vejice. Večkrat je povedal, da je zelo hvaležen, ker smo ga v Domžalah tako lepo sprejeli in da z ženo Adrijano in kuharico Miro vsak teden komaj čakajo, da pridejo spet v Domžale – naše Domžale, kot je rad rekel vsem na obali. Edo in njegovi so prihajali ob vsakem vremenu, tudi ob dežju in mrazu. Lani smo bili veseli, da smo mu pomagali izbrati fotografije iz vseh desetih let za njegov koledar, ki prikazuje desetletje pestrega dogajanja na domžalski tržnici. Ostali nam bodo v trajnem spominu. Tudi letos se je veselil ponovnega prihoda v Domžale, ki smo se ga veselili tudi mi, ki so ga poznali. Žal tega ni dočakal. Za Edijem ostajala velika praznina, izgubili smo dobrega, srčnega prijatelja in človeka z veliko začetnico. Ostal bo v naših srcih in mislih. Edi, počivaj v miru. Pogrešali te bomo.  Miha Ulčar  Vido Repanšek 38 | slamnik številka 4 | april 2022 | letnik lxii objave | pisma bralcev slamnik@kd- dom zale. si pisma bralcev V spomin in zahvalo! Vladislav Konjar V soboto, 2. aprila 2022, je svojo življenjsko pot sklenil dolgoletni član PGD Jarše - Rodica Vladislav Konjar. Gasilke in gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Jarše - Rodica tudi po tej poti ohranjamo spomin nanj. Vladislav Konjar se je rodil 25. maja 1936 v Šmarci pri Kamniku kot drugi izmed štirih otrok. V svoji zgodnji mladosti je dokončal osnovno šolo na Homcu, nato pa se je v Ljubljani priučil za poklic mlinarja. Tako je tudi svojo prvo zaposlitev dobil v mlinu, kjer je svoje pridobljeno znanje znal vestno uporabiti. Življenje ga je v nadaljevanju vodilo v tujino, v Nemčijo, kjer je preživel 14 let, naprej kot mlinar in potem kot šofer. Rodni kraj mu ni dal samo znanja. Tam je našel tudi svojo dolgoletno življenjsko sopotnico in podpornico. Z ženo Zvonko sta se spoznala na veselici v Šmarci. Svojo ljubezen sta potrdila s poroko v letu 1959. Čeprav sta si najprej svoj dom ustvarila v tujini, je bila navezanost na domače kraje tako močna, da sta si v letu 1976 v Spodnjih Jaršah zgradila in uredila svojo hišo. Kmalu po tem sta se jima v zakonu rodila dva otroka, Petra in Andrej. V letu 1976 je Lado, tako kot smo ga klicali, dobil novo zaposlitev kot reševalec voznik v Zdravstvenem domu Domžale. To delo je opravljal nekaj manj kot 20 let. Če je v službenem času stalno pomagal drugim, je enako delal tudi v svojem prostem času. V letu 1982 se je včlanil v Prostovoljno gasilsko društvo Jarše Rodica. V času 40-letnega članstva v naši organizaciji je dosegel čin gasilca II. stopnje, tekmoval je v desetinah članov B in starejših gasilcev, s katerimi je bil udeleženec ne malo tekmovanj na vseh ravneh celotne gasilske organizacije. Aktivno je deloval v organih društva. Član Upravnega odbora je bil med letoma 1994 in 2013, poleg tega je bil član Komisije za odlikovanja in priznanja med letoma 2003 in 2013. Za svoje vestno delo je bil odlikovan z značkami za dolgoletno delo za 10, 20, 30 in 40 let. Postal je prejemnik značke gasilskega veterana in prejemnik priznanj Gasilske zveze Domžale III., II. in nazadnje leta 2017 I. stopnje. Člani PGD Jarše - Rodica si ga bomo najbolj zapomnili po vseh odlično pripravljenih srečelovih, ki so bili dolga leta pomemben del vseh naših vrtnih veselic. Lado pa ni bil samo gasilec. Njegov največji hobi je bilo ribištvo. Kot strastnemu ribiču mu niso izostali uspehi. Med enega največjih si lahko šteje, ko je na Bledu prejel pokal za ulov 10-kilogramskega krapa. Lado se je s svojim trudom dokazoval od prvega dne vstopa v naše društvo. V gasilskem domu je pustil ogromno število ur, zato da se lahko danes pohvalimo s takim društvom, kot ga imamo. Za Ladom v našem društvu ostaja praznina, ki jo je težko nadomestiti. S svojim znanjem in izkušnjami je društvu doprinesel skupaj z ostalimi člani mnogo dobrih stvari. V zadnjih letih, ko je bolezen napredovala, smo se večkrat spomnili nanj z obiski na njegovem domu. Kljub drugačnim časom je dal marsikomu vedeti, da delamo dobro ter vodimo gasilsko društvo po začrtani poti. Lado je v našem društvu pustil velik del svojega življenja, del, ki se imenuje Prostovoljno gasilsko društvo Jarše - Rodica. Na koncu vsem domačim in svojcem na tem mestu v imenu društva izrekamo globoko sožalje. Lado, hvala in zadnji gasilski pozdrav: Na pomoč!  PGD Jarše - Rodica  Robert Koščak V skladu z 20. členom Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o Kulturnem domu Franca Bernika Domžale (OS, 12. 4. 2012) in Zakona o delovnih razmerjih direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale objavlja razpis za ODGOVORNEGA UREDNIKA JAVNEGA GLASILA OBČINE DOMŽALE SLAMNIK (M/Ž) VII/2 z naslednjimi zahtevanimi pogoji: - VII/2 stopnja izobrazbe, družboslovna usmeritev - dve leti delovnih izkušenj na področju novinarstva, - dobro poznavanje lokalne problematike, - računalniška znanja, komunikativnost, organizacijske sposobnosti. Okvirna vsebina dela: • zbiranje in urejanje prispevkov in fotografskega gradiva, • vzpostavitev mreže dopisnikov in sodelovanje z njimi, • pisanje člankov in komentarjev, • urejanje in arhiviranje objavljenih prispevkov, • urejanje rubrike o glasilu Slamnik na spletni strani javnega zavoda, • obračun honorarjev dopisnikom in sodelavcem, • redno spremljanje lokalnega političnega in družbenega dogajanja, • priprava letnega načrta izhajanja, • spremljanje finančnega poslovanja glasila, • sodelovanje pri tehnični pripravi glasila, • sodelovanje pri promocijski dejavnosti prireditev in kulturnih dogodkov javnega zavoda. Prijava mora vsebovati poleg drugih dokazil o izpolnjevanju pogojev glede zahtevane izobrazbe ter opisa delovnih izkušenj tudi predlog programske zasnove javnega glasila in predlog uredniške politike. Z izbranim kandidatom bo po predhodnem soglasju Občinskega sveta Občine Domžale sklenjeno delovno razmerje s polovičnim delovnim časom ali druga oblika pogodbenega razmerja za dobo petih let. Kandidate vabimo, da svoje prijave z življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju pogojev ter predlogom programske zasnove in uredniške politike pošljejo do 11. maja 2022 do 12. ure na naslov: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale s pripisom: razpis SLAMNIK. Kot pisna prijava se šteje tudi elektronska oblika, poslana na naslov: info@kd-domzale.si, pri čemer veljavnost prijave ni pogojena z elektronskim podpisom. Za dodatne informacije lahko pokličite v času uradnih ur na telefonsko številko 01 722 50 50 (tajništvo). Kandidati bodo o izbiri obveščeni predvidoma v roku 8 dni po zaključenem postopku izbire. V besedilu javnega razpisa so izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. Kulturni dom Franca Bernika Domžale Cveta Zalokar direktorica Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev. t: 040 780 078 Dolgoročno najamem bivalni vikend ali majhno hiško v Ljubljani, Domžalah ali Kamniku in okolici. Cena po dogovoru. Samska oseba, nekadilec, brez živali. t: 068 698 224 SPREJEM OBJAV Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah pa tudi popoldan med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si. Nudimo vam razrez cistern za kurilno olje. t: 040 872 078 Iščemo 24-urno pomoč starejši gospe na njenem domu v Preserjah pri Radomljah, 4 dni na teden (pon. 18.00 do pet. 15.00). Plačilo 50 evrov/dan, hrana in bivanje zagotovljena. t: 041 646 919 Bistro Kiwi, Depala vas, nudi prostor za zaključene družbe. Možen najem samega prostora. t: 040 872 078 Prodam pločevino 3 mm, 4 mm in možen razrez. t: 040 872 078 Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah pa tudi popoldan med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Denžale – Knezova soseska Gospa Nataša Skok v zadnjih pismih bralcev nasprotuje imenovanju nove soseske na območju bivše Skokove žage, ki naj bi jo investitor poimenoval Knezova soseska, ne razumem, zakaj tak odklonilen odziv. Knezova hiša je najstarejša hiša v Domžalah (kar na žalost malokdo ve), ki še vedno bolj ali manj stoji v prvotni obliki in nekdanji knezov grunt z mlinom in žago, hišo, stanovanjsko-gospodarskim poslopjem ter tremi gospodarskimi poslopji je bil že od nekdaj glavni tvorec vasi Denžale. In prav Knezov mlin je bil prvi v naši pokrajini, ki je izkoristil vodni pogon na vodni brzici (žalah, žvalah). Vse to omenja že Bernik, podrobneje pa je o tem pisal leta 1993 v občinskem glasilu Jože Oberwalder. Ne nazadnje, če ne bi bilo Knezovega mlina tudi Skokove žage ne bi bilo, kdaj točno je prišla v njihovo last, nisem raziskoval. Je pa res, da je na tem mestu lastnik in župan Anton Skok (ni bil prvi domžalski župan, prvega smo dobili leta 1829, bil pa je prvi trški župan, saj so začasa njegovega županovanja Domžale leta 1925 postale trg) zgradil prvo domžalsko elektrarno na vodni pogon, ki je s svojo elektriko razsvetljevala Domžale skoraj deset let. Za vse zasluge kot županu in gospodarstveniku Antonu Skoku se je občina oddolžila s poimenovanjem ulice po njem, in nič ne bi bilo narobe, če bi se ta predel imenoval Knezova soseska v spomin na Knezov mlin, kjer je bila prvič v naših krajih ‘obrzdana’ voda in izkoriščena za vodni pogon. Z gradnjo te soseske, sem prepričan, bo izginila tudi zadnja sled dvema (za naš kraj in tudi širše) tehničnima dosežkoma, ki sta zelo pomembno vplivala na razvoj kraja. Če že tehnične dediščine ne moremo ohraniti v prvotnem stanju, upam, da bo na tem mestu postavljeno vsaj kakšno primerno obeležje. Z izgradnjo te soseske se pojavljata še dve vprašanji, ali smo res tako bogati, da si lahko privoščimo na tako velikem prostoru tako rekoč v centru mesta gradnjo luksuznih, baje petih, šestih vil z vrtovi. Mislim, da je že skrajni čas, da začnemo razmišljati o malo bolj smotrni izrabi našega prostora, mesta lahko širimo samo še v nebo, ne pa v širino na kmetijska zemljišča. Zadnje čase so nas polna usta in skrb o samooskrbi, samo na asfaltu in betonu ne bomo pridelali nič. Primer Skokove žage ni nič v primerjavi z načrtovano gradnjo novega DSO, kjer se bo en hektar kmetijskega zemljišča spremenilo v gradbeno parcelo (postopek že teče). To dejanje je še toliko bolj nerazumljivo, kot da druge možnosti ni, je pa pravzaprav pred nosom, saj je v neposredni bližini zdajšnjega DOS-a degradirano zemljišče, na katerem bi lahko zgradili tri domove, ne samo enega. Še bolj racionalno in smotrno pa bi bilo, da bi načrtovani prizidek Zdravstvenega doma nadgradili s toliki nadstropji, da bi zadostili vsem potrebam po novih kapacitetah za DSO in druge dejavnosti. Naslednji problem tega predela Domžal (Skokove in Vodnikove ulice), ki je pereč že zdaj, kaj šele potem, ko se bo gostota prebivalstva na tem območju še povečala. To je dostopnost, vklapljanje na Karantansko ulico, in mislim, da bi se morali prebivalci bolj ukvarjati in zahtevati od občinske oblasti za čim prejšnjo rešitev tega za njih življenjskega problema, kot pa, da se ukvarjajo, kako se bo imenovala nova soseska. Rom an Kos Javno pismo in odziv Spoštovana bivša podžupanja Renata Kosec, direktorji javnih zavodov smo v začetku aprila od vas dobili pismo, v katerem ste nas seznanili s svojo ‘nepričakovano’ razrešitvijo po več kot sedmih letih podžupanovanja in se v njem pohvalili s številnimi projekti, pri katerih ste sodelovali. V pismu ste nas tudi obvestili, da ste za namene jesenskih županskih volitev ustanovili svojo listo in s tem najbrž tudi že začeli svojo kampanjo. Ne bom se spuščala v vprašanje razumevanja sedenja na dveh stolih, kot tudi ne v to, da smo vas, tudi zaradi številnih skupnih fotografij, prepoznavali v celotnem obdob­ ju političnega delovanja kot desno roko in naslednico župana, s katerim zdaj prekinjate skupno politično pot. Kot direktorica Kulturnega doma Franca Bernika, ki deluje na področju kulture, pa sem bila pozorna na naštete projekte, pri katerih ste v zadnjih letih sodelovali – veliko jih je predvsem s področja družbenih dejavnost, ki ste ga pokrivali. Vaše letnik lxii | april 2022 | številka 4slamnik | 39 pisma bralcev | objave slamnik@kd- dom zale. si sporočilo mi je bil predvsem izziv za premislek o kulturi in nasploh dediščini, na področju katerih deluje naš javni zavod. Žal med izbranimi projekti niste omenili niti enega s področja kulture, no, morda bi sem lahko šteli knjigobežnice, ki pa so v zelo slabem stanju, nekatere pa tudi odstranjene. Manko na področju kulture govori sam po sebi! In je na nek način pričakovan, glede na to, da je Občina Domžale ena redkih v Sloveniji, ki nima sprejete strategije razvoja kulture. Kljub našim številnim pobudam, ki so romale na občinske naslove, se tega nismo lotili. Zato se v času vašega sedemletnega podžupanovanja tudi ni naredilo ničesar, da bi Občina Domžale končno dobila primerno kulturno prireditveno dvorano. Kar niti ne preseneča, saj bi na prste ene roke lahko našteli gledališke predstave, koncerte, otvoritve razstav v Galeriji, Menačenkovi domačiji in Slamnikarskem muzeju, pogovore ob projekcijah slovenskih filmov, predstavite založniških projektov, srečanja pod slamniki in druge dogodke v organizaciji našega zavoda – v najboljših letih je bilo več kot 1200 na leto – ki ste se jih udeležili, razen seveda nekaterih protokolarnih. Tako pač delujemo v več kot stoletnem, sicer izjemno lepo obnovljenem in vzdrževanem Bernikovem Društvenem domu, v katerem moramo na vsaki večji prireditvi zaradi zgolj 180 sedežev odsloviti številne obiskovalce, ki so tako prikrajšani za kulturno izkušnjo. Leta 2019, pred kovidom, je bilo takšnih več kot 50 dogodkov. Na absolutno premajhnem in tehnično neustreznem odru ne moremo gostiti nobenega večjega kulturnega dogodka, gledališke predstave, nastopa večje glasbene skupine … Brez nevarnosti padca in popolne nagnetenosti ne moreta v domačem kulturnem hramu nastopiti niti Godba Domžale niti Simfonični orkester Domžale - Kamnik. Ob zadnjem nastopu ob prejemu zlatega občinskega priznanja je bil orkester tako prisiljen nastopiti v močno okrnjeni zasedbi, saj žal na odru ni bilo prostora za vse glasbenike! Mar si občani in občanke Domžal res ne zaslužijo večje in funkcionalnejše dvorane, med drugim tudi z udobnimi sedeži in primernim razmakom med sedeži. V vseh teh letih se nismo premaknili niti za ped pri pripravi tega projekta. Da o izgubljenih sredstvih iz državnih oziroma evropskih razpisov za gradnjo in obnovo kulturnih objektov niti ne govorimo. Pa smo prosili, moledovali, predstavljali ideje, pošiljali razpise … Nenazadnje je žalostno, da številne skupine, med njimi na primer zlati Simfonični orkester Domžale - Kamnik, nimajo primernih vadbenih prostorov. Tudi prošnja naših zaposlenih sodelavcev, ki že več let delajo v nemogočih delovnih razmerah, v vlažni kleti, ves čas na umetni svetlobi, obsevani z večkrat preseženimi sevanji radona, je ostala brez prave občinske rešitve. Vse večja je tudi prostorska stiska Glasbene šole, za katero bo treba najti dodatne prostore – in prostor, ki bi ga pridobili z nakupom bivše Metalke (Praprotnikove hiše) in ureditvijo statusa parkirišča, bi bil idealen tako za novi kulturni center s prireditveno dvorano kot tudi prizidek k Glasbeni šoli. A žal je občina od dogovorov in nakupa z lastnikom bivše Metalke odstopila in objekt je po novem na prodaj za komercialne namene. In še ena pomembna strateška napaka, povezana z našo industrijsko dediščino. Občina v vsem tem času ni naredila nobene aktivne poteze v zvezi s prostorom bivšega Univerzala, ki je svojevrsten prostor industrijske dediščine. Po mojih informacijah se Občina Domžale v letu 2016 ni želela aktivno vključiti v možnost ponujenega nakupa, ki je bil finančno sprejemljiv (približno dva milijona evrov), pred kratkim pa je bilo zemljišče baje prodano nepremičninskemu kupcu in najbrž dokončno izgubljeno – na primer za vsebine, kot so tehnološki start up center ali pa morda celo domžalski muzej … Kaj nam torej pomaga projekt prenove parka Univerzale, s katerim ste se pohvalili, da ste ga pripravili s študenti, če ne obvladujemo prostora? Kot podžupanja tudi niste zastavili svoje besede za številne projekte s področja kulture in dediščine, še več, pri mnogih ste bili med tistimi, ki so jih ovirali in onemogočili. Eden takšnih je prav gotovo povezan z usodo Kofutnikove domačije, ki je dokončno propadla in jo čaka žalostna rušitev. Prav tako je na žalost ostal nerealiziran in pozabljen v letu 2019 od občinskega sveta že potrjen (v proračunu je bilo že zagotovljenih 200.000 evrov) projekt Etno parka, kjer bi postavili repliko Kofutnikove domačije z doživljajsko zgodbo podstrešja v stari hiši, razstavo dediščine slamnikarskih migrantov v Ameriki ter preselitvijo občini že ponujenih domačij (npr. Romana Kosa iz Štude), zasadili njivo s piro … Za takšne projekte bi lahko dobili tudi znatna evropska sredstva, zagotovo je bilo rezerviranih vsaj 500.000 evrov. Naprej: vaše lovke segajo tudi v bližino še enega zelo spornega dejanja – odstranitve in razgradnje skulpture Fontana avtorja, akademskega kiparja Draga Vita Rozmana v Slamnikarskem parku, ki pozabljen leži na nekem kmečkem dvorišču pod Šmarno goro in zaenkrat ni opaziti nobenega resnega namena o restavriranju in prestavitvi. Tudi avtorju se nihče ni opravičil za mačehovski odnos do njegovega umetniškega dela. Starejši občani se bodo spomnili unikatnih stenskih sgrafitov avtorja Vlada Lakoviča, ki so krasili pročelja domžalske banke, pa objokovalk s sten poslovilnih vežic na domžalskem pokopališču in poslikave v sindikalni dvorani tovarne Induplati. Gre za posebno tehniko, pri kateri se kompozicijo ustvarja z različnimi plastmi v ometu in tudi z obarvanjem. Nekakšna preprosta freska. Zelo lep in unikaten izdelek naše likovne dediščine je krasil tudi steno v sobi predsednikov in županov Občine Domžale, na njem pa so bili upodobljeni motivi dejavnosti, ki so bile značilne za občino (industrija, kultura, šport). A potem je stenska podoba naenkrat izginila ali bila prekrita. Ker je bila to soba, v kateri ste podžupanovali, morda veste, kaj se je zgodilo s tem izjemnim pomnikom nekega časa in estetike? Več kot leto in pol se že trudimo s projektom postavitve spominskega obeležja domžalskemu kulturniku in glasbeniku prof. Stanetu Habetu. Ko je bila po zavrnitvi prvotne lokacije na pločniku pred Kulturnim domom predlagana nova, na obnovljeni ploščadi pred Vele, je vse zastalo za več mesecev. Glasovi z občine pravijo, da vam to ni bilo povšeči. Ker na nek poseben način držite roko nad ploščadjo pred Veleblagovnico, se je projekt spet premaknil šele po vaši razrešitvi. Je to morda slučaj? Med svoje uspehe ste uvrstili tudi strategijo turizma, dokument, v katerem so prepoznavni domžalski slamniki, Slamnikarski muzej in sejem ostali podcenjeni in ste jih hoteli nadomestiti s projekti klobuka velikana in festivala klobukov … Področje slamnikarstva kot nosilne dejavnosti naše kulturne dediščine, ki smo ga intenzivno gradili zadnjih 10 let, je v strategiji slabo obdelano, čeprav je bilo v preteklih letih ena ključnih dejavnosti na področju turizma v naši občini in tudi avtorji strategije ugotavljajo, da je to edinstven turistični produkt. A tu se v strategiji vse konča. Domžalska strategija je tudi sicer brez poglavja o kulturnem turizmu, pomanjkljiva in nepopolna. O tem smo pred časom že nekaj zapisali in tudi predlagali dopolnitev – a zgodilo se ni nič. Ker sem bila z vašim pismom nekako izzvana, sem se nanj tudi odzvala. Z razmislekom predvsem s področja kulture in dediščine, ki ju pač najbolje poznam in ki se je dotikal tudi vašega podžupanovanja. In kjer ostajajo številne zamujene priložnosti zadnjih let, zdrs v razvoju na področju kulturnega delovanja, še zlasti in še posebej pri investicijah in vlaganjih, ki jih niste prepoznavali za smiselne in pomembne. Cveta Zalok ar direktorica Kulturnega dom a Fr anca Bernik a Domžale ������������������������������������������������������������������������������������������������ OBČINA DOMŽALE OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE NA OBMOČJU OBČINE DOMŽALE ZA LETO 2022 Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za sofinanciranje projektov ohranjanja kulturne dediščine na območju občine Domžale za leto 2022. Rok za prijavo na javni razpis je do 31. maja 2022. Številka: 620-3/2022 Datum: 28. 4. 2022 Občina Domžale župan Toni Dragar ������������������������������������������������������������������������������������������������ OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE INFRASTRUKTURE IN OPREME ZA KULTURNE DOMOVE V OBČINI DOMŽALE ZA LETO 2022 Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za prijavo sofinanciranja infrastrukture in opreme za kulturne domove v občini Domžale za leto 2022. Sprejemni preizkusi za vpis novih učencev za šolsko leto 2022/2023 bodo predvidoma potekali v petek, 20. maja 2022, od 16. ure dalje (v prostorih Glasbene šole Domžale, oddelka Mengeš in oddelka Moravče) in v soboto, 21. maja 2022, od 9. ure dalje (v prostorih Glasbene šole Domžale). Prijava na sprejemne preizkuse bo odprta od 3. do 15. maja 2022. Za sprejemni preizkus se bo možno prijaviti: ∙ na spletni strani GŠ Domžale (www.gs-domzale.si) prek klika na zavihek PRIJAVA NA SPREJEMNI PREIZKUS. Po opravljeni prijavi na spletni strani boste na e-naslov dobili potrditev prijave, med 16. in 19. majem pa še navodila s točno uro in lokacijo sprejemnega izpita. Sprejemni preizkus ni potreben za vpis v Glasbeno pripravnico in Predšolsko glasbeno vzgojo: PGV – predšolska glasbena vzgoja (vpisujemo otroke, rojene v letu 2017) GLP – Glasbena pripravnica (vpisujemo otroke, rojene v letu 2016) Vpis za PGV in GLP bo potekal: ∙ med 1. in 10. junijem 2022 na spletni strani GŠ Domžale (www.gs-domzale.si) prek klika na zavihek PRIJAVA NA SPREJEMNI PREIZKUS. Otroci, ki se vpisujejo na PGV in GLP, ne opravljajo sprejemnega preizkusa. Vpisujemo jih do zapolnitve mest, velja vrstni red prijav. Rok za prijavo je možen 31. maja 2022. Številka: 610-3/2022 Datum: 28. 4. 2022 GLASBENA ŠOLA DOMŽALE VABI K VPISU NOVE UČENCE! Občina Domžale župan Toni Dragar Dodatne informacije o instrumentih in programih, ki jih poučujemo, najdete na www.gs-domzale.si. ������������������������������������������������������������������������������������������������ OBČINA DOMŽALE POMAGA DOMŽALSKIM PODJETNIKOM Z BREZOBRESTNIMI POSOJILI (6M EURIBOR + 0) Občina Domžale v sodelovanju z Gorenjsko banko, d. d., Kranj, razpisuje posojila s subvencionirano obrestno mero za mikro in mala podjetja ter samostojne podjetnike. Razpisana skupna vsota posojil znaša do 1,5 milijona evrov sredstev z ročnostjo do 8 let. Podjetniki lahko zaprosijo posojilo za: • stroške nakupa, opremljanja in urejanja zemljišč ter pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, • stroške prenove, gradnje ali nakupa poslovnih prostorov, • stroške nakupa novih strojev in opreme, • stroške izdelave projektne in investicijske dokumentacije. Podjetniki morajo zagotoviti vsaj 25 % lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije brez DDV. Lokacija naložbe mora biti na območju občine Domžale. Vse ostale podrobnosti lahko preberete na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko: »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni«, dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 01 721 42 51 ali 01 722 01 00, Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo. Občina Domžale ������������������������������������������������������������������������������������������������ V SVOJE VRSTE VABIMO MLADE GLASBENIKE! Če se tudi tebi dogaja, da: ∙ te v šoli učiteljica kar naprej opominja, da nehaj prepevati med matematičnim testom ... ∙ poješ pod tušem ... ∙ se ti zdi, da je plastična trobenta že malo premajhna (Božičkovo darilo izpred parih let) in je čas za kaj bolj konkretnega ... ∙ načrti vključujejo tudi turnejo z lastnim bendom okrog sveta ... ∙ bi rad/-a dirigiral/-a celemu velikemu simfoničnemu orkestru, ne le medvedom v svoji sobi? Potem imamo rešitev zate: Vpiši se v GLASBENO ŠOLO DOMŽALE! Sprejemni preizkusi bodo 20. maja 2022. Za več informacij spremljaj našo spletno stran: www.gs-domzale. si! Tam bo možna tudi prijava na sprejemni preizkus (od 3. do 15. maja 2022). Veselimo se novih mladih glasbenikov! 40 | slamnik številka 4 | april 2022 | letnik lxii okolje | nagradna križanka slamnik@kd- dom zale. si kolumna • kam greš, človek? anton komat DOMŽALSKI DOBER GLAS SEŽE V DEVETO VAS Prav vsak kvadratni meter živih tal, ki ga kultiviramo na sonaraven način, je nov košček v mozaiku ohranjanja življenja in podpora preživetja človeka. V Domžalah smo 18. mar- cih uspelo zbrati številno članstvo ca 2022 ustanovili društvo in vložiti predpisano dokumentaciPod staro češnjo, v kate- jo za registracijo društva. Glede na rem smo se zbrali občani, dejstvo, da politiki na državni ravda sodelujemo pri pridelavi lokalne ni že več kot desetletje govoričijo o hrane na skupnostnih vrtovih. Za- nujnosti večje samooskrbe Slovenivezali smo se, da bodo lično ureje- je, ne storijo pa ničesar, smo občani ni in ograjeni vrtovi s tipskimi hi- Domžal dokazali, da se lahko z odškami postali vzor za podobne za- ločno akcijo hitro samoorganiziramisli v slovenskem prostoru, za kar mo v skupnostne vrtove. Poglejmo smo dobili podporo vodstva Občine si nekaj datumov, kako je vse skupaj Domžale. Člani društva srčno upa- potekalo. V petek, 18. marca 2022, je mo, da podpora, kot so jo nam zago- bil ustanovni zbor društva Pod statovili odgovorni, ne bo zgolj verbal- ro češnjo, ki se ga je udeležilo več na, in da jo bo potrdil občinski svet. kot 40 članov. Ime društva smo izVest se je bliskovito razširila po dru- brali po mogočni stari češnji, ki kražabnih omrežjih, zato prihajajo k si krajino ob vrtovih. Do 24. marca nam ‘na oglede’ skupine iz sose- je bil izveden podor travinja, rahljadnjih občin, Kamnika, Mengša, Ko- nje podora in razmejitev na 44 vrtov mende, Vodic in Ljubljane in vse več enake površine 120 m2. Naslednji je odprtih povezav s kraji, kot so Or- dan smo začeli obravnavo predlomož, Kranj, Radeče in Novo mesto. ga statuta, ki je bil sprejet v petek, 8. Domžalski skupnostni vrtovi posta- aprila 2022, v ponedeljek, 11. aprila, jajo slovenski model samooskrbe lo- je bila na upravni enoti vložena dokalnega prebivalstva. kumentacija za registracijo društva, Ko sem konec februarja 2022 v tej ki je prejelo listino o registraciji že kolumni pisal o pomembnosti lokal- 14. aprila, 2022! Sijajno sodelovanje ne samooskrbe in predlagal usta- občinske uprave v podporo ljudem! novitev društva vrtičkarjev v obči- Vse se udejanji, če skupaj vzamemo ni Domžale, si nisem predstavljal, stvar v svoje roke ter jo z dobro voljo da nam bo v manj kot dveh mese- in iskrenim sodelovanjem tudi reši- mo. Dokazali smo, kakšna moč je v slogi lokalne skupnosti. Kar pa najbolj navdušuje, je radostno druženje članov društva Pod staro češnjo, ki z nasmehom na obrazu odpirajo pot bolj prijazni Sloveniji v teh prelomnih zgodovinskih časih. Biti član društva ali zgolj mreže prijateljev, ki si izmenjujejo viške pridelkov, je redka danost v sedanjem času razpada lokalne socialne mreže, ki je bila vso zgodovino temelj preživetja slovenskega naroda. Mnogim ljudem se upira delo na vrtu, ker se bojijo bolečin v hrbtu, žuljev na rokah in izgube dragocenega časa. Sedejo v avto in v supermarketih nakupijo vse potrebno. Ko pojedo industrijsko proizvedeno hrano z vsemi bolj ali manj nevarnimi kemikalijami, pa v skrbi na zdravje pretakajo znoj v fitnesih in savnah ter se mimogrede še ‘osončijo’ v solariju. Toda za te storitve sta potrebna čas in denar. Po drugi strani pa delo na vrtu in pridelava lastne hrane prinašata toliko koristi zdravju, da ob njih zbledijo vsi instant pripomočki, ki nam jih ponuja industrija. In ne samo tega, raziskave so pokazale, da je večina stoletnikov po svetu vrtnarila do visoke starosti. Zdrava starost pa je nekaj povsem drugega kot životarjenje na intenzivni negi ali z vrečko, polno zdravil. Biti član društva ali zgolj mreže prijateljev, ki si izmenjujejo viške pridelkov, je redka danost v sedanjem času razpada lokalne socialne mreže, ki je bila vso zgodovino temelj preživetja slovenskega naroda. Naj dodam še skupne izlete, izobraževanja ter osebno izmenjavo znanj in veščin. Na ta način se na najbolj naraven in neposreden način vzpostavi opolnomočenje lokalne skupnosti. Najbrž ste opazili, da je vsak vrt posebnost, saj odraža osebnost vrtnarja, torej je vrt zunanja podoba odnosa človeka do narave. Odnos pa zahteva dialog med obema par- tnerjema, zato je delo na vrtu tudi pogovor z naravo. Kultivirati vrt pomeni kultivirati sebe. Vsi poznamo posvečujoči občutek, ki nas preveva na vrtu. Naša čutenja so vznesena, kot da stojimo na posebnem kraju, polnem nenavadnih energij. Če imate razvit čut prostora, ste najbrž zaznali čarno vzdušje takega okolja, ki ga ni moč fizikalno izmeriti – Genius Loci (pri Rimljanih duh – varuh kraja). Podobno čutenje in čudenje lahko zaznamo tudi na določenih področjih divjega naravnega okolja, za katera od nekdaj pravijo, da so posvečeni. Na vrt nikdar ne vstopamo samo z zamislijo, kaj vse moramo narediti, ampak je bolj pomembno, da smo tam, na vrtu, v miru, da se lahko v spokoju zazremo v globino svoje duše. Mir je tako in tako najredkejša dobrina našega časa. Pa še Ciceronov nasvet, po katerem že dolgo živim: »Si hortum in bibliotheca habes, deerit nihil.« (Če imaš ob knjižnici vrt, ti ne bo nič manjkalo). Vas pa vabim v društvo Pod staro češnjo, v katero nenehno vstopajo novi člani, in marsikaj od zapisanega se vam bo izpolnilo! ❒ Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. NAGRADNA KRIŽANKA 3 Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št.3-2022: Klavdija Usenik iz Radomelj (Knjiga Matjaža Brojana: Slamnata sled Domžal, 300 let slamnikarstva) nagradna križanka 4 Vida Iskra iz Domžal (2 vstopnici Nagrade podarja: za predstavo / koncert v KD F. Berni- Kulturni dom Franca Bernika ka Domžale za sezono 2021/2022) Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale Danijela Juvan iz Škofje Loke (2 vstopnici za Mestni kino v KD F. Bernika Domžale za sezono 2021/2022) Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 1230 Domžale Rešitev križanke – vodoravno: apretura, moskvič, Vse sijajne stvari, tipka, ido, Kra, AT, Oha, redova, Erina, eon, as, Vanel, bel, Raša, trškogorec, Onega, očim, Ver, Takoradi, aronija, IL, gaz, Nelida, AN, Zini, tiamin, Toni, Ezekiel, ijekavec, Malajka, raža, eza Geslo križanke: Vse sijajne stvari nagradna križanka 4 Nagrajuje Rubyes, d. o. o., Študljanska cesta 62 a, 1230 Domžale NAGRADE: 1. Mreža za sušenje perila 2. Zvezek in kupon za popust pri nakupu 3. Blok in kupon za popust pri nakupu Pravilno geslo križanke lahko poš­­ ljete do ponedeljka, 16. 5. 2022, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljub­ ljanska c. 61, 1230 Domžale. Dobitniki nagrad bodo objavljeni v naslednji številki.