GLASNIK LJUBLJANA, 28. MAJA 1963 U B A D N 1 VESTNIK OKRAJA LJUBLJANA LETO X., ŠTEV. 35 MESTNI SVET j j •_ ... ; 24. seja Mestnega sveta, dne 22. maja 1963 zavarovane na podlagi sedanjega ali prejšnjega delovnega razmerja, in osebe, ki imajo dohodke izenačene z dohodki iz delovnega razmerja, ne vpliva na njihove pravice iz socialnega zavarovanja (na pravico do otroškega dodatka in na druge pravice). ' 17. Na podlagi 30. člena zakona o izvedbi ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 10/63) in 141. člena statuta okraja Ljubljana (»Glasnik« okraja Ljubljana 59/58) je Mestni svet Ljublja-ha na svoji seji dne 22. m^ja 1963 sprejel ODLOK o določitvi števila odbornikov, ki jih Posamezne občinske skupščine z ob-•hočja mesta Ljubljane volijo v Mestni svet. 1. člen Do izdaje statuta Mestnega sveta 86 s tem odlokom določa številčni sestav Mestnega sveta. 2. člen Občinske skupščine občin Ljub-ijana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Siška in Ljubljana-Vič-Rudnik izvo-lijo v Mestni svet izmed svojih čla-v°Vl. izv°ljenih na območju mesta, saka po io članov, in sicer polo-y.,co izmed odbornikov, ki so izvo-ijeni y občinske skupščine za dobo ~ let, in polovico izmed odbornikov, kl so izvoljeni v občinske skupščine Za dobo 4 let 3. člen Ta odlok velja od dneva objave Y Glasniku, uradnem vestniku okra-Ja Ljubljana. Štev.: 259/63-MS. Datum: 22. maja 1963. Predsednik Mestnega sveta: ing. Marijan Tepina L r. Na podlagi 2. odstavka 15. člena kona o okrajnih ljudskih odborih ™r8dni Hst LRS, it. 19-89/52) in 1., 0( 'n 3. člena temeljnega zakona o jov‘nslti dokladi in o posebnem kra-Št ‘in01 W‘sPevku (Uradni list FLRJ, Li, ki®. 19/57> 52/58) je Mestni svet sprejc,1108 na dnC 22‘ maja 1963 0 ODLOK l'p(ikCdbi občinske doklade na doli,. *e °d samostojnih poklicev in *eKa premoženja v občinah na območju mesta Ljubljana. 2. člen Zavezancem dohodnine od samostojnih poklicev in drugega premoženja se odmeri občinska doklada od davčne osnove, ki se predlaga za odmero dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj, po naslednjih stopnjah: a) Na dohodke uslužne obrti, ki dela neposredno za individualnega potrošnika, in na dohodke gostinske dejavnosti se od davčne osnove odmeri in plača občinska doklada po stopnji: do 106.000 2 °/o od 100.000 do 150.000 2,5 •/« od 150.000 do 200.000 3"/. od 200.000 do 250.000 3,5 »/o od 250.000 do 300.000 4 ®/o od 300.000 do 400.000 4,5 »/• nad 400.000 5°/« b) Na dohodke proizvodne obrti in nai dohodke drugih samostojnih poklicev in premoženj se od davčne osnove odmeri in plača občinska doklada po stopnji: do 100.000 4 ®/« od 100.000 do 150.000 5"/. od 150.000 do 200.000 6e/. od 200.000 do 250.000 7®/« od 250.000 do 300.000 8®/. od 300.000 do 400.000 9®/. od 400.000 do 600.000 10®/. od 600.000 do 800.000 11®/« nad 800.000 12®/. Za davčne zavezance pod a), ki se delno bavijo tudi s proizvodnjo, je uporabiti stopnjo doklad, predpisanih pod a) in b) v sorazmerju doseženega čistega dohodka s tem, da se uporablja stopnja skupnega čistega dohodka na ustrezni del čistega dohodka pod a) in b). c) Na dohodke odvetnikov se od davčne osnove odmeri in plača občinska doklada po stopnji: do 700.000 din 6*/. nad 700.000 din 7 •/. d) Zavezancem dohodnine od stavb (hišnina) se od letne davčne osnove odmeri in plača občinska doklada po stopnji: do 50.000 din 1 •/« od 50.000 do 80.000 din 2 •/. nad 80.000 din 3 •/« 3. člen Občinska doklada se odmerja in plačuje v gotovini in na isti način kakor ustrezajoča dohodnina. L člen Be?j „a območju občin Ljubljana-na-Mlad* Ljubljana-Center, Ljublja-Ljl,h,l?ste"Polje. Ljubljana-Siška in Činsk Jana*Vič-Rudnik se pobira obhod,,:1* doklada od zavezancev do-dru,.„?c 0(1 samostojnih poklicev in u8cga premoženja. 4. člen Določbe uredbe o dohodnini (Ur. list FLRJ, št. 18/56) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, odloka o stopnjah dohodnine za leto 1959 (Uradni list FLRJ, št. 5/59 in 52/59) in uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih do- hodkov (Uradni list FLRJ, št. 53/53, 25/57) se uporabljajo tudi za odmero in pobiranje občinske doklade. 5. člen Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinske doklade. 6. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se za davčne zavezance, navedene v 2. členu pod a), b) in d) od 1. januarja 1963, za davčne zavezance pod c) 2. člena pa od 1. januarja 1962. Štev.: 258/63-MS. Datum: 22. maja 1963. Predsednik Mestnega sveta: ing. Marijan Tepina L r 19. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 5. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 4. točke odloka o stopnjah dohodnine za leto 1963 (Uradni list FLRJ, št. 5-63/1963) je Mestni svet Ljubljana na seji dne 22. maja 1963 sprejel ODLOK o dohodnini v stalnem znesku' za občine na območju mesta Ljubljane. 1. člen Dohodnino v stalnem znesku plačujejo: 1. Obrtniki brez stalnega poslovnega mesta (brusači, popravljavci kuhinjske posode ter popravljavci dežnikov in senčnikov), nadalje sna* žilci obutve, postreščki in perice — 6000 din. 2. Ulični prodajalci časopisov, srečk in drugih proizvodov, kosta-njarjl, likarice ter druge osebe, ki opravljajo delo samo s svojo telesna silo — 3000 din. 2. člen Davčni zavezanci, navedeni v prejšnjem členu tega odloka, plačujejo dohodnino v stalnem znesku le tedaj, če ne delajo s tujo delovno silo oziroma če niso združeni za opravljanje posameznega dela. 3. člen Davčni zavezanci, ki plačujejo dohodnino v stalnem znesku na podlagi tega odloga, ne plačujejo prometnega davka. 4. člen Dohodnina v stalnem znesku, kl jo plačujejo osebe, ki so socialno 5. člen Davčni zavezanci po tem odloku plačujejo poleg dohodnine v stalnem znesku tudi občinsko doklado. 6. člen Ta odlok , velja od dneva objav^ v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1963. Štev.: 256/63-MS. Datum: 22. maja 1963. Predsednik Mestnega sveta: ing. Marijan Tepina 1. r. 20. Na podlagi 1., 5. in 2. a člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19-194/55, 19-241/57, 55-710757, 52-892/58, 52-853/59) in 9. točke 141. člena statuta okraja Ljubljana je Mestni svet Ljubljana na seji dne 22. maja 1963 sprejel ODLOK o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva v občinah na območju mesta Ljubljana. 1. člen Na območju občin Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljub-ljana-Moste-Polje, Ljubljana-Siška in Ljubljana-Vič-Rudnik se pobira občinska doklada od zavezancev dohodnine od kmetijstva. 2. člen Osnova za občinsko doklado od kmetijstva je za leto 1963 ugotovljeni katastrski dohodek, doklada pa se odmeri za posamezne občine posebej za kmetijske površine in posebej za gozdove, in sicer po naslednjih stopnjah: 1. ZA KMETIJSKE POVRŠINE: Občina Ljubljana-Center: Od letne davčne osnove se odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša: do 30.000 40 •/• nad 30.000 do 50.000 45®/« nad 50.000 do 80.000 50«/« nad 80.000 do 120.000 55 •/« nad 120.000 do 160.000 60®/« nad 160.000 do 200.000 65®/« nad 200.000 do 250.000 70*/. nad 250.000 do 300.000 75 •/• nad 300.000 do 400.000 80«/« nad 400.000 do 500.000 85 */. nad 500.000 90 •/• Občina Ljubljana-Beiigrad: Od letne davčne osnove se odmeri in plača občinska doklada po stopnjah, ki so določene v naslednjih lestvicah: I. II. do 30.000 40% 28 % nad 30.000 do 50.000 45% 32% nad 50.000 do 80.000 50 % 36% nad 80.000 do 120.000 55% 40% nad 120.000 do 160.000 60% 44% nad 160.000 do 200.000 65% 48% nad 200.000 do 250.000 70% 52% nad 250.000 do 300.000 75% 56% nad 300.000 do 400.000 80% 60 % nad 400.000 do 500.000 85% 65% nad 500.000 do 600.000 90% 70% nad 600.000 90% 70% Po I. lestvici se odmeri in plača občinska doklada v naslednjih katastrskih občinah: Brinje, Črnuče, Kap. predmestje, Peter I., Sp. Šiška, Ježica in Stožice. Po II. lestvici se odmeri in plača občinska doklada v naslednjih katastrskih občinah: Nadgorica, Podgorica, Beričevo, Kleče, Dol in Podgora. Občina Ljubljana-Moste-Polje: Od letne davčne osnove se odmeri in plača občinska doklada po stopnjah, ki so določene v naslednjih lestvicah (v °/«): I. II. III. do 30.000 40 23 13 nad 30.000 do 50.000 45 24 14 nad 50.000 do 80.000 50 25 15 nad 80.000 do 120.000 55 26 16 nad 120.000 do 160.000 60 27 18 nad 160.000 do 200.000 65 28 20 nad 200.000 do 250.000 70 29 22 nad 250.000 do 300.000 75 30 24 nad 300.000 do 400.000 80 31 26 nad 400.000 do 500.000 85 33 28 nad 500.000 do 600.000 90 35 28 nad 600.000 90 36 28 Po I. lestvici se odmeri in plača občinska doklada v naslednjih katastrskih občinah: Dobrunje, Brinje (del), Kašelj (razen naselja Podgrad), Karlovško predmestje (del), Moste, Poljansko predmestje (del), Slape, Sostro (naselje Sostro), Stožice (del), Sv. Peter predmestje I (del), Šmartno (del), Stepanja vas, Udmat (del), Zadobrova (del) in Bizovik. Po II. lestvici se odmeri in plača občinska doklada v naslednjih katastrskih občinah: Dolsko, Kašelj (naselje Podgrad), Peterlinje (razen naselja Kamnica), Podmolnik, Senožeti, Sostro (ostala naselja). Po III. lestvici se odmeri in plača občinska doklada v naslednjih katastrskih občinah: Javor, Laze, Lipoglav, Petelinje (naselje Kamnica), Sv. Križ, Trebe-ljevo (del), Vinje in Volavlje. Občina Ljubijana-Siška: Od letne davčne osnove sc odmeri in plača občinska doklada po stopnjah, ki so določene v nasled- njih lestvicah: I. II. do 30.000 40% 11% nad 30.000 do 50.000 45 % 11 % nad 50.000 do 80.000 50 % 12% nad 80.000 do 120.000 55% 13% nad 120.000 do 160.000 60% 14 % nad 160.000 do 200.000 65% 15 % nad 200.000 do 250.000 70% 16% nad 250.000 do 300.000 75% 17 % nad 300.000 do 400.000 80% 18% nad 400.000 do 500.000 85% 19% nad 500.000 do 600.000 90% 22% nad 600.000 90% 22% Po I. lestvici se odmeri in plača občinska doklada v katastrskih občinah: Brinje (del), Bukovica, Dravlje, Gameljne, Glince (razen naselja To-ško čelo), Polje, Repnje, Skaručna, Spv Šiška, Stanežiče, Šmartno pod Šmarno goro, Šentvid, Tacen, Vesca, Vižmarje, Vodice, Zg. Šiška, Hraše, Medvode, Moše (razen naselja Dra-gočajna), Preska, Senica, Smlednik, Sora, Spodnje Pirniče, Zapoge, Zbilje in Zgornje Pirniče. Po II. lestvici se odmeri in plača občinska doklada v katastrskih občinah: Glince (naselje Toško čelo), Rašica, Golo brdo, Studenčice, Topol, Žlebe, Moše (naselje Dragočajna) in Sinkovturn. Občina Ljubljana-Vič-Rudnik: Od letne davčne osnove se odmeri in plača občinska doklada po stopnjah, ki so določene v naslednjih lestvicah: od do I. II. III. IV. V. 30.000 40 28 17 12 7 30.000 50.000 45 32 18 13 8 50.000 80.000 50 36 19 14 9 80.000 120.000 55 40 20 15 10 120.000 160.000 60 44 21 16 11 160.000 200.000 65 48 23 17 12 200.000 250.000 70 52 25 18 13 250.000 300.000 75 56 27 19 14 300.000 400.000 80 60 29 21 16 400.000 500.000 85 65 31 23 18 500.000 600.000 90 70 33 25 20 600.000 90 70 35 27 22 Po lestvicah se odmeri in plača občinska doklada v naslednjih katastrskih občinah: 1. lestvica: Gradišče predmestje, Krakovsko predmestje, Trnovsko predmestje (razen dela pod bivšo občino Ljubljana-Rudnik) in Vič; II. lestvica: Dobrova (razen naselja Brezje), Ig pri Ljubljani, Iška vas (razen naselja Gor. Ig), Iška Loka, Podsmreka, Šujica (razen naselij Hruševo in Osredek), Tomišelj, Vrbljenje, Glince, Karlovško predmestje (razen dela pod bivšo občino Ljubljana-Rudnik) in Zg. Šiška; III. lestvica: Brezovica, Dobrova (z naseljem Brezje), Horjul (razen naselja Koreno), Karlovško predmestje (del pod bivšo občino Ljubljana-Rudnik), Polhov Gradec, Kamnik (razen naselja Goričica), Preserje (razen naselja Gor. Brezovica), Jezero (razen < naselja Planina), Šujica (z naseljema Hruševo in Osredek), Trnovsko predmestje (del pod bivšo občino Ljubljana-Rudnik), Turjak (naselje Male Lašče), Velike Lašče, Vrzdenec (razen naselja Sa-motorica), Zaklanec, Lan išče (razen naselja Pleše) in Rudnik; IV. lestvica: Butajnova, Črni vrh, Dobravica, Dvorska vas, Horjul (z naseljem Koreno), Iška vas (z naseljem Gor. Ig), Jezero (samo naselje Planina), Kamnik (samo naselje Goričica), Lanišče (naselje Pleše), Pijava gorica, Osolnik, Preserje (samo naselje Gor. Brezovica), Setnik, Šentjošt, Rakitna, Turjak (brez naselja Male Lašče), Ulaka, Vino Vrzdenec (samo naselje Samntorica), Žažar, Želimlje (razen naselja Setnik); V. lestvica: Golo: Gradišče, Babna gora, Krvava peč Lužarji, Selo I in II, Zapotok iq Želimlje (naselje Selnik). 2. ZA GOZDOVB: Občina Ljubljana-Bciigrad, LJub-Ijana-Center. Ljubljana-Moste-Polje, f juhljana-šiška in Ljubljana-Vič-Rudnik: Od letne davčne osnove se odmeri in plača občinska doklada po • stopnji, ki znaša: do 30.000 7% nad 30.000 do 50.000 8% nad 50.000 do 80.000 9% nad 80.000 do 120.000 10% nad 120.000 do 160.000 11% nad 160.000 do 200.000 12% nad 200.000 13% 3. člen Občinska doklada se plačuje v gotovini istočasno in na isti način kakor ustrezajoča dohodnina. 4. člen Določbe uredbe o dohodnini (Ur. list FLRJ, št. 22-378/61, 53-801/61, 30-422/62, 42-589/62 in 5-63/63) in uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ, št. 33-283/53 in 25-316/57) se uporabljajo tudi za odmero in pobiranje občinske doklade. 5. člen Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado. 6. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1963. Štev.: 257/63-MS. Ljubljana, 22. maja 1963. Predsednik Mestnega sveta: ing. Marijan Tepina 1. r. 21. Na temelju 2. odstavka 6. člena zakona o urejanju mestnega zemljišča (Uradni list LRS, št. 8/63) je Mestni svet Ljubljana na svoji seji dne 22. maja 1963 sprejel ODLOK o prenosu pravice izdajanja predpisov o urejanju mestnega zemljišča na občinske ljudske odbore z območja mesta Ljubljana. 1. člen Mestni svet Ljubljana prenaša pravico izdajanja predpisov o urejanju mestnega zemljišča po zakonu o urejanju mestnega zemljišča na občinske ljudske odbore Ljubljana-Conter, Ljubljana-Bcžigrad, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubijana-Siška in Ljubljana-Vič-Rudnik. Ne glede na določila 1. odstavka tega člena si Mestni svet pridržuje pravico določanja organizacij, ki bodo skrbele za urejanje mestnih zemljišč v Ljubljani. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljano. Štev.: 240/63-MS. Datum: 22. maja 1963. Predsednik . Mestnega sveta: ing. Marijan Tepina I. r. LRS, št. 4-26/63) in 20. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Ur. 1. FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28- 358/62 in 53-716/62) ter v sporazumu Z občinskimi ljudskimi odbori Ljubljana-Bežigrad, Ljubljona-Cen-ter, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubijana-Siška in Ljubljana-Vič-Rudnik je sprejel Mestni svet Ljubljana na svoji seji dne 22. maja 1963 ODLOK o ustanovitvi Zavoda za cene za območje občin mesta Ljubljana. 1. člen Ustanovi se Zavod za cene za območje občin mesta Ljubljana (V nadaljnjem besedilu: Zavod) kot samostojni upravni organ občinskih ljudskih odborov Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana- J Moste-Polje, Ljubijana-Siška ih Ljut)ljana-Vič-Rudnik. 2. člen Zavod opravlja tele naloge: — spremlja dnevno konjunkturo na trgu in daje občinskim in drugim pristojnim upravnim organom informacije, mnenja in predloge o ukrepih, ki so potrebni v zvezi s politiko cen; — opravlja v mejah občinske pristojnosti naloge službe kontrole cen, ki spadajo po zakonu o družbeni kontroli cen (Ur. 1. FLRJ, št 30-402/63) in drugih na . podlagi zakona izdanih predpisov v pristojnost zavoda: — izvaja ukrepe v zvezi z izvr- i Sevanjem politike cen v mejah ph' oblastil, ki jih ima po posebnih ■ predpisih oziroma po nalogu občih in drugih pristojnih organov državne uprave; — sodeluje z gospodarskimi orga- , nizacijami, njihovimi združenji ih gospodarskimi zbornicami glede pravilnega izvajanja politike cen. 3. člen Organa zavoda sta svet in direktor. 4. člen Svet sestavlja 8 članov, od kB-, terih imenuje vsaka izmed občin h«1. območju mesta Ljubljane, Svet ^ i blagovni promet OLO Ljubljana i'1! okrajna gospodarska zbornica P° enega člana. Direktor zavoda je član sveta P° svojem položaju. Predsednika sveta izvolijo člah* sveta izmed sebe na prvi seji. D*' rektor zavoda ne more biti predse**' nik Sveta. 5. člen Svet daje zavodu splošne smef' I niče za delo v zvezi s kontrolo ceh’ spremljanjem gibanja cen na tri! in predlaganjem ukrepov na p£ d roč ju cen jn tarif, razpravlja * zavzema stališča k analizam , predlogom z delovnega področja voda ter predlogom o organizacij 1 zavoda, o sistematizaciji delovni mest, o višini sredstev za financ* ranje zavoda. . Spet opravlja tudi druge zadeV’ določene s posebnimi predpisi. ‘ Svet si predpiše za svoje de poslovnik. 6. člen j' Direktorja imenuje Mestni sV Ljubljana na svoji seji. 22. Na podlagi 37. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list FLRJ, št. 30-402/62) in II. točke odloka o organizaciji službe družbene kontrole cen v občinah (Uradni list 7. člen Direktor neposredno vodi d* [ zavoda, skrbi za izvrševanje pov sveta In drugih nalog zaVS2gL izvaja na podlagi zakona o druzh ni kontroli cen in tega odloka Mia njuni podlagi izdanih predpisov in smernic zavodovega sveta kontrolo cen In druge ukrepe na področju cen in tari! 8. člen Direktor zavoda izdaja odločbe o delovnih razmerjih uslužbencev in delavcev zavoda in je njihov disciplinski starešina. 9. člen Naredbodajalec za izvršitev proračuna zavoda je direktor zavoda. 10. člen Zavod ima pravila o organizaciji in poslovanju, ki jih predpiše svet zavoda v soglasju z Mestnim svetom. 11. člen Nadzorstvo nad poslovanjem zavoda izvršuje Mestni svet Ljubljana. 12. člen Zavod se financira iz proračuna Mestnega sveta Ljubljana. 13. člen Ta odlbk velja od dneva objave V. »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 255/63-MS. Datum: 22. 5. 1963. Predsednik Mestnega sveta Ing. Marijan Tepina Lr. 2. člen Zavod za upravljanje zelenega pasu — v nadaljnjem besedilu: zavod — je pravna oseba in mora biti registriran v registru zavodov pri pristojnem občinskem ljudskem odboru Ljubljana-Center. 3. člen Zavod opravlja v območju zelenega pasu, katerega meja poteka po meji k. o. Stanežiče in k. o. Golo Brdo, nadalje po katastrski meji tako, da zajema k. o. Glinco, del k. o. Šujica, v kateri poteka meja po pare. št. 388 in 285/1, 376/1, 376/2, 374, 370, 371, nato čez cesto Stranska vas— Bokalci do Gradaščice, nadalje po Gradaščici do pare. št. 284 k. o. Šujica, poteka nadalje po meji k. o. Dobrova, in sicer po mejah pare. St. 1596/3, 1608, 1607/6 in 1607/7 do Hor-julščice tako, da vključuje pare. št. 1596/3 in 1607/8. Od tega poteka po Horjulščici in dalje po katastrski meji ter obsega k. o. Dobrova, k. o. Vič, k. o. Trnovsko predmestje, k. o. Rudnik, k. o. Podmolnik, k. o. Sostro, del k. o. Kašelj, in sicer od levega brega potoka Besnice, po potoku Besnica do izliva v Savo. Od tu poteka meja po desnem bregu Save ter vključuje k. o. Zadobrova, del k. o. Šmartno ob Savi, k. o. Stožice, k. o. Ježica, nato poteka po katastrski meji tako, da vključuje k. o. Črnuče, k. o. Šmartno pod Šmarno goro in k. o. Tacen ter se priključuje katastrski meji k. o. Stanežiče, naslednje naloge: Na podlagi 1. in 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur. list FLRJ, št. 51/53) in Ml. člena statuta okraja Ljubljana, v zvezi z odločbo o prenosu ustanoviteljskih pravic nasproti Zavodu za upravljanje zelenega pasu Ljubljana na Mestni svet Ljubljana, spre-leto na 53. seji okrajnega zbora in “a seji zbora proizvajalcev okraj-“e8a ljudskega odbora Ljubljana ?.ne 19. 12. 1962, je Mestni svet Ljubljana na svoji seji dne 22. maja 1963 Prejel ODLOČBO 0 ustanovitvi Zavoda za upravljanje zelenega pasu Ljubljana. 1, člen Zavod za upravljanje zelenega Pasu Ljubljana, ki je bil ustanovljen • odločbo o ustanovitvi Zavoda ru uPravlJanje zelenega pasu Ljubljana z dne 16. junija ‘7?1 štev. preds. 247/1-61 (»Glasit« OLO Ljubljana št. 49/61) kot kot3^* zavod, nadaljuje z delom t 1 aamostojen zavod Mestnega sve-un ^ubljana, z imenom: »Zavod za nal‘V^anj® zelenega pasu Ljublja- lens®dež »Zavoda za upravljanje ze-®8a pasu« je v Ljubljani. 1. gospodari z gozdovi v družbeni lastnini; 2. skrbi za varstvo gozdov, gozdnega zemljišča, parkovnih nasadov in zelenic, drevoredov, izven gozda rastočega gozdnega in okrasnega drevja, kakor tudi naravnih oblik ter lepote mesta in okolice glede površin, obraslih z gozdnim in okrasnim drevjem; 3. ! skrbi za čuvanje, gojitev, obnovo gozdov, za osnovanje novih gozdov in nasadov, za gradnjo In vzdrževanje prometnih in sprehajalnih poti, izletišč, naprav in drugih objektov; 4. daje pristojnim upravnim organom mnenja glede izdaje sečnih dovoljenj ter odreditve gozdno-kul-turnih ukrepov v gozdovih kakor tudi glede sečnje dreves izven gozda, daje soglasje za ureditev novih in preoblikovanje obstoječih parkovnih in ostalih nasadov. Prav tako daje mnenja glede izdajanja lokacijskih odločb na gozdnih in negozdnih zemljiščih, poraslih z gozdnim in okrasnim drevjem v zelenem pasu; 5. izkorišča, neposredno uporablja in prodaja glavne gozdne proizvode ter zbira in prodaja stranske gozdne proizvode v gozdovih v družbeni lastnini; 6. odkazuje gozdno In okrasno drevje v gozdovih v državljanski lastnini; 7. ustanavlja drevesnice, proizvaja in prodaja saditveni material; 8. sodeluje s pristojnimi lovskimi organizacijami glede gojitve in zaščite divjadi; 8. izvaja pejsažno projektiranje, ozelenitvena dela in vzdržuje pej-sažne objekte. 4. člen Zavod lahko opravlja usluge in storitve tudi izven območja mesta Ljubljana. Pri izvrševanju svojih nalog sodeluje zavod s pristojnimi državnimi organi, z družbenimi in gospodarskimi organizacijami, znanstvenimi in drugimi zavodi. 5. člen - Zavod ima svoja pravila, v katerih morajo biti zlasti natančnejša določila o njegovih nalogah, o njegovi notranji organizaciji, o načinu volitev in odpoklicev članov upravnega odbora in sveta, ki jih voli kolektiv, o pravicah in dolžnosti njegovih organov in o njihovih medsebojnih razmerjih, določila o skladih, o financiranju ter o finančnem poslovanju. K pravilom zavoda daje soglasje Mestni svet. 6. člen Zavod se financira po predpisih o financiranju samostojnih zavodov. Dohodki zavoda so: 1. sredstva od izkoriščanja gozdov 2. sredstva od drevesnic 3. dotacije in druga sredstva. 7. člen Zavod samostojno deli svoj dohodek na osebne dohodke ln sklade s pravilnikom o delitvi čistega dohodka. Osebni dohodki delavcev morajo biti določeni s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov po delovnem mestu,' po delovnem učinku, oziroma uspehu posameznega delavca, delovne enote, v kateri dela in celotnega zavoda. 8. člen Zavod ima naslednje sklade: 1. poslovni sklad 2. sklad skupne porabe 3. rezervni sklad 4. sklad za znanstvena proučevanja. 9. člen Za zadeve zavoda je pristojen Mestni svet Ljubljana. 10. člen Organi zavoda soi 1. Svet 2. Upravni odbor 3. Direktor. 11. člen Svet zavoda opravlja zlasti tele zadeve: 1. sprejema pravila zavoda, 2. določa delovni načrt ln program ter daje splošne smernice za delo zavoda, 3. daje soglasje k finančnemu načrtu, zaključnemu računu, k višini plačil za storitve in k pravilniku o delitvi čistega dohodka, 4. obravnava poročila o delu zavoda, 5. postavlja in razrešuje vodilne uslužbence, za katere tako določajo pravila. 12. člen Svet zavoda ima 8 članov. Pet članov imenuje Mestni svet, tri člane izvoli delovni kolektiv izmed sebe, direktor pa je član Sveta po položaju. Predsednika izvoli Svet izmed svojih članov. Direktor zavoda ne more biti predsednik Sveta. Mandat članov Sveta traja dve leti. 13. člen Upravni odbor neposredno upravlja zavod v skladu z veljavnimi predpisi, pravili zavoda in splošnimi smernicami Sveta ter opravlja zlasti tele zadeve: 1. sestavlja predlog pravil ter predlog delovnega načrta ln programa, 2. sprejema v soglasju s Svetom finančni načrt, zaključni račun, pravilnik o delitvi čistega dohodka in določa višino plačil za storitve, 3. sprejema pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in pravilnik o delovnih razmerjih, 4. na predlog direktorja imenuje in razrešuje uslužbence in delavce zavoda, odloča o ugovorih zoper akte ob delovnih razmerjih, ki jih izdaja direktor. 14. člen Upravni odbor ima največ sedem članov. Člane Upravnega odbora voli delovni kolektiv izmed sebe. Direktor zavoda je član Upravnega odbora po položaju, ne more pa biti njegov predsednik. Mandat članov Upravnega odbora zavoda traja dve leti. 15. člen Direktor vodi neposredno in organizira delo zavoda po veljavnih predpisih, pravilih zavoda in po sklepu Sveta in Upravnega odbora. Direktor skrbi za zakonitost dela zavoda ter predstavlja in zastopa zavod. Direktorja imenuje in razrešuje Mestni svet na predlog Sveta zavoda. 16. člen Z dnem, ko začno veljati ta odločba, neha veljati odločba o ustanovitvi »Zavoda za upravljanje zelenega pasu Ljubljana«, OLO Ljubljana. 17. člen Ta odločba velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. 1. 1963 dalje. Številka 254/63-MS. Datum: 22. 5. 1963. Predsednik Mestnega sveta Ljubljana ing. Marijan Tepina l. r. OBČINSKI LJUDSKI ODBORI I OBČINA KRANJ 387. člena ob- iti 2U.*XK*iu8‘ 2. odstavka 15. č ^iruL-i k® 50. člena zakona o LRs j. ljudskih odborih (Ur. lisi tia M. 19-88/52) ter 106. in 107. čle->ani,, ona ° proračunih in finance listJ .-Samostojnih zavodov (Uradni 32.7,‘ '-RJ. 81. 52-847/59, 23-388/61, 07/6l. 28-358/62, 53-716/62) je ob- činski ljudski odbor Kranj na seji občinskega zbora in seji z!>ora proizvajalcev dne 12. aprila 1963 sprejel ODLOK o ustanovitvi sklada za razvoj obrli, komunalne dejavnosti in gostinstva 1. člen i Ustanovi se občinski sklad za razvoj obrti, komunalne dejavnosti in gostinstva (v nadaljnjem besedilu: sklad). 2. člen Sklad je pravna oseba. 3. člen Dohodki sklada so: — sredstva iz pavšalnega obračuna družbenih obveznosti dejavnosti po 1. členu; dotacije in posojila gospodarskih organizacij: dotacije in posojila družbenih skladov; sredstva občinskega proračuna, namenjena za razvoj dejavnosti po 1. členu; sredstva, namenjena v letu 1963 za obrt, gostinstvo in turizem 1 DIS občine Kranj; — obresti od naloženih sredstev sklada. 4. člen 'Sredstva sklada se uporabljajo v skladu s smernicami programu za razvoj omenjenih dejavnosti.. 5. člen Sklad daje sredstva v obliki posojil po programu razdelitve sredstev. Sklad ima finančni načrt dohodkov in izdatkov. Odredbodajalec sklada je predsednik upravnega odbora ali član, ki ga določi upravni odbor. 6. člen Ustanovitelj sklada je Občinski ljudski odbor Kranj. Sklad upravlja upravni odbor. Upravni odbor šteje s predsednikom devet članov. Upravni odbor imenuje občinski ljudski odbor, in sicer: — pet članov izined predstavnikov obrtnih gospodarskih organizacij; — tri člane izmed predstavnikov gostinskih gospodarskih organizacij, — enega člana izmed predstavnikov komunalnih gospodarskih organizacij. Predsednika upravnega odbora izvoli izmed svojih članov sam upravni odbor. Mandatna doba upravnega odbora traja dve leti. 7. člen Način upravljanja sklada in poslovanja upravnega odbora urejajo pravila, ki jih sprejme upravni odbor, potrdi pa ustanovitelj. 8. člen Administrativno tehnične posle opravlja organ, ki ga določi upravni odbor. 9. člen Odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 402-020/62-4. Datum: 12. 4. 1963. Predsednik občinskega ljudskega odbora Martin Košir 1. r. 388. Na podlagi 15. in 50. člena zakona o občinskih ljudskih odbori't (Uradni list LRS, št. 19-88/52) je občinski ljudski odbor Kranj na seji zbora proizvajalcev in na seji občinskega zbora dne 29. aprila 1963 sprejel (ODLOK o kmetijski oskrbnini. I. Splošne določbe 1. člen S kmetijsko oskrbnino (v nadaljnjem besedilu: oskrbnina) zagotavlja občina Kranj kmetom, ki so se preživljali z obdelovanjem zemlje, pa podarijo svoja kmetijska zemljišča občini po pogojih iz tega odloka, stalna mesečna denarna sredstva, ki so potrebna zn nadaljnje preživljanje njih samih ali oseb, ki jih morajo po veljavnih predpisih preživljati. n. Pogoji za priznanje 2. člen Oskrbnino je možno priznati le, če so glede zemljišča, ki je predmet daritve, izpolnjeni tile pogoji: 1. zemljišče mora biti v območju občine Kranj, in sicer v taki katastrski občini, za katero je pred- isana po odloku o občinski do-ladi oo kmetijstva za leto 1963 v občini Kranj po I. oziroma po II. lestvici povišana občinska doklada (nižinski predeli); 2. po površini morajo podarjena zemljišča obsegati skupno vsaj 1 ha obdelovalne zemlje, in to na območjih, ki ležijo izven veljavnih ožjih gradbenih okolišev ali vsaj izven strnjenega naselja; 3. da na zemljišču ni bremen; izjemoma so lahko na zemljišču stvarne služnosti ali prevžitek. 3. člen Zaradi oskrbnine lahko podari zemljo le oseba, ki se je pred tem pretežno preživljala z obdelovanjem zemlje, katero podarja, ali oseba, kateri je bila zaradi trajne ali začasne nesposobnosti oziroma oviranosti za delo ta zemlja pretežni vir dohodkov za preživljanje. Lastnik mora podariti vsa svoja zemljišča, razen ohišnice; ta lahko obsega največ 0,25 ha kmetijskega ali gozdnega zemljišča ter stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje. Lastnik tudi ne sme zadnjih pet let pred podaritvijo odsvojiti nobenega zemljišča. Prenos zemlje v družbeno lastnino zaradi plačila davkov ali v arondacijskem postopku se pri tem ne upošteva. 4. Člen Zaradi priznavanja oskrbnine mora darovalec zemljišča izpolnjevati tudi enega izmed naslednjih pogojev: 1. starost najmanj 60 let za moške in 55 let za ženske; 2. popolna in trajna nesposobnost za delo ter da nima pravice do starostne ali invalidske pokojnine; 3. če se ne more zaposliti zaradi: a) oskrbe nedoraslih otrok; b) nege starejših ali drugih oseb, ki se same ne morejo oskrbovati in negovati; c) zaradi drugih trajnejših objektivnih ovir. 5. člen Oskrbnino dobijo tudi osebe, ki jih je lastnik kmetijskega zemljišča dejansko preživljal, če so bile do tega upravičene po veljavnih predpisih ali na podlagi pogodbe o prevžitku in nimajo drugih sredstev za preživljanje ter če sicer izpolnjujejo enega od pogojev iz četrtega Člena. ni. Pravica do oskrbnine, obseg in višina 6. člen Oskrbnina je stalna mesečna dajatev, ki jo zagotavlja občina osebam, ki izpolnjujejo pogoje iz tega odloka, dosmrtno ali dokler trajajo ovire v 2. oz. 3. točki četrtega člena. Ce je oskrbnina priznana otrokom, se čas upravičenosti do prejemanja ureja po kriterijih, ki veljajo za prejemanje otroškega dodatka. Oskrbnina je oblika socialne podpore, zaradi česar uživajo njeni uživalci vse pravice socialnih pod: pirancev. 7. člen Pravice do oskrbnine ni mogoče odsvojiti, izvršba 'nanjo pa je dopustna v enakem obsegu kot na preživnine. 8. člen Višina oskrbnine, ki se prizna posameznemu upravičencu, je v sorazmerju s podarjeno zemljo in znaša mesečno, Če je površina obdelovalne zemlje; od 1 do 2 ha od 2 do 3 ha od 3 do 4 ha od 4 do 5 ha od 5 do 6 ha od 6 do 7 ha od 7 do 8 ha od 8 do 9 ha večja od 9 ha 10.000 din 10.500 din 11.000 din 11.500 din 12.000 din 12.500 din 13.000 din 13.500 din 14.000 din Ce so poleg obdelovalne zemlje podarjena še druga zemljišča, se višina oskrbnine zviša za 500 din za vsake nadaljnje 3 ha zemljišča, razen za nerodovitno zemljišče oz. za prve tri hektare zemljišča druge kulture. Vrednost objektov ali lesnih zalog, ki so na zemljiščih, pri določitvi višine oskrbnine ni upoštevana. 9. člen Ce je po 3. oz. 10. členu upravičena do oskrbnine še ena oseba, prejme slednja za 25 % manjšo oskrbnino, če jih je več, pa vsaka (vključno z drugo osebo) za 40 % manjšo oskrbnino kot darovalec. 10. člen Ce zemljo podarijo solastniki, se prizna oskrbnina kot prvim upravičencem le tistim solastnikom in toliko, kolikor njihovi idealni deleži presegajo 1 ha obdelovalne zemlje, če tudi sicer izpolnjujejo enega od pogojev iz četrtega člena. Ostalim solastnikom, katerih delež je manjši, se oskrbnina lahko prizna po 5. oz. 9. členu. 11. Člen Izjemoma se lahko višinp oskrbnine, določena po 8,, 9. in 10. členil prekorači, če je zdravstveno stanje uživalca tako, da je potreben posebne nege in oskrbe v ustreznem zavodu ali v lastnem stanovanju. O tem odloči na posebno zahtevo uživalca po prostem preudarku za zadeve socialnega varstva pristojni svet občinskega ljudskega odbora. 12. Člen Ce se spremenijo v večji meri splošni življenjski stroški, se z družbenim planom občine Kranj določi, za kolikšen odstotek se zvečajo ali zmanjšajo višine oskrbnin, ki so bile priznane v posameznih letih. 13. člen Ce uživalec po priznanju oskrbnine pridobi zemljo ali drugo premoženje takšne vrednosti, da preseže 12-kintni mesečni znesek pri-znane oskrbnine, se mn izplačevanje oskrbnine ustavi za toliko mesecev. kolikor to ustreza znesku, ki se dobi, če se vrednost premoženja, ki preseže 12-kratni mesečni znesek oskrbnine, deli z mesečnim zneskom oskrbnine, i Ce uživalec po priznanju oskrbnine pridobi pravico do starostne ali invalidske pokojnine ali kakšno drugo pravico na stalne mesečne ■ prejemke, se mu višina oskrbnine zmanjša za toliko, kolikor znašajo njegovi mesečni prejemki. Ce prejemki oskrbnino presežejo, se ta za čas,, dokler jih uživalec dobiva, ustavi. Uživalec mora vsako 4Oe2-l0A,~)7 utegne vplivati na višino oskrbnine, sporočiti organu, ki je izdal odločbo o priznanju oskrbnine, sicer odgovarja za škodo, ki zaradi tega nastane izplačevalcu. IV. Postopek za priznanje oskrbnine 14. člen Oseba, kj želi pridobiti oskrbnino, izjavi to na zapisnik pri upravnem organu občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za premoženjsko pravne zadeve oziroma sklene z občino pismeno darilno pogodbo. V obeh primerih mora biti izrecno navedeno, da daruje zemljo s pogojem, da ji bo po tem odloku priznana oskrbnina. En izvod zapisnika oz, pogodbe predloži administraciji kmetijskega sklada, drugega pa oddelku za družbene službe ObLO Kranj z zahtevkom, da se ji prizna oskrbnina. Poleg zahtevka mora predložiti tudi dokazila, da izpolnjuje pogoje za priznanje oskrbnine po 2., 3. in 4. členu ter katere druge osebe imajo poleg darovalca še pravico do oskrbnine. Oddelek za družbene službe izvede po zahtevi stranke ugotovitveni postopek po načelih splošnega zakona o upravnem postopku ter izda odločbo o priznanju kmetijske oskrbnine. 15. člen Zoper izdano odločbo je v 1? dneh po vročitvi dopustna pritožba na komisijo občinskega ljudskega odbora za prošnje in pritožbe, katere odločitev je dokončna. Po pravnomočnosti odločbe e priznanju oskrbnine ima darovalce pravico v 8 dneh daritev prckli' cati, če smatra to za primerno. C« to stori, plača vse stroške postop' ka za priznanje oskrbnine, ki gi«* do sicer v breme občinskega ljudskega odbora, 16. člen 1 Po preteku roka zn preklic daritve se ta okolnost posvedoČi n» samem zapisniku oz. pogodbi in n» odločbi o priznanju oskrbnine, nakar se izvede izročitev zemljišč »j* zemljiškoknjižni prenos teh v druv beno lastnino, računovodstvu km«' ti iškega sklada pa da nalog, za i<' plačevanj? oskrbnine. Oskrbnina se izplača že za v** tisti mesec, v katerem je bila >*' vi šena izročitev zemljišča po predhodnem odstavku. Oskrbnina se izplačuje mesečo,0 vnaprej ter dospe v izplačilo najkasneje do 3. v mesecu, za kat0' rega se plačuje. ■' : 'VV -.V- Sredstva za plačevanje oskrbnin* V' > 17. člen Sredstva za plačevanje oskrbo’' ne si zagotavlja občina s tem, zemljišča, ki jih je pridobila zasebnikov proti priznanju oskr°' nine. prenese odplatno v upravlj0' nje kmetijskim ali drugim orgoO*j zoeijam. Vplačilo se izvrši v kot’9 občinskega kmetijskega sklada. ti istega sklada se tudi tavljajo sredstva za izplačevanj oskibnin. glasnik 18. člen Odškodnino za odplatni prenos zemlje po predhodnem členu določi občinski ljudski odbor z odlokom, ki mora upoštevati, da je višina v sorazmerju z boniteto in kulturo zemljišč, ki noj se prevza-niejo, pri gozdovih pa se lahko Upošteva tudi zaloga lesne mase. Odškodnina se določi v posameznem primeru po površini zemljišč, ki so bila prevzeta. ’ 1 ■ 19. člen Odškodnina za prevzeto zemljo se plača v 3 letih po prevzemu. V prvem letu se plača polovica določenega zneska, v naslednjih dveh letih pa po '/«. V prvem letu dospe odškodnina v plačilo po preteku 3 mesecev po Prevzemu. Vsako nadaljnje leto pa 10. januarja. Končne določbe 21. člen Če se spremenijo določbe tega odloka, se za primere, ko je bila oskrbnina določena na podlagi Prejšnjega besedila, lahko uporabijo nove določbe le, če so za uživalca ugodnejše, ali če sam na to izrecno pristane, razen če ne gre za določitev višine po 12. členu tega odloka. Za osebe, ki podarijo zemljo v treh mesecih po uveljavitvi odloka, Šteje ovira iz zadnjega odstavka 3. člena le od 1. januarja 1962. 22. člen Osebam, ki so podarile zemljo občini s pogojem, da se jim pridna kmečka renta po odloku o kmečki renti (št. 554-03/1962-2 z dne 6. decembra 1962) se prizna kmetijska oskrbnina od dneva podaritve, če darovalec izpolnjuje po-Rojc za priznanje tudi po tem odloku in če na to v roku 30 dni po Uveljavitvi tega odloka izrecno pristane. Sicer pa lahko daritev prekliče a’i pa sc z obdarjencem dogovori 18 drugačne pogoje. 23. člen Svet za socialno varstvo sc porašča dajati podrobnejša navo-S*'la za izvajanje določb tega odloka. 24. člen Ta odlok velja z dnem objave * »Glasniku«, uradnem vestniku »kraja Ljubljana. Številka: 554-03/1962-6. Datum: 29. april 1963. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Martin Košir L r. 2. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj se določi, da bo opravljal naloge medobčinskega zdravstvenega centra, kot so navedene v 60. členu splošnega zakona o organizaciji zdravstvene službe za občino Kranj, po sklepu občinskih ljudskih odborov Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, Tržič' pa tudi za te občine. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 321-166. Ljubljana, 13. aprila 1963. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Ivan Rome 1. r. 389. t ,Na podlagi 59. člena splošnega o organizaciji zdravstvene 2!*® (Uradni list FLRJ. št. 45-v je občinski ljudski odbor d a,Ji na *eji občinskega zbora e 29- aprila 1963 sprejel naslednjo ODLOČBO t >a'Zdravstveni dom Kranj se rije k dolžnosti opravljanja funk-trn kP*inskega zdravstvenega cen-tkm. 1,®° mu bile naložene s skle-Kran občinskega ljudskega odbora la l%.$t' b-ZA-33/61 z dne 13. apri- Ta odločba velja takoj in se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 022-05/63-6. Datum: 29. april 1963, Predsednik občinskega ljudskega odbora: Martin Košir 1. r. OBČINA LJUBU ANA-VIČ-BUDNIK 390. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) ter 32. člena zakona o gozdovih (Uradni list LRS št. 30-262/61) in 27. člena statuta občine je občinski ljudski odbor Liubljnnn-Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. aprila 1963 sprejel ODLOK o razglasitvi gozdov zelenega pasu na območju občine Ljubljana-Vič-Rudnik za gozdove s posebnim namenom. 1. člen Gozdovi v k. o. Vič, Rudnik, Karlovško predmestje (del), Trnovsko predmestje (do Ljubljanice), Dobrova (del), Podsmreka (del), Šujica (del), Glince (del) in Gradišče, se razglašajo za gozdove s posebnim namenom, kolikor leže v mejah zelenega pasu navedenih k. 0., ki poteka: po meji med k. o. Šujica in k. o. Glince, zajame ves k. o. Glince (del) v občini, zajema del k. o. Šujica, in sicer tako, da poteka meja po parcelah št. 388, 285/1, 376/1, 376/2, 374, 370 in 371, nato čez cesto Stranska vas—Bokalci do Gradašči-ce, dalje po Gradaščici do parcele 284 k. o. Šujica, nato po meji k. o. Dobrova, in sicer po mejah parcel St. 1596/3, 1608, 1607/6 in 1607/7 do Horjulščice tako, da vključuje parceli št. 1596/3 in 1697/8. Od tu teče meja do Horjulščice in dalje po katastrski meji k, o. Dobrovo do katastrske meje k. o. Trnovsko predmestje. Od tu po katastrski meji Trnovsko predmestje do Ljubljanice, po Ljubljanici do k. o. Karlovško predmestje, zajame del k. o. Karlovško- predmestje in ves k. o. Rudnik. 2. člen Namen gozdov zelenega pasu je zlasti, da: a) zavaruje ih regulira klimo mestnega območja, b) varuje izvirke in celoten režim vode na mestnem območju, c) ohranjuje vegetacijo, floro in farno, d) je objekt za znanstveno proučevanje. 3. člen V gozdovih zelenega pasu, ki so razglašeni za gozdove s posebnim namenom, se gospodari po načrtu Zavoda za upravljanje zelenega pasu Ljubljana. 391. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19-88/52) ter 116. in 119. člena splošnega zakona o organizaciji zdravstvene službe (Uradni list FLRJ, št. 45-585/60) in 106. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Ur. list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62, 53-716/62 in 13-185/63) je občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. aprila 1963 sprejel ODLOK o ustanovitvi občinskega zdravstvenega investicijskega sklada 1. člen Ustanovi se občinski zdravstveni investicijski sklad zn financiranje investicij na področju zdravstva v občini Ljubljann-Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: »sklad«). 2. člen Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada jamči ustanovitelj. V sklad se stekajo naslednjo sredstva: t. sredstva iz proračuna in drugih skladov občine, ki so namenjena za investicije na področju zdravstva v občini; 2. del amortizacije vsakega zdravstvenega zavoda v občini, in sicer 10 % obvezno, nadaljnjih 25 % pa po sklepu sveta vsakega zdravstvenega zavoda; 3. prispevki iz dohodka zdravstvenih zavodov, ki jih zdravstvenim zavodom določi občinski ljudski o» GASIVA Zaključni račun LEKARNE »LEVSTIK«, Ljubljana, Levstikov trg 9 , ; Ril.Ani a na dan 31 decembra tsfil PASIVA Znesek Zau Zap Z« n HOStHVkti v 000 dir Hostavka v ooo din §t Postavka v 000 din 5t Postavka v 000 din i Osnovna »redstva i Vin »talnih »redstet- 1.Osnovna sredstva L Viri stalnih sredstev l. Sedanja vrednost osnov i Poslovni sklad 19.133 L Sedanja vrednost osnov- i Poslovni sklad 1.115 nlh »redstev 3.588 i Sklad skupne porabe nlh sredstev 2 Sklad skupne porabe 1. Sedanja vrednost sredstex skupne oorabe - i Rezervni skald In drug« skladi _ 2. Sedanja vrednost sredstev skupne porabe 1.084 3 Rezervni skald to drugi •kladi 771 ll Druge oblike sredstei IL Druge oblike etrov D Druge oblike sredstev IL Druge oblike virov $ Banka tn blagajna 5.556 sredstev S. Banka to blagajna 1.799 sredstev « Krediti prt banki ^ • Kupci tn druge terjutvt 1.712 i Krediti pn banki — 8 Kupci In druge terjatve 609 ’ 4.500 8. Zaloge 986 S. Dobavitelji Ul druge obveznosti 8. Zaloge 4.511 $ Dobavitelj) In druge obveznosti 1.C38 6. Druga aktiva 15.549 8.258 S. Druga aktiva 21 8. Druga pasiva s Druga pasiva SKUPAJ 27.391 SKUPAJ 27.391 SKUPAJ 8.024 SKUPAJ 8.024 Vodi;, f MCuiiovodsi v«. Milena Franetič Predsednik UO Marija Kos Direktor Dr. Pavel LlberSar Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Šenčur BILANCA na dan 11 decembra 1961 PASIVA Zap gl Postavka Znesek v 000 dir Zap 5t Postavka Znesek v 000 din l Osnovna sredstva L Viri stalnih sredstev L Sedanja vrednost osnov i. Poslovni sklad 35.321 nlh sredstev 27.048 t Sklad skupne porabe 7.683 t Sedanja vrednost sredstev skupne oorabe 8.396 1 Rezervni skald to drugi skladi 3.142 EL Druge oblike sredstev IL Druge oblike virov S. Banka In blagajr 21.554 sredstev 4 Kupci to druge terjatve 16.134 i. Krediti prt banki 10.321 8. Zaloge 7.080 S. Dobavitelji to druge ob- veznosU 4.552 8. Druga aktive 2.179 8. Druga pasiva 21.372 SKUPAJ 82.391 SKUPAJ 82.391 Vodia ucunovodstva: Dragica Karner Predsednik UO Jože Kern Direktor! v. d. Tine Remic Zaključni račun podjetja »NARAVNI KAMEN«, Ljubljana, Moše Pljada 32 AKTIVA BILANCA na dan SI. decembra 1961 PASIVA Zap Postavk« Znesek v ooo din Zap Postovka Znesek v 000 din L Osnovna sredstvo L Viri stalnih sredstev L Sedanja vrednost osnov- L Poslovni sklad 23.231 nlb sredstev 15.707 *. Sedanja vrednost sredstev l Sklad skupne porabe 64 skupne porabe 5 L Rezervni skald In drugi skladi 918 IL Druge oblike sredstev 1L Druge oblike virov 1. Banka to blagajna 6.348 sredstev 1. Kupci In druge terjatve 1.112 4. Krediti prt banki 4.373 S, Zaloge 7.824 5. Dobavitelj) in druge ob- veznostl 271 1. Druga aktiva 1.916 8. Druga pasiva 4.155 SKUPAJ 33.012 SKUPAJ 33.012 Vodja računovodstva; Silvester Drapal Predsednik UO Ludvik PohajaČ Direktor: Stanko Jarc Zaključni račun podjetja »SIJAJ« - razsvetljava - galvanizacija, Hrastnik AKTIVA BILANCA o» dan 11. decembra isti PASIVA Zap Postavka Znesek v ooo din <4“d Postavka Znesek v ooo din 1.Osnovna sredstva L Viri etatolb sredstev L Sedanja vrednost osnovnih sredstev 1. Sedanja vrednost sredstev 33.021 t. Poslovni sklad 2 Sklad skupne porabe 14.415 skupne oorabe O. Druge oblike sredstev 574 1. Rezervni skald to drugi skladi IL Druge oblike virov 594 *. Banka in blagajna 6.118 sredstev 4 Kupci tn druge terjatve 17.057 4. Krediti prt banki 8.321 8. Zaloge 8. Druga aktiva 11.957 39 3. Dobavitelji to druge obveznosti 6. Druga pasiva 45.401 33 SKUPAJ 08.764 SKUPAJ 68.704 Vodjo računovodstva* Štefka Benedik Predsednik UO Anton Greben Oirekioi Viktor Malovrh Vodjo računovodstva! Krista Mazi Predsednik UO Dr. Katarina Speronello Direktor: Mr. ph. Marija Zelenik Zaključni račun »KLEPARSTVA AKTIVA BILANCA na dan TABOR«, Ljubljana, Ilirska 15 Sl. decembra 19S1 PASIVČ Zap Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv Dostavke Znesek v ooo din^ t.Osnovna sredstva L Sedanja vrednost osnov- L Viri stalnih sredstev t. Poslovni sklad 5.047 nlb sredstev S. Sedanja vrednost sredstev 1.267 2 Sklad skupne porabe 2 skupne porabe 1 Rezervni skald In drugi 11 Druge oblike sredstev 8. Banka to blagajna 603 skladi D. Druge oblike virov sredstev 280 1 1 6. Kupci to druge terjatve 8.753 4. Krediti pri banki 3.235 8. Zaloge 3.106 5. Dobavitelj) in druge ob- 5.657 8. Druga aktiva 492 veznostl 8. Druga pasiva — SKUPAJ 14.221 SKUPAJ 14.221 Vodja računovodstva: M. Mcrtclj Predsednik UO. Mirko Selan Direktor: Jože Zupančič Z »pljučni račun ČEVLJARSKE DELAVNICE, Ljubljana-Moste, Društvena 34 AKTIVA BILANCA na dan 31.‘ decembra 1961 pasiva Zj-atP Postavka Znesek v ooo din Zap „ St Postavka Znese v ooo d I.Osnovua sredstva L Viri stalnih sredstev L Sedanja vrednost osnov- t. Poslovni sklad 621 nlh sredstev 79 8. Sedanja vrednost sredstev t Sklad skupne porabe i •kupne porabe 1 Rezervni skald In drugi skladi 138 IL Druge oblike sredstev IL Druge oblike virov 8. Banka to blagajna 370 sredstev 8. Kupci to druge terjatve 330 L Krediti prt banki 191 8. Zaloge 722 8. Dobavitelji In druge ob- 6. Druga aktiva 178 veznostl 568 8. Druga pasiva 166 SKUPAJ 1.685 SKUPAJ 1.685 Vodja računovodstva: 8. Kočar Predsednik UOi M. Berčič Direktor: R. Jerneje I Zaključni račun »UMETNE VALILNICE«, Ljubljana - Šentvid AKTIVA BILANCA na dan Sl decembra 1961 PASl^i Za d* <« Postavka Znesek v ono din i Osnovna sredstva L Sedanja vrednost osnovnih sredstev S. Sedanja vrednost sredstev skupne oorabe D Druge oblike sredsie. g. Banka to biagalna • Kupci in druge terjatve $ Zaloge g. Druga aktiva SKUPAJ 1.828 7.594 7.278 1.710 280 18.808 Zap st Postavka L Viri stalnih sredstev t. Poslovni sklad s Sklad skupne porabe S Rezervni ekald to drugi skladi EL Druge oblike virov sredstev l Krediti pri banki S Dobavitelji to druge obveznosti 8 Drugi, pasiva SKUPAJ Znese* v ooo d,n-. 14.5J* 21J 8.30« $3« 10.498 Vodi« računovodstva; Anica Pravne i*i*',uomk UO: Maks Koritnik Direktor Frane Gerden