Izhajajo 1. in 16. vsacega meseca. Cena jim je za Oznanil» se plačujejo za enkrat 6, za dvakrat 9, celo leto 2 K., za pol Teta 1 K, — Naročnino in za trikrat 12 helerjev od kvadratnega centimetra. dnpiFte sprejema J. Krajec v Novem mestu. Manjše kakor 10 pcm obsegajoče se ne sprejme.
Gospodarske stvari.
o napravi sira za doma£j(jo.
Cim bolj, ko se nase dolenjsko živinarstvo na deželi, to je oddaljeno od mest ali tovar-niskili krajev, opazuje, tem bolj se dospe do preprièanja, da je našemu dolenjskemu kmeta junc, osobito pa lep vol ponos, lepa junica, lepa in dobra, to je jako mlečna ali molŽna krava pa le bolj postranska stvar, za katero Se nas kmefiki gospodar veliko manj pobriga, kakor pa za lepega vola. Da, nikakor ni redka prikazen, da ima nas kmet, zraven prav lepih, âa znabiti krasnih juncov in volov, prav malo vredne, majhne kravice. Ako se takega moža praŠa: „oče, i kako pa to pride, da imate tako lepe junce, tako lepe voli, krave pa tako majhne, tako nekazne?" In mož odgovori: ,,i zato ker Sem junce, oziroma, ker sem voli tam na Šta-
jerskem kupil in jih že toliko časa dobro glajstam ; krave so pa domače reje, bo domače sa vre. Ako se moža se naprej praea, zakaj da nima lepih velikih krav, katere bi mu lepa velika teleta, oziroma lepe domače voli, pa tudi dosti mleka dajale, kaj odgovori navadno ? — Da velike krave preveč požro, da pride cenejši, junee kupovati, kakor pa doma izrejati, mleko pa da tako skoro nič ne zaleže, ker se ga ne more prodajati, za domačijo pa da ga je kmalu zadosti, za napravo toliko masla, kolikor ga doma potrebuje, sicer pa za mleko družina tako dosti ne porajta, in dajati ga je treba presiČem. No na takem odgovoru je pač skorej samo toliko rcsnice, kolikor hoče reČi, da mleko za dom malo odleže, vse drugo je pa neutemeljena prazna trditev, katero presoden, skusen gospodar nikdar verjel ne bode. O, da mleko na deželi kaj malo zaleže, to je pa gola resnica, kajti istina je, da ga družina skoro več uživati ne
Orozovit položaj itaznjencoT v Lonisianl.
Kako slabo ravnajo s kaznjenci v Zjedi-njenih državah ameriških, je razvidno iz naslednjega zanimivega dopisa iz New-Orleans ktc-rega povEamemo iz „Gl. Nar." Glasi se takole: Okolnost, da pri popravah jezov ob Mississipijti rabijo že dalj časa veliko število kaznjencev, nam olajšuje, si natančneje ogledati, kako ravnajo z onimi nesrečniki. Kaznjenci, večinoma zamorci, stanujejo v velikem taboru ne daleč od kraja kjer delajo, ter spe v lesenih barakah. Kdor od državne oblasti dobi pismeno dovoljenje, si lahko ïiemoten ogleda njihova bivališča.
Ijouisiana daje svoje kaznjence v najem kon-jTaktorjcm, kateri jih ožemajo kolikor se le dá poleg tega tudi skrbé, da nihče ne uide. Kon-traktorji morajo tuđi kaznjencem dajati živež. Poslednjih 20 let je dotično pogodbo, katera poteče meseca marca 1901, imela v rokah tvrdka, ter plačevala državi na leto 50.000 dolaijev najem-sžlae.
Po njegovem predstojniku in poveljniku imenujejo tabor „Camp Hurst". Kapitan Hurst je star sivobradat mož z malimi črnimi očmi, kteri sam opravlja večji del stražne službe. Po dnevi in po noči je oborožen z velikimi revolverji. Skoraj neprenehoma sedi na griču sredi tabora, od koder zamore vse pregledati. Tabor obdaja močan nasip in globok jarek. Na nasipu korakajo straže sem ter tja.
Kaznjenci morajo delati od solnČnega izhoda do HolnČnega zahoda. Opoludne imajo jedno uro počitek. IM delu ob jezovih stoje pazniki, ktcri kaznjence neprenehoma priganjajo s kletvinami in ako to ne izda, tudi z brcami, pestmi in biČem.
Ves način ravnanja je brezmejna surovost, znak srednjega veka. Kontraktorji nimajo dru-zega pred očmi, nego ljudi kolikor mogoče izrabljati. Za poboljšanje oziroma vzgojo kaznjencev se ne zgodi prav niČ. Niti k snagi jih ne priganjajo. Snažnost pri kontraktorjih ne igra nikake vloge.
Za hrano imajo kaznjenci večinoma kruh in molases, (slabe vrste sirup), kar dobe zjutraj. Na dolgi mizi v taboru leži narezan kruh na ku~
mara — vaaj v toliki meri nc, kakor nekdaj. — Istina je, da je tudi masla za domačijo kmala zadosti, in ako se ga tadi labko proda, da v primeri k porabljenem mleku le malo odvleže, odloÈno najmanj odvleže pa gotovo prešičem pokládáno mleko in naj bode se tako dobro posneto.
Da bi se mleko na deželi boljae izkoristilo, da bi se frg, boljše v denar spravilo, pričelo se je snovati sirarake družbe, sirarske zadruge. V mnogib krajih obnesle so se take družbe ali zadruge prav dobro, to osobito v planinskih krajih, kjer so gospodarji na rejo mnogostevil-nib krav navezani. V dostih krajih, in to pred vsem tam, kjer je bolj poljedelstvo kakor pa travnistvo doma, se pa take družbe niso obnesle, in morale ao prenehati. Da, v dostih krajih se take družbe, take zadruge niti osnovati ne dado ; to iz veČib uzrokov, katere pa tukaj navajali ne bodemo, Konecno pa tudi potrebsio in koristno ni, da bi se povsod take družbe ali zadruge osnovale, kajti potem padla bi eena siru gotovo tako, da bi mleko v sir poděláno v denarju zopet skoro nič ne odvrglo, in da bi se ga moralo le za domačijo porabiti. No za domačijo napravljeni ter porabljeni sir zaleže pa gotovo več, kakor mleko, kajti dober sir s kruhom, posebno pa s krompirjem ali Žganci dopadel se bode gotovo slehernemu bolj, kakor pa mlečni močnik, mleÔna kaŠa, mlečni žganci.
Za domačijo sir napravljati kažt^ pa tako, kakor to po zgornji Italiji (Furlaniji) delajo, kjer tako-le postopajo. Cela vas si kupi skupni
širni kotel za prenašati s potrebnim železnim trinogom, potrebno stiskalnico za prenašati, sploh za napravo sira potrebno pripravo. Prva prične Biriti h. št. 1 in iz vseb drugih biš donašajo mleko toliko dni, dokler ni gospodar b. št. 1 dovolj sira napravil. Potem prične siriti h. št. 2 in tako dalje, dokler si vsi gospodarji dovolj sira ne napravijo. Mleko si donasajo seveda proti povračilu, kar ga pa drug drugemu povrniti ne more, mu ga plača.
V dostib krajih pri nas bi se tudi tako labko postopalo, in reja lepih velikih krav postala bi bolj navadna, kakor Je dandanes, ko je skoro ni.
Politični pregled.
Sedemdesetletni rojstni dan presvltlega cesarja praznoval se bo po vsi državi. Ker Je cesar odklonil vsake večje potratne slavnosti, se bodo mesta veČjidel razsvetlila in s zastavami okincala, v eerkvah pa se bode zanj molilo.
Zasedanje dež. zborov. Čuje se, da se snidejo deželni zbori baje koncem novembra ali začetek decembra. Deželni zbori bodo imeli priliko sklepati o zakonu, tičočem se deželne naklade na žganje.
Stiod V Novem mestu. Dne 4. avgusta je sklieal dvorni svetnik in državni poslanec gosp. Fr. Šuklje shod volileev iz Novega mesta, Črnomlja, Kočevja, Metlike, Ribnice, Višnje gore in Žužemberka. Pred obilim številom zavednega občinstva iz Novega mesta in tudi drugih
pu in poleg tega stoje krožniki iz pločevine z molasejem. Kakor čreda gladne živine planejo kaznjenci k mizi, da vsak ugrabi svoj delež. Pri mizi atojé oboroženi pazniki, kteri čuvajo, da ne vzame Jeden več nego drugi. K Jedi ljudje po-sedejo na tla, pomakajo kruh v molases in ko istega povžijejo, vržejo krožnike zopet na mizo. Nikomur ne pride na um krožnike umiti.
Opoludne dajo kaznjencem včasih tudi fižol, riž, krompir, speh ali posušene ribe.
Zvečer po jedi ženejo kaznjence v lesene barake, kjer so ob stenah trda ležišča. Pred vratmi barake stoje po noči čuvaji, kteri imajo povelje vsacega ustreliti, kdor bi prišel vun pred solnčnim izhodom.
Barake so 50 čevljev dolge, 18 čevljev široke in nimajo nobenega okna. Vsak jetnik nima v baraki niČ več nego 40 kubičnih Čevljev £raka za dihanje ; da se človek zdrav ohrani pa je potreba najmanj 250 kubičnih čevljev zraka. Nepokorščino ali izvanredno veliko lenobo kaznujejo 8 pretepanjem. Vjetnika slečejo, polože na tla in mu z debelim Jermenom naštejejo 25 ali
več udarcev, Nekteri dan izvršujejo to kazen nad večjim številom kaznjeneev. Kdor poskuša uiti, dobi na vsako nogo železen obroč, na kte-rega Je pritrjena veriga s težko krogljo. Včasih mora kak nesrečen vjetnik krogljo seboj nositi leta in leta.
Da Je umrljivost med jetniki velika, se ni treba čuditi. Pred nekterimi tedni, ko je bilo Še precej mraz, je v „Camp Hurst" v desetih dnevih umrlo 14 mož valed pljučnice, V dveh mesecih se jc od 170 kaznjencev preselilo 31 mož v boljše življenje. Dostikrat razsajajo nalezljive bolezni, zdravnika pa nimajo v taboru.
Ljudje ne dobe niti knjig, niti časopisov aH pisalnega orodja. Ob nedeljah pa jim puste kvar-tati in Jim dajo tudi svalčiee (cigarete).
Pri odpustu dobi kaznjenec novo obleko in 5 dolarjev v gotovini in s tem naj prične novo življenje in postane boljši meščan, nego Je bil do sedaj. Večina odpuščenih se v kratkem času zopet vrne, kajti ta način kaznovanja ni pripraven poboljšati hudodelca in ga odvračati od samemu sebi in Človeški družbi škodujočega početja.
volilnih krajev govoril je goep. sklicatelj o političnem položaju v državi in deželi; mej družini je omenjal veliko škodo za državo, ktero provzroča razdor v državni zbornici ; odobraval je složnost nasili poslancev s češkimi; ni odobraval pa misel, da bi se državni zbor razpustil, kajti ne samo državni zbor, ampak vsa državna «stava boleha. Ustavo je treba prevstrojiti. Mi Slovenci moramo natančne pogoje staviti, pod kte-nmi bi za novo državno ustavo v avtonomnem smislu Bodelovali. Državni zakoni morali bi jasno in točno ustavne pravice varovati tudi v deželali, kjer se naliaja kak narod v manjšini, Goap. govornik dvomi pa na izpeljavi toli veli-'■ega prevrata, kjer Avstrija nima za to sposobnih mož. Ko je še gosp. dvorni svetnik govoril o razmerju mej nami in današnjim mi-nisteratvom, prišel je na naie domaČe razmere ter konečno tudi grajal naš domač razpor.
SOletnica Strossmayerjevega škafovanja Bc vrai dne 2. sept. t. 1. Slovencem je dolžnost, ûa pri tej priliki vrnejo Hrvatom čustvovanja, lii 80 ga pokazali na nasi Slomšekovi slavnosti.
Napad na perzijskesa Salia. Perzijski cesar se je mudil te dni v Parizu, kjer je obiskoval razstavo. Ko se je dne 2. t. m. peljal J svojem vozu, priskoči k njemu anarhist po imenu Salaon in pomeri s svojim samokresom cesarju na prai. Haiiov apremljevalec je izvil Salaonu samokres iz rok, in policija je hudodelca aretovala. Na policiiji se je dognalo, đa je bilo v samokresu pet patron, a ni sprožil, ker je bilo njegovo orožje pokvarjeno.
Domače vesd.
(Osebne vesti.) G»»sp. Jurij Zore, župnik in duliovni svetnik na Krki praznoval je 12. t. m. zlato sv. maňo, — Zdravnik gusp. dr. Josip SkoCir v Cerknem je imenovan okroiinini zdravnikom v Ža-žembeiku
{t^ g. Tomaž Zabukovec) kaplan v Toplicah gre v Drago : na njeeovo mesto pride semenÍBki duhoTflu i. g. Peter June.
^ 1	sklenila proslaviti
seaemrteaetletnico našega preavitlega vladnria, cesarja J rane Jožefa I. s tem, da 17. t. m. zvećer razsvetli, nne 18. t. m »krasi z zastavami mestna poslopja, «edvomno radostno bodo novomeneani po svoji moii vse stonh, da udanost in ljubezen svojemu nad vse ^JioJjenerau vladarju skažejo.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) v mesecu juliju 1900 je 187 strank vložilo 46.676 K ^^ f, 178 strank vzdignilo 69.978 K 96 h, torej
vložilo 233.02 K 05 h, 7 strankam seje iz-pwealo posojil 7020 K, stanje vlog 1,476.563 K 20 h, denarni promet 229.149 K 82 h.
(V bolnišnico Usmilj. bratov v Kan. pri Novem mestu) se je sprejelo meseca )un)ta 102 bolnika, koncem junij« jih je ostalo 63, sKUpaj 165. Od teh se jih je ozdravilo 82, zboljšalo
18, ïn:û"Lh'av!io!n bi;; se i. t/nirln stp	sicer
eden vsled jetike in eden vsled Brighťove obistne bolezni. V oskibovanji ostalo jih je 59. Oskj'bovalnih dnij se je nabrulo tekom (Jret^klega meseca 2009.
(Petnajsta glavnu skupšćina sv. Cirila in Metoda) se je viiiiia dne 1. t. m. v Radovljici prav aijajntr; udeležilo se je zborovanja nad 300 oseb. Prihodnje zborovanje bo v Mariboru,
(Novomeška podružnica sv. Cirila in Metoda) bo zborovala v sredo ob 8. uri zvečer v g. TnCkovi gostilni, kar ge minolo soboto radi vremena ni zgodilo.
(Vspored obravnav in shodov pri II, katoliškem shodu v Ljubljani). Ponde-Ijek, 10, septembra ob 6. popold. „Pridi av. Duh in blagoslov, stolna cerkev; ob 6. zvečer osnovaïni shod, Alojzijevišie; ob Va^- z^eier zabavni večer „Meňfian-skega kluba", Katoliški dom. Torek, 11. septembra ob 8. zjutraj slovesna sv. masa, stolna ceikev; posvetovanje odsfekov od 10-—Vîlï, šolstvo, Katoliški dom; od 10. dalje socijnhii odsek, staro strehšče; od
10.	dalje časnikarstvo, Bokodelski dom; od V3I2.—1, kršĚansko življenje, semeniška knjižnica ; od '/^3. - ^/oá. šolstvo, semeniška knjižnica; ob Va^- Socijalni odsek, staro strelisťSe; od 2. dalje čanikarstvo, EifkOdelski dom ; od 2. dalje organizacya, Katoliški dom ; od Vj4.—V25. kršćansko življenje, seineniňka knjižnica; ob Vî^. zveéer 1. slovesni shod, AlojzijevišČe ; ob Va^-zvečer pozdrav „rilov. kilčanako-soc. Zveze" katoliškemu shodu, Katoliàki dom. Sreda, V2. septembra ob 8. zjutraj tiha sv. maša (govor), stolna cerkev; nb VjlO- zjutraj II. slovesni shod, ÁlojzijeviĚíe ; ob 3, popold. 111. slovesni shod, AlojzijevišČe; ob 7, zveč. slavnostni komers akademičnega društva „Danice", staro strelišče.
(Slomšekova stoletnica na Ponikvi) se je prav veličastno vršila. Slavnostni govor imel je gosp. nadučitelj Franc Strmšek. Omenjal je velike zasluge.piikojnega kot domoljub, šolnik, pisatelj in duhoven. Škof Slomšek je mnogo storil, da so se jeli pokrajni Slovenci vzbujati; tudi je neprecenljiva zasluga, da je dosegel, da so skoro vsi štajerski Slovenci v jedni škofiji zdi'uiieni. Družba sv. Mohora, na ktero smemo pred vsem svetom ponosni biti, je istotako sad Slomšekovega tnida. Te slavnosti udeležilo se je preiigronmo število slovenskega ljudstva in odličnih zastopnikov drugih slovanskih narodov. V posebno velikem številu so prihiteli HrvaHe. Ponikva pač se ni videla toliko zbranega naroda. Število udeležencev cenijo na 10 tisoč,
(Program konjske dirkevtrab 1900,) katero priredi konjerejski odsek c. kr, kmetijske družbe kranjske v Št. Jarneju na Dolenjskem v nedeljo dne 16. septembra t. I, in sicer v prvih dveh oddelkih samo za kmefííke posestnike, t. j. take, ki svoja zemljišča sami obdelujejo, v drugih oddelkih za vse brez izjeme. Dirka bode dne 16. septembra popoldne ob Va4. uri v Št. Jarneju, in sicer na dirkahsču. I. Dirka tri- in štiriletnih kranjskih žrebcev in kobil. Daljava 2400 metrov. Ako se oglasi samo en tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, če pride v 6 minutah na cilj. Prvo (državno) darilo 200 kron, drugo (državno) darilo 50 kron, tretje (deželno) darilo 26 kron.
11.	Dirka starejših kranjskih žrebcev in kobil. Daljava 2400 metrov. Ako se oglasi samo en tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, ée pride v šestih minutah na cilj. Prvo (državno) darilo 100 kron, drugo (državno) darilo 50 kron, tretje (deželno) darilo 25 kron.
m. Dirka za koBje lirez razÍoĚka starosU in spola, tuđi za Talahe, ki so najmanj pol leta lastnina enega in istega kranjskega posestnika. Daljava 2400 metrov. Ako se oglasi sniiio en tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, će pride v šestih mlanUh na cilj. Prvo (deželno) darilo 100 kron, drugn (deželno) darilo 60 kian, tretje (deželno) darilo 25 kron. IV. Gosposka dirka s parom konj brez razlofka na spol in ataroat konj. Daljava 2400 metrov. Dirka se vrši le tedaj, će s« zglase ^saj trije tekniovalci. Úaatno darilo konjetejskega odseka v vrednosti 50 kron. — Udeležitev pri dirki je zglasiti pismeno, ali pa na dan dirke tudi ustno najpozneje di» 12. ure opuldne občinskemu uradu v Št, Jurneju. Za udeležitev v L, II. m III. oddelku je plačati pri zglaaitvi 2 kroni, v IV. oddelku 4 krone vstopnine.
(Pasji kont 11 mac) je radi stekline pri psih in maekah upeljan v krškem okraju v Radečah. V črnomaljskem okiajn v občinali AdleSiČe, TribuČe in Podzemelj. V litijskem okrujti v občinah Litija, Hotič, Trebeljevo, Golica, Šmaituo, Lesknvec in Dednidol. V ljubljanskem okraju^ v (»bčinah Grosuplje, Šmatje, Slivnica, Dobrunje in St. Jur,
(Za III, zasedanje porntnib obravnav), katere bodo trajule od 27. dn 30. avg. pri tukajšnjem okrožnem sodišču, ixžrebani^ so glavnim porotnikom naslednji gospodje: Kožar Štefan, pos. iz Črnomija; Majcen Jan., pos. iz Bistrice; DrobniČ Jurij, pos. iz Sodraiice; Koce Ivan, trg. Starega trga; RepovS Jos., po9 iz Kaluderja: Mavser Fr,, pos. iz Sp. Tople rebri; Kolene IV., pos. iz Sevnice; Weiss Leopold, pos. iz Metlike; Podboj Joa , pos. iz Ribnice; Stritar Andr , pos. iz Sv. Kriia; Stonič Andr., po?, iz Štale; Zelc Mih., gost. iz Podklanca; Zaman Ant, pos. iz Dobruško vasi; KržiČnik Ant., pos. iz Mokronoga ; Merhar Ign , pos. in župan iz Prigorice; Dullar Jan., mlinar iz Krtiiîe; Kerin Jan., poa. iz Hv. Križa; Klaužar Jos., mesar iz Sv. Štefana; Križe Ant., pos. iz Stare loke; Fugijia Peter, pos. iz Cepelj; Zoran Ant,, pos. iz Toplic; Mauser Jurij, poa. iz Srfdnje vasi; Rade Mih., pos. iz Predgrada; Arko Jan., pos iz Kočevja; Gangl Jos., pos. iz Vinice; Grahek Jos., pos. iz Lokev; Skušek Frii^d., pos. iz Črnomlja; Puliek Janko, pos. iz Črnomlja; Skubic Jan., pos. iz Police; Gesel Mat., po8. iz Doblič; Planinšfk Jan., pos. iz Vt^like Loke; Zupančič Ant., pus. iz Štrauberga; Terček Ant., trg. iz Metlike; Berce Jan., pos. iz Loga; JwkliČ Jurij, trg. iz Črnomlja; Petsche Jan., pos. iz Histerc. — Nadomestnim porotnikom izžrebani so naslednji gospndje: Goriipič Peter, poa. iz Kandije; Umek Vinko, [103 ; Košiček Franc, pos. ; Prijatelj Franc, pos; Nimrnd Nestor, pos.; MngoliČ Josip, pog; Ilovsky Ludovik, pos.; Šali Anton, poa ; Honigman Franc, dimnikar, vsi iz Novega mesta.
J ( T o p 1 i c e. ) Od kar je več in boljših stanovanj v Toplicah, se tudi obisk množi v konat prebivalcem. Lani je bilo do 1. avgusta 469, letos pa že 572 gostov, od katerih nekteri so prav iz daljnih krajev prišli. Dnpadlo jim je v Top icah stanovavje in postrežba, lepa okolica, in sicer lep park, prijetni izleti po košatih gozdih, a kar je najvažnejšo, koristila jim je ondotna kopelj v največjo zadovoljnost. Lastnik knez Karol Auersperg je minole dni tudi Toplice obiskal.
( D o b a v n i r a z p i s. ) C. kr. trgovinsko mini-aterstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da sprejema oskrbništvo pristanišča Tafelbai (Kaplandija) do 31. avgusta t. 1, ponudbe za dobavo borovih debel (Pechkiefar) za tamošnji pristan. Ponudbeni vzorec
je moči pogledati pri c. kr. avstr. trgovskem muzeju na Dunaju.
(Dobavni razpia.) C. in kr. vojno mini-steratvo namerava po javni konkurenci pri malih obrtnikih ai zagotoviti različne potrebščine iz usnja za vojaško opravo v letu 1901. Dobaviti je vsakovrstne čevlje, jermena, tornistre, taške i, t. d. Vaak obrtnik se mora sam ali kot ud kake obrtne zadruge udeležiti dobave. Ponudbe je kolekovati s kolekom za 1 krono in najkasneje do 15. oktobra t. 1. do 19. ure (opoluđne) vložiti pri oni trgovski in obrtniški zbornici, kjei ponudnik biva, na Kranjakem torej v Ljubljani. Varščine in vzorcev ni treba predložiti. Natančnejši pogoji, ponudbeni vzorci in zaznamek predmetov in cen je pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.
(Dobavni razpis.) C. kr. trgovinsko ministerstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici : Neka domača tyrdka je v korespondenci z nekim C. in kr. konzulatom dopis naslovila na osebo uradnega vodjo in ne na nrad sam, opozarja se, da se vsleđ adresiranja na osebo uradnega voditelja namesto na urad sam izgubi ne samo mnogo časa, ampak lahko tudi korespondenca sama.
Bazne vesti.
*	(Loterija in smrt italjanakega kralja.) Kak poseben dogodek loteristi zmiraj zase izkoriščajo, ín to se je sedaj na italjauskem godilo ob umoru kralja. Pogruntati so jo takole: Staroat (66), uro (10) in minuto (46) umtira in kraljevi umor (73). Na to kvaterno, ki SOtisočkratno vlogo oblja-bnje, ao milijone stavili in milijone zgubili. Slučaj ja hotel, da je številka 10 res bila vlečena, druge tri pa pri „pnnt" 55, 47, 74.
*(Kazen morilca i t a 1 j anskega kr al ja.) Gotovo je, da bo morilec Bressi v dosmrtno ječo obsojen, kajti smrtna kazen je odpravljena. Neki jet-ničar poroča v laških časopisih, kako grozna kazen da je to. Prvih deset let je Čisto sam v mali 2 metra dolgi in 1 meter široki celici, kjer ne sme ne brati, ne pisati, ne kuditi, ne delati. Živeti mu je samo ob ki-uhu in vodi. Nihče ne sme z njim govoriti in tudi sam ne sme govoriti. Vsaki mali pregrešek je grozno kaznovan; oblečejo ga v jopič, v kterem ne more z rokami ganiti, in tako ga na posteljo pritrdijo, da mora vedno na jedni strani ležati, ter se ne more obrniti. Le ako se mirno vede in se kesa svojega zločina, ran toliko olajšajo ječo, da ga denejo v nekoliko večji prostor, ali nikakor ne prej kakor ob letu. Deset let take kazni redko kteri hudodelnik ' prestane, večjidel ob letu ali umrje ali pa zblázni.
*	(Umor laškega kralj a) O groznem zločinu, ki ae je dogodil dne 29. julija v Monzi in ki je zelo razburil ves avet, se poroča mnogo podrobnoatij. Morilec je trikrat ustrelil na kralja, sedečega v vozu. Kralj se je dvignil, a v istem hipu tudi padel mtid blazine in zaklical „saj ni nič". Množica je padla po napadalcii, kterega ao komaj vojaki rešili. Voz s kraljem je v največjem diru letel v kraljev dvorec. Ob uri je kralj izdihnil svojo dušo. Ena krogi» ga je zadela v srce, dve krogli v ramo in roko. kraljica Margerita, s katero je kralj živel v vzornem življenju, je prihitela ob kraljevo posteljo in zaklicala zdravnikom : „Pomagajte vendar za božjo voljo". Zdravniki so morali odgovoriti: Veličanstvo, naša umetnost ne pomaga nič." Kraljica je omedlela. Pre-
■stolonaalediiik, edini siu Viktor Emanael III. bil je na potovaiiju s svojo aoprogo, ter st» mu Itrzojavili nesrečni dogodek. Kraljic« vdova je želela, da rajnega kralja prepeljejo v Turin, vendar se je udala zahtevam ministrov, da so gn. y Bim prepeljali in tam y takozvani Pantheon položili. Pogreb je bil velikansk. Vse prodajalne bo bile zaprte; vidoke gospe eo bile vse v (Srnih oblekah. Sprevoda sf» se udeležili velikaši v koćijali, in sicer tako, da ni bilo mogoče vedeti, v katerem vozu se novi kralj pelje. Morilec Bresai vstraja pri svoji začetni predrznosti, ter je nedavno izpovedal, da ga bodo itak njegovi sodrugi resili iz jeće, ter pristavil: sedaj pride na vrsto ruski car. — Iz Amerike je baje odšlo 27 anarliiatov, ki prežijo na razne evropske vladarje in kneze. Dan na dan aretujejo v Italiji sumljive anarhistične osebe. Dosedaj pripada veŘinoma lifilijunoin žalostna slava anarhistiÈnih morilcev. Leta lti94. je zabodel Italijan Ceatirio predsednika Oanuita; leta 1897. Italijan An-giolillo španskega niinisterskegM predsednikaCanova-sa, leta 1898. je izdihnila pod l>odalora Italijana Luche-nija naia preblnga cesarica Elizribetn, a sedaj je izvel krvoločni Čin Italijan Bre-ssi nad lastnim kraljem Ema-niielom Umbertoin. Nobeden imenovanih umorjenih si zaslužil niti osornega pogleda. Soiutje anarhistov je naravnost blaznost. Najhujša zverina ne davi in ûe mírri brez nagona in brez potrebe; anarhisti delajo pa tako. Človek ne moi'e verjeti, da zamore hndobiia družba zasfnipiti v Človeški podobi kri, ki je zmoř,na enacib zverinskih Činov,
^ (Orjaški hrast v Slavoniji.; Brodska obèina je hotela poslati na pariško svetovno razstavo hrast, ki gotovo nima na celem svetu sebi enakega, a zavolj orjaške velikosti ni mogla ga odposlali. Hrast ïneri v premeru 3 metre in lOctm, in obseg znnša 60 kubičnih metrov. Stro.^ki za peljajije hrasta iz gozda na kolodvor znašajo 300 kron. Na kolodvoru se je pokazalo, da se orjak ne more nalnžiti na noben Železniční voz. Hrast je star blizu 1000 let* (Žrtve revščine.) Pri novili zdravilih fn načinih zdravljenja je treba učinek zdravil prej poskusiti, Prej 80 se k tetmi jemale živali, najčešće morski prašičiti. V Londonu pa take poskuse delajo na zdravih ljudeh. V enem letu pride na kliniko čez 1000 ljudij — reveïev, ki pustijo v svoje telo štrkati razne strupe, zavživajo novih zdravil, pustijo se operirati — za denar, da bi ne umrii od lakote. Kaj človek vse ne stoii iz revščin«!
* (Dragi konji.) Pri dražbi v hlevih rajnega vojvode Weatminsterakega v Loiidonii je bilo pntdano 30 konj za eden in pol milijona goldinarjev. Eden 41etni konj je veljal 420.000 gld,, drugi so se prodali za 40^do 92.000 gld.	» ' « »
(Lakota v Indiji ) V Indiji se je lakota r&zprostranila na 800.000 kvadr. kilometrih tako, da gladuje 10 milijonov ljudij. Vzrok lakote je velika suša m nje posledice, vzlasti pa angleška vlada, katera ima vsako leto od Indije 720 milijonov dobička.
Loterijske it«ivflke.
Gradec 4. avgusta 37 61 80
Oklic.
Firm. 90,
Trst 11.
89 90 (38 61 19 10 16
_ I ..... . "... V
V Novem mestu na Vel. trgu št. 46 je takoj za oddati za letno najmarino 330 gld. — Kavno v tej niši zadaj je oddati s prvim septembrom stanovanje za letno najemnino 200 gld.	(186^5)
Gen. 1.-78.
PodpÎEnn» trgovska euđnljb daje n» En&iýe. da «e j« t radruřnem registru na podlagi pravil i dne 2. aptiU 19#0 izvriU vjiffi „mlekarske Eftilrage, registrovane Etiilruge e omejcniin po-roitvurn." 8 seile^etn v Radeuah,
Namen zadrutife je ustanoviti mlekanio, katoor bodo jsi.-družniki oildEijali mleko, ila se porabi (niiravi v denar).
Člani prvega nafeJstva eo : Anton Zavrl it Svibsjega St. 41, predstojnik; .losip Kaviiikar ii Njivic, tajaik; Ivan Simoniič is Hiitemi>i!a St. 7, blagajnik.
Zadružna nattnanila »e nabijajo na jt&dražno nacnantlno de»iko v BadeSah, če treba, objavijo «e v SaBopiin „Narodni gusiiodar,'' v koliko za nektera nazoanila ne veljajo postavni predpisi.
Občai isbor «e eklictije na ta naSis. da se izda okrofnick, katere veebiDQ mur^jo izvedeti vni zadružniki, ter z javnimi rai-glaei, v katerih se objavijo predmeti obravnavanja.
Za zadrngo se p'ldpinnjeta predstojnik in eden icmed ostalili dveh članov predstojniStva, in aiuer pod naslov cadrnge (firmo), naj ga napile kdorkoli, ali pa, Se je natisiijcn.
C. kr. okrožna sodnlja v Rudolfovem, odi) Ml., dne 7. avgnsta 1900.
Dne 20. febmarja t. 1. mi je vihsr podrl kozolc. Zavaiovan sem pri C kr. pri»', vznjemni zavHroval-nici proti poŽHniej šlcodi v Giadcu. Torej ni imela banka nobene dolžnosti mi k stroškom prispevati, p& mi je vseiedno izplačala 50 ki'on po tnkajínem zastopniku gosp. Franu Kovaé v Zatiíini. Torej se ji tem potom javno zabi^aljnjem in jo toplo priporoćam.
Anton Jaklič,
(187)	piisestnik v Krinki vasi pri Višnji gori.
f>m
\J proslavo sedemdesetletnice NJega I Veličanstva, Franca Jo?.efa L se dne
17. t. m. zvečer razBvetlé, dne 18. t. m, pa okrasé z zastavami racstna poslopja. Mt;stno županstvo je prepričano, da se bode tudi prebivalstvo novomeSko udeležilo proslave sedemdesctlctiiice na isti na(na.	fiog)
Mestno županstvo v Rudolfovem,
dne 12. avfrnsta 1900.
Tlúřlr«! ^^ starega sprejme takoj v poduk IftíCKíl L. Cigler, ííevljareki mojster, Rndolfovo. Tesarska ulica št. 166.
Lepa odbrana jabolka
(sfidjfi) se laliko že sedflj ntircidi
V deželni vinorejski in kmetijski ioli na Grmo.
Na stari pošti so vedno v /alojii
Bmhm êwifm po 2-80 gld. meter.
ffl iBtt
Lani je umrl v Federal« (Pernaylvania v Združenih državah) Slovenec z imenom Jakob Pavlic. Bil je nekaj čez 60 let Btar, trikrat oženjen in je nazadnje stanoval v Trebnjem na Dolenjskem. V Ameriki ima eno hčer Marijo, sedaj omoženo Gliha, v domovini pa dva dO pet sinov, katerih jeden (France) je bil do leta 1899. vojak-lovec v liruck-u na Zgornj. Štajerskem. — Pokojni Jakob Pavlič je bil ud „kat. podp, društva sv. Harbare št. 4 v Fe-deralu". Zato je izplařala po njegovi smrti Jugoslovanska kato. jednota" v Ely, Mine-Bota, podpisanemu tajniku podp. društva sv. Bar-hare Bvoto 800 dolarjev, da ta znesek po odbitih stroških izplača postavnim dedičem na Kranjskem. Ker je bil pokojni že zelo slab in tudi precej gluh, ni mogel povedati naslova v Evropi živečih dedičev. Ostalo je Še 700 dolarjev (3400 kron) za njegove sinove, ki se s tem pozovejo, naj pošljejo potrebna spričevala (najbolje rodbinski list) na spodaj navedeni naslov, da se jim posije ta dedšcina. — Naslov na priporočeno pismo naj se napravi tako4e:
Mr, Jolm Križlšnlk.
Federal. Pa.
Box 137. AUeglieny. Co. Vu.
Pennsylv.
XJ. St. of America.
JavDa zahvala. ^
|lne 25. julija nastal je v jedntm mojih gospodarskih poslopij ogenj ; pogorelo je poslopje, krma in gospodarski stroji, kar vse je zneslo znatuo škodo. Zavarovan sera bi) pri c kr. priv. Asi-cuiazioni Generali v Trstu, ktero društvo zastopa v Novem mestu g. Joe. Medved.
liil sem v mojo popolno zadovoljnost odŠkodovan, in čutim ee dolžnega, imenovani zavarovalnici svojo javno zahvalo izreči in isto vsakemu priporočiti.
GrejSčina Zalog Broiifnau, 1. nvg. 1900.
Adolf grof Thurn.
16 let star, zmoien za pekovsko obrt, sprejme se v )L>duk v Ljubljani Već se izve v Novem mestu, Ljub-lanBha CbSla àt. 105.	(ei-io;
Prodajalna v najem.
Prodajalna na iiajbolšem prosloru v Žužeinlieikti st. 3a se (bi v nnjem. — VeĚ se izve pri lastnici Ani Slanc v Žužemberku.	(171—2)
Službo niajarja	Lena hiSa se odda
kterih trije so tudi pri gfispodar8t;u lorabljivi. —
Blagovoljne pisane ponudbe sprejema oddaja opravnižtKO ,.Dol. Novic."
n dotičnemu
ša, njiva, kakor tudi en de gozda
v Rasnem je na prodaj iz proste roke. HiSa je pripravna za kako obrt, ker je blizu glavnega trga. — Vet se izve pri lastniku v Novem mesta št. 137, Križetijske ulice.	ti84)
HiSa na prodaj.
v Rudolfovem poleg stare vojašnice ali na novo zgrajene justiCne palaće, katera obstoji iz 4 sob, 2 vrtov, kuhinje iu 2 kleti, svinjaka in drvarnice, do iste vodijo 4 ulice in je jako pripravna za krčmarski obrt, kateri se je že veliko let v tej hiši nahajal.
Natančna pojasnila ge dobi pri lastniku gosp. Kari Dulier-iu, v Leobiiu (Ljubno) Josefé. Gor. Staj.
Dobro ohranjen svinjak
s itirimi predelki, ki se pa da v dva samostojna svi-njika po dva oddelka premenitl, je na prodaj. Več o tem se izve v bukvami Fr, |Tandlerja v Novem mestu.
kjer bila Je dozdaj tudi gostilna „Dryarnica" z imenom, precej na deaetek z več prostori, za vsaki obrt pripravna. — HiSa obstoji iz 2 salonov, 1 sobe, 1 kuhinje, 2 velikih klet, mrzli in zračni, velike ledenice, in pri hiši je lep vrt, in vodovod, kjer je okusna mrzia voda. Hiia se proda tudi proti pra'» ugodnimi pogoji, tis( č gold, bi bilo ZH plačati precej, drugo po želji kupca na več let proti 5% obresti na počak.
(186)	Šuštorélč v Ďrnomlji.
HiSa na prodaj
in stanovanje
Odda se stanoTanje na Glavnem trgu v hiši Št. 62, 4, oziroma 5 sob, kuhinja in čumnata, kakor tudi drvarnica, s prvim septembrom. — Več se izve pri lastniku ravno tam.
Na prodaj je iz proste roke hiša št. 258, obeto-eča iz dveh sob, kuhinje, kleti in shrambe, z opeko Erito. — Več se izve v hiši št. 62.	(i88)
TTXpu«« od 14 do 16 let starega, ki ima veselje «Jl^t^UlvOi do pekarije, sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Franc Springer, pek v Trebnjem. (iï6 2)
16, stev.
\ŘňÉl[n PrascliQiïarjevili psBsíe?
pri Kamniku na Gorenjskem
iiiiii ii!\ itrodaj tri lepa krave muriciidol-skega plentenn, vinskih sodov, dobro ohranjenih v različni vdikoati do 600 hI., veé koćij, geširuv in en sejalni stng z davetiiiii vrstatiii, pripraven za vsa žita sejati.	(185-1)
poštenih strtríSfíV sin, ki je vsaj neknj VClitjtj rfuiređiivsređnidi aH vsaj ntešíanskih Sol dovršil ter je vešč slovKnskegii in nBinškega jezika, se sprejme t.abij v trgovino z meáanim l)Iagom Franc Pautin-a v št. Kupertu na Dtil^njskem.
Tfï!^»	železnega mosta
JXI^tt Ud, piOailJ v Kaiidiji hiS. št. l!9. lata obstoji iz [letili sob, kleti, àj)aize, hleva in drvar-k Lisi pripada vrt, ki meri 1000 in tri njive, petdeset korakitv oddaljene od hlňe. — Več se izve |)ii Franc Pelko-tu, mizarju v Kandiji štev. 6, poHta Novo mesto.	(1S9-6)
Vino na prodaj
(180-2)
V grajacini Pogance pri Novem racstu je ina prodaj pravo neponarcjeno belo vino,
hektoliter \)o 25 gld.
od 18 do 1Í6 let staro, Će tndi ii« -^'Ulillljll popolntuna izurjeno, sprejmem takoj v svojo pristajalni CO z mešaniiti blagom proti primerni plafci po dogovoru. Ponudbe pod st. 1000. Pošta Vipava,	(J79-2)
najstarejša in največja Hi^
Jtovarola n\m šivalnih strojev
v Ljubljani Dnnajska cesta St 13.
Zastopnik za Dolenjsko
Friderik Skušek,
trgovec v Metliki.
(810-25)
V hiši kat. društva rokodelakih pomočnikOF, St. 17] Y Novem mestu se odda 1. avguita
(119-7)
Zakaj
sladaÛ k«
V prvem nadstropju, obstoječe iz treh sob i, dr.
Sf.ïIllAVariîfk	kuhinja, od-
^„ti je v Novem mestu hi». Ht. 90. — Več ae izvé ravno tam,	(lai)
Trgovskega učenca,
6 primernimi šolskimi vednostmi sprejme F, Skufiek v Metliki.	(168—1>

so Eie ^n^e, kateri KathreinerKueipp-ovo l;ovt> na rabijo, «iorivno je tako dotiradiSeda iiL idrava k&viiia jrijaia?
Ker ie vsi ne vad^ ktsre v®-Uke prednosti ima Kathraijier-jeva tava, katera skoïi en ek-atrnkt bobove rastline duh ia okus bobove kave ladobi. Taiat» toraj zdmši na neiprecen^ivj način dobre «dravju deli^oSe lastnosti doTnaSega sladnega preparata ■ preljubUenim duhom bobove kave. Katkr^er Kneippova Bladna kava alnli poBebno za primes k bobovi kavi, M tndi ako se sama podlije, Dobi ee povBodi, n» rac ■e pa nikoli odprta prodajati in j« lamo priataa v snanih isrir-nii »avojih ■ podobo iap-pik« Eoeippa in ■ immom »Kithr»lnw«.
0
stev. 16.
Glavna slovenska hranilnica in posojilnica,
registroTana zadruga z neomejeno zavezo,
pisasa^a s^a feo^grosssi^ssi	št/
sprejema in Izplačuje Iiraniliie vloge in
obrestuje po od dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka in brez odpovedi.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. fse-u)

T Novem mestn na glavnem trgu št. 92. je takoj oddati. Več ae izve ravno tam,	(176—2)
h prodaj je lepa domačija
X vsem gospodarskim poslopjem in velikim sadnim -vTtora; zraven vrta je njiva za etiri mernike posetve. Vse to se nahaja na Dol. Teiki vodi št. 6, na lepi priliki tik nove in stare ceste. Ve6 se izve ravno tam.
©Cif Na prodaj iz proste roke
1 ëa.
v žabji vasi it 29 z vrtom in kozolcem.
Vse je v dobrem redu. — Več pove lastnik ravno tam.
UCenec v poduk LíSť^S
.skim blagom se takoj sprejme pri Adr.lf Gustinu y Novem mestu.	(173—b)

tetmMiT motri
I MtiM !■ trprtno bUge
imt* a iMttt* BMpod* áolMrrBtte
Tudi ilkT. p. B. oMtnstTB B»-Emuúam, (U imun r ulogl TNfca Tntfl modotit« nof« ttiT tudi naipir«-n»«!}!« tliolikl loden m luTtlok«.
Tndl Imam ]unj«ii« hAvUola Twk* ysUkoatl m kmpo^Ib d*Ik« po iiliU o*id.
BU>kw Bdim HHt

IiCX^OXjXO
ki^aikt nojater, Koto mrato. Veliki trs *»
rdq/moi^ ■* dnhoyMlnl 7 iidtlovuij« -T>aJioTntne ablefca, pMébno
ic^ UUrje, povriníke itd.
po Bstokiune^m in najnorejSem krojn. ~ Izddujcni tm^, t to ftroko ddo iwUnůiio po meri. Pripocoâuo i« preC. dobOTífiini, ds ms blagOT^i poíMtití 1 «mic-1 ■irai Mn>âUi, nMtkTliftjoů, da bodem Teđso akrm, A ixMébi i«ripa ' ■moHVi t b^It«^ rulotoljddit preAsstttih datoinikot.
aivr. ^ tL ob£iii«tTii piiporoiam irolo dobro ■iijwi krojaéko delavnico, T tetari dditjo n«Jbol}A« delavska mo£i; ntontj m JmA h Iqw in nMHlenio ixniiUv naroČil, kikor tudi iM», 1 T moji dialATiûDi nwqeu oblek« kiw ptiicg».
Noro mwto: OđgoToni nndnik, wd^fttetj, nloiuk is tiak«f J. Krftiia.