dekorativna “3 glasilo delovne skupnosti dekorativne ljubljana Avgust 1975 Olakci p&£L&aaLi & ptaifr &e&tlt} me&ecl£i Let&^n^eg^a Leta V poslovanju našega podjetja smo v I. letošnjem polletju dosegli dobre rezultate. V prodaji izdelkov, v doseženem dohodku in ostanku dohodka, v doseženi produktivnosti, smo presegli lanskoletne rezultate in celo presegli temeljni plan za prvo polovico letošnjega leta. V letošnjem I. polletju smo izdelali za 30 % več kot v enakem lanskem obdobju; vrednostno smo prodali za 22 % več, dohodka pa smo ustvarili za 23°/0 več. Na enega zaposlenega smo letos zatkali po 14 % več votkov, ker pa smo v poprečju delali bolj goste tkanine, smo na enega zaposlenega naredili le za 1,6 % več m2 tkanin. Na zaposlenega smo ustvarili kar za 25 % več dohodka, ostanka dohodka pa za 29 %. Vsi ti poslovni uspehi, ki kažejo v primerjavi na lansko leto boljši rezultat, so bili prav gotovo doseženi v mnogo slabših gospodarskih pogojih in je bilo za njihovo doseganje potrebno mnogo več naporov in požrtvovalnosti kot v preteklem letu. Predvsem je bilo izredno težavno na področju prodaje. Z velikimi težavami pri prodaji so se borile tovarne pohištva, ki so glavni kupci našega blaga. Zaradi splošnih neugodnih gospodarskih razmer na tujih tržiščih se je izvoz tovarnam pohištva zelo zmanjšal. Poleg tega je padla tudi kupna moč na domačem tržišču, posebno še zaradi težjih pogojev pri najemanju potrošniških kreditov. Zaloge pohištva so se pri proizvajalcih kopičile, obenem pa se je zmanjševalo povpraševanje po pohištvenih tkaninah. Tovarnam pohištva je primanjkovalo obratnih sredstev tako, da so vedno slabše poravnavale svoje obveznosti. Izhod iz te stiske so našle tovarne pohištva tako, da so projektirale nove modele, za katere so naročale tudi nove tkanine. To je po eni strani povzročalo naši proizvodnji težave zaradi pogostih menjav artiklov, po drugi strani pa nam je vendarle omogočalo prodajo. Iz omenjenih razlogov so se naše terjatve do kupcev močno povečale tako, da nam je vseskozi primanjkovalo obratnih sredstev in so se tudi naše obveznosti do naših dobaviteljev močno povečale. V splošni nelikvidnosti nam je le uspelo, da smo našim dobaviteljem plačevali v taki meri, da ni prišlo do prekinitev dobav surovin. Druga velika težava je nastopila ob spremembi deviznega režima. Znano je namreč, da je celotna jugoslovanska zunanjetrgovinska bilanca močno v pasivi in zavoljo tega je bilo potrebno spremeniti devizni režim. Doslej, ko je za večino reprodukcijskega materiala veljal prost uvoz, je mnogo gospodarskih organizacij zanemarjalo izvoz. Tako je postal razkorak med uvozom in izvozom izredno velik. Nov devizni sistem zopet veže pravico do uvoza z izvozom. V obdobju prehoda pa je za nekaj časa spričo neizdelanih novih instrumentov ves uvoz stal. Mi smo bili prizadeti predvsem pri uvozu barvil, zaradi katerih zakasnitve je prišlo do manjših zastojev v barvarni. Po uveljavitvi novega deviznega sistema smo zopet lahko uvažali potrebni material, ker v letošnjem letu presegamo lanskoletni izvoz za več kot 20°/a, kar je pogoj, da lahko uvozimo material v tolikšni vrednosti kot v enakem lanskem obdobju. To nam ustreza, saj smo v letošnjem letu pričeli uporabljati še več domačih surovin kot prej. Kot kaže doslej, se bo v drugem polletju tega leta celotna gospodarska dinamika še nekoliko okrepila. Tudi tovarnam pohištva je prodaja izdelkov nekoliko bolje stekla, izboljšali so se kreditni pogoji za nakup pohištva in zmanjšal se je prometni davek za pohištvo tako, da so se cene pohištvu nekoliko znižale. S tem je pogojena tudi prodaja naših artiklov. Trenutno je naročil skoraj do konca leta. Naša poglavitna naloga v tem obdobju je, da bomo pri nabavi surovin zelo racionalni, da bomo skušali naše zaloge kar se da zmanjšati — zlasti materiale, ki se ne gibljejo po predvideni dinamiki. Izboljšati bomo morali likvidnost ter s prisilno izterjavo (preko gospodarskih sodišč J od kupcev dobiti čim več zapadlih terjatev. Pomagali si bomo tudi s kompenzacijami. V sami proizvodnji bo potrebno še racionalneje koristiti kapacitete, povečati produktivnost, izboljšati kakovost dela in se z vsemi silami truditi, da se bodo stroški poslovanja na enoto proizvoda zmanjšali, saj je to ena od osnovnih postavk v splošnem stabilizacijskem prizadevanju. Naše samoupravljanje zanima Francoze 25. 8. 1975 se je v Ljubljani mudil ugledni predstavnik francoskega sindikata CFDT — Sindikata delavcev tekstilne usnjarske industrije in konfekcije, tovariš J. P. TRESCH. Na republiškem odboru Sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije je imel krajši razgovor s podpredsednikom, sekretarjem in strokovnim sodelavcem republiškega odbora, nato pa je obiskal tovarno Dekorativnih tkanin v Ljubljani, kjer je imel razgovor z vodstvom podjetja in predstavniki družbenopolitičnih organizacij »DEKORATIVNE«. FOTO ZAPIS Z OBISKA FRANCOSKEGA SINDIKALISTA: »Kako pri vas delavci odločajo?« »Lepo pozdravljeni, še bomo prišli k vam, dosti se lahko naučimo ...« Šola v Ponikvah stoji V nedeljo, 24. 8. 1975, je bila v Ponikvah na Kozjanskem slovestno otvorjena osnovna šola »SOLIDARNOSTI — Blaža Kocena«. Že na poti proti Ponikvajn so nas pozdravljali transparenti z napisi 'HVALA LJUBLJANA — PONIKVA’. Temeljni kamen za to šolo je bil položen 4. novembra 1974. V celoti je bila zgrajena iz sredstev solidarnosti, ki so jih prispevale vse ljubljanske občine, šola je bila zgrajena v natančno predvidenem roku, otvoritev je bila celo dan pred predvidenim datumom. Sodobno opremljeni šolski prostori čakajo prvih jesenskih dni, ko bo približno 350 otrok zasedlo svoje klopi. Zanimivo je, da je pod šolsko streho dobil svoj prostor tudi oddelek za otroško varstvo, ki v začetku ni bil predviden. Tudi ta dodatni oddelek bo financiran s sredstvi delovnih organizacij ljubljanskih občin. Krajani Ponikev in okoliških vasi so se zavzeli s prostovoljnim delom urediti okolico šole. Strokovni kader — učitelji in profesorji bodo začeli s svojim rednim delom normalno v prvih septemberskih dneh, medtem ko bodo varstvo uredili začasno, saj čakajo na novo izšolane kadre, ki bodo končali šolanje v naslednjem letu. Sama otvoritev šole v Ponikvah je potekala izredno slovesno, na žalost pa je skrbno pripravljeni program nekoliko zmotil nenaden naliv. Že ob prihodu v Ponikve nas je pozdravila šentjurska godba na pihala, ki je od zgodnjih jutranjih ur igrala in pripravljala slavnostno vzdušje. V samem programu se nam je predstavil moški pevski zbor iz Ponikve z izbranim in lepo izvedenim pevskim nastopom. Ker je začelo neusmiljeno deževati, smo se vsi — nastopajoči in ostali prisotni, preselili v šolsko telovadnico, kjer so poniški otroci izvedli še svoj del programa — recitacije in pedmi, nakar je sledil slovesni podpis pobratenja krajevnih skupnosti ljubljanskih občin s krajevnimi skupnostmi občine Šentjur. Na otvoritev šole so prišli Kozjanci od blizu in daleč, kmetje, kmetice, zaposleni, mladina ... Ljudem se je na obrazih poznalo, da so delali zadnje dni vse noči, da bi le bila šola ob pravem času nared. Poniška šola je že šesta po vrsti, ki je zrasla po potresu na Kozjanskem pred letom dni. Osnovna šola v Ponikvah nosi, kot smo že v začetku omenili — naziv »OSNOVNA ŠOLA SOLIDAR- NOSTI — BLAŽA KOCENA«. Naj na kratko povemo, da je bil Blaž Kocen znameniti zemljepisec in kartograf, rojen v Hotunjah pri Ponikvi, 24. I. 1821 — umrl na Dunaju 29. V. 1871. Bil je srednješolski profesor v Celju, Gorici, Ljubljani in Olomucu. Leta 1863 je bil pozvan za sodelavca v gimnazijsko sekcijo prosvetnega sveta na Dunaju, kjer je znatno vplival na me- »Vsakemu obiskovalcu nageljček z z listkom za rever,« najlepše zveni beseda SOLIDARNOST, zvezda je kot nagelj rdeča ... todiko pouka zemljepisa v avstrijskih šolah. Veseli smo, da smo lahko po svojih močeh z denarnimi sredstvi prispevali k poniški šoli solidarnosti, še posebno razveseljivo pa je dejstvo, da so potekale vse priprave za gradnjo kot tudi gradnja sama, tako natančno po načrtu, saj to mnogokrat ne velja. ki nam jih pošiljajo Iz glasil, druge OZD: Slavnostna številka »Tekstilca« — glasila delovnega kolektiva »Tek-stilindus« — Kranj Avgustovska številka »Tekstilca« je posvečena kranjskemu občinskemu prazniku, 30-letnici osvoboditve in 25-letnici delavskega samoupravljanja. V tej številki je lepo opisan celovit razvoj OZD »Tekstilindusa«, začetki razvoja tekstilne industrije v Kranju, daljši članek je posvečen petindvajsetletnemu obdobju samoupravljanja v tem kolektivu. Na kratko je podan tudi celoten razvoj kranjske občine od osvoboditve — do danes. V spomin na heroje naše revolucije je objavljen članek o Rezki Dragar j evi, ki se je za časa zaposlitve v »Jugobruni«, v Kranju, proslavila s svojo neustrašnostjo (o tem smo pisali tudi že v našem glasilu). V kroniki »treh obdobij predilnice« lahko sledimo razvoju »Tekstilindusa« od predvojnih začetkov, predilnice »Tiskanine« in »Jugobru-ne« do »Intexa« in do združenega »Tekstilindusa«. Marsikaj v tem članku spominja na prehojeno pot naše OZD. O 'bodočih nalogah podjetja pa govori dipl. ing. Franc Ho čevar, glavni direktor podjetja. V nekaj kratkih člankih so zaobseženi še delovni in življenjski pogoji delavcev, stanovanjska gradnja, športna in 'kulturno-umetniška dejavnost. Skratka, vzgledna in lično pripravljena slavnostna številka »Tekstilca« — čestitamo! ODPRTA VPRAŠANJA Prejeli smo vprašanje, ki terja pravno razlago nekaterih izrazov, ki se pri ustavljanju temeljnih organizacij združenega dela večkrat pojavljajo. Kaj pomenijo: a. solidarna in subsidiarna odgovornost; b. kolegialni in individualni izvršilni organ; c. kolegialni in izvršilni poslovodni organ; zraven dodamo še vprašanje, kaj pomenita v besedilih o združevanju v TOZD kratici n. sol. o. in n. sub. o.? Odgovarja pravnica, tovarišica Buričeva: V naši delovni organizaciji se je pojavilo vprašanje, kaj pomenijo solidarna in subsidiarna odgovornost ter kratici n. sol. o. in n. sub. o. Tu gre za globalno vprašanje odgovornosti, ki ga je treba obravnavati bolj kompleksno in se ni 'mogoče omejiti samo na kratice n. sol. o. (neomejena subsidiarna odgovornost), kajti to sta le dve izmed oblik odgovornosti, ki sta lahko navedeni v firmi oziroma imenu OZD. Zakon o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register (ZKR) in Zakon o firmi in njeni organizaciji združenega dela (ZFIOZD) določata, da mora biti v firmi oz. imenu OZD določena tudi odgovornost za obveznosti OZD. Po ZKR je treba določiti, kako TOZD odgovarja za obveznosti delovne organizacije. Te odgovornosti ni mogoče izključiti, lahko pa se odgovornost omeji. TOZD je v vsakem primeru odgovorna in se s samoupravnim sporazumom lahko določi le večji ali manjši obseg oz. stopnja odgovornosti. Če so v sestavi delovne organizacije temeljne organizacije, je lahko njihova odgovornost za obveznosti DO solidarna ali subsidiarna z vsemi sredstvi ali do določenega zneska. Solidarna odgovornost je lahko neomejena ali omejena do določenega zneska. V osnutku našega samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij imamo v firmi delovne organizacije določeno n. sol. o. (neomejeno solidarno odgovornost), kar pomeni, da temeljne organizacije odgovarjajo za obveznosti DO neomejeno, z vsemi sredstvi. V primeru nastale obveznosti DO, lahko zahteva pokritje te obveznosti od katerekoli temeljne organizacije. Če bi bila v firmi DO določena omejena solidarna odgovornost (o. sol. o.), pomeni da temeljne organizacije odgovarjajo za obveznosti DO omejeno do določenega zneska. Tudi v imenu TOZD imamo določeno neomejeno solidarno odgovornost, kar ima za posledico to, da ostali dve TOZD odgovarjata za obveznosti TOZD tako kot je že zgoraj opisano za te odgovornosti temeljnih organizacij za obveznosti delovne organizacije. Tako smo razložili pojme solidarne odgovornosti, sedaj pa se lotimo še pojma subsidiarne odgovornosti. Tudi subsidiarna odgovornost je lahko tako kot solidarna-neomejena, ali pa omejena do določenega zneska. Beseda subsidiarna odgovornost pomeni odgovornost v drugi vrsti, odgovornost do katere pride šele, kadar prvi dolžnik ne plača oziroma se od njega niti s tožbo oziroma izvršbo ne more izterjati dolga. Besedi omejena in neomejena pred besedo subsidiarna pa imata isti pomen kot pred besedami solidarna odgovornost. Torej je oznaka za subsidiarno odgovornost lahko n. sub. o. (neomejena subsidiarna odgovornost) ali pa o. sub. o. (omejena subsidiarna odgovornost). Če napravimo zaključek teh izvajanj, pridemo do tega, da se odgovornosti temeljnih organizacij za obveznosti delovne organizacije po zakonu ne da izključiti, lahko pa delavci s sporazumom o združevanju sami določijo, kako temeljne organizacije odgovarjajo za obveznosti DO. V primeru, da delavci v sporazumu ne določijo oblike odgovornosti, po zakonu velja, da gre za solidarno odgovornost TOZD za obveznosti delovne organizacije. Drugače je z odgovornostjo temeljnih organizacij za obveznosti druge temeljne organizacije, če ta odgovornost s sporazumom ni določena obstaja domneva, da temeljne organizacije za obveznosti druge temeljne organizacije ne odgovarjajo. Še enkrat naj povem, da naš osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v primeru odgovornosti TOZD za obveznosti DO in v primeru odgovornosti TOZD za obveznosti ostalih dveh TOZD, v obeh primerih določa n. sol. o. (neomejeno solidarno odgovornost). Obe naslednji vprašanji bomo obravnavali združeno, ker sta med seboj povezani. Ustava SFRJ, ki je bila objavljena v Uradnem listu SFRJ, februarja 1974, v poglavju Samoupravljanje in organizacija združenega dela, uporablja za organ upravljanje naslednje izraze: individualni poslovodni organ, kolegijski poslovodni organ in kolegijsko izvršilni organ, saj ta izraz nadomešča z besedami individualni poslovodni organ. Vsaka organizacija združenega dela ima poslovodni organ, ki vodi njeno poslovanje, organizira in usklajuje delovni proces v njej ter izvršuje sklepe DS in njegovih izvršilnih organov (generalni direktor, direktor TOZD). Poslovodni organ je lahko individualni, ali pa kolegijski poslovodni organ. Predsednik kolegijskega poslovodnega organa in individualni poslovodni organ (generalni direktor) imata enake funkcije. Kolegijsko izvršilni organi pa so izvršilni organi DS, to so lahko razni odbori ali komisije DS. Te kolegijsko izvršilne organe izvoli oziroma imenuje delavski svet. ZKR še ni usklajen z ustavo in zato še vedno uporablja izraz individualni izvršilni organ, ko ima v mislih direktorja. Po ustavi pa se torej za direktorja uporabi beseda individualni poslovodni organ. V tej zvezi naj omenim še to, da je že v obravnavi osnutek Zakona o združenem delu, ki bo zajel kompleksno problematiko s področja združenega dela in, ki bo odpravil neskladje ZKR in drugih predpisov s področja združenega dela in razjasnil tudi druge nejasnosti, ki so še na področju združenega dela. oos skupaj z ostalimi Zadnje čase, ko vse družbenopolitične organizacije in samoupravni organi podjetja, kakor tudi vsi zaposleni, iščemo najboljša pota in nadaljnje možnosti za čim uspešnejšo stabilizacijo, se tudi naša osnovna organizacija sindikata živo vključuje v to delo. V samem delu sindikata se obetajo organizacijske spremembe (kot smo jih omenili že v prejšnji številki glasila), ki bodo v marsičem delo sindikata pospešile in izboljšale. Tudi to je eden od pomembnejših dejavnikov, ki bodo na svojem področju dela prispevali k stabilizaciji. Naši sindikalisti bodo imeli v naslednjih mesecih mnogo dela na področju rekreacije delavcev. Predzadnji dan v mesecu je bilo v Jaršah športno tekmovanje, ob 25-letnici samoupravljanja v »Indu-plati«, ki so se ga udeležili tudi naši predstavniki. V kratkem bodo naši sindikalni delavci ponovno pregledali finančno stanje v sindikalni blagajni, na podlagi katerega bodo lahko načrtovali bodoče konkretne predloge za akcije — bodisi rekreacijske, bodisi akcije v kakšnih drugačnih oblikah. To je bilo zopet nekaj drobcev iz dela sindikata. Prihodnjič pa bomo poročali že o nekaterih odločitvah in akcijah, ki jih bodo ta čas naši sindikalisti že predložili KPO v obravnavo. (J) c&met — na& a&akdan^i — Razmišljanje o stopnji prometne »civiliziranosti« vseh nas, ki smo sestavni členi naše urbane sredine in, ki bodisi aktivno ali pasivno »delamo« promet. Če bi želeli imeti pred sabo neko strokovno ekspertizo o prometu, z vsemi statističnimi in drugimi računalniško obdelanimi podatki, bi morali povabiti k sodelovanju specializiranega prometnega strokovnjaka, ki bi nam postregel z vsemi mogočimi podatki. To razmišljanje pa je bolj »splošne« narave. V dnevnem časopisju dan za dnem prebiramo o nesrečah — avtomobilskih trčenjih, avtomobilistih, ki povozijo pešce, motoriste, kolesarje... Pred časom je bila na televiziji dobro pripravljena oddaja o »defenzivni vožnji« avtomobilistov in motoristov. Ta je opozarjala voznike na moment etike pri udeležbi v prometu — mimo cestnoprometnih pravil. Kajti, zakoni, predpisi in uredbe vseh vrst nimajo ne prave veljave, ne pravega smisla, če ■pri njihovem upoštevanju in izvajanju ni človeško-etične osnove. Pred zakoni smo kazensko odgovorni, pred lastno vestjo pa smo odgovorni le po lastni presoji — sami sebi. Odrasli ljudje imamo že svoja zgrajena etično-moralna merila, ki pa jih premnogokrat merimo na soljudeh in ne na sebi. Naši otroci, ki rastejo in se formirajo, bodo razkorak med našimi »deklariranimi moralno-etičnimi normami« in stvarnim obnašanjem — kaj hitro zaznali. Civilizacija, tehnizacija in motorizacija že po svoji inerciji izključuje človeški faktor — zato pa smo tu ljudje, ki moramo nenehno brzdati in uokvirjati vse te pridobitve, da bi se ne obnile proti nam samim. Naj končno zapišem, kaj je botrovalo zgornjemu razmišljanju: v prvem tednu meseca oktobra bo zopet stekla vsakoletna akcija »Te- Kronika VSTOPI: Vencelberger Boris, pripravljalnica Adilovid Mirsad, plemenitilnica Adilovič Ismet, plemenitilnica Čosovid Adžija, pripravljalnica Kneževid Vojislav, plemenitilnica Cmager Jože, upravne službe Lebar Justina plemenitilnica IZSTOPI: Božič Marjan, izjava delavca Radovanovič Nada, izjava delavca den otroka«. V tem okviru je predvidena tudi prometno-preventivno--vzgojna akcija »Varnost otrok in mladine v prometu«. Osnovni smoter te akcije je — zmanjšati število žrtev med otroki in mladino v celotnem prometu. Le s pomočjo nenehnega vzgajanja naših otrok kot tudi odraslih, bomo omejili nesreče na najmanjšo možno mero. Skrb za prometno vzgojo bo treba podvojiti tako v šolah kot tudi v vzgojno-varstvenih ustanovah, predvsem pa bi morali k temu pripomoči sami starši otrok, saj se da v okviru družine še vedno najne-posredneje prenašati na otroka vse potrebne napotke za varno udeležbo v prometu. Starši lahko prvi spoznavajo svoje otroke z najožjo življenjsko okolico, poiščejo najvarnejše poti svojih otrok do šole, vzgojno-var-stvene ustanove, trgovine, parka... Starši lahko otroke opremijo z rumenimi ruticami, šolskimi torbicami živih barv, rumeno-oranžnimi pelerinami, (ki so zelo daleč vidne), odsevnimi obeski, (trakovi na rokavih in nalepkami na torbicah)... Vse to so majhne stvari, ki morda nanje redkokdaj pomislimo, a so v prometu neštetokrat življenjskega pomena. Da bi ta zapis nekoliko pridobil na svoji teži, vam bomo za ilustracijo navedli le nekaj številčnih podatkov o prometnih nesrečah v minulem letu. Lani je bilo na cestah v Sloveniji skupaj 34.156 prometnih nesreč. Smrtno ali s poškodbami se je končalo 7.936 nesreč (umrlo 557 oseb!). Te številke so se sicer od leta 1973 zmanjšale za 3,5 %, pomisliti pa je treba, koliko otrok je ostalo brez staršev, koliko staršev brez otrok! In številka je še vedno strahovito visoka. Lani je bil najpogostejši vzrok nesreč — neprimerna hitrost in neupoštevanje omejitev hitrosti (1863), nato neupoštevanje prednosti (1243), vpliv alkohola na ude- Kajtazovid Emin, odluženje vojaškega roka Ponikvar Ignac, odluženje vojaškega roka Polenšek Janez, odsluženje vojaškega roka Bazaj Hafiz, pismeni sporazum Krže Ljudmila, upokojitev čosovič Adžija, v preizkusni dobi Bevc Roman, pismeni sporazum Lipič Rade, odsluženje vojaškega roka Vagaja Ana, upokojitev Starman Marija, upokojitev POROKE: Moroz Olga, poroč. Zupan Renko Ana, poroč. Šabič irt na&L att&ci ležence v prometu (1035)!, nepravilno prehitevanje in končno — različne nepazljivosti pešcev. Od vseh vrst naštetih nesreč jih je bilo največ v naseljenih krajih (73,4%). Od vseh nesreč v letu 1974 je bilo 20,1 % takih, kjer so bili ponesrečenci ali povzročitelji nesreč otroci in mladina. Bilo je 52 mrtvih otrok in mladoletnikov. Največ smrtnih nesreč otrok se (po podatkih, ki smo jih dobili od občinske komisije za preventivo in vzgojo v prometu — Ljubljana-Ši-ška) zgodi otrokom med 8. in 14. letom in mladostnikom med 15. in 18. letom. Narasla pa je ta tragična številka pri najmlajših do 4. leta (od leta 1973)! Ob vsem naštetem se velja še enkrat temeljito zamisliti in UKREPATI. Za prometne nesreče najmlajših otrok so odgovorni in krivi starši in varuhi, večji otroci in mladoletniki pa očitno preslabo obvladajo cestnoprometna pravila. Ne glede na vse, kar ste zgoraj prebrali — ali — upoštevajoč podatke, je jasno, da smo vsi odrasli še vedno premalo pozorni na dejstva, da se motorizacija in promet v Sloveniji vrtoglavo veča iz dneva v dan, da pa je cestno omrežje v glavnem nespremenjeno. Nevarnosti je torej vsak dan več, zato moramo skrbeti za kar najboljšo poučenost svojih otrok o prometu in nenehno opozarjati na nevarnosti. Navsezadnje pa se moramo začeti na cestah tudi sami obnašati skrajno odgovorno in »defenzivno«. Kakor je morda slišati »starinsko« — in vendar, še vedno velja, da »se počasi daleč pride«. Poskrbimo, da ne bodo akcije kot je oktobrska — »Varnost otrok in mladine v prometu«, osamljeni trud pedagogov in prometnikov. Poskrbimo, delajmo tako, da bo postal to naš VSAKDAN. B. Ž. J. Lampret Marija, poroč. Cvetko Rozman Ana, poroč. Dečman Dečman Jože Levstik Marija, poroč. Bunček ROJSTVA: Košir Ivanka — sin Bilban Marjeta — sin Skočir Regina — hči DELOVNI JUBILEJI: Po 10 let: Istenič Stanislav po 20 let: Cof Jožica, Pirnat Zdenka Trije delavci so bili pismeno opozorjeni. ANALIZA NESREČ PRI DELU ZA PRVO POLLETJE 1974 — 1975 Namen analize nesreč pri delu je odkrivanje kritičnih točk na delovnih mestih in slabih delovnih navad naših delavcev, zaradi česar pride pogosto do nesreče. Ta zapis naj služi tudi strokovnemu kadru za ukrepe pri izboljšanju varstva pri delu. V prvem polletju 1975 se je pripetilo 49 nesreč, kar je 6 manj kot v prvem polletju 1974. Ohrabrujoče je, da število nesreč že nekaj let upada, pa tudi število izgubljenih delovnih dni je nižje, kar kaže, da so nezgode lažje narave. Seveda pa nas to ne sme zavesti, da bi se na tem uspavali. Še naprej je potrebno z vsemi sredstvi in ukrepi preprečevati nesreče. Pri obravnavi nesreč pri delu moramo biti pozorni na negativen pojav, ko zajemamo tudi nesreče na poti z dela ali na delo. Vse to nam dviguje število nesreč in število izgubljenih delovnih dni. Na te vrste nasreč imamo malo, ali skoraj nič vpliva. Večina nesreč se zgodi zaradi nezanesljivega načina dela, ki se ga da z večjo pazljivostjo skoraj popolnoma odpraviti! Tudi nesreče zaradi ostalih vzrokov, ki so navedeni v analizi — to so predvsem nezgode povzročene po tretji osebi, bi bilo moč z malo več volje in pazljivosti znižati na najmanjše možno število. 520 izgubljenih delovnih dni nam nalaga dolžnost, da vsak zaposlen na svojem delovnem mestu skrbi in izvaja vse potrebno za varno delo. To je v korist ne le posameznika, ampak celotne OZD in širše družbene skupnosti. Število nesreč po oddelkih: 1974 izg. dni 1975 izg. dni tkalnica 17 85 7 57 pripravljalnica 6 56 9 132 šivalnica 3 47 7 84 plemenitilnica 5 34 1 19 pletilnica 1 5 — — pomožni obrati 10 89 6 37 upravne službe 8 94 5 42 pot na delo 4 204 12 118 pot z dela 1 10 2 31 skupaj: 55 724 49 520 Dan, v katerem se je zgodila nesreča: pon. tor. sred. četrt. pet. sob. ned. 1974 7 11 8 11 4 10 4 1975 8 11 10 6 12 2 — Vzroki nesreč: 1974 1975 nezanesljiv način dela 22 22 po tretji osebi neupoštevanje 5 6 varnostnih predpisov 4 3 nepravilna drža 1 2 stroj ali naprava v okvari 6 1 slaba cesta 3 5 spolzka cesta — 3 neurejeno delovno mesto 3 — razno 11 7 Število nesreč na 100 zaposlenih: 1974 1975 4,4 3,9 Število izgubljenih dni zaposlenega: na enega 1974 1975 0,58 0,41 Število zaposlenih: 1974 1975 1240 1950 Število nesreč 1974 1975 pri delu 49 31 na poti 4 14 razno 2 4 skupaj 55 49 Število nesreč po izmenah: I. izmen. II. izmen. III. izmen. 1974 28 18 9 1975 22 16 11 Bogo Modic STROKOVNI POSVETI V »DEKORATIVNI« Strokovni posveti v naši delovni organizaciji so že nekajletna praksa. Organizirani so bili zaradi boljšega informiranja vseh zaposlenih, predvsem pa zaradi tekočega reševanja problemov v posameznih oddelkih. Tudi v letošnjem letu se je taka oblika informiranja pokazala za izredno pomembno. Vse težave, ki spremljajo naše delo na posameznih delovnih mestih, po posameznih fazah, po oddelkih in sektorjih, se rešujejo na strokovnih posvetih, saj le vsi skupaj lahko pripomoremo k boljši organiziranosti dela, boljši kakovosti naših izdelkov in navsezadnje k uspešnejšemu finančnemu poslovanju naše OZD. Spomladi je bilo v »D« po de- lovnih enotah 16 strokovnih posve- tov, in sicer: v upravnih službah 3 v pripravljalnici 2 v tkalnici 3 v barvarni 3 v apreturi 3 v šivalnici 2 Na teh posvetih je sodelovalo 319 članov naše OZD, kar je ena četrtina vseh zaposlenih. Predlogov je bilo na teh sestankih predloženih 243 — od teh je bilo največ predlogov za izboljšanje organizacije dela, kakovosti, dela strokovnega kadra in izboljšave za varnost pri delu. številčni prikaz predlogov po posameznih področjih: organizacija dela 57 delovni pogoji 39 kakovost 33 varstvo pri delu 26 delo strokovnega kadra 25 delovni red 18 nabava 13 medsebojni odnosi 9 osebni dohodek 8 družbeni standard 6 varčevanje 4 izobraževanje 3 informiranje 2 Nujno je, da vsi in vsakdo na svojem delovnem ;mestu, poskrbimo, da se vsi konstruktivni predlogi s teh posvetov čim hitreje začno uresničevati, ker bo smisel in namen strokovnih posvetov le tako uresničen. Mohar Pavla Ponovno: varčevanje Že nekaj dni je minilo, odkar se je zaključila razstava O VARČEVANJU. Ogledalo si jo je veliko število naših delavcev. Odmev na to razstavo so konkretni predlogi, ki jih je prejel tov. Modic že v času razstave same in menimo, da bi bilo takih predlogov — ustnih ali pismenih — lahko še več, saj je razstava gotovo spodbudila ali spomnila pre-nekaterega delavca na možne izboljšave, boljše varčevanje in kakovost dela. Pri razstavljenih artiklih so bile za boljšo predočbo priložene cene, ob katerih je lahko vsakdo razmišljal in računal, koliko prihranjenih sredstev bi lahko bilo že z najmanjšim znižanjem procenta odpadkov! Gotovo so mnogi med nami, ki jih je razstava spomnila še na drugačne možne prikaze, ki bi morda v drugi obliki ali z drugačno zasnovo težile k enemu cilju — večji pazljivosti pri obdelavi in predelavi materialov, ki jih uporabljamo v naši proizvodnji in pri uporabi ostalih osnovnih sredstev. MODIC BOGO Poletna šola Letos smo se člani ZSMS zbrali na četrti poletni mladinski politični šoli (MPPS) v Vikrčah. Kot vsako leto, je bil tudi letos organizator Republiška konferenca ZSMS. Šola je trajala od 22. do 28. avgusta 1975. Ker smo se tukaj zbrali mladi iz vse Slovenije, ki delujemo na raznih področjih mladinskega udejstvovanja, smo formirali več delovnih skupin po posameznih področjih: — idejno politično delo in kultura, — vzgoja in izobraževanje, — splošni ljudski odpor, — družbenoekonomski odnosi. Vsak delovni dan smo zaključili z javno tribuno, na kateri so nam predavali naši priznani družbenopolitični delavci. Obravnavali smo naslednje teme: — Aktualna družbenopolitična in ekonomska situacija v SFRJ, Marjan Rožič — sekretar Zvezne konference SZDL Jugoslavije, — Mednarodno socialistično delavsko gibanje, Jože Smole — predsednik mestne konference SZDL Ljubljana, — Aktualna vprašanja s področja ljudske obrambe in varnosti, Avguštin Jukič — generalpodpolkovnik JLA — načelnik ljubljanskega komandnega področja, — SZDL — enotna fronta organiziranosti socialističnih sil — Vlado Beznik — podpredsednik SZDL Slovenije, — Slovenci v zamejstvu — predstavniki slovenskih zamejcev, — ženske v sodobni družbi, Vida Tomšič — predsednica odbora, — ZSMJ — ZSMS — Azem Vla-si — predsednik ZSMJ, Ljubo Jas-nič — predsednik ZSMS, Zdenko Mali — sekretar ZSMS. Šola bo zaključila s svojim delom 28. avgusta. Mladi se bomo vrnili v svoje osnovne organizacije ZSMS ter svoje novopridobljeno znanje prenašali na ostale člane OO ZSMS. ŽELJKA JAREBICA PISMO Spoštovani kolektiv! Oglašam se vam iz Titove Garde v Beogradu. Tu bom odslužil nadaljnji vojaški rok kot voznik tanka. Življenjski pogoji v kasarni so odlični in razumevanje med vojaki iz drugih republik je ravno tako dobro. Želim, da mi še v naprej pošiljate tovarniški Glasnik in se vam zanj že vnaprej zahvaljujem. Vsem skupaj želim mnogo delovnih uspehov. Lepo vas pozdravlja Vojak: Črnič Franc V. P. 9845 — 5 1102 Beograd Srbija SEZNANJAMO SE Z DELOM NAŠIH DELAVCEV NA POSAMEZNIH DELOVNIH MESTIH Nadaljujemo z rubriko, ki smo jo v julijski številki zaradi dopustov prekinili. Tokrat nam je o nalogah na svojem delovnem mestu pripovedovala tovarišica Silva Mošetova, vodja prodajne službe; že osemindvajset let je zaposlena v Dekorativni. Silva Mošetova Poleg vodje prodaje sta v prodajni službi zaposlena še dva pomočnika vodje prodaje in prodajni referent. Vsa pismena naročila, telefonski in neposredni prvi kontakt s kupci, se opravijo s posredovanjem pomočnika vodje prodaje I. Prva in poglavitna naloga vodje prodajne službe je organizacija dela v prodaji, posredovanje konkretnih nalog podrejenim in predstavnikom našega podjetja po drugih republikah. Vodja prodaje tudi zbira pripravljena naročila za načrtovanje plana dela, ki ga v naslednji fazi obdela priprava dela. Daje tudi neposredne naloge pomočniku vodje prodaje II. v skladišču gotovega blaga, ureja problematiko zalog v le tem, za komisijo pripravlja predloge za popuste (za manj kakovostno in islabo prodajno blago). Občasno skliče vodja prodaje pomočnike in referente v prodaji zaradi porazdelitve tekočih nalog. Občasno (enkrat ali dvakrat letno) izdela vodja prodaje analize nakupa (našega blaga) posameznih jugoslovanskih kupcev — predvsem tistih, ki kupujejo naše blago redno in v večjih količinah. S temi analizami dobimo podatke, kolikšne količine pohištvenega blaga kupijo jugoslovanski kupci pri nas in kolikšne količine kupijo pri konkurenčnih firmah, ali iz izvoza. Po potrebi izdela tovarišica Mošetova analize potreb in zmožnosti večjih naročnikov (tovarn), ki bi utegnili biti (postati) naši kupci v nadalje. Občasno je naimreč treba ugotavljati, kje so potencialne možnosti za povečanje prodaje naših artiklov. Vodja prodaje mora redno spre ml j ati vračanje artiklov, ker se nemalokrat zgodi, da se vrne večja količina naročila samo zato, ker je naš kupec našel v medčasu ugodnejšo rešitev — nakup iz uvoza ipd... Vodja prodaje mora že zaradi narave svojega dela biti neprenehoma na tekočem z novimi vzorci in materiali, zato tudi sodeluje v komisiji za vzorce. Tam lahko pripomore k uspešnosti nekega artikla tako, da posreduje svoje prodajne izkušnje, saj ima pregled nad potrebami tržišča in okusom kupcev. Tovarišica Mošetova nenehoma poudarja pomembnost načina kon-taktiranja s kupci, pomembnost poznavanja razmer na tržišču, za nas pa še posebej pomembno, poznavanja razmer v pohištveni industriji. Prodajna služba mora imeti dober pregled nad zalogami, da se bi te ne kopičile. Pri sklepanju večjih prodajnih pogodb mora biti vodja prodaje vedno prisoten, dnevno mora kon-taktirati z našimi predstavniki po Jugoslaviji in jim dajati napotke, jih obveščati o tem, kateri artikli so naprodaj in s kakšnimi količinami razpolagamo. Skupno z ljudmi, ki delajo v izvozu usklajuje prodajna služba prioriteto izdelave različnih artiklov za ddmače in tuje tržišče. Naši delavki odhajata v pokoj TOVARIŠICA LJUDMILA KRŽETOVA V juliju je odšla v pokoj naša delavka, tovarišica Kržetova. V »Dekorativni« je bila zaposlena 15 let, sedaj pa je bila na podlagi mnenja zdravniške komisije invalidsko upokojena. Prejšnja leta je delala na delovnem mestu navijalke v pripravljalnici, pred dvema letoma pa je bila zaradi slabega zdravja premeščena na delo v šivalnici. Že vse preteklo leto je bila tovarišica Kržetova v bolniškem staležu in zdaj so jo dokončno upokojili. »V 'Dekorativni’ je bil moj drugi dom. Na delo sem vedno hodila z naj večjim veseljem, saj sem v delu našla nemalokrat uteho za številne težave, ki so me spremljale v življenju.« »Rada bi se zahvalila svojim delovnim tovarišem, ki so z največjim razumevanjem spremljali moje privatne težave in mi vseskozi stali ob strani tudi takrat, ko sama nisem mogla dobiti mesta v domu za svojo mentalno prizadeto deklico. Takrat so Imi stali vsi ob strani, od najožjih sodelavcev do predpostavljenih.« Tovarišica Kržetova je bila na svojem delu vestna, kolikor ji je zdravje dopuščalo, je bila aktivna tudi v samoupravnih organih, saj je bila leta 1968 članica DS in članica sveta delovne enote. Ob slovesu ji želimo, da bi ji pokoj in mirovanje vsaj deloma izboljšala zdravje STARMAN MARIJA — TKALKA Majhen domek, malo vrta, televizija... Te dni se je poslovila od svojih sodelavcev po 21 letih dela v »Dekorativni«. Tovarišica Starmanova je šla v službo že pred vojno kot štirinajstletna deklica. Po vojni je najprej delala v bombažni predilnici, nato nekaj let v gostilni pri »Cirman«, nazadnje pa je prišla v »Dekorativno«, kjer je ostala vse do danes, ko se je iztekel njen življenjski delovni čas. Marija je doma iz medenske družine, kjer so bili štirje otroci, oče — kovač, mati pa gospodinja. Zanimivo je, da živi še danes v svoji rojstni hiši. Tam ima poleg bratove družine svoje enosobno stanovanje in del vrta, za katerega pravi, da ji bo odlično krajšal čas sedaj, ko bo upokojena. Starmanova Marija je delala 13 let v treh izmenah, eno leto —neprekinjeno — tudi štiristrojno. Preko sindikalne organizacije v »Dekorativni«, je bila dvakrat na preventivnem okrevanju na Gorenjskem. Prejšnje čase, ko še ni bilo pravih avtobusnih zvez, je hodila tovarišica Starmanova na delo iz Mednega peš, dokler ni (po celoletnem varčevanju), kupila kolesa. »Tiste čase je bil zaslužek majhen, samo za ene malo boljše čevlje je bilo treba odšteti skoraj polovico plače. Bili pa smo tudi neprimerno bolj skromni kot danes« — pravi Marija. Sedaj si je s prihranjenim denarjem kupila televizor, da ji bo krajšal večere... Petintrideset let dela je za tovarišico Starmanovo, želimo ji dobrega zdravja, in da bi še vrsto let prijetno uživala v svojem urejenem domu — zasluženi počitek. B.Ž. J. »D«—za solidarnost Za majhen pregled smo zbrali nekaj podatkov o tem, koliko je naša organizacija združenega dela v zadnjem času prispevala širši družbeni skupnosti za solidarnost. Gotovo je zanimiv podatek, da smo v lanskem letu prispevali za Kozjansko 276.739 ND iz sklada skupne porabe. Iz istega vira smo prispevali tudi še posebej za osnovno šolo v Ponikvah — 70.000 ND. Iz dohodka za prvo polletje letošnjega leta smo za solidarnost oddvojili 38.265 ND, ;medtem ko znaša vsota enodnevnega (julijskega) dohodka vseh zaposlenih —za solidarnost — 162.311 ND. To niso majhne številke in gotovo se tudi skozi te zrcali in razpoznava naš odnos do širše družbene skupnosti. PISMO VOJAKA Najprej vas vse skupaj lepo pozdravljam. Pišem vam iz Kovina, kjer služim vojaški rok. Zelo pogrešam naš kolektiv in upam, oziroma vas prosim, da mi pošiljate redno naš kolektivni časopis Glasnik. To bi bilo za enkrat vse. Tovariško vas pozdravlja vojak PONIKVAR IGNACIJ V. P. 7503 5-4 Kovin 26220 Srbija SODELUJTE V SVOJEM GLASILU ... TAMAR, SLEME, MOJSTROVKA, VRŠIČ tura za tretji letošnji »sprehod« po gorah Letos bo organiziran pod okriljem naših OOS in OOZSMS že tretji izlet v gore. Tokrat je tovariš Kavčič predvidel za ljubitelje gora takole pot: iz Ljubljane do Tamarja z avtobusom, tam bo kratek počitek, nato pa približno 2 do 3 ure peš hoje na Sleme. S Slemena naj bi šli dve skupini po dveh različno zahtevnih smereh — proti Mojstrovki in na Vršič ter naravnost na Vršič. Bolj izurjeni bodo lahko šli po Hanzovi zavarovani plezalni poti na Mojstrovko, od koder se bodo spustili proti Vršiču. Manj vajeni »hodci« bodo šli po nezahtevni poti s Slemena na Vršič. Tam bo zbirno mesto, kjer bo že čakal avtobus — od koder bodo izletniki krenili nazaj proti Ljubljani. RAZUMEVANJE IN SODELOVANJE V zadnjih dneh pred dopustom smo prijetno presenečeni prejeli od Društva invalidov Ljubljana-Siška priznanje za »human odnos do invalidov dela občine Ljubljana-šiška«. Obenem z uokvirjenim priznanjem smo prejeli še lično škatlico z vgraviranim posvetilom in tremi značkami »Mednarodnega dneva invalidov«. Počaščeni smo in upamo, da bo naše sodelovanje tudi v bodoče temeljilo na načelu: »NE OSAMITEV — TEMVEČ VKLJUČEVANJE«! Sedaj sem zadovoljna Tako pravi Marija Majnarič, ki je delavka v šivalnici, sicer pa članica našega kolektiva že osemnajst let. Tovarišica Majnarič je postala invalid III. stopnje zaradi hudih okvar na hrbtenici. Prav zaradi njene invalidnosti sva se pogovarjali o pogojih dela na njenem delovnem imestu, o zdravljenju in, na splošno, kako v naši delovni organizaciji skrbimo za prilagajanje invalidov na delovnih mestih. Bolezen je spremljala tovarišico Majnaričevo že celih petnajst let. Hodila je od zdravnika do zdravnika, dobivala potrdila za zdravljenje v »Soči« in Valdoltri, njeno zdravje pa je nihalo od malo boljšega do ponovnih poslabšanj. Tudi po štiri ure je že delala nekaj časa, vendar pravega učinka pri zdravju ni bilo. Vsa ta leta je bila Majnaričeva preddelavka v plišarski tkalnici in delo ji je postajalo vse bolj utrudljivo. Letos pozimi ji je zdravniška komisija priporočila in odobrila premestitev na lažje delovno mesto. Tako je prešla na delo v šivalnici, kjer je postala popravljalka blaga. To novo delo opravlja sede in upa, da bo tudi ta olajšava pomagala k izboljšanju njenega zdravstvenega stanja. Poleg že omenjenih olajšav prejema tovarišica Majnaričeva tudi nadomestilo, oziroma razliko med dohodkom, ki ga je prejemala kot preddelavka v tkalnici in dohodkom, ki ga prejdma kot popravljalka. To razliko prejema iz naslova socialnega zavarovanja, saj le to upošteva, da je bila delavka premeščena na delovno mesto z nižjim osebnim dohodkom zaradi bolezenskega stanja. Tudi tisti čas, ko je Marija delala zaradi poslabšanja bolezni po štiri ure, ji je razliko za preostale štiri ure delovnega dne plačevalo socialno zavarovanje. Januarja letos so tovarišici Maj-naričevi na zdravniški komisiji odobrili zdravljenje v Laškem. Po že znanih novih predpisih ji je socialno zavarovanje plačalo stroške zdravljenja, usluge prehrane in bivanja pa je polovično prispevala naša delovna organizacija, pol pa delavka sama — s tem da je koristila za dneve v zdravilišču svoj redni letni dopust. Morda si bo kdo mislil, čemu razkladati take nadrobnosti? Menim, da se na ta način lahko pokaže pozitiven in korekten odnos naše delovne organizacije do delavcev, ki v času svojega aktivnega dela resneje obolijo, ali postanejo invalidi. Skrb za invalidne delavce je naša moralna dolžnost in s tem primerom Smo hoteli pokazati le to, da v naši »Dekorativni« skrbimo po najboljših močeh in urejamo tako, da delavce s težjimi bolezenskimi okvarami kar najprikladneje preusmerimo na delovna mesta, ki jih glede na naravo svoje bolezni lahko opravljajo. B. Ž. J. ZAHVALA Ko se poslavljam od kolektiva in stopam v pokoj, se zahvaljujem vsem za izražene dobre želje, posebno pa za lepo darilo, ki )mi bo ostalo za vedno drag spomin na sodelavce. Zahvaljujem se tov. direktorju za lepe poslovilne besede. Enako se zahvaljujem tov. Vi-kici Bratinovi in ostalim za izkazano pozornost in prijaznost. Celotnemu kolektivu pa želim še mnogo delovnih uspehov. Hvala in vsem lep pozdrav! Marija Starman V tisku o Dekorativni DNEVNIK, petek, 15. avgusta 1975 »STABILIZACIJA V PRAKSI« »Stabilizacija v praksi« Boljša organizacija dela. — Večja produktivnost — Manj izostankov z dela — Usklajevanje programov — Podpora novatorstvu — Primerno nagrajevanje delavcev — Pravočasno nabavljanje materiala — Izpopolnjevanje rokov. Kaj pomeni stabilizacija v gospodarstvu? Kaj si pod telim pojmom predstavljajo delavci — neposredni proizvajalci? Kako izvajajo stabilizacijske ukrepe, kaj in kako lahko delavec prispeva k stabilizaciji podjetja? Na vprašanja so nam najprej odgovorili delavci Dekorativne. FRANC DOBNIKAR, sekretar osnovne organizacije ZK, delavec v proizvodnji: »Na priporočilo republiških forumov in sindikata, da naj bi v vsaki delovni organizaciji ugotovili, kje se da še kaj privarčevati, smo že obravnavali vprašanja, kot so: koliko izvažamo in koliko uvažamo, kolikšno realizacijo bi lahko dosegli, kakšne investicije so pred nami . . . Ugotovili smo, da moramo doseči višje plane z enakim številom delavcev in da se število teh ne sme povečevati, razen ko gre za primere nadomestitev pri fluktuaciji. Oddelkovodje so z delavci že razpravljali o spremembah v prid stabilizaciji in kolegijski organ podjetja je že sprejel nekatere predloge, ki bodo kmalu realizirani. Problem ostajajo bolniški izostanki. Poprečno je 10 odstotkov vseh zaposlenih v »bolniški«. Zoper to sami ne moremo ukrepati. Zdravstvene usluge bi morale biti hitrejše, saj se dogaja, da delavci izgube s čakanjem na sprejem ali pregled dan, dva.« LJUBA PIRJEVEC, predsednica delavskega sveta, delavka v proizvodnji: »Poskrbeti moramo za znižanje stroškov, za zmanjšanje odpadkov, a boljšo kvaliteto blaga, če je blago slabo narejeno, ga moramo prodati s popustom, če je dobro, ne izgubi na vrednosti. Sest delavcev je v našem podjetju prejelo priznanja za inovatorstvo. S tem, ko delavci sami predlagajo spremembe v prid proizvodnji, se da tudi veliko prihraniti. Pri nas smo do izdaj že precej naredili za stabilizacijo, skušali pa bomo še več.« VEČJI IZKORISTEK STROJEV Pogoji dela v delovni organizaciji Litostroj niso idealni — delavci delajo v ogromnih halah, ki še niso modernizirane, hrup je tu velik, delo »umazano«. FILIPA NOVAKA, strojnega ključavničarja v Litostroju, smo .zmotili pri delu za stružnico: »Skrbeti moramo za povečanje produktivnosti in zmanjšanje proizvodnih stroškov. Prihranimo lahko še pri porabi materiala, s tem da zmanjšamo izmetek. Stabilizacijske programe smo pripravili že marca letos. Ugotovili smo, da je treba tiste proizvode, ki imajo prioriteto prej finalizirati, da s tem ustvarimo čim hitrejše obračanje kapitala. Spremeniti je treba organizacijo proizvodnje, saj imajo ponekod preveč dela, nekje pa premalo. Inovatorsko dejavnost imamo na nizki stopnji s stališča tehničnih izboljšav, zato ker so zanjo delavci preslabo stimulirani.« MIROSLAV PEČEK, strojni ključavničar v Litostroju: »Potrebna bo smotrnejša izraba obstoječega materialnega in fizičnega potenciala. Stabilizacijo bomo dosegli, ko bomo izdelke pravočasno naredili, ko nam bodo kupci plačevali po dogovoru, ko bomo izpolnjevali pogodbene roke in ko bo po političnem konstituiranju TOZD doseženo še njihovo vsebinsko oblikovanje.« ANTON HANC, delovodja v čistilnici livarne sive litine v Litostroju: »2e v planu za letošnje leto smo mislili na stabilizacijske ukrepe. Planirali smo 2-odstotno povečanje proizvodnje brez povečanja števila delavcev in novih investicijskih vlaganj. Program bomo dosegli z večjo produkti vnot j o in boljšo organizacijo dela. Učinkovitost ukrepov pa narekuje še: boljšo založenost s surovinami, višjo kvalifikacijsko stopnjo delovne sile. manjšo fluktuacijo, boljše nagrajevanje in izboljševanje tehnoloških procesov.« Imeli smo obisk Obiskalo nas je 44 članov delovne organizacije »Goranprodukt« iz Čabra VEČJI IZKORISTEK STROJEV BRANE TRONTELJ, VK strugar v Litostroju: »Morali bi povečati število delavcev. Premalo je tudi strokovne delovne sile. Večji bi morali biti izkoristki strojev; doseči bi morali boljšo organizacijo in modernejšo tehnologijo, saj se stroji prepočasi obnavljajo, in boljše gospodarjenje — to je obnovo strojnega parka, pravočasno nabavljanje materiala, upoštevanje rokov kvalitete. Delavci lahko prispevamo k stabilizaciji s svojo disciplino.« BRANKO 2IVKOVIC, KV strugar v Litostroju: »V proizvodnji je premalo delavcev. Razmerje med delavci v strokovnih službah in delavci v proizvodnji je neustrezno, saj je delavcev v strokovnih službah za dve izmeni. Tu pa delamo le v eni izmeni. Boljše rezultate bi dosegli tudi z večjim usklajevanjem proizvodnje med posameznimi TOZD ter s povečanjem individualne odgovornosti.« VSE JE ODVISNO OD DELAVCA V delovni organizaciji Kartonažne o stabilizaciji sicer veliko razpravljajo, vendar so mnenja neposrednih proizvajalcev še malo znana. ANA BRANKOVIČ, delavka v Kartonažni: »Vse je odvisno od delavca. Ce on ne pazi, če ne dela, kot bi moral delati, potem se ne da govoriti o stabilizaciji. Več bi moralo biti discipline. Gre za zavest delavca, za to, da on sam začuti, da ustvarja zase, in če ne ustvari dovolj, jemlje iz svojega. Prihraniti bi se dalo še pri smotrnejši porabi materiala, pa tudi pri nadurah — teh ne bi bilo treba, če bi več naredili v osmih urah.« MARJETA POVERK, delavka v Kartonažni: »Lahko bi bolj pazili na stroje, in da ne bi šlo toliko v odpad. Pa še to: več bi naredili, če bi imeli boljše stroje.« Lek je v bližini Litostroja in Plinarne. Vratar si zapiše ime, potem gremo skozi dolge, zelo čiste in moderno urejene prostore, ki spominjajo na raziskovalne laboratorije, do delavk. Vse so v belih haljah, s tanko ruto na glavi. NATAŠA KUNIČ, delavka v enoti T 45, v Leku: »Izboljšajmo delovno disciplino in izrabimo vse kapacitete strojev, prihranimo še na embalaži in imejmo čim manj bolniških dni, pa bodo boljši rezultati. Zato mora imeti vsak delavec zdrav odnos do dela — da gleda na to, koliko bo naredil, in ne na to, da mine osem ur.« JELKA KOGOJ, delavka v enoti T 45, v Leku: »Z stabilizacijskimi ukrepi smo že začeli. Uvedli smo večjo disciplino in kartice, kdaj kdo prihaja. Bolj pazimo pri porabi elektrike in vode. Cimprej pa bomo morali urediti tudi nagrajevanje, da ne bodo eni delali za druge.« ZMANJŠANJE PROIZVODNIH STROŠKOV Obiskali smo še pivovarno Union in izvedeli naslednje: MATJAŽ BABNIK, avtoelektrikar v pivovarni: »Izkoristimo notranje rezerve in do maksimuma izobrazimo delavce, pa bomo izpeljali 60 odstotkov stabilizacijskih ukrepov. Ko rečem notranje rezerve, mislim: večjo izkoriščenost strojnega parka, vzdrževanje le-tega, nabavo boljših strojev. Delavec lahko prispeva k stabilizaciji z boljšim delom. Od tega, kako je stimuliran, in od njegove samostojnosti sta odvisna njegov delovni elan, njegova produktivnost in od vsega seveda skupni rezultati.« DUŠAN ZUPANČIČ, strojni ključavničar v pivovarni: »Porabimo manj materiala, časa (manj nadur), izboljšajmo delovne programe, kjer se le da. Nemara bi lahko material, ki ga uvažamo, kupovali doma. Delavci lahko prispevamo svoj delež z doslednejšim delom in večjo skrbjo glede porabe materiala.« SLAVKA HOČEVAR, delavka v pivovarni: »Več bi lahko naredili, če bi bolje vzdrževali stroje, če bi vsi stroji delali, če bi modernizirali še eno linijo in če bi hitreje popravljali pokvarjene stroje.« Odgovori delavcev so si podobni, praktični ukrepi nakazani. Upajmo, da bodo rodili sadove — sadove v prid vseh delavcev. D. KLADNIK Obiskalo nas je 44 članov delovne organizacije »Goranprodukt« iz Cabra. Namen tega obiska je bil spoznavanje dela v naši proizvodnji in tovariško srečanje, obenem pa izmenjava izkušenj na področju družbenopolitičnega dela in poslovanja. Tovarna pohištva Goranprodukt iz Cabra je reden in solidni kupec naših proizvodov, zato je to srečanje le še doprineslo k našemu uspešnemu dvostranskemu sodelovanju. Tovarišem iz Cabra so naši predstavniki najprej razkazali obrate, nakar smo jih povabili na kosilo v našo jedilnico. Po kosilu so naši mladinci in sindikalisti pripravili tovariško športno srečanje na naših igriščih v jami. Obiskovalci in naši delavci so se pomerili v petih disciplinah (streljanje, namizni tenis, šah, mali nogomet in balinanje). Cabrčani so bili očitno bolje pripravljeni od naših, zato so tudi največkrat zmagali. Sicer pa je bilo bolj pomembno naše tovariško zbližanje kot pa športni rezultati. Po končanih tekmovanjih smo imeli vsi skupaj majhno zakusko, ki je prešla v pogovore, izmenjavo mnenj in izkušenj. Pozno zvečer smo se prijetno razpoloženi začeli razhajati. Oto Jerman »Dobrodošli...« »Izvolite, vstopite, poglejte si naše obrate...« Tovariš Rode in generalni direktor »Goranprodukta« v razgovoru Vrsta čabarčanov je bila kar dolga Tudi tehnični direktor je imel dovolj dela s pojasnjevanjem »... pa pridite še kaj ...« ZBOR DELAVCEV V četrtek, dne 14. 8. 1975 je bil ob 13,30. uri v dvorani nad jedilnico zbor delavcev. Po dnevnem redu je prvi poročal o poslovanju v prvem polletju tovariš Kragelj. Nato je o stabilizacijskih ukrepih v naši delovni organizaciji govoril tovariš Rode. Program stabilizacije sta predhodno obravnavala in pripravila na razširjenih sejah KPO in OOZK. Tovariš Kočevar je obrazložil vsebino samoupravnega sporazuma o ustanovitvi izobraževalne skupnosti za tekstilno stroko. Zbor delavcev je sprejel po podanih poročilih in obrazložitvah naslednje sklepe: 1. Zbor je sklenil, da je bilo poslovanje »Dekorativne« v I. polletju 1975 uspešno, glede na pogoje in sredstva, s katerimi smo v tem času poslovali. Zbor je tudi sklenil, da je potrebno v II. polletju izboljšati likvidnost podjetja — predvsem z uspešnejšo izterjavo zapadlih terjatev. Obenem je potrebno še racionalizirati porabo sredstev, zniževati stroške poslovanja, zniževati vezavo sredstev v zalogah in se približati normativom, ki so predvideni s temeljnim letnim proizvodnim načrtom. 2. Zbor delavcev je soglasno sprejel vseh devet točk stabilizacijskega programa. 3. Enako je bil soglasno sprejet sklep, s katerim OZD »Dekorativna« pristopa k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi izobraževalne skupnosti za tekstilno stroko. Nadaljevanje iz 7. številke našega glasila: Mednarodni bonton (O Jugoslaviji: Miloš Mikeln) V Srbiji in drugih južnih krajih ne bo v zadregi spričo tamkajšnje, za evropske pojme skoraj neverjetne gostoljubnosti. Znal bo zvoziti zlato srednjo pot: ne bo užalil gostoljubnih ljudi s tem, da bi jim odrekel svojo prisotnost — in ne bo ostal v gosteh dva meseca, da ne bi umrl za preobremenjenim želodcem. Ne bo zadržan, molčeč, formalen, kakor tudi ni zadržan, molčeč in formalen ta narod, ki je popolnoma brez kompleksov te vrste. Po nekaj dobro merjenih stavkih tudi on ne bo več nagovarjal sobesednika z »vi«, ampak s »ti«. In zvesto bo pazil, da ne bi rekel česa čez njegovo junaško preteklost; preteklost tega svobodoljubnega ljudstva je namreč v resnici junaška, zato so na to toliko bolj občutljivi. Tako bo tudi lažje razumel njihovo samozavest, njihovo neposrednost in nazadnje se morebiti celo njihovi gostoljubnosti ne bo več čudil: pričakovati slednje od poprečnega Evropejca je res prevelika zahteva Na Hrvatskem in drugod v sredi dežele se ne bo izmikal, če popolnoma tuj človek začne z njim popolnoma iskren in kmalu intimen pogovor, ampak bo junaško in brez zadrege sodeloval. Sodeloval bo tudi, ko bo sobesednik odprl torbo, vzel iz nje pečenega purana in ponudil debelo bedro; in vsekakor bo moral tudi potegniti iz steklenice, ki obvezno sledi prejšnjemu. Na severu dežele, v Sloveniji, pa bo kmalu ugotovil, da to ljudstvo ni živelo petsto let pod Turki, ampak tisoč let pod Nemci in Avstrijci. Zato se ne bo čudil, da so tod ljudje toliko manj gostoljubni in toliko bolj zadržani in vase zaprti. Čeprav je tudi tod, kakor povsod v Jugoslaviji gostoljubnost še zmerom nad, zaprtost vase pa pod poprečjem industrializirane in komer-cializirane Evrope. Posebno poglavje je jugoslovanska obala Adrije. Čeprav je na severu ohranila nekaj splošnih značilnosti jugoslovanskega severa — večjo urejenost, komercialnost — in na jugu poteze jugoslovanskega juga — več gostoljubnosti, površnosti in neposrednosti — je vendar v vsej dolžini svojih razčlenjenih 1000 kilometrov enaka. Jugoslovanska obala s svojim nenavadno modrim morjem, vročim soncem in svojskimi dalmatinskimi vini privabi vsako leto sto-tisče tujcev, zlasti severnjakov, ki iščejo toplote in sonca, njenih poglavitnih odlik. Prav taliko jih privabijo številni moderni hoteli, ne zmerom dobro urejeni in vzdrževani. Kajti na tej obali najde vsakdo tisto, kar išče, pa če so želje in iskanja še tako različna. Lovci vseh vrst, od tistih na skrite kotičke, mimo podvodnih lovcev, gurmanov in zbirateljev otipljivih dobrin do lovcev na lah- ZAHVALA Sedmi dan pokopa mojega dragega moža Eigner Franca, se vam iskreno zahvaljujem za venec, ki ste mu ga poklonili k njegovi zadnji poti. Za vse prav prisrčna hvala, vedno hvaležna žalostna žena. Eigner Dora Tržič, 21. 8. 1975 kotno poletno ljubezen, vsi najdejo tod prelepe trofeje. Vsekakor pa moramo opozoriti tujega turista, da je za slednje, namreč počitniški flirt, precej lažje pridobiti jugoslovanskega mladeniča kakor pa mladenko. Vsaj na splošno vzeto. Že severnjaški časopisi, na primer nemški, pišejo, da je ob tej obali kakih 100.000 postavnih in zagorelih mladih Jugoslovanov pripravljenih na krajše in daljše ljubezenske pustolovščine s sončne in tudi siceršnje toplote željnimi tujkami; če bi kdo hotel pripravljenost jugoslovanskih deklet za dogodivščine te vrste izraziti s številko, bi bila nekajkrat niža. Mogoče je treba v patriarhalnih tradicijah dežele iskati vzroke za to, da lahkotne ljubezni željni tujec mnogo slabše odreže kakor njegov ženski ekvivalent. Tako smo torej v kramljajočem slogu, ki nam je bil naložen, opravili kratek sprehod po turistični geografiji Jugoslavije, od njenih geografskih do flirtografskih značilnosti. Mnogokaj je ostalo neomenjeno. Ampak pri deželi, tako zelo polni kontrastov, je to neizogibno. Kar velja za vse druge dežele, namreč še zlasti velja za Jugoslavijo: te dežele ni mogoče opisati — treba jo je videti. ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta se kolektivu najlepše zahvaljujem za denar, ki sem ga prejel namesto venca in za izrečeno sožalje. Antič Ivan, Tončka »Dekorativna- glasilo delovne skupnosti Dekorativna Ljubljana. Odgovorni urednik Vladimir Kočevar — Tisk: Tiskarna Ljubljana. Po zakonu o javnem obveščanju Ur. I. SRS (121-1/72) oproščeni davka na promet.